Harfa Izhaja vsak dan razen nedelje in prai-Blliov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnin« a dostavljanjem na dom ali po poiti K i‘50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9*—, četrtletna K 4*50. — Za Ino-zemstvo K 30*—. — Naslov: UpravnIStvo .Zarje** t Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, II- nadstr. Uradne ure za stranke od II,—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer. ss
nfmk
Uredništvo v Unhljanl sprejema vse nrednlšk rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino »n lnss:rate. — Netranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: finostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo »Zarje** v Ljubljani, Želen burgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/ati.—'it7. / v. —i Reklamacije poštnine proste
Posamezna številka G vinarjev.
Stev. 171.
V Ljubljani, v petek dne 29. decembra 1911.
Leto L
Brusimo orožje!
Komur se je »Zarja« priljubila, jo bo zopet naročil, ne da bi mu prigovarjali z mnogimi lepimi besedami. Če se vendar še enkrat pred novim letom obračamo do svojih čitateljev, imamo za to druge razloge. Ko je jugoslovanska socialno-demo-kratična stranka začela izdajati svoj dnevnik, davno zaželjen, a dolgo nedosežen, je lahko smatrala to ustanovitev za velik napredek. Vsi zavedni pristaši so pozdravili »Zarjo« z odkritim veseljem; število naših prijateljev se je množilo; in uspeh, ki smo ga dosegli v razmeroma jako kratkem času, potrjuje, da se je z izdajo dnevnika izpolnila resnična potreba.
S tem uspehom bi bili lahko zadovoljni in bi se nekaj časa spočili ob njem, če bi bila »Zarja« sama sebi namen. Ali naš list je sredstvo, ki ima služiti višjim ciljem in zato je pri nas izključen vsak konservatizem in nemogoč počitek. Neprenehoma moramo naprej. Za nas ni dovolj, da korakamo vsporedno z drugimi, temveč dohitevati moramo druge in jih prekositi. Kajti socialna demokracija nima le živeti; njena naloga je zmagati!
Socializem je naše prepričanje. Zanj se bojujemo, ker verujemo vanj. Nova družba, osnovana na skupnosti interesov, na solidarnosti, družba, v kateri najde človeštvo svoj pravi pomen, mora priti, ker vodi do nje gospodarski razvoj, zgodovinska potreba in nagon življenja. Stebri kapitalistične družbe so omajani. Sam v sebi nosi kapitalizem zakon pogina. Mogočno razvita tehnika nove dobe mu je dala sredstva za življenje; mogočneje se razvijajoča tehnika mu prinaša smrt. Kakor mine čas, kakor pogine cvetlica, kakor umrje človek in kakor propadajo svetovi, tako se mora izpolniti usoda družbe; na mesto preživelega in nesposobnega mora priti, kar je mlado in krepko.
Socializem je bodočnost človeštva. Na nove podlage postavi njegovo življenje in nove oblike mu ustvari, v katerih se bo lahko razvijalo kakor še nikdar ne doslej. Red in svoboda bosta vogelna kamna nove zgradbe; dolžnost in pravica si bosta v njej podajala roko; organizirano človeštvo pojde tedaj za najvišjimi cilji in bo našlo smotre, o katerih se nam sedaj niti sanjati ne more.
Nihče nam ne more vzeti te svetle vere, katero opravičujejo dogodki vsakega 'dneva in potrjuje ves zgodovinski razvoj. AR ta vera nam nalaga visoke dolžnosti, ki jih moramo izpolnjevati tembolj vdano
in marljivo, čim globokejše je naše prepričanje. Kdor dvomi o socializmu, ga bo morala poučiti izkušnja in sam bo kriv, če bo šolnina draga in nauk težak. Ali mi, ki smo prepričani, moramo biti neumorni bojevniki in neutrudljivi evangelisti; zakaj usoda daje človeštvu le to, kar si pridela in pribori samo. Socializem pride; ali utirati mu moramo pot, orati moramo njive za njegovo seme in skrbno moramo pripravljati njegovo žetev.
Socialist ni, kdor ima v knjižici potrjeno, da je plačal sVoje prispevke ali pa kdor lahko priseže, da prihaja na vsak shod. To vse je potrebno in neizogibno. Ali vse to je premalo. Le bojevnik se sme ponašati, da je socialist.
Neenake so razmere; neenake so moči in sposobnosti; to je vse resnično. Ne more se zahtevati od vsakogar enako delo. Ali vsakdo mora izvrševati toliko, kolikor more. In vsakdo ima nekoliko prilike in nekoliko sposobnosti. To mora rabiti vztrajno, neustrašeno in dosledno; le tedaj je res socialist.
Zmagati hočemo, zmagati moramo! Ali zmaga je sad boja in boj zahteva bojevnikov. Kar jih imamo, jih moramo zbirati; pa jih moramo množiti, pa vzgajati, pa vaditi in uriti. In za to delo moramo imeti sredstva, s katerimi lahko dosegamo svoj namen.
Zaradi tega se obračamo še enkrat do svojih čitateljev in prijateljev: Novo leto je na pragu; mislite na »Zarjo!« Naš dnevnik je najvažnejše izobraževalno in vzgo-jevalno sredstvo, obenem pa naše najboljše orožje. Da ga imamo, je dobro; ali dovolj še ni. Socialistično idejo ima »Zarja« razširjati, njene nauke dokazovati, pristaše utrjevati. Ali to poglavitno nalogo more izpolnjevati le tam, kjer ima pristop.
Še je dosti organiziranih delavcev; še je na tisoče naših volilcev, še je velika množica ljudij, ki se štejejo za naše pristaše — pa niso naročniki »Zarje«. In zato jih kljub njihovi dobri volji ne. moremo šteti za svoje sobojevnike, ali pa vsaj ne za popolne. Samo kdor čita redno, danna-dan glasilo svoje stranke, ima z njo trajne stike in le nanj se bo stranka lahko zanašala. Mnogo tisoč jih je še takih, ki jih moramo pridobiti, da bo mogel biti naš boj uspešen. Naši prijatelji imajo nalogo, da napravijo iz njih »Zarjine« naročnike, »Zarja« pa bo imela nalogo, da napravi iz njih zavedne sobojevnike.
To delo se mora izvršiti. Noben izgovor ne sme veljati. In kakor bodo dosedanji odjemalci povečavah krog čitateljev,
.IN v'	3
	
	
;\V"
mmmmm
Solumskl zaliv.
tako bodo pospeševali in zboljševali »Zarjo«. Kajti naročniki so glavna podlaga delavskega lista. Le s tistimi sredstvi sme in more strankino glasilo ravnati, ki jih dobiva od svojih odjemalcev; vsaka špekulacija bi bila nevarna.
List pa mora napredovati, zakaj njegove naloge se množe od dne do dne. Da ima izdaiateljstvo in uredništvo in uprav-ništvo najboljšo voljo, je pač dokazalo. Vsak napredek v upravništvu se bo kazal v listu samem. Zakaj mi nimamo druge želje, kakor napraviti slovenskemu delavstvu list, ki mu bo vodnik in učitelj, ščit in meč; ustvariti hočemo list, ki bo znal in mogel braniti interese delavstva v vseh razmerah, povsod in vsak čas.
Zahteve rastejo, rasti morajo torej tudi naša sredstva. Na delo torej za svoje glasilo! Na delo za svojo stranko, ki ima sezidati zgradbo bodočnosti! Vsak po svojih močeh!
Delegacije.
Ljubljana, 28. decembra.
Danes so se na Dunaju sešle delegacije, da rešijo še pred novim letom proračunski provizorij skupne vlade. Od leta do leta se čuti bolj, kako nesrečna institucija so te delegacije, ki naj bi bile nekakšen parlament, pa so le komplicirani odbori; zastopale naj bi skupnost monarhije, pa se ne smejo niti vzajemno približati drugače kakor pismeno. Opravljale naj bi zadeve dveh državnih skupin, tekoče vse leto;
pa se shajajo komaj vse božje čase na kratko zasedanje in nimajo nobene tesnejše zveze z vprašanji, ki naj jih rešujejo, kontrolo nad skupno vlado pa morejo voditi tako površno, kakor noben parlament na svetu ne.
Vsaka država bi se bila že davno iznebila takih preživelih, popolnoma nepri-pravnih institucij. Za Avstrijo je postala ta čudna korporacija posebno nesmiselna, odkar velja za parlament splošna in enaka volilna pravica, s katero se nikakor ne vjema, da nima državni zbor vpogleda v tako važne reči kakor zunanja politika vojska itd. Ali naše prokletstvo je, da vlači Avstrija mrliče s seboj, ki bi že davno spadali v grob in ob brigi za taka trupla zaostajajo vsi interesi živih.
V sedanjem delegacijskem zasedanju, ki postane pravzaprav šele po novem letu aktivno, bo zanimivo dvoje vprašanj: Kakšne bolečine ima zopet vojna uprava in kaj je z našo zunanjo politiko.
Bivši vojni minister Schonaich se je moral posloviti, ker so bile njegove zahteve baje preskromne. Hujskači, ki hazardi-rajo z usodo narodov in špekulirajo z bodočimi razmerami v državi, komaj čakajo, da bi pri razpravi vojnega proračuna pokazali svoj »patriotizem« na račun prebivalstva. Nekoliko bodo že še morali potrpeti, ker ni pred novim letom časa za demonstriranje take lojalnosti in vitez Auifenberg se mora za danes zadovoljiti s tem, da se mu dovčli provizorična uprava na podlagi letošnjega proračuna. Ali
ANTON CEHOV;
To je bila ona.
— Povejte nam kaj, Pjotr Ivanovič!
—	so dejala dekleta.
Polkovnik si je zavihal brke, zakrehal in začel:
— V letu 1843. je bilo, ko je naš polk stal pod Censtohovim. In pripomniti je treba, moje cenjene, zima je bila tisto leto tako ljuta, in ni bilo dne, da se ne bi vojaki na straži odmrznili nosov ali da bi metež ne bil zamedel potov. Škripajoči mraz, ki je nastopil koncem oktobra, ni odnehal prav do aprila. Tiste čase, vedite, nisem bil takov star, prekajen tulec kakor sedaj, ampak, lehko si predstavljate, mladenič, mleko in kri, skratka: fant od fare sem bil. Gizdav sem bil kakor pav, z denarjem sem razsipal na desno in na levo in svoje brke sem vihal kakor noben praporščak na svetu. Le z očesom sem pomežiknil, z ostrogo sem zaropotal in brke navihal, pa se je naošabnejša krasotica izpremenila v poslušno jagnje. In željan sem bil ženskih kakor pajek muh, in če bi vam, cenjene, začel naštevati Zidov-ke in Poljačke, ki so mi svoj čas visele na vratu, tedaj, bodite uverjene, matematika ne pozna dovolj številk... Pridenite k vsemu še to, da sem bil polkovni adjutant, da sem imenitno plesal mazurko in da sem bil oženjeh s prev-’-''-"'' *<>nsko — bog ji daj večen mir in pokoj. Kakšen raz-posajenec in bistra glavica sem bil, si ne
morete predstavljati. Ce se je v okraju zgodil kak ljubezenski kozelc, če je kdo šlahčiča usekal po gobcu, so vsi kazali s prstom na praporščaka Vivertova.
Kot adjutant sem mnogo letal po okraju. Zdaj sem jezdil po nakupu ovsa ali sena, zdaj zopet sem prodajal Židom in panom vojaške konje, a najčešče sem s službeno pretvezo skakal k panočkam na randevu, ali pa k bogatim graščakom na karte... Na sveti večer, prav dobro se spominjam sem se peljal iz Čenstohova v Seveljke, kamor so me poslali po službenih opravkih. Vreme je bilo, rečem vam, neznosno.... Mraz je škripal in se srdil, da so celo konji krehali, a jaz in moj voznik sva se prej ko v pol ure izpremenila v ledeni sveči... Ampak z mrazom se človek že še zboga za silo, a pomislite: sredi pota je naenkrat vstal metež. Beli prt se je v trenutku obvil kakor vrag pred zor-nico, veter je zaječal, kakor da bi mu ugrabil ženo, cesta je izginila. Prej nego v desetih minutah je mene, voznika in konje sneg popolnoma oblepil.
— Blagorodni gospod, pot smo zgrešili! — je dejal voznik.
— Eh, vrag te vzemi! Kam pa si gledal, tepec? Vozi kar vprek, morda se nataknemo na človeško bivališče!
In res, vozili smo se, vozili, sukali se ih sukali in okOlo polnoči so zadeli naši konji ob vrata graščine, kakor smo pozneje izvedeli, bogatega Poljaka grofa Bojadlovskega. Poljaki in Židje, to je zame vse eno, kakor hren po obedu, ampak
po, pravici rečeno: šlalita je gostoljubno pleme in ni jih bolj strastnih ženic, kakor so panočke...
Odprli so nam vrata... Sam grof Bojadlovski je živel tisti čas ravno v Parizu, in sprejel nas je njegov oskrbnik, Poljak Kazimir Kapcinski. Ni še potekla ura, pa sem že sedel v oskrbnikovem poslopju in ljubimkoval z njegovo ženo, pil in igral na karte. Dobivši pet cekinov in napivši se sem hotel spati. Ker ni bilo prostora v oskrbnikovem poslopju, so me odvedli v eno izmed grofovskih sob.
— Ali se ne bojite strahov? — me je vprašal oskrbnik in me peljal v malo sobo poleg ogromne, hladne in mračne dvorane.
— Ali tukaj straši? — sem ga vprašal poslušajoč, kako zamolkel odmev ponavlja moje besede in korake.
— Ne vem, — se je zasmejal Poljak,
—	ampak zdi se mi, da je ta kraj izredno prikladen za strahove in nečiste duhove.
Dobro sem bil zavit v ovratnico in pijan sem bil kakor štirideset tisoč čevljarjev, ampak priznavam, da me je ob teh besedah po vsem životu spreletel mraz. Vrag vzemi, raje sto Čerkesov kakor en sam strah! Ampak kaj sem hotel — slekel sem se in legel... Moja lučca je le prav slabo razsvetljevala stene, a na stenah si lahko predstavljate, so bili portreti prednikov, eden strahotnejši od drugega, starinsko orožje, lovski rogovi in druga fantazmagorifa.., Tiho }e bilo kakor v grobu, le v sosednji sobani so škrtale miši
in je pokalo presušeno pohištvo: za oknom se je pripravljalo nekaj peklenskega. Verer je odpeval žalostinke, drevje se je pripogibalo in po oknu je turobno trkalo in škripalo. Dodenite k vsemu temu, da se mi je vrtela glava in z glavo ves svet... Ko sem zatisnil oči, se mi je zazdelo, da roma moja postelj po vsem zapuščenem domu in se lovi mance z duhovi. Da zmanjšam svoj strah, sem ugasnil svečo
— pri svitu so puščobne sobe še vse stra-šnejše nego v temi...
Tri dekleta, poslušajoča polkovnika, so se primaknile bližje k pripovedovalcu in niso genile oči od njega.
— Bolj ko sem se trudil, da bi zaspal,
— je nadaljeval polkovnik, bolj je spanec bežal od mene. Zdaj se mi je zazdelo, da se plazijo tatje skozi okno, zdaj sem zaslišal šepet, zdaj se je zopet nekdo dotaknil mojega pleča — prikazovala se mi je pošast, znana vsakomur, z razburjenimi živci. Sedaj pa mislite, v tem vražjem kaosu glasov začujem razločno šum, podoben šaranju šlap. Poslušam, poslušam, — in kaj mislite? — slišim, da stopa nekdo k mojim durim, zakašlja in jih odpira...
— Kdo je tu? — vprašam in vstanem.
— Jaz sem... ne boj sel — odgovori ženski glas.
Odpravil sem se k durim... Poteklo je nekaj sekund, pa sem začutil, kako sta mi dve ženski roki, mehki kakor puh, legli okolo pleč.
— Ljubim te... Dražji si ml od življenja, — je dejal prijeten ženski glasek.
novi vojni minister ne bi bil, kar je, če ne bi bil že danes potrkal na srca delegatov in na mošnjičke ljudstva, pa zatarnal, kako slabo se godi avstrijski vojni.
Ker zasedajo delegacije to pot na Dunaju, je imela ogrska prvo sejo in najprej se je Auffenberg oglasil pri ogrskih »gostih«. Natančnega še ni povedal nič, ali namignil je že, da bo zopet treba poseči v žep. Vojnemu ministru gre seveda predvsem za brambno reiormo, ker je mirovno stanje avstrijske armade po njegovem mnenju premajhno. To je pristno militarističen nazor, ki bi ga morali delegatje in poslanci kratkomalo odkloniti, če bi se zavedali, da imajo zastopati interese delavnega ljudstva. Razumljivo je stališče, da je vojska potrebna za slučaj vojne; ali če imajo polki marširati čez mejo, se mobilizira in zato ni treba v miru 30.000 vojakov več. Poleg te velike reforme, ki ima že prvo leto pogoltniti 70 do 80 milijonov, pa ima vojno ministrstvo še kupček drugih željic, o katerih se še ne ve natančno, koliko bodo veljale, Nastavljajo se novi generali in štabni oficirji, kar je baje neizogibno potrebno, potem so baje v Bosni in Hercegovini nujne nove utrdbe in vojašnice, za trdnjave topovi in druge malenkosti; pa tudi mornarica dela gospodom skrbi in to, kar je bilo lani dovoljeno zanjo, se jim že zdi premalo.
Brez stroškov brambne reforme je pričakovati, da se zviša vojni proračun letos najmanje za 35 do 40 milijonov kron. Brambna reforma pa bi ne glede na enkratne izdatke obremenila skupni proračun vsako leto za najmanj 60 miljonov.
Zunanja politika, o kateri je grof Ae-hrenthal danes že nekoliko govoril, je pa polna problemov. Italijansko turška vojna je napolnila zrak z nevarnostjo vsake vrste. Drugo pa je vprašanje trozveze, ki prihodnje leto poteče, ne da bi bilo doslej gotovo, če se obnovi ali ne.
O položaju, ki ga je povzročila tripo-litanska vojna, je Aehrenthal že danes nekoliko izpregovoril, ali naglašal je sam, da mora govoriti zelo rezervirano. Pravil je, da je diplomacija iskala podlago, na kateri bi mogla posredovati med Italijo in Turčijo, da se sklene mir, ali da so bila prizadevanja doslej brezuspešna. Aehrenthal pa želi, da bi se taka akcija vendar kmalu posrečila, ker je nadaljevanje vojne nevarno za razmere na Balkanu, kjer ima Avstrija edini namen varovati dosedanje stanje. Avstrijska politika je konservativna in v tej smeri hoče diplomacija ravnati tudi glede na italiansko turško vojno in na mir, ki naj bi ohranil dosedanji ugled Turčije na Balkanu.
Nekoliko bolestna točka za Aehren-thala je maročansko vprašanje; očitajo mu namreč zlasti avstrijski Nem(ci, da ni podpiral Nemčije, ko je imela težave s Francijo in Anglijo. Danes se je Aehrenthal le nalahno dotaknil tega vprašanja, češ da je tudi Avstrija z zadoščenjem pozdravila pogodbo med Nemčijo in Francijo.
Nazadnje se je tudi Aehrenthal potegnil za vojaške zahteve, seveda z znanimi Starimi frazami, da potrebujemo močno vojsko, ker želimo — mir.
Za proračunski provizorij bo vlada seveda dobila potrebno večino. Delegaci-
je so že tako sestavljene, da je v njih toliko krotkosti, kolikor potrebuje vsaka vlada. Pozneje pa je vendar pričakovati tudi nemirnejših sej. Zlasti grof Aehrenthal bo nahajal opozicijo na takih straneh, kjer so ga doslej branili, kakor da-so njegovi gardisti. Ali velikih tragedij ni pričakovati in konec bo kakor po navadi, da bo ljudstvo plačevalo.
Dalmatinske železnice.
Med dalmatinskimi poslanci, zlasti med tistimi, ki niso v Šušteršičevem klubu, vlada že nekaj časa jako slabo razpoloženje, ker se vlada doslej še ni niti zgenila, da bi se zgradile že davno obljubljene dalmatinske železnice. Ko so klerikalci glasovali za proračun v državnem zboru, so dalmatinski poslanci svojim klerikalnim tovarišem najbolj očitali to, da glasujejo za vlado, ki noče graditi dalmatinskih železnic.
To vprašanje, ki se res že škandalozno zavlači, utegne priti tudi v delegacijah na dnevni red. Neklerikalni dalmatinski poslanci imajo vsekakor resen namen, da ga spravijo v debato. Očividno bi bilo to vladi precej neprijetno. Zanimivo je, da hoče Dalmatince tolažiti. Neka dunajska korespondenca je včeraj, tik pred otvoritvijo delegacij raznesla vest, da je gradnja železnic že definitivno določena za mesec marec ali april in sicer se prične baje najprej s progo Dugo polje do bosanske meje.
Da bi dobila vsa stvar čimbolj verjetno lice, objavlja omenjena korespondenca tudi vsakovrstne posameznosti. Tako pripoveduje, da se bo začetek dela slavnostno obhajal, da se udeležita te svečanosti ministra Rossler in Trnka, da pojde takrat mnogo državnozborskih poslancev pod vodstvom predsednika Sylvestra v Dalmacijo.
Če se razširjajo take prijetne vesti ravno takrat, kadar se vlada boji kakšnih sitnosti ali pa potrebuje kakšne glasove, ki so nekoliko teže dobiti, so vedno sumljive. Vlada, ki je v državnem zboru lahko spravila nezadovoljnost Dalmatincev, je tam imela prilike dovolj, da bi bila pojasnila zadevo. In če bi bilo res že vse tako gotovo, bi se bila vlada gotovo rada pobahala. Toda v parlamentu je molčal Stiirgkh prav tako kakor Trnka, in dalmatinski poslanci se najbrže ne bodo vjeli na limanice, ki se jim nastavljajo v neodgovornih korespondencah. Zanimiva pa je tudi ta zadeva, kako da se dela v Avstriji od vladne strani politika. Kupčija!
Rasi v Perziji.
Peterburška vlada smatra Perzijo že za svojo pokrajino in si dovoljuje reči, katerih si ne bi mogla nobena pravna država dovoliti na tujih tleh. Vsak dan zagotavlja Rusija, da hoče spoštovati in ščititi neodvisnost in nerazdeljivost Perzije. A vsak dan ji jemlje nov košček neodvisnosti. Mednarodno pravo gor, mednarodno pravo dol — Perzija je slaba, Rusija pa močnejša; Perzija se ne more braniti, Rusija torej dela, česar Perzija ne more preprečiti.
Goreč dih se je dotaknil mojih lic... Pozabil sem na metež, na duhove, na vse na svetu, z roko sem objel taljo... Oh, kakšna talja! Take talje izgotavlja priroda le na izrecno naročilo, vsakih deset let enkrat. Tenka, kakor izklesana, strastna kakor dih mladeniča! Nisem prenesel, pritisnil sem jo k sebi v tesnem objemu... Najina usta so se zlila v krepak, dolg poljub in... prisegam vam pri vseh ženskih tega sveta, tega poljuba ne pozabim do groba.
Polkovnik je umolknil, popil pol kozarca vode in nadaljeval nižje:
— Ko sem drug dan pogledal skozi okno, sem uvidel, da so Še hujši zameti... Odpeljati se nisem mogel. Ves dan sem sedel pri oskrbniku, igral na karte in pil. Zvečer sem bil zopet v puščobnem domu ,in ravno opolnoči sem Zopet objemal znano taljo... Da, gospodične, če ne bi bilo ljubezni, bi bil od dolgega Časa poginil, zapil bi se bil gotovo.
! POlkpvnik je vzdihnil, vstal in molče stopal po salonu.
— No ... in kaj je bilo potem? — je vprašala ena gospodičen umirajoča od pričakovanja.
Nič. Naslednji dan sem se že od-
No.. .in kdo je bila ta ženska? — so nestrpno vprašale gospodične.
— Jasno je, kdo!
— Nič ,'ni jasno...
— To je bila moja žena!
Vse tri gospodične so skočile kvišku,
?k0r^»o? - so vprašale. ',
— Oh moj bog, kaj je tu nejasnega?
—	je dejal polkovnik jezno in skomizgnil s pleči. — Mislim, da sem se dosti jasno izražal! V Ševelko sem se peljal z ženo... Prenočevala je ona v puščobnem domu, v sosednji sobi... To je prav jasno!
— Nnn... — so izpregovorile gospodične in razočarano spustile roke. — Začeli ste lepo, a končali, bog ve, kako... Žena... Odpustite, to ni prav nič interesantno in ... tudi pametno ni.
— Čudno! Torfej ve bi hotele, da to ni bila moja zakonska žena, ampak kak šna postranska ženica! Eh, gospodične, gospodične! Če sedaj tako sodite, kaj bo, kedar se omožite?
Gospodične so bile v zadregi. Namrdnile so se, namrščile čelo in razočarano zazevale. Večerje se niso pritaknile, iz kruha so gnetle krogljice in molčale.
— Ne, to je... brezvestno! — je vzkliknila ena izmed njih. — Zakaj ste začeli, če je tak konec. Nič lepega ni v tej povesti...
— Začeli ste tako zapeljivo in... naenkrat odtrgali... — je dostavila druga,
— .No, no, no ... saj sem se le pošalil... — je dejal polkovnik, — Ne jezite se, gospodične, saj sem se le pošalil. To ni bila moja, ampak oskrbnikova! žena...
*	— Da?!
Gospodične so sfe mahoma zveselile, oči so se jim zasvetile. .. Primeknile so sfe k polkovniku, in natakajoč mu vina obsipale starca z vprašanji. Dolgočasje je izgitoiio, kmalu je izginila tudi večerja, zakaj gospodične so dobile hud apetit.
Nad vse značilna je v tem oziru nota, ci jo objavlja ruska brzojavna agentura o zadnjih dogodkih v Tebrisu, Reštu in Enseliju, kjer je prišlo do spopadov med Perzijci in ruskim vojaštvom. Kako je prišlo tistih^nemirov, je še danes nepojasnjeno in ruski vladi je menda mnogo ležeče na tem, da se sploh ne pojasnijo. Če se opazujejo posledice, ki jih Rusija izvaja, bi človek dejal, da so jih prav nalašč provocirali tisti, ki so hoteli imeti političnih koristi od njih.
Ruska vlada razglaša uradno: »Po temeljitem uvaževanju položaja, ki je nastal vsled nepremišljenih napadov množice na ruske vojne oddelke in institucije v Tebrisu, Reštu in Enseliju, zlasti z ozirom na dejstvo, da je ta sovražna dejanja spremljalo brutalno zlostavljanje in oskrunje-vanje ranjenih in padlih Rusov, kar zahteva najstrožjo kazen, dočim perzijska vlada, dasi nima nič opraviti s temi dejanji, ni dovolj močna, da bi kaznovala krivce, meni ruska vlada, da mora v omenjenih mestih storiti po svojem preudarku primerne represivne odredbe. V ta namen je dala ruska vlada poveljnikom oddelkov nalog, da store takoj sporazumno z ruskimi konzuli v Tebrisu in Enseliju najstrožje korake, da se kaznujejo tisti, ki so bili udeleženi pri napadih in da se za bodoče odstranijo vzroki takih dogodkov.
Med takimi koraki se navajajo zlasti sledeči: Aretacija vseh ruskih(?) in perzijskih podanikov, ki so se udeležili napadov na ruske čete. njih obsodba po vojnem pravu, razoroženje Fidejcev in drugih domačih, nemire povzročujočih elementov, razdejanje krajev, ki se upirajo, ter drugi koraki, ki se spoznajo za potrebne, da se napravi red in da se kaznujejo krivci.
Perzija ni ruska dežela. Med Perzijo in Rusijo ni vojne. Ali Rusija pošilja najprej svoje vojake v Perzijo, potem zapira tuje državljane v njihovi deželi, jih postavlja pred vojno sodišče in jih bo nazadnje dala postreliti in obesiti. Tudi to se godi v imenu kulture.
NOVICE.
* Naša slika. V italijansko turški vojni imajo doslej prvi pozitivni dobiček — Angleži. Turčija jim je odstopila solu m ski zaliv v Cirenajiki in Angleži so ga priklopili Egiptu. Turki so upali, da vsled tega Angleži ne bodo ovirali prehoda prostovoljcev iz Egipta v Tripolitanijo. Ali kakor po navadi ima Anglija mezinec, pa bi rada dobila celo roko in se že javlja z novimi zahtevami. Solumski zaliv kaže naša današnja slika.
* Obsojene demonstrantke. Dne 16. t. m. je bila v državnem zboru razprava o preosnovi zakona. Na galeriji je bilo precej ločenih mož in žen, ki so uprizorile majhno demonstracijo z medklici in hrupom. Vsled tega so se morale zagovarjati Leo-poldina Poklitarjeva, Leopoldina Teu-frova, Kati Bulkejeva in gospod Kerš, v soboto na policijskem komisariatu prvega dunajskega okraja. Vse obtožence so obsodili vsakega na trideset kron globe, oziroma na tri dni zapora. Ko so razglasili sodbo, je izjavila gospa Poklitarjeva: »Kazni nikakor ne sprejmemo; toda rajše se damo zapreti kakor da plačamo.« Komisar je pripomnil: »Hočete biti vse mučenice.« Gospa Poklitar: »Da!« Obsojenci so prijavili vzklic.
* Panika v kinematografu. V Berlinu se je vnel v kinematografu ogenj, ki so ga sicer takoj pogasili, a je povzročil med gledalci strahovito paniko. Vse je drlo proti izhodom. V silni gnječi so pohodili več otrok, izmed katerih sta dva izdihnila na mestu. Pet otrok in ena ženska so bili lahko ranjeni.
* Poskušen umor in samomor. V Zii-richu je imel angleški državljan dr. Julij Kinkel že dalj časa razmerje z Rusinjo, ki so jo bili šele pred kratkim promovi rali za zdravnico. Dne 26. t. m. je oddal dr. Kinkel na svojo ljubico več strelov iz browninga in jo težko ranil. Ustreliti je hotel Še samega sebe, a je browning odpovedal, nakar se je šam javil oblastim. Kinkel je bil brez roke in očesa, ki ju je izgubil pred par leti vsled eksplozije.
* Nezgoda v cirkusu. V Berlinu se je zgodila dne 26. t. m. pri predstavi v Schumannovem cirkusu težka nezgoda. Artist Marino se je že često z veliko spretnostjo dal povoziti od avtomobila, nfe da bi se mu bilo kaj zgodilo. Pri imenov. predstavi pa je šel voz artistu čez nogo in mu jo je odtrgal. Prenesli so ga nezavestnega v bolnico.
* Miljonsko sleparstvo. V Parizu so prijeli bankirja .Ringlerja, ker je izvabil Argentincu Gapentierju poldrug miljon frankov in je ociganil med njegovo odsotnostjo tudi Carpentierjevo ženo, Ju ie ostala v Parizu. Ringler je pregovoril Carpentierja, da ,*nu je izročil poldrug
miljon za ustanovitev banke. Carpentier e odpotoval pred meseci v Argentinijo, da si priskrbi pol miljona frankov. Medtem pa sta obdelovala Ringler in njegova jubica gospo Carpentierjevo, da je izročila menico, ki je dvignila nanjo sleparka pri pariški banki miljon frankov. Ko se je Carpentier vrnil, je našel ženo bolehno spremenjeno. Od nedelje je izginila in doslej nimajo zanjo še nobenega sledu.
* Parnik se je potopil. Božični dan se je potopil vsled hudih viharjev v biskajskem zalivu parnik Phios nemške levant-ske linije. Izmed 30 mornarjev sta se rešila samo dva.
* Sedeminosemdeset rudarjev zaprtih v rudniku. V angleškem premogovniku Viganu v St. Zefiru je nenadoma preplavila jamo ogromna množina vode. Voda je drla tako naglo, da je odrezala 87 rudarjem povratek iz jame. Rešilno moštvo je šlo takoj na delo in je tako vztrajno delalo z vodnimi sesalkami, da je bilo možno rešiti 75 mož. Od ostalih rudarjev so spravili doslej na dan enega mrtvega. Za usodo’ zaprtih rudarjev se zelo boje.
* Linčan črnec. V Brooklynu je umoril božični dan črnec belo žensko. Razlju-čena množica je zgrabila črnca, ga obesila na bližnji kol ulične svetilke, ga polila s petrolejem in zapalila. Stražniki niso mogli ničesar opraviti proti besni množici.
* Cesta v plamenu. V Broklynu se je užgala cela mestna ulica. Ogenj se je vnel v trgovini z blagom in je planil z divjo naglico na sosedne hiše, da je bilo slehrno reševanje nemožno. Zgorelo je več ljudi, veliko se jih je hudo opeklo in so jih prenesli v bolnico. Škoda je ogromna. Podrobnosti o katastrofalnem požaru še niso znane.
Kranjski deželni zbor.
Ljubljana, 28. decembra. Danes ob treh popoldne se je sešel kranjski deželni zbor na kratko zasedanje. Zanimanja za sejo je bilo precej, ker sta glasili obeh dveh nasprotnih strank že prej in zlasti še na predvečer zasedanja pisali v zmislu, da so Ljubljančani pričakovali kravalov. Zategadelj so bile galerije polne in res so se nudili zabave željnim gledalcem prizori v zborovalni dvorani, ki jih vsaj dolgočasili niso, ako jih že niso zabavali, čeprav tudi ti prizori niso tako dramatično učinkovali, kakor so mnogi pričakovali po bojevitem pisanju klerikalnega in liberalnega glasila. V naslednjem podajamo poročilo.
*	*
Ob treh otvarja deželni glavar pl.
Š u k 1 j e sejo in pozdravlja poslance ter deželnega predsednika. Priporoča poslancem, naj stvarno razpravljajo, ker je od tega odvisen uspeh. Nato so prišla v razpravo naznanila deželnega predsedstva. Poslancu baronu C o d e 11 i j u se dovoli dopust za čas zasedanja, baron Schwegel je zadržan v delegaciji. Dva nemška veleposestniška poslanca sta bolna. Za zapisnikarja se imenujeta poslanca dr. Novak in dr. Zajc. Idrijski poslanec G a n g 1 vlaga predlog o ustanovitvi obrtne šole v Idriji in interpelacijo glede na napravo dvojezičnih napisov na eraričnih poslopjih v Idriji.
Nato store v roko deželnega glavarja obljubo novoizvoljeni poslanci prof. Reis-ner, Ribnikar in Vehovec.
Zatem pride v razpravo poročilo deželnega odbora o nekaterih premembah zakonskega načrta o gradnji in vzdrževanju javnih neeraričnih cest in potov. Posl. Jaklič je predlagal takojšnjo razpravo in je bil njegov predlog sprejet vzlic ugovoru dr. Trillerja.
Poročevalec dr. Lampe predlaga, da sprejme zbornica vse premembe zakona. V imenu veleposestnikov izjavlja poslanec G a 11 e, da glastijejo veleposestniki proti.
Dr. Tavčar povdarja, da je stališče narodno-napredne stranke proti cestnemu zakonu tako, kakršno je bilo. Obžaluje, da niso pritegnili k dunajskemu razgovoru tudi zastopnika Ljubljane. Zakon je za Ljubljano naravnost krut. Stavi predlog, da se zakonski načrt vrne deželnemu odboru, da naj se stopi v zvezo z ljubljanskim občinskim svetom in naj se da Ljubljini primerna kompenzacija.
Za dr. Tavčarjev predlog glasujejo samo liberalci in torej propade.
Pri specialni debati stavi dr. Triller več izpreminjevalnih predlogov, ki pa jih je večina vse odklonila. Nato se je glasovalo 0 posamičnih predlogih deželnega odbora, tičočih se cestnega zakona, ter se vsi sprejmejo.	!
Nat6 pride v razpravo začasni deželni proračun. Z glasovi klerikalcev in veleposestnikov se sprejme Jarčev' predlog, da še fykoj ^irl|tife''ra^ri(Va;6 prbra-
Poročevalec dr. Lampe predlaga, da sprejme deželni zbor provizorij.
Dr. Triller izjavlja v imenu liberalne stranke, da bodo glasovali njegovi pristaši proti provizoriju, ker hočejo s tem izraziti klerikalni stranki globoko nezaupanje zaradi njenega gospodarstva. Nato kritizira dunajsko politiko slovenskih klerikalcev in jim očita Elsnerja. Protestira proti očitku, da bi ne bila narodno-na-predna stranka patriotična in zapreti večini, ako bi hotela iztirati. iz zbornice katerega izmed liberalnih poslancev.
Nato obširno kritizira klerikalno gospodarstvo prof. R e i s n e r, ki je tako, da nimamo niti natančnega proračuna tri dni pred koncem leta. Omenja med drugim, kako silno raste hišno najemninski davek v Ljubljani. Pravi, da so klerikalci namenoma zavlekli proračun.
Ribnikar pravi, da je uvedlo klerikalno gospodarstvo na Kranjskem najhujšo korupcijo. Gradnje se prav nič ne razpisujejo. (Velik hrup pri klerikalcih.) Gradnja črnomeljskega mostu se je razpisala, dasi je imel nekdo čez mesec poprej obljubljeno oddajo.
Dr. Lampe (razburjen): Ni res. Nekdo vas je nalagali
Ribnikar navaja posamezne slučaje, pri čemer pride med njim in klerikalci, zlasti med dr. Lampetom, do ponovnih hrupnih prizorov. Napada tudi barona Schwarza, £eš da ščiti klerikalni režim.
Za Ribnikarjem se oglasi dr. S us te-š i č in stavi predlog, da se da živinorejcem primerna podpora' ter predlog, da dobe 25% draginjsko doklado tiste učiteljske osebe, ki doslej niso dobivale draginjske doklade.
Nato odgovarja liberalnim proti-govor-nikom dr. Lampe ter pere klerikalno gospodarstvo. Ko se peča z Ribnikarjevim govorom, pride do hrupnih prizorov. Glavar zvoni. Nekdo na desni galeriji nekaj zakliče"
Dr" Pegan: Kaj pa ima galerija tu opraviti?
Dr. Šušteršič: Kdo pa je bil? Ven z lumpom I Klerikalni poslanci razburjeni kriče na desno galerijo.
Dr. Šušteršič: Kdo pa je bil?
Dr. Pegan: Tistile, ki ima roko čez in se zaničljivo smeji! Že preje je bil nekaj dejali
Dr. Triller (dr. Peganu): Nikar vendar ne igrajte policaja!
Bil je silen hrup; glavar je moral neutrudno zvoniti, da so se pomirili razburjeni duhovi.
Koncem	svojega	govora	dr.	Lampe
napade Ribnikarja	osebno	in	mu očita
■septemberske dogodke. Med dr. Lampeto-vim govorom se je Ribnikar parkrat dvignil s sedeža in šel proti dr. Lampetu živahno ugovarjajoč	Dvakrat	se je	na	glavarjev
opomin vrnil	na svoje	mesto.	Ko	pa ga je
dr. Lampe posebno ostro napadel, se je postavil tik pred njega, a se je postavil vmes dr. Pegan. Ribnikar (Peganu): No, no, nič se ne bojte! Ali mislite, da sem Pegan? Dr. Pegan: Sram bi me bilo! — Dr. Novak kliče nekaj proti dr. Peganu.
Nato se je sprejel provizorij z glasovi klerikalcev in veleposestnikov.
Kot zadnja točka dnevnega reda pride
v	razpravo poročilo deželnega odbora o gradnji novega uradnega poslopja, kjer bi bili nastanjeni razni deželni uradi ;in zavodi. Stavba naj bi se zgradila na Auerspergovem svetu.
Poročevalec dr. Lampe predlaga, da deželni zbor sprejme ta predlog.
Grof Barbo je proti, ker so deželne finance v slabem stanju. Končno se sprejme predlog deželnega odbora s klerikalnimi in delom liberalnih glasov.
Nato utemeljuje Ga n gl svoj nujni predlog ter predlaga, da mu zbornica prizna nujnost. Predlog propade, ker so glasovali zanj samo liberalni poslanci. Po izidu glasovanja zopet pride do kratke kon-traverze med liberalci in klerikalci.
Nato se glasuje o obeh dr. Šusteršiče-vih predlogih ter se sprejmeta.
Glavar želi poslancem srečno novo leto in zaključi sejo.
JLjubyana in Kranjsko.
— Našim naročnikom naznanjamo, da smo prildžili današhji Številki lista poštne položnice za obnovitev naročnine. Naročnino je vedno plačati naprej, kdor pa je zaostal in bi ne poslal naročnine do 5. januarja 1912, temu ustavimo list brez vsake izjeme. Kdor ima U plačano, naj Shrani položnico'za prihodnjič I
— Nova deželna hiša. Včeraj je deželni zbor, kakbr poročamo na drugem mestu, sprejel predlog, s katerim se razveljavlja lanski sklep o gradnji nove deželne hiše na Auerspergovem svetli in d prodaji lontovža. Deželni odbor hoče namesto tega graditi veliko deželno stavbo na stav-biščih družbe »Union« in tvrdke'Schnei-
der in Verovšek, katerim misli prikupiti še toliko sveta, da bi se dobila 8700 četr. metrov obsegajoča ploskev. Deželni odbor utemeljuje svoj načrt s tem, da je ku-ratorij deželne banke opustil misel namestiti uradne prostore v prvotno nameravanem poslopju ter je sklenil zgraditi lastno bančno poslopje ob Miklošičevi cesti in Dalmatinovi ulici. Medtem je deželnemu odboru ponudila družba »Union« za okroglo 4390 m2 sveta prodajno ceno 35 K za kvadratni meter in tvrdka Schneider & Verovšek za svojo okroglo 1420 m2 merečo stavbno parcelo zahtevala pavšalni znesek 72000 K. Za obe ponudbi ostaneta prodajalca v besedi do 31. decembra t. 1. Ker pa bi bila ponudena stavbišča za bančno poslopje veliko preobsežna, se je deželnem odboru pojavila misel, opustiti nameravano gradnjo drugega uradnega poslopja na Auerspergovem svetu, zato pa preudariti, li ne bi kazalo, na teh stavbi-ščih postaviti uradno poslopje skupaj z deželno banko. S tem pa bi razni deželni uradi še vedno ne bili pod isto streho. Deželni odbor je prišel do zaključka, da bi utegnilo biti umestno, če se na navedenih stavbi-ščih postavi poslopje, v katerem bi bilo nameščeno vse, kar spada k deželni upra-
vi	inkl. deželnozborskih prostorov, deželne banke itd. Ta misel pa bi se dala uresničiti: 1. če bi se regulačni načrt za mesto Ljubljano tako spremenil, da bi se Cigaletova ulica podaljšala do nove ob severni meji hotela »Union« speljane ceste, ki bi Dunajsko cesto vezala z Miklošičevo in 2. če bi dežela k že optiranim stavb, mogla prikupiti še toliko sveta, da bi bila mogoča speljava mišljenih novih cest in s tem osigurano zazidanje na vseštiri strani prostega bloka. — V zmislu teh predlogov je deželni zbor sklenil:
1. Deželni odbor se pooblašča, da na podlagi sklenjenih predpogodb kupi v smislu poročila za eventualno gradnjo nove deželne hiše potrebna zemljišča in objekte. 2. Deželnemu odboru se naroča, da oskrbi v tem poročilu natančneje opisano spreme-nitev regulačnega načrta za mesto Ljubljano in 3. da poroča deželnemu zboru pri prihodnjem zasedanju ter obenem predloži generalne načrte in proračun za eventuelno gradnjo nove deželne hiše na Slovenskem trgu.
— Silvestrovo veselico priredi pravo-varstveno društvo železničarjev v Spodnji Šiški v nedeljo 31. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »pri Anžoku*. Sodrugi so vabljeni, da se te veselice polnoštevilno udeleže in pripeljejo svoje rodbine seboj.
— Društvo ljubljanskih mizarjev In sorodnih strok vabi vse člane in prijatelje na svojo XVI. »Silvestrovo veselico*, ki bo v nedeljo 31. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Fr. Novaku na Tržaški cesti štev. 21 z jako obširnim in zabavnim sporedom. Kdor se torej hoče na koncu starega in ob pričetku novega leta prijetno zabavati, naj se potrudi k Fr. Novaku.
— Elektrokinematograf »Ideal“. Danes v petek, dne 29. decembra: Specialni večer. 1. .Kavalir brez srajce." (Šaljivo.) 2. *Rokomandur“. (Velezanimivo.) 3. »Človek, plačaj dolgove!“ (Velezanimivo.) 3. »Dve strani." (Senzacionalna drama.) 5. »Mirko lovi metulja." (Velekomično.) Jutri v soboto, dne 30. decembra 1911: »Morfinisti*. (Velika drama iz življenjk) V torek, dne 2. januarja 1912: Najučinkovitejši film te sezijel »Ena izmed mnogih.* (Drama iz življenja kupčevalca z dekleti)
— Umrli so v Ljubljani: Martin Sušnik, delavec, 86 let, Radeckega cesta 11; Josipina Rosina, delavka, 60 let, Florjanska ulica 13; Ana Kuhar, zasebnica, 81 let, Jezdna ulica 3; Karl PaiChel, zobni tehnik, 43 let; Ivan Kocjančič, tobačni delavec, 78 let, Florjanska ulica 21; Franc Bitenc* mizarski pomočnik, 62 let, v deželni bolnici.
— Vsled alkohola je zblaznel. Pijači udan dninar je včeraj v Hradeckega vasi nenadoma zblaznel. Pretil je svoji družini s sekiro, razbijal je pohištvo in šipe, prižgal je svečo in kleče molil za svojo ženo. Stražnik ga je odvedel na stražnico na Karlovški cesti, kjer je besni mož razbil šipo. Preiskava je dognala, da ima dninar vsled pre-obilega zavživanja alkohola delirium tremens in so ga oddali v bolničo.'
— Tatinski vajenec. Na Glincah je ukradel -ISletrti pekovski vajenec Franc Žlebnik iz Medvod svojemu mojstru Avbelju srebrno žepno uro z verižico, damsko ov-ratno verižico, dva poročna prstana in 10 kron 60 vin. gotovine. Nato je pobegiiil tery pustil pri mojstru delavsko knjižico. f
• '  -
Veliko zaupanja je treba pri nakupu posteljnega perja. Pol življenja prebije človek v postelji in bi se torej pri nakupu vedno morali obračati na preizkušeno trgovino. Za tako je pa že znavnaj znana tvrdka S. Benlsch, Dušenice na Češkem, kjer se dobi posteljno perje izvrstnih kakovosti. Zahtevajte cenik.
M . m	,l	.v	,	7
Bogate izkušnje kažejo, da se preprečijo dostikrat nevarne bolezni, če se ne zanemarja vsakdanje* na videz zelo nedolžne slabosti, Kot dobro sredstvo se je izkazal črkenya sirup iz lipovega medu proti kašlju, težkemu dihanju, zaslizenju, .nočnemu potu, nahodu, influenci itd. Topi slino, dela slast in povišuje telesno težo. Steklenica za poskušnjo se naroča proti povzetju 3 K, velika steklenica 5 K, pri glavni zalogi Hugo Orkeny, lekarna v Budapešti, Thčkčly ul. 28. Depot 46.
Idrija.
— V času draginje. V smislu sklepa draginjskega odseka mestne občine Idrije se sl. občinstvu naznanja, da naroči županstvo večjo množino fižola, ki ga bo oddajalo po svoji lastni ceni vsem onim, ki se priglasijo najpozneje do 4. prosinca 1912 v pisarni mestne občine.
— Silvestrov večer priredi na čast združenim organizacijam letos »Splošna mladinska zveza v Idriji.* Zabava se prične ob 8. zvečer v prostorih združenih organizacij v hiši sodr. Ant. Kogeja brez vstopnine. Na sporedu so deklamacije, šaljiva pošta itd. Godba na lok bo svirala lepe valčke zadnjikrat v tem letu. Kdor misli, da letos ni še dovolj plesal, naj se potrudi na Silvestrovo zabavo.
Šttgersko.
— Zabavni večer prirede člani konz. društva v Hrastniku na Silvestrov večer v zadružni gostilni. Spored; Godba, ples, šaljiva pošta in ob polnoči slavnosten govor. Začetek ob 6. zvečer. Sodrugi pridite polnoštevilno, da se bomo pod lastno streho zabavali.
— Zoper učitelje. Slovenski klerikalni klub štajerskega deželnega zbora je imel v Ljubljani sejo o opustitvi obstrukcije. Klerikalci so pripravljeni na sodelovanje, če opusti deželnozborska večina 25odstotno zvišanje deželnih naklad, namenjeno za regulacijo učiteljskih plač in za druge zadeve. Klerikalni klub zahteva od večine garancije, da ostane zemljiški in hišni davek neizpre-menjen, prav tako nižje stopnje pridobnin-skega davka.
Goriško.
— Vzajemnost v Nabrežini. 26. decembra 1.1. se je vršila v »Društveni gostilni* v Nabrežini konferenca »Vzajemnosti* z mnogobrojno udeležbo. Navzečih je bilo prilično 50 ženskih, od teh je pristopilo 31 k novoustanovljenemu društvu. Na konferenci je poročal sodrug Kopač iz Trsta. Društvu želimo najlepšega vspeha.
— Politična konferenca. 30. t. m. se vrši v »Društveni gostilni* v Nabrežini ob pol 7. zvečer skupna konferenca politične organizacije v Nabrežini. — K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
— Občni zbor nVzajemnosti*. 30. t. m. se vrši' v »Društveni gostilni" v Nabrežini ob 8. zvečer občni zbor društva »Vzajemnost*.
— Posnemanja vredno. Pri raznih mizah se je o božičnih praznikih nabralo v nabrežinski društveni goStilni za novoustanovljeno društvo »Vzajemnost* okolo 24 K, za kar bodi izrečena vsem darovalcem najiskrenejša hvala!
— Najdena je bila v Nabrežini zlata verižica; kdor jo je izgubil, naj se oglasi v »Delavski organizaciji*.
Trst.
— Predavanje. V društvu »Ljudski oder* predava dne 30. decembra t. 1. gosp. Lotrič o »Boju katoliške cerkve za šolo v Avstriji*. Začetek ob 8. in pol zvečer. Vstopnina 20 vinarjev za osebo. Vse prijatelje napredka in izobrazbe vabimo, da ta dan pridejo v »Delavski dom*.
Umetnost in književnost.
Iz pisarne slovenskega gledališča. V
soboto zvečer se poje zadnjič opereta »Grof Luksemburški* (za par) in gostuje operetna subreta slovenskega gledališča v Trstu, gdč. Angela Janova, rodom Slovenka iz Barkovelj. Gdč. Janova je obenem igralka in pevka ter sodeluje že od početka tržaškega slovenskega gledališča pri predstavah slovenskega dramatičnega društva v Trstu.
—	V nedeljo, na Silvestrovo, se poje popoldne Straussova opereta »Cigan baron*
ttrdnjič ~\rise20Ttt —”V pofltfriJelr-Bvečer
opera »Carine«*, v torek prvič izvirna drama F. F i n 2 g a r j a .Naša kri*. —■ Dne 5. jauuarja zvečer se %ši »slavnostna gledališka predstava z raznovrstnim programom. Dne 6. januarja - s<f1 Wll sestanek vseh društev, ki goje slovensjco dramatiko.
.................  *■	..“M 'ffi i 1
Iz delegacij. ’ M
D u na j , 28. decembra. Dopoldne se je sešla dgrska *d$egaci-ja in izvolila za predšednika^fcargn# l>a n-g a, za ■ podpredsednika grofa Z i c h y j a.
* L	vj k
Skupni finančni minister baron Buriaif je predložil štirimesečni proračunski provizorij. Nato je delegacija izvolila štiri odseke.
Po končani plenarni seji se je sestal združeni odsek četvorice, da razpravlja o proračunu. V svojem ekspozeju je govoril vnanji minister grof Aehrenthal o vnanjem položaju.
Že 22. oktobra sta podala avstr, in ogrski min. predsednik izjave o avstrijski vnanji politiki; iz teh izjav izhaja, da se je avstro-ogrska diplomacija trudila še po izbruhu sovražnosti, da najde primerno podlago za konec vojne. Ta trud doslej ni rodil vspeha. Edini smo v teh stremljenjih z vsemi nevtralnimi velesilami; konec vojne želimo tembolj, ker se vodi med zaveznico in prijateljsko državo. Naš mirovni interes je tem intenzivnejši, ker je dolgotrajno vojno stanje nevarnost za status quo ante na Balkanu. Trdno upamo, da ta nevarnost ne nastopi. Italija se je koj v začetku vojne izrekla za status quo ih temu primerno uravnala svoje postopanje in tudi vseh ostalih velesil soglasna želja je, da se balkanski status quo ne skali Vlade balkansih držav niso podale le konkretnih izjav, temveč čisto očitno je njih stremljenje, da se izognejo vojni nevarnosti. Turška vlada si prizadeva vzlic velikim težavam, da ohrani javni red v svoji državi. Želeti je, da ostanejo ta prizadevanja do končnega miru in da izide Turčija z neoslabljeno silo in avtoriteto. —
O maročanskem vprašanju, izjavlja minister, da Avstro-ogrska direktno na njem ni bila interesirana in da je čuvala le svoje trgovske koristi. 4. novembra podpisani nemško-francoski dogovor smo pozdravili z veseljem, ker ohranja v Maroku dosedanja gospodarska načela. Avstro-Ogrska je bila in bo vedno steber konservativne smeri v Evropi in na bližnjem Vzhodu. (Pritrjevanje.)	,
Vojni minister pl. Auffenberg ' dokazuje nato, da še nobena država ni propadla vsled vojaških bremen. Nemčija je potrošila v zadnjih 6 letih 15 do 18 odst. drž. dohodkov za armado. Rusija 23 odst. Francija 30 odst., Italija 21 do 24 odst., Srbija 23 odst., Bulgarija 22 odst., Anglija 40 odst., Švica 26 odst. — vse z rastočo tendenco; le Avstrija nazaduje s svojimi 12 do 13.6 odst. O avstrijski armadi pravi, da se nahaja v slabem, nevzdržnem stanju; ker ga je vsled teh besedi nekaj delegatov prijelo, pa je zopet dejal, da je stanje avstro-ogrske armade sijajno.
Indemnlteta sprejeta.
Nato je odsek četvorice sprejel indem-niteto in izrazil ministru vnanjih zadev posebno zaupanje.
*
Avstrijski delegaciji
je predsedoval starostni predsednik baron S c h w e g e I, za predsednika je bil izvoljen del. Dobernig, za podpredsednika grof Merveldt. V finančnem odseku, ki je imel sejo po plenarni seji, je minister vnanjih zadev grof Aehrenthal ponovil svojo izjavo. Odsek je sprejel proračunski provizorij in izvolil za poročevalca dr. Gr a b-m a y r a.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Italijani dementirajo.
Rim, 29. decembra. Turški vojni minister je objavil brzojav, da so napadli dne 22. t. m. Turki in Arabci italijansko postojanko pred Tobrukom in da so udrli v italijanske utrdbe in uplenili mitraljezo in več pušk. To poročilo je popolooma napačno. Turki ne le da niso udrli v naše utrdbe, temveč smo jih tudi odbili s precejšnjimi izgubami.
Nič mirovnih pogajanj.
Rim, 29. decembra. »Agenzia Stefani poroča: Londonski listi ponatiskujejo vest! pariških listov,' da je Italija pričela z mirovnimi pogajanji, ki jih turško javno mnenje noče sprejeti. Te vesti so popolnoma neosnovane.
Dodatna predloga k drž. proračunu za 1.1912.
Dunaj, 29. dec. Finančni minister je poslal zborničnemu predsedstvu dodatno predlogo k drž. proračunu, obsegajočo naslednje potrebščine: 12,100.000 za dil uslužbence in delavce, 20 mil. 800.000 za državne žel ez --n i ča r j e, 20,000000 za nakup voznega materiala in 20,000.000 za izpopolnitev telefonskega omrežja.
Žensko in otroško delo v rudnikih.
© 'u n i jH 29* decembra. DriiviU zakonik objavlja zakon z dne 26. dec. 191,1 o prepovedi ženskega in otroškega dela v rudnikih.
,h,:	,	<	,	,
Velikanski Izpor na Angleškem.
London, 29. dec. Predvčerajšnjem zjutraj so razglasili izpor v predilnicah. Izpor zadene samo v Lancashiru 160 tisoč predilcev in 15 0.000 predilcev po drugih obratih.
Položaj v Maroka.
Francoski vojaki na potu v Agadlr.
Pariz, 29. decembra. »Agence Ha-vas* poroča iz Tangerja.da izkrca vkratkem francoska križarka garnizijo Serifov v Agadirju.
Španci v Maroku.
Madrid, 29. dec. Španski vojni minister je izjavil v razgovoru o vstaji rif-skih plemen, da so bili vstaši vojaško dobro izvežbani in bogato preskrbljeni z orožjem in m u n i c i j o, čeprav so prišli iz najoddaljenejših krajev. Listi pobijajo neutemeljeno mnenje generala L u g u e a in njegovih somišljenikov, ki vide v vstaji Rifov vpliv francoskih elementov.
Iz Turčije.
Mladoturškl reakcionarji.
C a r i g r a d, 28. dec Zbornica je sprejela včeraj sl07 proti 99 glasovom predlog Mladoturkov, da naj se o d g o -di posvetovanje o zakonskem načrtuglede člena 35 ustave do 3 0. decembra s tem pogoje ra , da ima posvetovanje o tem načrtu prednost pred vsemi točkami dnevnega reda.
Novi umori v Ištlpu.
S k o p 1 j e , 29. dec. Člani bolgarskega komiteja so umorili pet Bošnjakov in eno žensko. Trupla so imela listke bolgarske revolucionarne organizacije. Mohamedanci so silno razburjeni.
Homatije"vfPerziji.
Za sporazum z Rusijo.
Peterburg, 29. dec. Vnanje ministrstvo javlja, da se je izvršil v Teheranu nagel preobrat v Rusiji prijaznem z m i s 1 u. Število politikov, ki so za zedinjenje z Rusijo, narašča.
Napad na angleškega konzula Smarta.
London, 29. dec. K napadu na angleškega konzula Smarta v Š i r a s u poroča Reuterjev urad iz Teherana: So-varov, ki so spremljali konzula Smarta, vračajočega se z dopusta, je bilo 100 mož. Napad je izvršilo okoli 800 Kašgancev. Ko so se Sovari vsled sovražnikove premoči umaknili, so konzula pustili za sabo. Konzul leži zdaj ranjen blizu Kazeruna. Sovari so izgubili 2 mrtva, 17 ranjencev, 2 moža pa pogrešajo. Iz Širasa je odšlo 150 Sovarov pod poveljstvom polkovnika Douglasa, da osvobode Sovare pri Ka-ueranu.
Revolucija na Kitajskem.
Mirovna pogajanja.
Peking, 29. dec. Cesarica vdova, Juanšikaj in mandžurski princi so se vse dopoldne posvetovali o predlogih mirovne konfer. v Šangaju. Princ J u 1 a n g in princ T s a j t a o sta nasprotovala, da bi se sklicala konferenca še več zastopnikov, kakor je šangajska. Princ čin g se je izrekel za ta načrt. Krona se je slednjič odločila, da sprejme predloge mirovne konference. Zategadelj je naročila krona kabinetu, naj izdela o p r a v i 1 n i k za sklicanje nove konference in naj obvesti delegate šangajske mirovne konference, da sprejme krona vse odločitve nove konference, pa naj sklenejo kakršnokoli vladno obliko.
Odgovorni urednik Pran Bartl.
udaja in ulag* uloiba Zarje.
Tlaka Učiteljska tlakama v Ljubljani
111 'železničarji, pozor! !!!
Pri nakupu aukna In manufakturnega blaga
priporočamo trgovino
Lenassi & Gerkman
Ljubljana, Stritarjeva ulica št 4.
za slabokrvne In prebolele .je
zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuč najboljše sredstvo, 5 kg franko K 4-50.
Br. Novakovič, Ljubljana
Združeni čevljarji
v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 14,
priporočajo sl. občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor tudi usnja In drugih čevljarskih potrebščin. Maročila po meri tu popravila Izvršujejo točno.
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja*6 Ljubljana, Sv. Petra cesta št 27
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene,
Lepi gostilniški prostori In povsem na ::	novo	urejeni	velik	senčnat	vrt.	::
Konzumno društvo v Hrastniku
obvešča svoje člane, da oddado dividendne znamke od 2. do 10. januarja. Pozneje se ne bodo sprejemale.
STačelstvo.
Občno konzumno društvo v Idriji
naznanja svojim članom, da se vrši inventura v centralni prodajalni od 5. do 9. januarja prihodnjega leta. Prodajalna v Idriji bo torej 7., 8. in event. 9. januarja zaprta; le manjši predmeti so bodo prodajali pri stranskih vratih. Dividendne znamke je oddati od 5. do 14. januarja v društveni pisarni; pozneje se ne bodo sprejemale. Z znamkami je prinesti tudi obe zadružni knjižici.
Idrija, dne 26. decembra 1911.
Hačelstvo.
• •
• •
v Zagorju
naznanja svojim članom, da se vrši inventura dne 30. t. m. v filijalki na Lokah in 31. t. m. v prodajalni v Zagorju in so vsled tega prodajalne za promet zaprte, člani si naj 'preskrbe svoje potrebščine popreje. Obenem se člane obvešča, da naj oddajo dividendne znamke od 5. do 10. januaija v prodajalnah.
Zagorje, dne 22. decembra 1911.
______________________Načelstvo.
GRAM0F0l\E
najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje, pripravne priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana, Marije Terezije cesta it. 11 (Kolizej)
Ravnokar so došle najnovejše slovenske pio-iče * K 3-50. 1000 igef K ~
::	Kavarna	n
Unione v Trstu
uliea Caserma in Torre Blanca
se priporoča, n
-n utica t
j :: g j====IE
3E
J. BONCAR
valjčni mlin v Domžalah.
F Zalog« t Ljubljani: I PoJlanaka cesta 19. I Zaatopatvo in zaloga L * v Oorlet.
Priporočamo novo trgovino z manufak-turaim / blagom /JSr*
v
V
&
sp / ljubljana
Stari trg ŠL 1
(prej Bazar) postaja elektr. železnice
Jako zanimiv, zabaven in poutfen list s slikami je slovenski
Jlustrovani Tednik'
ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno K1 80. Zahtevajte ga povsodI Naročite ga in inse-rirajte v njem!
Naslov: Slovenski llustrovani Tednik, LjubUana
FR.KS.KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva,
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otoma-nov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo. žaluzij in železnih valjčnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
Tobakarne ozir. prodajalne »Zarje* v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Caserma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra.
Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoelti, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu.
Muraro Matej, Via Sette Fontane 14.
Prevzetje in priporočilo
Podpisani vljudno naznanjam, da sem prevzel dobro znano
v
gostilno pri Štirnu
v Sp. Šiški, Celovška cesta 22.
Točil bom pristna vina in sveže pivo iz pivovarne Gftss ter postregel z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Za obilen obisk se priporočam
Alojzij Zorčič
posestnik in gostilničar v Sp. Šiški.
Največje podjetje konjekc. stroke je ogromna trgovina
O. Bernato
Ljubljana,	Mestni
katera ima le začetkom sezije
nad 30.000	kom.
po najnižjih cenah — in to:
ned 5000 lom. najfinejši S ofi/el za gospode od f( 8'— naprej.
2000 .. najfinejšifi pooršniloo. športnifi in zimatifi aulenj od Jf 10 — naprej, pelerin od /f 4’— naprej.
poaamesn. filae in telooniloo od if ’4‘— naprej, ofitel za deške in otroke od Zf 4'— naprej.
najmodernejše lonfeleije za dame in deklice, jope in dolge paleto* za dame od i( 8 — naprej, krila in Bluze od g 2 — naprej.
! VESELO POROČILO 1
posebno onim, ki se čutijo onemogle te slabotne.
I/ rJ I in okusni zajtrk 11 tisti, ki ne pijejo dm-
Moč! Ifi Zdravje!
.S la d in*. Nasladno te redilno živilo prve vrste. —
50% prihranki*!
Občnem senzacionalno be kotno sredstvo proti StviK skemn od e ral tv«. Dobiva se
2v sod, tndi pri trgovce, voj >/« kg velja DOb. Po polti se nsroča najmanj pet savojev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkecsv: Dona), JoseistMterstraBe 30, RadeUkyplata 4, MMnbrunnerstrale 100. — Oradec, Sackstrale i, v Ljubljani Kranjsko. — V lekarni Tmkocav poleg rotovža v Ljubljani se tedi odda o zimam p. t članom ekr. bot. Mag. v Ljubljani bet. sev. e. kr. teb. tov. ta bol blag. Jut Menka.
3000
2000
8000
15000
Solidna postrežba!
Priznano nizke cene
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovlč, Dunajska cesta.
Fuchs, Malije Terezije cesta.
Ivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. lubič, Miklošičeva cesta, lenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžaar, Zelena jama.
SveteK, Zaloška cesta.
Sušark, Šelenburgova ulica. Sehadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica, Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška, Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.