DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-7» Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-38 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzu^ta St. 13. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inpzemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Goricg štev. 9-18127
Leto VII. - Štev. 44
Trst - Gorica 6. novembra 1953
izftafa petek
0 enotnosti
V najnovejši krizi tržaškega vprašanja, ki se je razvila posebno po S. oktobru, se je v delu naše javnosti zopet postavilo že nekajkrat obravnavano vprašanje enotnosti mišljenja in nastopanja vseh zamejskih Slovencev.
Posebno vneti so bili v tem pri--zadevanju pristaši sedanjega jugoslovanskega režima, ki so nas zaradi našega oddvojenega mišljenju zopet začeli obkladati z raznimi vzdevki, za katere smo vendar u-pali, da so jih že izbrisali iz svojega slovarja. V danem primeru je naša krivda v tem, da smo vztrajali in vztrajamo pri svoji zahtevi po uresničenju Svobodnega tržaškega ozemlja, ter da nismo takoj z navRušenjem preokrenili zastave v trenutku, ko so v Ljubljani rekli, da naj Trst v eni ali drugi obliki dobi Italija, vse ostalo pa naj bi pripadlo Jugoslaviji.
Ne bomo tu ponavljali razlogov ki nam svetujejo, da ostajamo pri svojem dosedanjem stališču. O tem smo že po nekajkrat obširno razpravljali in tudi v tej številki so članki, ki obravnavajo to vpraša-nje.
Opozorili bi le na eno: politika je umetnost možnega in razumnega. Ce motrimo s tega stališča najnovejše jugoslovanske predloge, če upoštevamo, da nimamo več pred seboj zahodne zaveznice Jugoslavije in premagane Italije, ampak dve zaveznici zahodnih velesil, potem sledi ntuijfio, da je treba sporno tržaško vprašanje rešiti na način, ki bo predstavljal dejanski kompromis med obema prepirajočima se strankama.
Načrt, po katerem naj bi Jugoslavija dobila vse področje B In vse okoliške občine področja A, samo mesto Trst pa naj bi bilo internacionalizirano, pač po naših skromnih, a stvarnih sposobnostih presoje, ne frredstavlja takega kompromisa. Zaradi tega je taka rešitev nestvarna in praktično odpade. Malo bližji stvarnosti, toda še vedno nestvaren je tudi predlog, po katerem naj bi Jugoslavija dobila že omenjene predele, samo mesto Trst pa naj bi pripadlo Italiji. Ali si hladen diplomat lahko predstavlja, da bi to bil kompro mis? Po tem načrtu bi ena stran ka dobila skoro vse, druga pa ve liko manj, kakor pa smatra, da ji gre po načelu ravnotežja, ali pa tudi po načelu narodnostne črte. Tudi s tem predlogom, s katerim bi enostavno žrtvovali Slovence, ki prebivajo v samem mestu Trstu, se torej njegovi avtorji še vedno ne približujejo okoliščinam, kakr šne dejansko so. Zato je neizogibno, da bi tudi ta predlog pri praktični izvedbi zahteval še pomemo-na popuščanja, nad katerimi kra jevno prebivalstvo verjetno ne bi bilo navdušeno. Poleg tega imajo vsi tri predlogi tudi eno skupno lastnost: postavljajo nas pred iz-gledom izročitve Italiji.
Ali je potem še kdo, ki nas ne bi razumel, če k vsemu temu ne ploskamo in če se za take predloge ne ogrevamo? Nismo pač gmotno odvisni od tistih, ki take predloge postavljajo, ki jih stalno iz-preminja jo, preobračajo, nanje prisegajo in jih nato prav tako preklicujejo. Zato lahko ohranjamo svojo neodvisnost, svoje oddvojeno mišljenje, ki sloni na trezni presoji obstoječih razmer in na pravilnem upoštevanju, ne pa zapn stavljanju koristi tukajšnjega slo venskega prebivalstva.
Mislimo celo, da je to naše stališče edino pravilno in koristno kajti če bi vsi gledali enako, skladno Z očali, katera bi nam po ukazu od časa. do časa natikali na nos. kdo bi sploh opozarjal na more bitne napake?
In teh napak, gospodje in tovariši, ni malo: nesodelovanje z Zavezniki, prepoved sprejenumja zavezniških služb, Zamujeni trenutki za nakup slovenske dvorane v Trstu, zapeljevanje slovenskih množic v komunizem, kateremu so mnogi ostali zvesti tudi po prelomu s- Kominformom itd.
To menda niso malenkosti! Na vse to smo svoječasno zaman opo earjali. Edini odgovor je bil, d<i nismo solidarni, da brez potrebe rušimo enotnost. Kasnejši razvoj pa je pokazal, da smo bili na pravi poti mi, ne pa tisti, ki so nas obsipali s Jemi očitki. Za nami je torej že dovolj primerov, ki opravičujejo našo domnevo, da se tudi v današnji presoji možnosti čim ugodnejše rešitve tržaškega vpra šanja ne motimo mi, ampak tisti ki nikdar nočejo upoštevati nobe ne kritike.
Totalitarnim režimom je res tež
(Nadaljevanje na 2. strani)
OB KRDflDIH IZGREDIH 0 tRSUI
Ugotavljamo,
da je tržaško prebivalstvo dne 8. oktobra sprejelo vest izročitvi uprave svojega mesta Italiji s pogrebnim razpoloženjem,
da ni bilo tedaj, ko bi po pričakovanju mnogih mora* a izpregovoriti resnična ču* stva- meščanov, nobenih de« mortstracij in navdušenja,
da 4jii bilo demonstracij in protestov niti tedaj, ko je ugoslavija izjavila, da bo z oboroženo silo preprečila vkorakanje italijanskih čet Trst,
da je bila potrebna skoro enomesečna organizirana campanja časopisja, prihod velikega števila »obiskoval« cev« iz Italije, mobilizacija poklicnih razgrajačev in še sumljiva »stavka« dijakov italijanskih srednjih šol, vse to v vzdušju obletnice 4. novembra, da so se sploh ahko organizirale nove de* monstracije,
da so te demonstracije ime* e svoj začetek s tem, da jer tržaška občinska uprava, za katere delo odgovarja predvsem gospod župan ing. Bartoli, proti izrecni p repo* vedi področnega poveljnika, izobesil na mestni hiši 4. novembra italijansko tro* lojnico in tako dal povod za nastop organov javne varnosti za odstranitev pro* tizakonito izobešene zasta* ve,
da so imele demonstracije, četudi organizirane 4. no vembra in 5. novembra do* poldne izredno skromen ob* seg ob popolni pasivnosti vsega resnega tržaškega pre* jivalstva, besedo so imeli samo »obiskovalci« iz Re« publike, pubertetna mladi* na in znani fašistični akti* visti,
da je do težkih inciden tov, ki so zahtevali dve smrtni žrtvi prišlo šele 5.
novembra popoldne, ko se je pri cerkvi sv. Antona Novega, na izzivalen poziv v listih, zbralo približno 600 oseb, da prisostvujejo obre* du posvetitve cerkveih pro« štorov, ki naj bi bili »oskru* nieni«, ker so se dopoldne v njih skrivali demonstran* ti, katere je pač policija za* sledovala,
da je bil tak poziv javnosti dan v izredno napetem tre* nutku za prisostvovanje po* svetitvi takoj po izvršeni »oskrunitvi«, čeprav se je lahko kaj enostavno skle* palo, da se bo s tem samo še bolj razburilo duhove, da se je množico pozvalo na zbiranje v cerkvi, ki je
Vprašujemo
trenutno sredi razkopanih ulic, pa polnih kamenja, ka* terega so se - nato demo* stranti res obilno poslužili ter so tako prisilili policijo k rabi strelnega orožja, da pada zaradi tega vsa k|ivda za nesrečne žrtve in sedanje napeto ozračje v niestu samo na tiste, ki so odgovorni za nešteta dej a* nja, s katerimi so namerno pripomogli k ustvarjanju pogojev za incidente,
da so vsi ti žalostni dogod; ki posledica dejstva, da se je tukajšnje prebivalstvo skozi leta napeljevalo k ne* prizanvanju in kršenju ve: l javnega pravnega reda, ki temelji na določbah mirov« ne pogodbe z Italijo, s ka« terimi je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje.
med njimi. 'In ta samozvani podeljevalec diplom o naobrazbi in naprednosti narodov, ki jih niti ne pozna, se drane očitati Jugoslaviji njeno balkansko politiko....
Nikomur izmed nas ne pade na misel, da bi oviral Italijo pri njeni politiki nasproti Egiptu ali Ir^i-nu, čeprav nima nobene narodnostne sorodnosti z Egipčani ali Iranci,.
Guerriero in z njim vsaj, en odsek italijanskega ministrstva zunanjih del pa misli, da ima pravico očitati Titu naravno težnjo vsakega jugoslovanskega državnika, da bi izboljšal svoje zveze z. Vzhodom v času, ko ga sovražno,, zadržanje, Italije sili v to, da svojf. sovražn'.-^ ke vidi bolj na zahodni kot na vzhodni strani.	±	'
Nasproti takim dejstvom so italijanska prepričevanja zjaman. Pel--la je dopisniku »Figara«'* izjavil, da1 na področju A Svobodnega težaškega ozemlja velja enakopravnost med Italijani in Slovenci. Toda naše pritožbe zaradi razlastitve o-bale med Tržičem in Barkovljami ter med Zavljami in Miljami,-naše pritožbe zaradi šol in zaradi u-radnega jezika in zaradi prepričevanja ustanovitve vsakega slovenskega denarnega zavoda, kaj naj vse to pomeni? Nihče tukaj ne
kdaj mislijo odgovorni var* nostni organi končno ven« dar preprečiti, da bi nam nezaželjeni gosti od časa do časa organizirali nemire, ki škodujejo mestu in ogro* žajo meščane ter njihovo \-movino in obstoječi pravni red,
kaj mislijo pristojni činite* lji ukreniti proti posrednim in neposrednim odgovor* nim krivcem najnovejših in* cidentov, da se enkrat za vselej prepreči, da bi zno* va tekla nepotrebna kri za politično propagando,
ali ekscelenca škof Santin odobrava, da se je poziv za prisostvovanje posvetitvi cerkve izzivalno razglasil po časopisih v tem tako nape*
tem vzdušju in da se je po* svetitev izvršila na tak na* čin,
ali misli končno vrhovni poveljnik cone A Svobod* nega tržaškega ozemlja, da bi bilo pošteno in v skladu s pravilom »fair play«, če bi se poslužil za vzdrževa* nje javnega reda v tako na* petih trenutkih, ko se ho* ččjo demonstracije v Trstu namerno izkoristiti v višje pelitične svrhe . drugih sil, ki so mu na razpolago, ne pa civilne policije, ki jo na* merava njegova vlada pre* pustiti Italiji. Ali ne bi bilo na ta način že v kali pre* prečeno, da da bi nemiri dosegli tako ostrino in ta* ke posledice?
Izjavljamo
da je prebivalstvo STO do grla sito političnih demon« stracij neodgovornih ele« mentov po tržaških ulicah, in da zahteva, da vrhovni poveljnik cone končno en«
krat napravi red in mir, da bodo mogli Tržačani posve* ti ti svoje sile neovirano u* stvarjajočemu delu, ki ga Trst tako krvavo potrebuje.
Italijanska presoja Jugoslauije
Augusto Guerriero, ki se je vi jem, da Jugoslavija zares hoče la-reviji »Epoca« od 1. novembra pro- ko sodelovanje. Ali tu je zopet te-slavil s svojim izpadom proti Slo- žava zaradi jugoslovanske »zagri-
vanom (o katerem je težko reči, ali se odlikuje bolj po nizkosti socialne bahavosti ali po bajnoslov-nem neznanju in nepoznavanju slovanske preteklosti), objavlja v »Corrieru della Sera« od 31. okt. razpravo o »Titovih tajnih ambicijah«.
Članek zasluži, da ga navedemo zaradi tega, ker pripisuje Titovi poli/tiki iste 'nesimpatične značilnosti, ki v tako opazni meri označujejo zakulisno igro italijanske politike,.
O Foster DaLlesu, ki. ga Gueriie-ro omenja, žal vemo, da je svojo znamenito »rešitev« tržaškega vprašanja podredil presoji o strateški važnosti skupne obrambe nasproti Sovjetski zvezi. Ta skupna obramba je neprestano motila italijansko - jugoslovansko nesoglasje glede Trsta. In to nesoglasje je bilo treba spraviti s sveta. V ta namen je Foster Dulles Trst prisodil Italiji. Kajti v južni Evropi je treba urediti skupno obrambo. Razen tega Jugoslavija potrebuje aktivno sodelovanje in pomoč Turčije, Grčije in — dodaja Guerriero — 'Italije. Toda Italija bo brez Trsta težko na to sodelovanje pristala. (Tukaj bi dodali: Italija brez Trsta velja samo do 8. oktobra, a od 8. oktobra dalje velja isto za Italijo brez Pirana: in potem, ko bi dobila 'Piran, bi ta formula bila: Italija brez Istre, iltalija brez Reke, Italija brez Zadra!).
Vse to seveda velja pod pogo-
zenosti« v tržaškem vprašanju, u-gotavlja dalje Guerriero.
Guerriero pravi, da je Foster Dulles v zmoti. Ni namreč res, da Jugoslavija noče sodelovati z Italijo 'zaradi Trsta, ampak je res, da Jugoslavija potrebuje tržaško vprašanje, da bi ga Uporabljala kot izgovor za neizpolnitev svojih zavezniških obvez. Guerriero torej proti Jugoslaviji obrača tiste obtožbe, ki jih je z veliko upravičenostjo bilo čuti proti italijanski vladi, ki potrebuje tržaško in istrsko vprašanje, ker živi od milosti protia-.meriško nastrojenih monarhistov in novtofašistov. *
Pojdimo dalje. Guerriero bi rad obrazložil, zakaj bi Jugoslavija, čeprav bi to bilo proti njeni varnosti, vendarle odbila sodelovanje z Ameriko. Jugoslavija je, po njegovem, teoretično pripravljena na sodelovanje, vendar pa le v kolikor bi to bilo v njeno korist. Ce bi izboljšala svoje zveze z Vzhodom, pa bi Jugoslavija morala svoje sile staviti na razpolago na drugih vojnih področjih, tedaj bi, po Guer rieru, stvari stale drugače, ker bi tedaj svoje sodelovanje odrekla To naj bi bila naravnost smešna zahteva države, ki bi morala na v.zhodni strani braniti mejo v dolžini tisoč km.
K temu dodajmo še to, da se 1 'talija brani in noče Jugoslavije \ Evropski obrambni skupnosti, vendar je za to, po Guerrieru, kriva Jugoslavija zaradi svoje politike
prepoveduje italijanskih napis )V •na področju občin z italijansko večino, medtem ko prepovedujejo slovenske napise v slovenskih občinah. Ce pa nekdo na tak način spoštuje enakopravnost na področju A, izgjjblja vsako pravico, da bi •" pritoževal nad enakopravnost'« na področju B. Dokaz enakopravnosti je mogoče doprinesti samo na .način, če bi mi — enako kot južni Tirolci — mogli odkrito. in svobodno priznati, d^ je enako« pravnost podana. Enako vrednost imajo tudi današnja zatrjevanja, da 'Italija nima ekspanzionisitičnih ciljev, Italija jih nima, če gre za to, da ,’bi dosegla kak neposreden, uspeh, jih pa zopet ima, ko je ta uspeb dosegla!
Naj se pod takimi pogoji torej nihče ne čudi, če si bo Jugoslavija, 'zapuščena od zahodnih sil in ogrožena po Italiji, prizadevala, da se sporazume s Sovjetsko zvezo. Italija zahteva od drugih zaupanje. Kaj pa stori, da bi ga tudi zaslužila? Mirovne pogodbe se ne drži, ker zahteva njeno revizijo, proti nam pa kopiči žalitve in omalovaževanja. Kako bi naj jo torej ne imeli za sovražnico, ko se pa nasproti nam obnaša kot sovražnži-(Konec na 2. strani)
glede Trsta' in zaradi svoje politike na Balkanu. Prav tu pa velja naglasiti sovražno stališče Italije, ki prihaja do izraza prav na balkanskem področju. Guerriero namreč očita Jugoslaviji, da bi prav ' Balkansko zvezo hotela ustvariti skupnost, v kateri bi Jugoslavija bila prva sila. Guerriero bi torej hotel, da bi se Jugoslavija glede svojih balkanskih zvez morala prej obrniti na 'Italijo in jo prositi dovoljenja za tako početje ter se sploh morala podrediti italijanski balkanski politiki.
Zaradi te Balkanske sveže sodi Guerriero, da je Jugoslavija razbila svoje zveze s Sovjetsko, zvezo; sedaj pa dodaja, da se zopet približuje Moskvi z namenom, da bi ta Balkanska zveza zaživela tudi proti volji Italije.
Guerriero, navaja članek »New York Timesa«, ki ga je napisal M. G. Haendler, in v katerem ta zastopa mišljenje, da se Jugoslavija bori ea Trst le navidezno, v bistvu pa za Balkansko zvezo, pa naj to doseže s pomočjo Zahoda ali Vzhoda. Pogrešno je pa, če Jugoslovani mislijo, da bi se hotela F-talija vtikati v balkanske zadeve, trdi Guerriero. Ttaliia hoče Trst zato, ker je, po Guerrieru. Trst nieno mesto. Trst je pa toliko italijansko mesto, da se Ttaliia ne u-pa pristati na plebiscit s ‘rojno in ne samo z dvojno izbiro na podlagi v tnžaški občini roienih ored letom 1919. Jugoslaviia, ki. po Guerrieru, ni niti razvitejša niti naprednejša od drugih balkanskih narodov, bi hotela poslati prva
NAS POZIV
Slovenska demokratska zveza za STO je poslala 29. oktobra naslednje, enako pismo predsedništvu vlade Federativne Ljudske Republike Jugoslavije v
Beogradu
■ in predsedništvu vlade Italijanske Republike v
Rimu
V Trstu, 29. oktobra 1953.
» Slovenska demokratska zveza za Svobodno tržaško ozemlje v Trstu, kot predstavnica demokratskih Slovencev in Hrvatov Svobodnega tržaškega ozemlja, si dovoljuje v teh Usodnih dneh, ko se odloča o usodi Svobodnega tržaškega ozemlja in njegovega prebivalstva, obrniti pozornost tega Predsedništva na sledeča dejstva:
1) Vse slovensko in hrvatsko prebivalstvo ter velik del italijanskega prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja je želelo že od 1. 1947, da se Svobodno tržaško ozemlje ohrani v smislu mirovne pogodbe.
.Pri občinskih volitvah 1. 1952 na področju A, kjer ni šlo za ali proti 'Svobodnemu tržaškemu ozemlju, ampak predvsem za posamezne programe strank, so dobile stranke, ki so bile za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja, 42 odstotkov glasov vkljub temu, da so bili med 58 Odstotki drugih strank desettisoči takih volivcev, ki so prišli na področje A šele po letu 1940.
V zadnjem času, po 8. oktobru, je število pristašev za Svobodno tržaško ozemlje močno naraslo, tako da je danes pretežna večina prebivalstva obeh področij proti delitvi Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo in za njegovo celotno ohranitev.
2) Svobodno tržaško ozemlje s Trstom tvori zemljepisno in gospodarsko del Srednje Evrope. Srednja Evropa in Podonavje težila na Trst, ki je najbliižje naravno pristanišče za njihov izhod v svet. Zmogljivost industrije in trgovine tržaškega zaledja je danes mnogo večja kot za časa stare Avstro-Ogrske. Trst kot del malega Svobodnega tržaškega ozemlja s svojimi 370.000 prebivalci, more pritegniti velik' del srednjeevropskega trgovinskega prometa, česar ne bi mogel, če bi bil del srednje ali velike države, kajti tudi v trgovini vladata ljubosumje in strah pred gospodarsko 'konkurenco. Trst more z reorganizacijo svoje uprave in .uradov ter z usmeritvijo odvišnega upravnega uradništva v pridobitne strdke, samostojno živeti in napredovati. Tega pa pod Zavezniško vojaško upravo ni mogel storiti in dokazati, ker ni Trst v teh osmih letih zaživel svojega lastnega svobodnega življenja.
3) Samo ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja v celotnem obsegu more ublažiti napetosti med sosednima državama in izravnati spore, ki so nujno spojeni z njegovo delitvijo med Jugoslavijo in Italijo: Ti spori, po mnenju velike večine prebivalstva, se z delitvijo ne bodo odstranili, ampak se bodo še poglobili.
Samo Svobodno tržaško' ozemlje bo omogočilo obema tu živečima narodnostima mirno sožitje na tako ozkem, toda svetovno važnem prostoru, kar je pogoj za napredek vsega prebivalstva.
To mirno sožitje in medsebojno spoštovanje Slovencev, Hrvatov in (Italijanov na Svobodnem tržaškem ozemlju bi bilo najtrdnejši most sprave in pomiritve tudi med Italijo in Jugoslavijo.
4) Svobodno tržaško ozemlje so ustanovili s pariško mirovno pogodbo, ki jo je podpisalo 21 držav, in ki je še vedno mednarodnopravno obvezna. Z mirovno pogodbo je postalo Svobodno tržaško o-zemlje mednarodna državna tvorba pod varstvom Varnostnega sveta Združenih narodov. Od 15. 'septembra 1947 uživa prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja svojo neodvisnost. Teh pridobljenih pravic ni mogoče po mednarodnem pravu in demokratskih načelih uničiti brez pristanka prebivalstva in brez spremembe mirovne pogodbe.
Zato si dovoljujemo predočiti, da je vsak prebivalec .našega Ozemlja, ki je in deluje za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja, na pravi in zakoniti poti.
Ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja je postulat pravičnosti in moralne dolžnosti glede spoštovanja prevzetih obvez vse dotlej, dokler ni mirovna pogodba pravnoveljavno spremenjena, in dokler prebivalstvo te spremembe ne odobri.
V sredini XX. stoletja sredi Evrope je volja prebivalstva čini* tel}, ki ga demokratične države ne bi smele prezreti. Večina prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja je za ohranitev tega ozemlja. Ce bi v to dvomili, naj bi se prebivalstvu obeh področij dalo možnost, da se izreče za Svobodno tržaško Ozemlje ali proti njemu.
Zato Slovenska demokratska zveza prosi visoko Predsedništvo, naj upošteva gornja dejstva pri reševanju spora med Italijo in Jugoslavijo o Svobodnem tržaškem ozemlju, ter da se v interesu prebivalstva in miru izreče za ohranitev Svobodnega tržaškega .ozemlja kot končno najboljšo rešitev.
Ob tej priliki prosimo visoko Predsedništvo, naj vzame na znanje izraz našega posebnega spoštovanja. «
Za SLOVENSKO DEMOKRATSKO ZVEZO Predsednik: Dr. JOSIP AONELETTO
l
Kdo ponuja Trst Italiji?
Kakor je zvabila med vojno komunistična partija slovensko ljudstvo pod svojo oblast z geslom borbe Za svobodo, tako skušajo ti-tovei v tej usodni' borbi za STO in za Trst zvabiti tržaške Sloven-te na sVo,,d stran.'/, geslom »Trs.a ne damo« in jih prepričati, da se le oni ’bore zh tržaško samostojnost.
V	teh usodepolnih dneh, ko se odloča o usodi STO in Trsta, ko se odloča, ali postanejo v Trstu 'Slovenci enakopravni državljani in slovenski jezik — z italijanskim ■ -uradni jezik Trsta in STO, ki bo kot tak pod svojo državno zastavo prekoračil ozke meje naše ožje domovine, v .teh dneh mora slovensko in hrvatsko ljudstvo poznati resnico. Vedeti' mora, kdo je STO in za neodvisnost Trsta, in kdo razbija STO in je pripravljen pri delitvi izročiti Trst Italiji. In končno mora vedeti tudi, da je ves današnji spor o STO z mobilizacijo na obeh straneh in z povzročenim razburjanjem duhov do m# in v svetu — le spor med Italijo in Jugoslavijo zaradi delitve STO.
ISDZ in druge sk>venskester,italijanske stranke za negfjvistujst STO so skupno in javno obsofijle .britsko-ameriški sklep od,.jl. io^gto-bra, toda obsodile so in, pbsojgjo tudi razdelitev STO in jizročitesv Trsta in cone A Italiji ter:cone- 13 Jugoslaviji. Da S DZ tudi sama neumorno deluje v inozemstvu za «-hranitev celotnega STO s Trstom vred, je dejstvo, ki ga priznavajo vsi nepristranski Slovenci širong naše domovine in širom sveta. Navedemo naj le nekaj dejstev Iz zadnjih dni.
Ameriški list »Washington Post«, ki izhaja v ameriški prestolici, je prinesel 17. oktobra t. 1. obširno pismo predsednika SDZ, dr. J. A-gneletta, za ohranitev STO.
Dne 21. oktobra t. i. je objavil največji štajerski avstrijski lis; »Tagespost« iz Gradca obširen razgovor s predsednikom SDZ, kjer je ta navajal stvarne, tehtne razloge za ohranitev vsega STO ;n proti izročitvi Trsta Italiji.
Enak razgovor s predsednikom SDZ je objavil 23. oktobra t. 1. po vsej Evropi poznani švicarski list »Die Tat«, ki izhaja v Zuerichu.
In vendar so se .titovci s svojimi agenti vrgli na SDiZ, kateri o-Čitajo, da se je oddaljila od osnovne -težnje tržaškega ljudstva. Pišejo v »Primorskem dnevniku« od 31. oktobra: »Se najbolj pa je oddaljenost prišla do izraza pri tistih strankah, ki so se doslej s programi na papirju deklarirale za borbo proti priključitvi našega mesta ■k Italiji, dejansko pa so delale vse, da bi na druge načine do priključitve prišlo ali namerno opustili borbo proti priključevanju. Takšni stranki sta v prvi vrsti Vidalijeva in Agnelettova.«
Zakaj 'ti napadi? Zato, ker je SDZ odločno in neustrašno pokazala slovenskemu prebivalstvu vso zlonamerno in varljivo titovsko propagando, ki hoče na eni strani s kričanjem in potvarami prepričati ljudstvo v mestu in na deželi, da se titovci borč za samostojnost (trsta in proti povratku Italije, na
VESTI z G O R I S K
0 enotnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
ko — da ne rečemo nemogoče — razumeti, da ima v posameznih vprašanjih razen njih lahko pravi tudi kdo drugi. Toda v tako kočljivem položaju, kakršen je nastal, tu na Tržaškem, si mora pač tudi jugoslovanska vlada in njeni tukajšnji eksponenti dvakrat premi-; sliti, p redno nadaljujejo pot, s katero javno ne soglaša velika večina tukajšnjih Slovnecev, po srcu pa skoro nobeden.
Noben tržaški Slovenec si namreč ne želi uničenja Svobodnega tržaškega ozemlja! V njem vidi najboljšo rešitev svoje sicer dvom-tjtve bodočnosti in utrjevalca miru, mednarodni mejnik, brez katerega se bodo na tem spornem področju meje neprestano premikale in ne bo nikdar zavladal tisti občutek varnosti, kakršen je potreben za dosego blaginje in srečnega življenja,
Mi pa vidimo v mednarodni ureditvi Svobodnega tržaškega ozemlja in ne samo mesta Trsta, rudi najkoristnejšo in najstvamejšo rešitev jugoslovansko - italijanskega spora okrog tega vprašanja. Vsak drug načrt je teže izvedljiv in izpostavlja vsaj večino našega življa na tukajšnjih tleh žrtvam in nevarnostim, ki so mnogo hujše od tistih, kakršne bi prineslo Svobodno tržaško ozemlje.
Iz vsega tega sledi, da je oddvo-jeno stališče in nesoglašanje večine tržaškega-prebivalstva s trenutno titovsko politiko v vprašanju Trsta, razumljivo in nujno vse dotlej, dokler ne bodo na drugi strani prevladali drugačni i* treznejši pogledi na našo sedanjost in bodočnost.
drugi strani pa s tem prikriti, da so prav oni tisti, ki predlagajo, da
pomeni — izročati Trst Italiji.
Da je Italija od nekdaj proti 'STO, je vsem znano. (Ne bomo pojavljati, kako so titovci že pred leti pioglasili cono B za svojo; kako so odstranili državno zastavo STO, kako smo 1. 1951 odklonili, da bi šli z njimi na občinske volitve, ker se niso hoteli izjaviti za STO.
Oglejmo si le njihovo najnovejše stališče o 'STO in Trstu, ki ga je objavila »Borba«, glavno glasilo Komunistične partije Jugoslavije iz Beograda, in ki ga je ponatisnil »Primorski dnevnik« od 31. oktobra t. 1. Tam se izjavlja: »Ne more biti-, govora o coni B. Potemtakem so tudi vse formule o dajanju Italiji ‘jenega dela cone B popolnoma nerealne.*
tem so titovci javno priznali, da hočejo razkosanje STO. Kajti če hočerdobiti Jugoslavija cono B, bo dobita 'Italija gotovo cono A a-li vsaj mesto Trst. Danes, ko je I-talija članica Atlantske zveze, ko sedi. v Evropskeih svetu, ko je njen polotok važno oporišče zahodne obrambe, ko sta- Amerika in Velika'' Britanija z nesrečno gesto od '8. oktobra sklenili, dati cono A Italiji;;!-more samo politično nerešeni člOvek zahtevati za Jugoslavijo-cono B in velik del cone A, obenem rta si domišljati, da izključi Italijo Od delitve STO ih iz Trsta.
Sicer pa je sama »Borba«, uradno glasilo režima, ki danes vlada v Jugoslaviji, priznala, in je to »Primorski dnevnik« od 31, okto-
bra objavil brez pridržkov, da je jugoslovanski režim za izročitev lista Italiji, ko piše v točki 2.: »Jugoslavija se je že do maksimuma odpovedala svojim pravicam. S prediogOm‘o internacionalizaciji-Trs.a in s predlogom, da še Trst s posebnim statutom postavi Itcd suverenost Italije, je Jugoslavija storila največ.o mogočo koncesijo.« Suverenost pomeni vrhovno državno moč .in oblast. To se pravi, da Jugoslavija predlaga, da pride 'Italija v Trst s svojo vojsko, s svojimi karabinjerji, s svojo sodno in upravno oblastjo kot leta 1918. To znači — izročiti Trst Italiji.
In na isti strani pod drugim naslovom »Primorski dnevnik« modruje 1 železno ifiasko ha obrazu: »Kdor torej to 'bcSrbo 'fproti prihodu Italije v Trst)' opusti ali pa v njej popusti ali pa se celo postavi aktivno pa stran italijanskih imperialističnih zahtev, se je nujno oddaljil od osnovne težnje tržaškega ljudstva samega. Ljudstvo takšne voditelje prej ali' slej ’ odločno odkloni.
»Primorski dnevnik« tedaj odobrava izjavo »Borbe«, ki predlaga izročitev T*rsta Italiji. Toda v istem dušku se zaganja v SDZ, kateri o-čita, da podpira ‘italijanske imperialistične ‘ težnje po Trstu, namesto da bi obsodil titovstvo, »Borbi« in samega sebe, ki predlagajo, da se da Trst Italiji. Tako pisanje ni resno in žali treznost in -razsodnost tržaških Slovencev, ki se že stoletja bore za svoje pravice in enakopravnost, ki jo hočejo tttovci pokopati.
Toda tržaški titovci z vsem svo-
jim aktivom in z vsem svojim časopisjem kot »PrimoS|kim dnevnikom«, so le dolgtfT toka jugoslovanskega titovstva, -brez lastne volje in brez pravice svobodnega odlo-čevanja?""Zato je politika njihove centrale v Jugoslaviji Tudi njihova politika. V veliki zmoti bi bili tedaj tržaški Slovenci, če bi verjeli, aa je tržaško titovstvo‘ga, STO, proti njegovi delitvi in proti odstopu Tista Italiji. Ko so hotele nedavno slovenske in italijanske stranke za neodvisnost STO ustanoviti poseben odbor za uresničenje STO v smislu mirovne pogodbe, sta predstavnika tržaških titov-cev izjavila, da ne moreta sodelovati v takem odboru, ker njihova stranka ni za ohranitev STO, in sta nato sejo zapustila.
Kdor se zares hoče boriti za to, da Trst ne pride pod Italijo, se mora boriti najprej za samostojnost celotnega STO. Brez ohranitve STO ni rešitve Trsta, kajti kdor se bori za neodvisnost Trsta pa obenem zahteva uničenje STO, je podoben onemu, ki zažge hišo v pritličju, pa hoče- ohraniti drugo nadstropje.
O TRSTU
Slovenska demokratska zveza, Slovenska krščanska socialna zveza in Skupina neodvisnih Slovencev ter Fronta neodvisnosti in Tržaški blok so poslali 30. oktobra obširno . spomenico o tržaškem vprašanju in nujnosti ohranitve STO-ja Varnostnemu svetu Združenih narodov, Veliki Britaniji, Združenim državam, Franclji, Sovjetski zvezi, Kitajski Narodni Republiki, Kolumbiji, Grčiji, Cilu, Danski, Pakistanu in Libanonu. O spomenici bomo obširneje poročali prihodnjič.
Izjava o Trstu
»■» V razvoj tržaškega vprašanja so posegli tudi vodilni jugoslovanski oegunski krogi. Medtem ko se je bivši ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič pus-.avU na stališče, ki je za Oiu agouno, se je Konstantin Fotic izjava za plebiscit v smi-siu italijanskega predloga, kar ni v kor,st ne tržaških Slovencev in Hrvatov in niti velike večine tržaških Italijanov. Proti Fotiču sta nastopila dr. Miha Krek in dr. Vlatko Maček z naslednjo izjavo.
»The Evening Star« je priobčil v četrtek, 15. oktobra, poročilo iz Benetk, v,Italiji, v katerem izjavlja g. Konstantin Fptič, ^la je naklonjen plebiscitu ija spornem tržaškem ozemlju.	‘	!
/Prisianek na ple^j^t na. tem > zgrni ju, ki bi, bil br§ž všake omejitve in natančnejš^'j.<JolQčb, bi v sedanjih okoliščinah pomenp’zgolj možnost za glasovanje ali 'za Italijo ail lj. Jugoslavijo.
■To mnenje so priobčili kot izjave odličnega jugoslovanskega protikomunista. Dejansko pa g. Konstantin Fotič ne more govoriti v imenu prizadetega protikomunističnega slovanskega prebivalstva in ni na noben frfetčin pooblaščen, da glede tega izraža svoje mnenje.
Slovansko prebivalstvo tržaškega ozemlja sestavljajo Slovenci in Hrvati. Ker imamo dolgoletna iz-' kustva z javnimi zadevami naših ■sonarodnjakov in ker poznamo v podrobnostih razvoj in težave njihovega položaja, usojamo si izjaviti, da bi bil zdaj plebiscit na tem ozemlju nemogoč ali najmanj mo-
Uničujejo'SEP, ker ne marajo Soujetou
Pravi vzroki razkosanja Svobodnega tržaškega ozemlja niso prav nacionalne koristi Jugoslavije in (Italije. Ti vzroki so le navidezno glavni, v resnici pa igrajo svojo vlogo v podrejeni vrsti.
Prave glavne vzroke moramo i-skat.i in jih najdemo v sporu med Rusijo in Zahodom, to je med komunizmom in protikomunizmom, recimo tudi med Slovani in proti-Slovani.
Pojasnilo k temu najdemo v političnem strankarskem položaju na Svobodnem, tržaškem ozemlju in pa v določilih mirovne pogodbe same.
N.i ga človeka, ki ni 20. marca 1948 razumel, da bi se komunistična stranka utegnila uveljaviti na ostvarjenem Svobodnem tržaškem ozemlju kot najmočnejša politična skupina. Tako je namreč položaj kazal po receptu kominformistov in .titovcev, ki je nastal po 20. marcu 1948.
Italijani pa, to je znano, so v e-naki borbi vedno šibkejši ter bi se kratko in malo razcepili, zlasti ker bi istrski izseljenci in prišleci z juga ne imeli političnih pravic.
Toda mirovna pogodba, ki je u-stvarila STO, ‘določa tudi, da mora postati tržaška luka prosta. Clen 21. tega dela mirovne pogodbe v zvezi s tem predpisuje, da bo to prosto luko upravljala posebna mednarodna komisija, sestavljena od članov sledečih držav: Svobodnega tržaškega ozemlja, Združenih držav, Francije, Velike Britanije, Sovjetske zveze, Jugoslavije, Italije, Poljske. Češke, Švice, Avstrije in Ogrske.
Ce bi na STO-ju postali komunisti prva m glavna stranka, Sovjetska zveza bi imela v komisiji e-nako število glasov kot zahodne sile. Pri tem moramo misliti vedno na položaj, kot je bil 20. marca 1948, ko so zahodne sile dale prvo trojno izjgvo za vrnitev STO-ja »Italiji, in ko je bila Jugoslavija še
v	Sovjetskem sklopu.
Leto 1948 je fošlo leto napovedane protikomunistične politike Zahoda. Tedaj so zahodne sile temeljito preučile politični položaj y svetu in se prepričale, da je pravzaprav prosta .tržaška luka prava državica v tržaški državici; bolj miniaturna sicer, toda politično bolj važna! Ostvaritev Svobodnega tržaškega ozemlja bi nosila s seboj ostvaritev Proste tržaške luke.
Sovjeti, to je komunizem, bi i-meli svojo močno postojanko na Jadranu, in sicer na najbolj važni in ključni točki Jadrana.
Svobodno tržaško ozemlje bi bilo pretežno komunistično, svojevrstno komunistično, ker bi pravega komunizma tu ne mogli uveljaviti, ko je vse življenje STO-ja po mirovni pogodbi podrejeno sklepom Varnostnega sveta. Vendar mi vsi vemo, kaj te pravi imeti o-pravka s sovjetsko diplomacijo in taktiko!...
Pa tudi če bi komunistom ne u-spelo, postati najmočnejša in vo-
dilna stranka, bi že sama prisotnost sovjetskih podložniških držav v komisiji za prosto luko onemogočila prosti obrat in razvoj tržaškega pristanišča, ker bi položaj Sovjeti na vse načine, kot je v njihovi navadi, spretno in vztrajno izkoriščali zase in proti koristim ‘Zahoda. Členi št. 22 do 26 tega dela mirovne pogodbe, ki se nanašajo na tržaško prosto luko, .vsebujejo taka določila, ki dajejo <> monjeni komisiji popolno kontrolo in odločitev v vseh zadevah take proste luke. Za morebitne spore je sicer predvideno razsodiščno postopanje, ki pa se navadno izjalo-
vi	v prazen nič!
V	tem moramo torej videti odločno voljo zahodnih sil in Italije, danes pa tudi Titove diplomacije, da Svobodno tržaško ozemlje odpravijo, ker hkrati z njim odpravijo tudi prosto luko ih njeno komisijo!
Italija in Velika Britanija pa vidita v komunistih tudi Slovane, njihove nevarne tekmece! Slovani so, po porazu Nemčije, postali najmočnejša sila v Evropi. 2elezni slovanski blok, kot je obstojal še 20. marca 1948, je pravzaprav predstavljal še večjo nevarnost kot nekdanja militaristična Nemčija, ker je s svojim komunizmom privlačeval k sebi široke mase italijanskega proletariata, kot ga še danes privlačuje. Z ločitvijo Tita od Sovjetov se položaj v bistvu ni mnogo spremenil, saj ne predstavlja Jugoslavija nikake velike šfte.
Danes pa je tudi Tito za to, da
se Svobodno tržaško ozemlje odpravi, ker bi sicer s prisotnostjo Sovjetske zveze' v prosti luki, glavni življenjski žili STO-ja, bil obkoljen po Sovjetih. On, ki se je Sovjetom izneveril kot komunist in postal zato deležen vse njene jeze!
Sovjeti danes komaj čakajo, da ;bi se Tito in druge zahodne sile ■spopadle, ker bi tak spopad le njim koristil.
V	luči dejstev, ki sem jih v tem članku prikazal, moramo razumeti izjave Višinskega pred Varnostnim svetom OZN, da namreč Sovjeti ne bodo nikoli pristali na nameravane spremembe glede Svobodnega tržaškega ozemlja!
Vse kaže, da bi ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja bila še vedno najboljša rešitev iz zadre-gfe. -v katero so zašle zahodne si!e, ko so omenjena določila mirovne 'pogodbe sprejele in podpisale.
Prej bi namreč spor v tržaškem vprašanju rešili in odpravili z o-stvaritvijo STO-ja in izročitvijo u-prave proste luke tržaškemu predstavniku pod morebitnim nadzorstvom Varnostnega sveta, kot pa 7. razkosanjem STO-ja, ki ne zadovolji nobene stranke in spora ne odpravi.
Mednarodna komisija za upravljanje proste luke, kot sem jo zgoraj navedel, predstavlja kršitev vrhovnosti in koristi tržaškega prebivalstva in bi jo morali odpraviti že iz tega ozira, iki je za življenje STO-ja bistveno važen.
Slovenski rodoljub
DROBNE VESTI
Vpišite se 1 imenih volivcev
Do 15. t. m. imajo vsi, ki so dopolnili 21. leto starosti, ali ki ga dopolnijo 30. aprila 1954, pravico, do vpisa v imenik volivcev.
Vpis se pravzaprav izvrši uradno, vendar se lahko zgodijo tudi pomote. Zato je prav, da se vsakdo prepriča, ali so ga vpisali. In če ga niso, naj zahteva, da ga vpišejo!
Optanti, ki so jim opcije že u-godno rešene, imajo tudi pravico do vpis« v imenik volivcev.
Mutečuji
Goriško županstvo je razpisalo natečaj za Štiri mesta mestnega čuvaja.
Prijaviti se je treba do 15. novembra 1953 opoldne s prošnjo na Joolkovanem papirju za 100 lir!
Listine in pogoji «0 razvidni iz razglasa na občinski deski!
m • *
V	uradnem listu »Gazzetta Uffi-ciale« sta razpisana dva natečaja, in sicer: natečaj za 70 mest nadzornika IV. stopnje pri Nadzorni-štvu za delo, katerega se lahko u-deleže industrijski tehnični izvedenci, in natečaj za 12 mest tajni-
ka pri Nadzorništvu ca delo. Ta natečaj je odprt geometrpm, abi-turientom, učiteljem in knjigovodjem.
Izidorja Predana ovadili sodišču
Uradna agnecija »ANSA« je te dni javila, da so oblasti ovadile vojaškemu sodišču beneškega Slovenca g. Izidorja Predana, o katerem smo poročali, da so ga prijeli v Klodlču.
Omenjena agencija trdi, da so ■bajč našli pri g. Predanu podatke
o	razporeditvi nekaterih vojaških edinic.
Ze iz poročila samega pa izhaja, da stvar pretiravajo, ker se je g. Predan bavil tudi s časnikarstvom!
Sicer pa bomo videli, kako se bo zadeva iztekla na sodni obravnavi, če bo sploh do nje prišlo.
Pojasnilo h zakonu o zapori stanoDanjskih pogodb
Pretekli teden je »Demokracija« objavila vsebino osnutka zakona, ki podaljšuje zaporo stanovanjskih najemninskih pogodb in uvaja povišek najemnin.
Omeniti pa moramo, da osnutek tega . zakona daje sodniku tudi
možnost,, da odloži za dve leti Izvedbo izgona iz stanovanja, čeprav so izgon z ‘ukazom ali sodbo že potrdili! Odlog izgona narekujejo socialne razmere v zvezi z velikim pomanjkanjem stanovanj.
Vlada pa ima v načrtu, zgraditi nad tri milijone stanovanjskih prostorov v prihodnjih štirih letih, dokler bo nova zajoora trajala! S tem misli v.ada stanovanjsko krizo znatno omiliti, da pride počasi do popolne odprave te zapore.
Spomenik sv. Frančišku
Pred kapucinsko cerkvijo so postavili velik spomenik na čast sv. 'Frančišku Asiškemu. Slovesno odkritje spomenika je bilo v sredo 4. novembra zvečer.
imenik obč. davkoplačevalcev
Do 19. t. m. je v občinskem davčnem uradu v ulici Crispi št. 5 izstavljen na ogled imenik občinskih davkoplačevalcev iz Gorice za leto 1954. Prizadeti si imenik lahko ogledajo v uradnih urah od 9. do 12. vsak dan, tudi ob praznikih. Proti vpisu imajo pravico pritožbe.
Proslave v Sredipolju
V	sredo 4. novembra so Italijani priredili romanje v Sredipolje, kjer počivajo tisoči v prvi svetovni vojni padlih italijanskih bojev-' nikov.
■Za priliko je Sredipolje obiskal tudi ministrski predsednik Pella.
Dne 8. novembra ob 5.30 popoldne se bo vršilo v dvorani Marijine družbe na Placuti brezplačno ‘predvajanje treh dokumentarnih filmov o Združenih državah' in Kanadi. Sledil bo film v italijanščini: »Zemlja velikanov« o kolonizaciji Avstralije.
Vsi begunci so vabljeni, da se udeležijo oddaje.
Marijan Komjanc
Znižane cene mesu
Pretakli teden so stopile v veljavo nove znižane cene mesa. Odslej stane goveje meso od 380 do 900 Ur za kg. teletina pa od 600. do 1200 lir.
Soirtna kosa
V	Gorici je preteklo sredo, po kratki, bolezni, umrl g. Ivan Vranič, ki se je .pred 70. leti rodil v Glagovici na Štajerskem.
Gospe j in družini iskreno sožalje!
ralno nedopusten. Prebivalci Ozemlja naj bi izbirali med šovinistično Italijo, ki je v vsej svoji zgodovini neusmiljeno zatirala naše narodnostne manjšine, in jugoslovansko komunistično tiranijo. Oni
oi	morali zato izdati ali svoja na-lodna čustva in izročila ali pa svoje najgloblje sovraštvo in neodobravanje komunizma. Vsak državljan slovanskega porekla na O-zemlju bi prišel v položaj, “ki bi bil sličen položaju nedolžne osebe, katero bi prisilili, naj izbere način svoje usmrtitve, to je, naj izbere smrt na električnem stolu ali pa v plinski celici.
Sodimo, da je moči najti najprimernejšo rešitev tržaškega vprašanja samo v misli o »Svobodnem p-zemlju« z obema področjema, urejenega na osnovi demokratičnih načel, z nevtralno upravo, ki naj bi v celoti spoštovala enakopravnost vseh državljanov ne glede na njihovo poreklo, in ki bi zaščitija narodno in kulturno izročilo vseh narodnostnih skupin. Takšna ^rešitev bi zavarovpla koristi. prebivalstva tega ozemlja ter dobre sosedske odnošaje, mir in edinost med evropskimi narodi.
Dr. VLATKO MAČEK, predsednik »Hrvatske Se-Ijačke Stranke*,
Dr. MIHA KREK, predsednik »Slov. Ljudske Stranke*.
Avstrijski podkancler Adolph Schaerf, ki je tudi predsednik avstrijske socialistične stranke, je izjavil dunajskemu dopisniku jugoslovanske agencije »Tanjug«, da je njegova stranka na zadnjem kongresu (Socialistične »internacionale v Stpkholmu zastopala stališče, da je uresničitev STO-ja edina pravilna rešitev tržaškega vprašanja. Dodal je nato, da avstrijski socialisti tega stališča glede Trsta niso spremenili, ker je STO tudi v korist Avstrije, zavedajo se pa, da rešitev tržaškega vprašanja, na katero ne bi pristale vse prizade ;e države, ne bi bila zadovoljiva in niti trajna. Tržaški dnevnik »Gior-nale di Trieste«, ki mu je resnica deveta briga, pa je objavil samo zaključek važne Schaerfove izjave, namreč poudarek o potrebi sporazumne rešitve .tržaške zadeve, popolnoma pa izpustil njen bistveni del glede avstrijske neposredne prizadetosti in koristi pri uresničenju STO-ja.
loltn Blatnih in Titn
■Ameriški poslanec John Blatnik, ki je po rodu Slovenec, je pretekli 'teden |obiskal jugoslovanskega predsednika Tita in se z njim razgo-varjal med drugim tudi o Trstu.
Ob prihodu v Pariz, na povratku v domovino, je Blatnik izjavil, da mu je maršal Tito dejal, »>da bi bil pripravljen upoštevati možnost plebiscita v Trstu na podlagi trojne izbire:	internacionalizacija	ali
Jugoslavija ali Italija«.
Uvnz in izvoz u septembru
Goriška trgovska zbornica javlja, da so meseca septembra uvozili blaga iz Slovenije za 23.000.102 lir. V Slovenijo pa so izvozili blaga za 4.332.312 lir. Uvozno-izvo?,ni računi pa se 30. septembra zaključujejo s 75.707.367 Hrami v korist Italije.
Italijanska presoja Jugoslavije
(Nadaljevanje s 1. strani)
ca, in ko — kakor kaže primer Guerriera — neprestano hujska na sovraštvo in zavzema »tališče, o katerem ne vemo, ali naj bo izzivanje ali ustrahovanje?	„
V	enem in v drugem primeru pa se (Italijani prikazujejo kot domišljavi pohlepneži, ki računajo istočasno, na ameriško ia našo lahkovernost ter nas z vidika neke namišljene kulture hqče jo nagovarjati z višine.
Ce si domišljajo, de so 'Italijani umno In kulturno tol (ko vzvišeni nad nami, naj se sprehodijo samo epkrat po italijanskem jugu in naj se tam naučijo nekaj skromnosti, preden nam bodo v tako resnih časih servirali svoje izlive, k; glasno pričajo o njihovi slabi vzgoji. Naša kultura tvori namreč naše-notranje bogastvo, na katero smo zelo ponosni, in ki ne prenese talcih nesramnih žalitev.
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNIC* -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohištva
Tel. 32
K B M I N Cormoiaa • prav. Goriaia
Lčlž in resnica
priseljenci odločajo o naši nsodi?
• Priobčujemo naslednji člar^ek > zaradi njegove statistične zanimivosti, čeprav so zaključki, seveda, osebno piščevo mnenje.
»Giornale di Trieste« je v svoji številki z dne 25. oktobra objavil na prvi strani pregledno tabelo, v kateri podaja rezultate ljudskega štetja in se sklicuje nanje.kot na dokaz,-ki naj priča, da se Jugoslavija odreka plebiscitu v coni A zato, ker je prepričana, da bi .ga izgubila. Toda listu »Giornale i di Triesteii tega sploh ni bilo treba posebej dokazovati, kajti prav te dni je. vrsta jugoslovanskih politikov izjavila, da Jugoslavija ne more sprejeti plebiscita, ker bj 10 bila navadna šahovska poteza z ?e vnaprej -določenim rezultatom. Nobeden niti ne namerava: tajiti, da
bi nad vso okolico močno prevladala večinska italijanska središča.
A ni namen tega članka, da bi odgovarjal na pravkar omenjeno trditev lista »Giornale di Trieste«. Zanima nas nekaj drugega, zanima nas lai, ki se tolikokrat skriva za objavljenimi številkami, pa naj bodo to tudi podatki o ljudskem štetj«. V ta namen ne bo odveč, če si ogledamo primerjavo, med posameznimi podatki o narodnostnem stanju v Trstu. Okolica je tak nesporno slovenska, zato nima smisla,da 'bi jo posebej, navajali. Vse rfiahinaeije se itajc1 najlepše kažejo ‘ na tržaški občini, ki je bila najvažnejša ter je zaradi tega že od,‘ nekdaj pritegovala pozornost 'ijsiih., •io.cso Želeli prikazovati njen narodnostni sestav ‘ v svoj prilog.
Prebivalstvo tržaSke občine
Slovencev Srbe?Hrv..<,.OsUl*h
Italijanov Italijanov < Tržačanov) (regnlcoli •--->£	-	ai;	esuli)
- S>
.1 -V*.-;
»v ',iin .
1) Po ljudskem štetju iz leta 1910:
118.959	38.597	56.916
2) ‘ Po ljudskem štetju	iz leta 1921:
202.382	?	?	18.150	6
3) Cenitev Trieste Handbook 1949 (PIOJ? 236.154	?	?	21.968
*s\;n
rt
. ,.Skupno
[ 'G elSi.
•'>’o£!i on Jo'5
%‘rti BVC,
<* 12,ftSS .n, 290.510
; -'Vi -lis,-. ■ «B>
<»Le ‘i-ecensemnet de 1910, ses me-■thodeS et son application dans la Marohe Julienne«), Na osnovi tehtnih razglabljanj in dokazov prihaja pisec do zaključka, da je živelo času omenjenega ljudskega šte-ja v tržaški občini 62 tisoč Slovencev in 18 tisoč Hrvatov ter Srbov, torej skupno 80 tisoč Jugoslovanov. To število si je vredno zapomniti, ker nam tudi kasnejši razvoj in današnje cenitve kažejo, da je pravilnejša kakor pa uradni podatki ljudskega štetja iz 1. 1910.
Pr j; ljudskem štetju iz leta 1921 se moramo predvsem vprašati: ali je sploh možno, da je število Slovencev v Trstu padlo v komaj treh letih i» vojni na manj kakor eno tretjino? Kam so vendar šli številni Srbi in- Hrvati? Jih je vzela noč? Upravičenost 4eh vprašanj je priznala tudi italijanska vlada,- iti je v posebnem memorandumu na Londonski konferenci let? 1945 priznala, da podatki tega ljudskega štetja glede narodnosti -niso verodostojni. Vsakomur je vendar
.Ul
16.476
4). Cenitev Trieste Handbook 1950 (PIO): ‘“-230.000	1	50:000	?
.5) Po ljudskem štetju iz leta 1951:
20.664
6> Cenitev na, osnovi ljudskega štetja iz l. 1951 (upoštevajoč volilne rezultate in z delitvijo glasov mešanih strank po narodnostnem ključu ljudskega štetja iz leta 1921):
230.571
20.664
20.664
7) Cenitev na osnovi ljudskega štetja iz l. 1951 (upoštevajoč sorazmerje vpisanih šoloobveznih otrok) »Ultime Notizie« 17. avgusta 1953:
? ?	27.000	?	?
20.664
224.235	?	?
.8)	Cenitev	na	osnovi	ljudskega	štetja iz	l.	1951
(kakor	pod točko	6), toda	ne upoštevajoč
narodnostnega ključa iz ljudsk. štetja 1921):
205.235	?	?	46.000	?	?	20.664
9)	Cenitev	na	osnovi	ljudskega	štetja iz	l.	1951
(na osnovi	govora	poslanca Bartole ja	v	rim*
skem parlamentu, ki je, po navedbah »Gior-nala di Trieste« od 1. oktkobra 1953, dejal, da je, v Trstu nad 60.000 istrskih, 13-14.000 dalmatinskih in 7-8.000 reških Italijanov, kateri tvorijo, skupno s svojimi družinskimi člani, nad polovico tržaškega prebivalstva):
125.858	80.000	46.000	20.664
238.655
274.598
280.000
271899
271.899
271.899
271.899
odnosno, če vzamemo za osnovo trditev, da tvorijo razni ezuli polovico trž. prebivalstva:
0-9.597
136.261
46.000
20.664
272.522*)
272.522*)
*) Število stalnih prebivalcev tržaške občine po dokončnih podatkih ljudskega štetja iz leta 1951.
Kaj nam pa povedo te številke?
Predvsem odseva iz njih velika zmeda in jasen dokaz vseh potvorb in umetnega mikastenja številk. Od avstrijskega ljudskega štetja leta 1910, ki je ugotovilo v Trstu 56 tisoč 916 Slovencev, Hrvatov in Srbov pa 2 tisoč 403, naj bi' do leta 1921, vsaj po italijanskem ljudskem štetju, slednji popolnoma izginili, Slovenci pa naj bi se skrčili na 18 tisoč 150. Vkljub vsem izselitvam pa po drugi svetovni vojni cenijo zavezniške o-blasti število Slovencev na 50 tisoč, italijanski iredentisti na 20-27 tisoč, naša domneva, na osnovi
volilnih izidov, pa prihaja do številke 46 tisoč. Kje je torej resnica?
Oglejmo si predvsem ljudsko štetje iz 1. 1910.
To štetje je ugotavljalo občeval ni jezik i.n po njem-so sodili o narodnosti. Ze svoječasno so veliko pisali o nepravilnostih tega štetja Posebno mnogi Dalmatinci in H vati so navedli kot svoj občevalni jezik italijanščino, ker pač niso polagali zadostne važnosti na svojo izjavo. Tudi popisovalci so s svojo pristranostjo opravili svoje. Podobno je bilo tudi pri Slovencih. O vsem tem je napisal te meljito študijo prof., dr. Rogiič
sna no, kak«? so to ljudsko štet'fe opravili: po komisarjih, ki so delali brez vsake kontrole od spodaj. V komaj pridODijeni obmejni pokrajin) so imeli skoro vse poiozaj^ v ix>Kan iredentisti. Čeprav je ita-li^a se imela demokratično viado, so itod že prosto gosjjpdarili škva-iri&ti. Samo tako se-.je lahko zgodilo,; da niso v Trstufivkljub bogati u\ cvetoči pravoslavni cerkveni ooiu^i, ugotovili nobenega Sroa čeprav je bila njihova cerkev vsako nedeljo polna. V Moščenici, v Istri, ki je .bila po štetju iz leta 1910 sotodstotno hrvatska občina, ao 1921 našteli med tri tisoč 60 prebivalci samo 13 Hrvatov In 3 b.ovence, torej celega pol odstotka Jugoslovanov. Mislimo, da ni treba nobenega dodatnega dokaza za neveljavnost narodnostnih podatkov tega ljudskega štetja in za vse morebtn^ račune, ki skušajo na njegovi osnovi ugotoviti današnje narodnostno stanje, kakor, je to napravil pisec v »Ultime No-tižie« od 22. junija 1953. S tem obenem odpade verodostojnost podatkov, .navedenih v naši tabeli pod št. B.
. Zavezniške cenitve so pa naslednje.
PIO (Urad za obveščanje javnosti) je objavil dva priročnika o (Konec na 4. strani)
aeijg'
iseti oktober
Niso bili še docela pogasnili plameni zadnje vojne, ko so pred o-smimi leti -na dan 24. oktobra miroljubni narodi podpisali ustanovno listino Združenih narodov.
Ta nova skupnost narodov, ki naj bi delovala po izkušnjah propadlega Društva narodov izpred druge svetovne vojne, si je zadala nalogo, da bo z vsemi močmi ščitila najosnovnejše svoboščine posameznikov in narodov. 'Nedotakljivost sklenjenih pogodb - to je bilo eno izmed podpisanih načel.
Pa še ni bilo dolgo, ko se je svet našel v dveh nasprotnih si taborih, in začele so se kresati iskre na mnogih toriščih.
Koreja, Kašmir, Izrael, Trst. Čudna veriga prizadevanj, uspehov in neuspehov svobodoljubnih narodov, da branijo pridobljene svoboščine.
Z napadom na Južno Korejo sn je sprožil sistem medsebojne vojaške pomoči.
Dve leti vojne, več tisoč mrtvih, da so dosegli zopet izhodiščno točko, toda uprli smo se napadu.
Tudi Kašmir je Združenim narodom dal mnogo preglavic in spor še jii pogašen, pod pepelom še vedno tle nevarne iskre.
V Izraelu je nedavno veter razpihal pepel in zopet je ogenj v strehi. Tudi tu — vojna, premirje, neurejen in nestalen položaj. Tako 'Izraelci kot Jordanci pritegujejo dih, pa zopet iimajo povod, da brusijo nože.
Toda nekaj nas je izraelski primer vendar naučil. Morda ni .zgolj slučaj, da je tu ponovno izbruhnil spor, prav sedaj, ko so tam znižali število nevtralnih opazoval cev. Ne mislim ®icer s -tem reči, da more nekaj desetin nevtralnih o-pazovalcev naravnost odvrniti napadalce od njihovih zločinskih početij. Posredno pa to lahko dosežejo. Napadalec se namreč zaveda da bo o njegovem dejanju svetovne javnost takoj obveščena po ljudeh, ki -jim zaupa. Izraelsko - jordanski primer vsekakor daje marsikaj misHti.
Sužnji in gospodarji
Morda ne bo napak, če se ozremo tudi na Trst. Res je sicer, da na tem jpodročju še ni prišlo do oboroženih spopadov, vendar podtalna borba, ki se vrši za Trst prav malo zaostaja za odprtim o-gnjem.
Ali ni namreč paradoksalno, da organizacija, ki jamči za nedotakljivost -našega ozemlja, tu sploh nima nobenih predstavnikov ali zaupnikov, ki bi ji nepristransko poročali o tu vladajočem stanju? Vsa poročila namreč, vključno ona, ki jih od časa (lo časa pošilja tržaški področni poveljnik Varnostnemu svetu OZN, so poročila ljudi ali organov, ki so, posredno ali nepo sredno, prizadeti na stvari sami in zato nujno ne morejo biti nepristranski.
Pa kakšen stik ima tukajšnje prebivalstvo sploh s svojo vrhov no oblastjo? Kam končajo in kak učinek imajo vse spomenice, proš nje in pritožbe, ki jih pošiljajo na Združene narode?
Tako ima prebivalec STO-ja do svoje vrhovne oblasti nek kult — skoraj bi rekel religijo. Toda vsako verstvo ima svoje vidne znake, zastopnike itd. Na STO-ju pa nihče o tem vsemogočnem organu ničesar ne ve. Kateri od bolj razgledanih že ve, da je ta vsemogočni organ -nekje v Lake Successu, kamor namreč pošiljajo vse spomenice, prošnje, pritožbe itd. Nemi vsemogočni organ sploh ne daje nobenega glasu od sebe, nobenega znaka življenja. Njegovih zastopnikov ni, 'njegovih znakov ni, to še nobeno božanstvo ni, tako da se na naš državni praznik, 24. oktober, v Trstu nihče še zmenil ni! Zastavo Združenih narodov pa poznamo le iz časopisov, in še to samo iz kakšne slike s korejskega bojišča....
Pa pravijo stare mamice, da je danes tako na svetu, ker ni strahu božjega.
Prav imajo — tudi psihoza m kriza v Trstu izvirata iz tega, ker nihče ne ve, kdo jamči za našo neodvisnost!	Rado
Med članki, ki nam jih v »Gior-;nalu di Trieste« vsak dan jposveča Alessi, velja zabeležiti tistega od preteklega petka z naslovom »La Calata«.
S tem člankom bi nas Alessi rad prepričal o tem, da Italija nikdar ni imela osvajalnih teženj proti Balkanskemu polotoku. Kajti še preden se je fašizem povzpel na oblast, in še pred zaključkom mirovne pogodbe je imel priliko, raz-govarjati se z ».začetnikom fašizma«, ki je bil nasproten misli, da bi v smislu Londonskega sj»razu-ma iz 1. 1915 za Italijo zahteval severno Dalmacijo z Zadrom in Šibenikom. Bilo je celo ljudi -pravi Alessi — ki so obžalovali izginotje avstro-ogrske monarhije; med njimi je bil sam -Sonnino. To-da uničenje Avstro-Ogrske je pomenilo izpolnitev demokratskih ženj tistega časa in ljudje so $emiu cilju podrejali vse druge‘j6Z|ref !
Alessi nam s tem dokaiiuje.jida v Italiji še žive umerjeni ljudje, ki se upirajo pretirainim ozemeljskim zahtevam. Tem ljudem je posest . Trst*, poslednjega, odlomka s pednjem zemlje okrog .osamljenega mesta, vse, kar je preostalo od 'razsula večstoletne beneškeajadiaiiske posesti. Velja pa zabeležiti, da bjim je ta pedenj žemlje potreben aato ker je edino Trst branik, ki Imbil sposoben zaustaviti jugoslovansko
prodiranje v Italijo  Rjez «ttega
branika hi bila varnost italijanskih vzhodnih me;a po .njihovem zelo ogrožena!
Alessi ima popolnoma prav, (e kot (Italijan želi, da bi bila vzhodna meja Italije zavarovana. To mora za. svojo domovino želeti vsak pravi in iskren rodoljub. Toda, če se ne motimo, Jugoslavija doslej še ni ,nikoli ogrožala Italije Jugoslovanske težnje j>o italijanski zemlji se niso nikdar pojavile. Ce je bilo govora o področju okrog Nadiže, je bilo zato, da bi se pokazalo, kako slabo Italijani spoštujejo narodne pravice inaših ljudi v .Italiji.
Ce pa primerjamo Jugoslavijo z 'Italijo ter prebivalstvo prve in druge, tedaj številčno razmerje 16 proti 48 ali bolje 1 proti 3 kaže, da je pač do skrajne mere neverjetno, da bi iz čistega miru eden hotel napasti tri in da se pri tem še izpostavi nevarnosti vojne na dveh frontah.
■In spet nam daljna in bližnja preteklost kažeta, da je nasproti vzhodnemu Jadranu od časov Karla Velikega prav Italija vedno mela vlogo napadalca. Od 1. 805 do 1. 1797 so Benetke stremele za tem, da osvoje Istro in Dalmacijo, dve pokrajini, ki st« jih obilno •> skr.bovali s sužnji za tržišča severne Afrike in Španije. Od I. 184S dalje so se pa pojavile .težnje Italije po naših krajih z očitno namero, da bi naše ljudi podrediti pohlepu italijanskih tlačiteljev.
In ta taktika . tlačiteljev prihaia do izraza tudi v današnjem italijanskem tisku, ne le v »Giornalu di Trieste«, ampak tudi v »Corrie-ru della Sera« ter v nedeljskem ilustriranem listu »Epoca«, ki o nas trdi, da smo v te kraje prispe li kot hlapci, da pa zdaj hočemo 'tu postati gospodarji.
Povsod se pri nosilcih italijanskega javnega mnenja izražata sovraštvo in prezir do nas in značilno je. da — »razen neštevilnih izrazov sovraštva in prezira — ni najti enega edinega poštenega italijanskega glasu, ki bi bil kot w?-
koč Scipio Slataper sposoben, o-pomniti svoje . ljudi na pravičnost iri nepristranošt.. Na . celi črti se danes z enega (d° drugega konca Apeninskega polotoka vrstijo na naš račun strupenost, omalovaževanje in klevete.
q n »Df i.
Alessi bi hotel, da bi verjeli njegovim izjavam o umerjeni italijanski velikodušnosti. Ta se pojavlja vedno tedaj, ko se Italija čut} slabotno, m ix>zablja vedno tedaj, ko se Italija čuti močno. Danes I-taliji zadošča Trst, ker potrebuje varnost na meji. Toda 1. 1919 je I-talija za varnost na meji potrebovala Postojno, za varstvo Trsta pred konkurenco Reke pa Reko, enako kakor je 1. 1941 za zavarovanje jpsamljenega Zadra potrebovala K<nin, Šibenik in Split.
Toda da ne zabredemo v preteklost, od katere sta Rjno Alessi in Cesco Tomaselli baje že .zdavnaj ozdravela, oglejmo si samo sedanjost.
V »Corrieru della Sera* je Cesco Tomaselli te naglasil, da hi, - fie-prav bi Tret padel pod Italijo, njegova življenjska možnost ne mogla bit! 'zavarovana, če ne bi razširili o^emfja'tržaške okolice. Da bi'Trst mbgef živeti, potrebuje potemtakem ^eč neposrednega zaledja. A-lšssti(kpet je v »Giornalu di 'Trie-s'<ew i>d predpret. četrtka našel, da bT bilo potrebno, prizadevati se. da sef tržaške zveze z zaledjem u-trdijo'’in poglobe v čim izdatnejši meri. Ali ne pomeni ugotovitev o potrebi utrditve in poglobitve -zveze Trsta z zaledjem do Postojne in — kakor pravi Alessi — do Dantejeve italijanske naravne meje na reki Raši in na Kvarneru željo po osvojitvi našega narodnostnega področja brž ko bi se v Jugoslaviji pojavili prvi znaki slabosti, ki jih Curzio Malaparte že najavlja.
Iz vsega tega izhaja, da glede na število prebivalcev in na izkušnje iz preteklosti pač ni 'Italija tista, ki bi potrebovala zaščite pred Jugoslavijo, ampak je prav Jugoslavija tista, ki bi morala biti zavarovana ipred italijanskim pohlepom.
In v ‘ namen, za preprečevanje vojne med Italijo ' Jugoslavijo, je Svobodno tržaško :emlje neob-hodno potrebno. Potrebuje ga Avstrija, ki še danes daje štiri petine tržaškega prometa, potrebujeta ga Jugoslavija in Italija, potrebujejo ga tudi zahodne sile, če hočejt u-rediti Podonavje in zavarovati sebe pred nevarnostjo nemškega in sovjetskega imperializma. Potrebuje ga pa tudi sam Trst, če noče postati mrtvo mesto, ampak hoče oživeti v delu in prometu, da bi o-pravljal vlogo pljuč Srednje Evrope.
Ce je odločitev od 8. oktobra i-mela tudi svojo dobro stran, je bilo v tem, da je odprla oči pred novimi vidiki in novimi nevarnostmi, katerim gre .nasproti zaslepljena zahodnjaška diplomacija.
Zavezniška čitalnica sporoča, da bo »American Field Service«, ki je zasebna ustanova, katera pospešuje kulturne izmenjave med mladimi študenti, tudi letos razdeljevala študijske podpore tujim diji-kom in dijakinjam.
Podrobnejša pojasnila in obraz-.ce za prošnje daje Zavezniška čitalnica v ulici Trento 2. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 10. decembra 1953.
mniiinininuiiiniinuRnuniti
(XVI. nadaljevanje in konec) Občina: TAJ P AN A (Taipana);
Vasi in zaselki:
Brezje (Monte maggiore), Platišče (lPlatišchis), Prosnid (Prose-nicco), Karnahta (Carnappo), De-.belež (Debellis), Viškorša (Mortte aperto).
Občina: BRDO <Lusevera);
Voci in
Zavrh (Villanuova di Taroento), Sedlišče <Micottis), Ter <Pf«die-
ilis), Podbrdo (QesaTiU), Njivica (Vedrojiza), Mužac (Musi).
Občina: TAROSNT;
Vati in žašelki:
Clzerje (Ciseriis), Sedita <Sedi-ais). Hoja (CoiaJ, Smardeča (Sam-mBrdenčhla), Zameja (Zomeais), Malamažerja (Malamaseriis), Ste-4a (fitella).
OKRAJ: HUM IN (Gemona): Občin«.’ ARTIN (Artegna);
Vasi in zaselki:
Breg (Pers), Flajpan (Flaipan). Fratič (Frattins), Oušje zgornje (Cretto di fiopra), Oušje spodnje (Cretto di sotto), Placarji (Pia/zaris), Gorjani (Montenars), Zornik (Sornleco).
OKRAJ: MOŽNICA (Moggio Udi-nese);
Občina: REZIJA (Resia);
Vasi in zaselki:
Bilo (San Zorž) (San Giorgio), Ravenea (Prato di Resia), Njiva (Gniva), Osojani (Oseacco), Stol-•bica (Stolvizza), Korite (Coritis), Učeja (Ovčja) (Uccea).
NAJZAPADNtJŠI OGRANEK SLOVtNSKB ZBMIJB: BkNkŠKA SLOVBNUA
Zgodovinski, krajepisni in dialektološki očrt
PREGLED VASI IN ZASELKOV, RAZVRŠČENIH V OKOLIŠE, GLEDE NA RAKLICNA NAREČJA
K obmejnemu idrskemu narečju prištevamo t« vasi in zaselke:
Občino: PRAPOTNO:
Cele, Teje, Ibana, Frdjel, Prapo-tišče, Obor če, Kodrmaci, Podrskje, Bordoni in Stara -gora.
V	glavni vasi, Prapetno, ki je že nad 50 let pofurlanjena, govori furianKki, kakor tudi v bližnji okolici te in v hišah ob cesti v Čedad, ki imajo skupno ime Bukovica. Podobno narečje temu govore nekatere vasi še više gori ob meji: Gnidovica, Dolenji Trbilj in Gorenji Trbilj. Sploh govore v vseh vaseh ob meji, tudi dalje gori, narečje, ki je sorodno z onim na .gorlški strani v isti smeri (Brda - Kanalsko). Tako v občini Dreka v vseh številnih zaselkih govore narečje, ki je sorodno volčan-sko - tolminskemu. V vaseh, ki so pod Livkom in na planjavah Matajurja, govorč narečje slično liv-ško - kobaridskemu: čimbolj ta narečja prodirajo v notranjost Benečije, tembolj se razlikujejo od prvotnega debla.
K nadiške.mu ali St. Peter-
skemu narečju prištevamo te vasi in zaselke:
ST. LENARD:
Prej imenovane vasi: Gnidovica, Dolenji in Gorenji Trbilj, ki spadajo k tej občini, smo prišteli k idrijskemu narečju. V zaselkih: Fajnik in Utana, ležečih nad St. Lenardsko d^linp, govore narečje, ki je med enim in drugim teh dveh narečij, sicer govorijo nadiško narečje v vaseh: St. Lenard ali Po-dutana, Zgornja in Spodnja Mjer-sa, Skrutovo, Kozica, Kravar, Hlasta.
SREDNJE; Srednje, Crnetiči in Oblica.
SOVODNJE:	Sovodnje, Cepleti-
šče, Matajur, Strmec, Mažerje, Fe-lina, Trčmun, Gabrovica.
DREKA: Dreka, Kras, Prapotni-ca, Trinki, Zavrt, Klobučarji, Selce, St. Volbenk, Trušnje, Ovšje br-do, Razpotje, Laze, Cudar, Kraj. Pazuh, Peternel, 9reg, Debenje, Skale, Rokin, Blišč, Malipške, O-branki.
GRMEK: . Grmejc, Hlodiči, Lom-baj, Topolovo, Kostne, Lese.
ST. PETER:	Aiba, Gorenji :n
Dolenji Barnas, Klenja, Pontjak, Sarženta. Glavni kraj, St. geter, je precej poitalijančen, ker se je semkaj priselilo mnogo tujcev: 6-brtnikov, intelektualcev, duhovščl-
na (ki je sedaj aamo laška), finančniki, varstveni organi itd. O-stato prebivalstvo govori pa le slovensko, pa teh ne bo mnogo, ker sam kraj šteje komaj S50 prebivalcev.
PODBOHeSEC: Tu }e pravo središče tega narečja: Podboaesec, Ar-beč, Gornja vas z drugimi zaseUti, iPodvršc, Log, Stupica, Sčigla, Laze, Tarčet, Landar, Bijača, Marši n, Romac in Crni vrh. Ta okoliš je popolnoma slovenski.
Vmesni okoli i — prehod nad iške ga v tersko narečje.
TAtoORjAN: Ta pokrajina r vasmi in zaselki je ob desnem bregu Nadiie, na visokih planjavah in obsega sledeče občin«, vasi in zaselke: Tamorjan je furlanska vas in prvi zaselek v tem jarku, kjer govorč oziroma ume jo nekaj Slovenščine, sta Skrila In Kosta, sicer sta pa le furlanska zaselka. Cisto slovenske vasi so: Maže role, Drejan in Ta more.
FOJDA: Slovenske vasi in zaselki te občine so: Canebola, Gr-movščica, Gradišče, Ravne. Ped roža, Podcerkev in Vile. Podvlle ‘n Podklap, ki sta kaj v zaledju Pojde, glavnega kraja tipično furlanskega, sta 4e pofurlanjena. Pravijo, da so nekdaj tudi v Fojdi govorili slovenski.
AHT£N: Cisto slovenske vasi in zaselki so: Meiina, Zalandri, Kan-čelirji, Subid, Pod vrata in Porčinj. Glavni kraj, Ah ten, je popolnoma furlanski.
Okoliš terskega narečja:
NEME: Cisto slovenske vasi in zaselki so: Gorenja Cmeja, Dobje, Gorenje in. Vizont. V prvih treh vaseh «i še pravega terskega narečja, pač pa v poslednji vasi Virant. ki leži daleč zahodno na visoki planjavi nad dolino rečice Rarnahte. Mešano narečje, t. j. slovensko in furlansko, govore v Krnici, ampak v njem 4e začne prevladati furlanščina. Kanalič spodaj in Dolenja Cmeja sta popolnima pofurlanjeni, prav tako Tor-lan, pač pa *e govore v nekaterih raztresenih hišah po pobočju Ra-mandola slovensko. Neme, ki sp glavni kraj, so pristno furlanske.
’TAJPANA: Ta je čisto slovenska občina z naslednjimi vasmi terskega narečja:	Viškorša, Karnahta,
Debelež in Tajpana, medtem kq imajo v obmejnih vaseh Prosnid, -Platišče in Brezje narečja, kt so dokaj prepojena i govorico tem nasprotno ležečih vasi goriške stra ni (v Kobaridskem kotu): Breginj, Sedlo, Logje in Robedišče.
BRDO: Tudi ta je čisto sloveh-ska občina z vasmi in zaselki s
wiiiaiii»Maiia»Bi(Mii»iiiiniiiuiwiiiiu»niiiimi)iHH)iBiiiiiiiniiiiwiHmaiamiaMiii pristnim terskim narečjem. Ti so: Zavrh, Sedlišče, Brdo, Ter, Podbrdo, Njivica in Muzac. V Vi-zontu, ki je pod Nemarni tik Za-v>rha, govore prav tako tersko narečje.
TARČENT: V tej občini so bile slovenske vasi najbolj izpostavljene potujčenju v prejšnjih stoletjih in v zadnjem Času. 'Edina, ki se je ohranila še slovenska, je Stela, ker leži visoko na planoti, v kateri pa govore s furlanščipo močno pomej&no narečje. Sedaj naštejemo ostale vasi, stopaj e vaj e v po-jejpanju slovenske gpvorice: jSntai-deča, Sedila, MalamaŽerja, Hoja, Zameja {n Cizerje. V zadnjih treh va$eh se sploh ne sliši v«č slovenske besede, medtem ko v ostalih še kaki stari govore nekaj slovenski.
ARTIN: Slovenske vati in zaselki so: Breg, flajpan in Ovšje.
V	Fratidu malo mešajo narečje, dočim »o placarji, Gorjani in Zornik pofurlanjeni že celo stoletje.
Okoliš rezijanskega narečja:
REZIJA: V Reziji je, kakor ie rečeno, posebno .slovensko narečje. Tu ni nevarnosti pofurlanjenja, ker Rezijani zelo držč na ito drago jim dediščino. Je glede tega prav narobe: tujec, ki se nastani stalno v Reziji, se priuči mijanščine. Narečje je t malimi odtenki enako povsod, govore ge torej v vaseh:	Bilo (San DSori), Ravenea,
Njiva, Osojani, Stolbfca, Korite in Učeja.	Rihard	OREL
V H ST Is T R Ž A Š K EGA
Poslednja možnost STO?
■p
Ce vsi znaki ne varajo — pravijo nekateri — se predaja Trsta 1-taliji ne bo dala preprečiti.
Tako Foster Dulles Tcot Eden sto-jita čvrsto na odločitvi od 8. okito-bra in smatrata za stojo častno zadevo, da te nikakor ne prekličeta. Diplomatska pogajanja so v teku. 'Poglejmo stvar od blizu!
Koča Popovič je o stvari dolgo razpravljal z Bidaultom. Badauit je v Parizu sprejel tudi Pello. Kaj je bila osnova njihovih r«»'zg.wo-rov, nam m jasno. Kajti težko je verjeti, da bi Pella pristal ,na opu stitev področja B za področje A. Edino, kar more, in še to v zel', omejeni meri, je, da bi italijanski zahteve od godil, prav na to odga-janje pa Jugoslovani ne bodo pristali, kajti .nikdar ni mogoče vedeti vnaprej, kaj je pod tem možno razumeti in kaj se more pod tepi neizrečenega skrivati. Ce pa Itctli< jani ne morejo opustiti pecslro<$a B, tedaj si moremo le težko sfiti, da bi Jugoslavija breslik'*#-peiuacije opusitila področje bi ‘'Piti razum brez osnove se pa ne d* zamisliti, kajti to bi bil sporazum, po katerem bi samo eden dajaj; drugi pa prejel.
Zato ne moremo izključiti, da je prava podlaga teh razgovorov bodoča usoda celokupnega Svobodnega tržaškega ozemlja in prav m tem polju bi mogel priti do izraza obzir do opredelitve prizadetega prebivalstva.
Italijanske težnje se nedvomno opirajo na verjetnost opredelitve za Italijo, jugoslovanske na manjšo verjetnost opredelitve za Jugoslavijo. Ker pa tudi v Trstu vsi I-talijani niso za Italijo, kakor vsi Slovenci niso za Jugoslavijo, jemljejo za podlago statistike in iz teh sklepajo tisto, kar naj bi prebivalci tega ozemlja, sodeč po službeno izjavljeni njihovi narodnosti, morali odločiti.
Toda niti Italija niti Jugoslavija niti zahodne sile ne morejo biti vnaprej za to, da bi izključevale svobodno samoodločbo prizadetega prebivalstva. Nesrečna izjava od 20. marca 1948 je to pravico do
samoodločbe izrecno .naglasila in jo določila kot bistveni pogoj za priključitev Svobodnega tržaškega, ozemlja Italiji. Zato smatramo, da ni izključeno, da bi plebiscitarna ugotovitev volje prebivalstva mogla biti predmet bodočih razgovorov. Pella je že izjavil, da bi na celotnem Svobodnem tržaškem o-zemlju morali izvršiti glasovanje vseh tistih, ki so bili tamkaj rojeni pred 1. 1919, in sicer po odhodu s STO-ja jugoslovanskih in italijanskih ill. Vendar bi pa Pella ho-teil, ;da bi bilo to glasovanje omejen* ,n3”ifzbiro, 'ki za Jugoslavijo nt>i'4fprejsiftljiva, to je na izbiro med Italijo ali Jugoslavijo.
Kdo pa ! naj prepreči, da bi zavezniki zahtevali trojno glasovanje, .glasovanje med samostojnim Trstom, Italijo in Jugoslavijo?
>2». Italijo bi' to pomenilo rešitev italijanskih istrskih mest izpod Jt^goslavlje. Za Jugoslavijo bi po-, menilo ustvaritev državne tvorbe, ki . bi pomenila zavarovanje njene zahedne' ms je. Za zaveznike bi pa pomenilo uveljavljenje načel, izra-ženjh v izjavi od 20. marca 1948, saj'; je tam izrecno določen pogoj, da "mora‘nova ureditev Svobodnega tržaškega ozemlja odgovarjati volji prebivalstva.
Seveda bi se pa tako ena kot ■druga država morali svečano obvezati, da bosta odločitev prebivalstva spoštovali in se uklonili ljudski volji, ter da bosta brez zagrenjenosti in brez težnje po maščevanju sprejeli novo stanje.
■Konferenca, ki bi se končala s tem uspehom, bi zadostila čutu pravičnosti in bi ustvarila .novo vedrejše ozračje. Nobeni, od prizadetih držav ne bi ostala zagrenjenost, da so ji prizadeli krivico. Res ie, da bi bilo veliko razočaranje za tiste, ki so vse svoje zasnove uravnavali po rešitvi, ki bi bila za nas Tržačane pogubna. Toda tako razočaranje je na koncu koncev vendarle zdrava stvar, potrebna stvar, saj čas od vseh nas zahteva, da končno stremo svoje predolgo ^negovane strasti, Če se izkaže, da niso osnovane.
Na Svobodnem tržaškem ozemlju bi tako Italijani kot Slovenci ostali tisto, kar so, in niti eni niti drugi ne bi bili ogroženi po socialni ali gospodarski podrejenosti, ki jo sicer prisojajo »podrejeni rasi«.
Ozračje narodnostne strpnosti bi vsaki rešitvi tržaškega vprašanja dalo izrazito evropsko obeležje in naša celina bi se mogla smatrati srečno zaradi tega, ker bi bila bogatejša z novim primerom buditve evropske zavesti.
V	času, ko marksizem prepoveduje popolno enakost med narodi in rasami, gotovo ne bo nobene škode, če bi ta dobra stran Marxo-vega nauka našla svojo ostvariteV prav na področju, ki je v toliki meri izmučeno prav zaradi narodnostnih nesoglasij.
Cammarati n razmišljanje)
V	spominih Winstona Chmchilv la, ki jih objavlja prav te dni angleški, francoski, nemški in italijanski tisk, stoji v opisu Titovega srečanja z načelnikom glavnega stana vojske, generala Wilsona, generalom. Gamellom, naslednje besedilo zavezniške spomenice:
»V primeru zasedbe severne Italije, Avstrije ali Madžarske po zavezniških silah, namerava zavezniški vrhovni poveljnik v krajih, ki so bili pod italijansko oblastjo, ustanoviti zavezniške vojne pipra-ve. S tem bo v teh krajih ukinjena italijanska vrhovnost (v nemškem tekstu „aufgehoben wird"). Namen zaveznikov je, da obdrže zasedena področja pod svojo u-pravo vse dokler ne bodo odločili s pogajanji med prizadetimi silami, komu naj ti kraji pripadejo.«
„zmage“ p
4. november je za naše področje »praZnik Jeseni«. To nekatere prav nič ne moti, da bi ta dan praznovali »praznik Zmage*, ki ga tako nespoštljivo za številne italijanske padle vojake v drugi svetovni vojni in za še bolj številne italijanske civilne žrtve ndcifašističnega barbarskega divjanja po vsej civilizirani Evropi praznujejo v sosedni italijanski republiki.
8. oktobra je rimski radio sporočil vsemu svetu, da ne bo minil mesec, ko bo italijanska vojska vkorakala v Trst. Za to so baje določili dneva 3. in 4. novembr:i. Seveda ne z namenom, da bi posebno počastili tržaški »praznik Jeseni«, ampak da bi obnovili spomin na »Zmago« iz prve svetovje vojne, prenaivno pozabljajoč na pekoči poraz, ki jim ga je naložila v drugi svetovni vojni velika učiteljica in sodnica narodov t Zgodovina.
Odbor zastavonoš je prilično poskrbel za okrancljanje tržaških u-lic in trgov, kar je jemalo občuteno resnost, s katero so gotovo diu-
Laž in resnica številk
(Konec s 3. strani)
Trstu. Kakor vidimo, je v prvem ocenil število Slovencev na 21 tisoč 968, leto kasneje, v drugem, ki se nanaša na leto 1950, pa jih je ocenil na 50 tisoč. Tako velika razlika ni z ničemer opravičljiva in v očeh resnega opazovalca jemlje verodostojnost tako prvi kakor tudi drugi številki, čeprav je ta zelo blizu resnici.
Pretresimo zdaj cenitve po številu vpisanih šoloobveznih otrok.
Slovenskih otrok, ki obiskujejo osnovne šole v tržaški občini, je res, v primerjavi z italijanskimi, okroglo 10 odstotkov. Zato bi na videz izgledala pravilna domneva ocenjevalca pod številko 7 naše tabele, ki pravi, da je tudi vseh Slovencev samo 10 odstotkov prebivalstva, torej 27 tisoč. Vendar stvar ni tako enostavna. »Ultime Notizie«, ki so glede narodnostne asimilacije prav gotovo dobro poučene, so 17. avgusta 1953 napisale, da je v Trstu 15 do 20 tiso$ Slovencev, ki so na tem, da se poitalijančijo. Ti torej prav gotovo ne pošiljajo svojih otrok v slovenske šole. 'Njihovo število je torej treba dodati k tistemu, katerega smo ugotovili na osnovi odstotka zavednih slovenskih učencev o-snovnih šol v tržaški občini. Ce to storimo, vidimo, da se število Slovencev v tržaški občini dvigne na 42 do 47 tisoč.
Cenitev po volHnih rezultatih pa nam pokaže sledeče. Glasov, ki so jih v tržaški občini oddali za slovenske liste, je bilo pri občinskih volitvah leta 1951 sorazmerno tnalo (Slovenska narodna lista 3 tisoč 559, Ljudska fronta 4 tisoč 904). Da ne moremo na osnovi tega sklepati o številu Slovencev v tržaški občini, je bilo jasno tudi piscu članka v »Ultime Notizie« od 22: junija 1953, ki je zaradi tega 'poklical na pomoč ljudsko štetje iz leta 1921. Na osnovi tega ljudskega štetja je njato razdelil glasove tako imenovanih mešanih strank, to je neodvisnežev in komunistov. Toda ker smo že dokazali, da je ljudsko štetje iz leta 1921 za ugotavljanje narodnostne sestave tržaškega prebivalstva neveljavno in netočno, zato so tudi netočni rezultati, do katerih prihaja pisec omenjenega članka v »Ultime Notizie«, ko ugotavlja, da je
v	Trstu samo 20 tisoč 664 Slovencev. Naša cenitev, ki je v tabeli navedena pod št. 8, je vzela za o-
snovo drugačno razdelitev glasov tako imenovanih mešanih strank. Pri njej smo upoštevali, da so se neodvisne skupine in Komunistična partija močno uveljavile predvsem v predmestjih, kjer je veliko Slovencev, in tudi v okolici, kjer je le malo Italijanov. Zaradi tega nikakor .ni pretirano, če računamo, da je približno ena tretjina glasov za Fronto neodvisnosti in dve petini glasov za Komunistično partijo prišlo iz dejansko slovenskih vrst, pa naj bodo ti pravi Slovenci ali pa taki, za katere so »Ultime Notizie« 17. avgusta t. 1. ugotovile, da so »in corso di assimilazione«. Ce dodamo k temu še vsaj tisoč slovensikh glasov, ki so jih oddali za demokristjane, socialiste itd., bomo spoznali, da je na zadnjih volitvah bilo nad 29 tisoč slovenskih volivcev, ki tvorijo približno 17 odstotkov oddanih glasov. Ce prenesemo nato ta odstotek na prebivalstvo tržaške občine, nam račun pokaže, da mora biti v Trstu najmanj 46 tisoč Slovencev, pri čemer so seveda všteti tudi zavedni tržaški Hrvati in Srbi.
Morda bo kdo rekel, da je ta številka prenizka. Toda upoštevati mora, da se nanaša samo na stalno prebivalstvo in še to samo tržaške občine. Znano pa je, da živi v našem mestu veliko Slovencev, med , njimi tudi rojenih Tržačanov, ki zaradi obstoječih predpisov ne morejo doseči priznanja stalnosti svojega bivališča, čeprav se žele tu dokončno nastaniti. Sicer so vse te številke pri še tako vestnih cenitvah sporne. Za številko, ki smo jo mi ugotovili na osnovi naše cenitve volilnih izidov, pa je značilno:
1) da je skoro istovetna s številko, do katere pridemo na osno-
vi	cenitve po stanju učencev v o-snovnih šolah (42 do 47 tisoč);
2) da je blizu zavezniških cenitev, ki so bile leta 1950 nedvomne^ veliko pravilnejše kakor leta 1949:
3) da vzdrži tudi kritiko tistih, ki se sprašujejo: kako je vendar v Trstu še vedno toliko Slovencev, če jih je po letu 1918 zapustilo Trst okrog 50 tisoč Slovencev (»Piccolo« od 4. marca 1940), odnosno, po »Popolo di Trieste« od
3.	septembra 1933, 40 tisoč Slovencev in Nemcev. Članov tujih narodov (torej ne Jugoslovanov ali Italijanov) je bilo leta 1910 v Trstu 12 tisoč 635. Vzemimo, da jih
je po prvi svetovni vojni zapustilo Trst 10 tisoč. Po »Popolo di Trieste« .bi se torej iz Trsta še vedno izselilo 30 tisoč samih Slovencev (med katere šteje očividno tudi Srbe in Hrvate, torej pravilneje bi morali reči »Jugoslovanov«), Ker navaja »Piccolo« leta 1940 za isto stvar številko 50 tisoč, vzemimo sredo med obema, torej 40 tisoč. Ce teh 40 .tisoč Jugoslovanov, ki so med obema svetovnima vojnama zapustili Trst, odštejemo od 80 tisoč Jugoslovanov, kolikor jih je bilo v Trstu leta 1910 po ugotovitvah dr. Rogliča, jih je torej še vedno ostalo 40 tisoč. To število pa se je po drugi svetovni vojni povečalo za 5 do 10 tisoč Slovencev, ki so se vrnili (»Ultime Notizie« od 17. avgusta 1953). Ce dodamo sredino, t. j. 7 tisoč 500 k 40 tisoč, pridemo tako zopet do 47 tisoč 500, kar je zelo blizu naši cenitvi.
Tako nam sami uradni in celo iredentistični podatki dokazujejo, da živi danes v Trstu vsaj 46 tisoč Slovencev, Srbov in Hrvatov, ki so tu stalni prebivalci. Skupno x onimi, katerim tržaška občina noče priznati stalnosti, in skupno z okolico je danes na področju A Svobodnega tržaškega ozemlja vsaj 60 tisoč prebivalcev jugoslovanskih narodnosti, predvsem Slovencev. To je stvarna številka, bistveno različna od nesmiselnega skličeva nja na ljudsko štetje leta 1921, 5i gar netočnost je morala, kakor smo videli, priznati celo uradna Italija.
Za zaključek bi pa opozorili še na zadnji dve vrsti naše tabele Neprevidnosti poslanca Bartoleja se moramo danes zahvaliti, da ve mo, koliko je v našem mestu pravzaprav domačinov in koliko je tujcev. 'Iz podatkov tudi lepo vidimo da ob obstoječih razmerah odločajo pri vsakem glasovanju o naši usodi na tem področju večinoma taki, ki so se šele pred kratkim naselili v naši sredi. Ali je torej potem čudno, če upravičeno odre kamo vsem dosedanjim povojnim volitvam na tem področju, da bi bile odraz volje pravih Tržačanov?
Dokončni odgovor na to vprašanje bodo sicer dale statistike o ljrdskem štetju, toda zanimivo je da tistih tabel, ki naj prikažej< razdelitev prebivalstva po kraju rojstva, še vedno ni od nikoder Ali je ta zamuda namerna?
dr. 2.
gi naiši italijanski sodržavljani izobesili simbol svojega — tudi za nas največjega spoštovanja vrednega narodnostnega čustvovanja.
V Trst so oba dni prihajale številne skupine obiskovalcev iz Italije., ki so se namenile, da z obiskom na vojaškem pokopališču v Sredpolju počastijo ne tržaške iredentiste, ki so tja prišli iz ne preveč resnih nagibov, ampak svojce, ki so v prvi svetovni vojni žrtvovali svoja življenja za domovino. Ker so zvečer začeli tržaški fašisti uprizarjati razne demonstracije, je policijfi začasno prepovedala dostop na tržaško ozemlje vsem skupinam »izletnikov« iz Italije, da ne bi z njimi prišel »slučajno« v Trst tudi kak »priložnostni« bombaš, ki bi si s tem iskal zaslug za prihodnjo izvolitev v rimsko poslansko zbornico.
Posebej je treba poudariti, da je policija odstranila in zaplenila italijansko zastavo, ki so jo nadebudni Bartolijevi škvadristi protizakonito izobesili na tržaškem rotovžu.
4.	novembra je bilo v Trstu kljub mrzli burji precej vroče. Fašistične škvadre so razgrajale po mestu, napadale stanovanja oseb, znanih po svojem tržaškem čustvovanju, poškodovale neko slovensko tiskarno in sedež »Fronte neodvisnosti« ter kamenjale policijo in zavezniške častnike. Med neredi je bilo precej ranjenih, med njimi štirje stražniki. Policija je več razgrajačev prijela in jih predala vojaškemu sodišču. Policijsko poveljstvo je zvečer istega dne v svojem poročilu o dogodkih poudarilo, da popolnoma obvlada položaj.
Tako je torej v Trstu potekel »praznik Jeseni«.
V Trstu živeča srbska kolonija pa je z nami premišljevala o veliki razliki med srbskim in italijanskim pojmovanjem politike in zgodovine: Srbi so Vidov dan in Kosovo praznovali tako dolgo, dokler ni napočil dan Vstajenja in Zmage, po katerih pridobiva spomin na davne dneve trpljenja in suženjstva posebno veličastnost; Italijani pa še danes praznujejo zmago, pozabljajoč na včerajšnji Poraz!
Fašisti se pripravljajo
Pred tednom dni se je pojavil v' Trstu novolasisticni poslanec, znani Faibio De Felice. Nasi braici te se gotovo spominjajo uomoascv, k. so mana itios prisu v Trst iz Ladove in Verone, ua bi izzvan nerede. Počilo je bomba in dva ia-sista sna Dna hudo ranjena, med njimi De Feace. Prišle so italijanske volitve; oba sta prišla na kandidatno listo. MSI m zaradi svojega »junaškega« zadržanja pri tržaških .neredih sta bila seveda tudi izvoljena .za poslanca.
No, sedaj, v tem kritičnem o-zračju, je hotel poslanec De jFelice napraviti malo inšpekcijo tržaškim fašistom, da bi videl, - če • bi bili kos morebitnim dogodkonv iki bi utegnili nastopiti v Trstu,
: Zavezniki so' pa uvideli, da tak, obisk v takem trenutku v sesijici ni umesten, iker .bi pomenil -postaviti vžigalipo k: soiip ’ smodnika, Fašista 'De .Feliceja so.'kratko in malo sprerftiii na5 mejo in mu dali razumeti, da‘v tem tr.enutku,Tr-stu nima lqjp[|)iyi. ,$»•$
Zanimiva je pa vest, ki prihaja iz Rima, in ki’pbtrjuje'to, kar smo prej dejali o vzrokih'De Feliceje-vega-potovanja v Trst. Ko je namreč ta prišel v Rim, je takoj sklical zanimivo tiskovno konferenco in med drugim, je vedel povedati, da je v Trštu mogoče' na lahek način preskrbeti si z malim denarjem vsakovrstnega Orožja, kar ga skrbi, ker v trenutku, ko bodo v Trst vkorakali Italijani, lahko kdo prime za-orožje....
Toifej se g. De Felice, v tistih nekaj urah, ko je bil. v Trstu, ni zanimal za položaj Trsta kot takega, za čustva Tržačanov, za njegovo gospodarsko stanje, toda pciza-nimal se je za ceno orožja na »prostem trgu«.
Pomislite, kdo govori o orožju! Saj so bili od konca vojne v Trstu vsi bombni atentati in vse streljanje na mirno prebivalstvo (.vsakdo se spominja še barbarskega a-boja male Vrabčeve!)' le v fašistič-
ni režiji De Felicejevih tovarišev!
Ali nas misli italijanski, .poslanec imeti za norca ali pa je to u-vod v kaj drugega? Nam morda tržaški fašisti ne pripravljajo nečesa s tem, ko skrbe že zdaj za teren, da bodo lahko v določenem, trenutku vrgli odgovornost na provokatorske elemente, ki so si preskrbeli orožje, »ko je to bilo poceni«?
»Giornale di Trieste« opozarja ZVU, naj pazi na jugoslovansko peto kolono., Ali ne bi bilo" 'bolje., da bi obrnili pozornost ZVU-orga-. nov tudi na te elemente, ki so nemoteno do sedaj prirejali (kot ZVU sama dobro ve), take podvige, in', ki bi se prav posebno opogumili.* če. bi Angloameričani predali u-; pravo nad Trstom italijanskim •>-blastem. ki niso nikoli bile kos škvadristom vsa leta od . konca pr-1 ve svetovne vojne do leta 1943?
. f  .........1	i
Odgovorni urednik: dr. Janko Jet !
Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu :j
ZOBOZDRAVNIK	;
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 ;■ in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 15. ure Stev. telef. 31-813
Mizarji I kmetovalci T podjetniki •
Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in par-kefe nudi najugodneje
TEL.
90441
C A LE A
T R S T
VI.I. Sonnlno, 2 *
Ustanovitev Sindikata
1. oktobra sta bila v Trstu izredna občna zbora Sindikatov »Strokovnega združenja slovenskih šolnikov na STO-ju - Trst« in »Sloge. Društva slovenskih šolnikov na STO-ju - Trst«, katera sta bila sklenila njun razpust in ustanovitev skupnega »Sindikata slovenskih šolnikov na STO-ju - Trst«.
iNato je sledil ustanovni občni zbor novega sindikata, katerega se je udeležilo 73 šolnikov in povabljeni gostje. Zborovanje je vodil nabrežinski didaktični ravnatelj Franc Ščuka. Ta je v svoji pozdravni besedi poudaril, da samo skupno delo prinaša moč. Zato naj bo spoiitev Sindikalnega strokovnega združenja slovenskih šolnikov na STO-iu - Trst z Društvom slovenskih šolnikov na STO-iu - Trst »Sloga« v vzgled ne samo našim šolnikom, ampak tudi vsemu slovenskemu narodu na Tržaškem. To je dokaz koristnosti nadstrankarskega sodelovanja.
"Pri volitvah je bil izvoljen na-slednii izvršni odbor:
Predsednik: dr. Vladimir Deško (prof.), podpredsednik: Evgen Do-brila (učitelj), tainik: Franc Milič (učUelj), tainik:	Aldo	Pimn (u-
čiteli), blagajnik: Mara Kenda (u-čiteljica) in blagajnik: Edvard Pečar (učttelj).
aaBILHE FflHETE f' Jgg
po ugodnih cenah pošilja domača tordka
ALASKA“ lmport-Export
»i
TRST
Ulica S. Lazzaro 13-1. - Tel. it. 56-58
Pošiljajo se žiiiila. tehnični predmeti. In zilraiila
Naše blago najboljše kakovosti - Naše cene najugodnejše Naša dostava najhitre)ša in zajamčena Obrnite se na nas osebno ali pismeno
lnterexport - Trst
BREDA RUS-MIKULETIČ* MILAN BJELICA-ŽIVKO VIČ
INIPORT - EXPORT
živila, tehnične predmete - (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd.; harmonike, tekstilno blago +td.), razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo
Jugoslovanskim podjetjem nudimo posebne popuste in ugodne plačilne pogoje
Poftiljamo tudi darilne pakete za vse države pod najugodnejšimi pogoji in najhitreje iz lastnega skladišča v Punto Franco, Trst. - Obrnite se osebno ali pismeno na naš nasiov:
URAD - Riva Grumola 6.1., tel. 29-302 - P.O. Box 1219 Skladiiii > Punto Franco magg. II vrata 70, tol. 7232
POROKA
V	Trstu sta se poročila časnikar g. dr. Oton Ambrož iz Kromberka pri Gorici in gdč. Emiea Kovica iz Ajdovščine.’
Obilo sreče!
Dežni plašči lodni
površniki
paletoji
FIMAR
so priznani kot prvovrstni v blagu in elegantnega kroja
Dežni plašči iz čiste svile	Lir
Dežni plašči iz Makoja, za ženske „
Dežni plašči dvolični, za ženske l9 Lodni, površniki in paleto znamke FIMAR za moške in ženske od Lir
Ekskluzioa za prodajo dežnih plaščev znamke FIMAR
Hlagazzini dei Corso
TRST - CORSO 1, GALLER1A PROTTI
12.500
15.000
16.000
18.000
22.000
25.000
28.000