Didakta 195 23 MLADI IN LOKALNE SKUPNOSTI Mladost ima osupljivo prednost v op- timizmu in neustrašnosti. Mladi naj bi gledali v prihodnost z zaupanjem. Pri tem so jim lokalne skupnosti dol- žne pomagati. Lokalne skupnosti so prostor, kjer mladi živijo, odra- ščajo ter razvijajo svojo osebnost. Z mladim prijaznimi ukrepi lahko obli- kujemo tako skupnost, ki bo vzgojila mlade v odgovorne odrasle državlja- ne. V tako lokalno skupnost se bodo mladi tudi kasneje radi vračali. Slovenske občine, ki jih strokovna komisija prepozna kot mladim prija- zne, dobijo certifikat Mladim prijazna občina za obdobje štirih let. Certifi- kat dobijo občine, ki uspešno izvajajo vsaj en ukrep od vseh prednostnih področij mladinske politike. S prido- bitvijo certifikata se občina, ki se je pri svojem delu izkazala za uspe- šno, zaveže, da bo področje mladih še naprej uspešno sistemsko urejala in nivo učinkovitosti v štiriletnem obdobju ohranila oziroma dvignila. Mladim prijazna občina izvaja ukre- pe s področja izobraževanja mladih in podpira delovanje mladinskih organizacij, ki predstavljajo vir ne- formalnega izobraževanja. Posebno pomembna področja pri osamosvajanju mladih so: – načrtno obravnavanje mladine, – participacija, – organiziranje, – informiranje, – zaposlovanje, – izobraževanje, – mobilnost mladih, – stanovanjska politika. Oblikovanje revidirane Evropske listi- ne o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življe- nje se je začelo na dveh konferencah o mladinski poli- tiki (leta 1988 in 1991). Leta 2002 je v Krakovu potekala konferenca z naslo- vom Mladi – akterji v svojem mestu in regiji, ki sta jo organizirala Kongres lokalnih in regionalnih skupnosti Evrope pri Svetu Evrope in Direkto- rat Sveta Evrope za mladino in šport. Na konferenci so sprejeli Krakovsko deklaracijo, v ka- teri so potrdili, da so mladi, tako kot druge staro- stne skupine, državljani lokalnih skupnosti in regij, v katerih živijo. Upravičeni so do dostopa vseh oblik udeležbe v družbi. Pripravili so napotke lokalnim in regionalnim oblastem, kako naj uresničijo politi- ko na številnih področjih, povezanih z mladimi (revidirana Evropska listi- na o vključevanju mladih v lokalno in regionalno živjenje 2003). Načela in oblike udeležbe mladih, ki so zapisane v tej listini, se nanašajo na vse mlade. Zato je pomembno posebno pozornost posvetiti vklju- čevanju mladih iz odrinjenih delov družbe ter etničnih, narodnih, social- nih, kulturnih, verskih in jezikovnih manjšin v lokalno življenje. Ekonomske in socialne razmere ome- jujejo pripravljenost mladih, da bi sodelovali v lokalni skupnosti. Mladi, ki so brezposelni, imajo več možnosti, da so izključeni iz družbe. Zato mora- jo lokalne skupnosti oblikovati politiko za zmanjšanje njiho- ve brezposelnosti. Primera reševanja tega problema so javna dela in sofinanciranje ustana- vljanja lastnih podjetij mladih. Lokalne skupnosti lahko pomagajo mladim z olajšavami pri reševanju stanovanjskega problema in pri jav- nem prevozu. Nujno je, da se mladi že v času šo- lanja učijo o udeležbi v javnem življenju. Lokalne oblasti morajo podpreti vključenost mladih v šolsko življenje. V šolah naj bodo demokra- tične šolske organizacije. Dijaki naj delno sodelujejo pri upravljanju šole. Lokalne oblasti naj spodbujajo mla- de, njihove organizacije in šole, da dejavno sodelujejo pri mednarodnih projektih in tudi finančno podprejo mednarodne izmenjave. Zasvojenost med mladimi je vse pogostejša. Zato morajo lokalne skupnosti skupaj s predstavniki mladinskih organizacij, centri za ob- veščanje in svetovanje mladim ter zdravstvenimi službami organizirati VKLJUČEVANJE SREDNJEŠOLCEV V LOKALNO SKUPNOST Martina Goričan, prof. zgodovine in geografije, Šolski center Ravne, Srednja šola Ravne Medgeneracijsko druženje blaži vedno večji razkorak med generacijami, hkrati pa krepi medsebojno solidar- nost, spodbuja aktivno staranje ter preprečuje izključenost posameznika. Pomaga različnim generacijam, da razumejo dogajanje v družbi. Poglejmo si primer dober prakse vključevanja mladih v lokalno skupnost v občini Ravne na Koroškem. Slovenske občine, ki jih strokovna komisija prepozna kot mladim prijazne, dobijo certifikat Mladim prijazna občina za obdobje štirih let. Ekonomske in socialne razmere omejujejo pripravljenost mladih, da bi sodelovali v lokalni skupnosti. 24 Didakta 195 prostore in strokovnjake za svetova- nje. Uvesti morajo izobraževanje za prostovoljce, ki se ukvarjajo s preven- tivnimi ukrepi. Lokalne skupnosti morajo poskrbeti, da mladi na podeželju niso zapostavljeni. Mladi so pogosto tudi žrtve nasilja in kriminala. Potrebno jih je vključiti v odbore za preprečevanje kriminala, boriti se je potrebno proti rasistične- mu, verskemu in nacionalističnemu nasilju. Pri tem morajo veliko vlogo odigrati tudi družine in šola. Lokalne skupnosti morajo podpirati delovanje mladih v medijih. Mladi imajo pravico do obveščenosti o do- gajanju v lokalni skupnosti. MLADIM PRIJAZNA OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Občina je za obdobje 2013–2017 dobila certifikat Mladim prijazna občina. V tej lokalni skupnosti so se- stavili program za aktivno delovanje mladih z namenom: – animirati mlade, da aktivno sode- lujejo pri načrtovanju aktivnosti, sodelujejo pri odločitvah, ki ih posredno ali neposredno zadeva- jo, – spodbuditi delovanje mladih v društvih, – spodbuditi neformalno druženje mladih, – spodbuditi mlade k učenju veščin vodenja, organiziranja, izražanja in podajanja stališč, – vnesti v okolje pogled in svežino mladih. Občina podpira mladinske projekte, mladi pri njih sprejemajo odločitve, naučijo se komunikacije z javnostjo, dobijo vpogled v delovanje občine, izkušnje javnega nastopanja, organi- ziranja, vodenja. Izrazijo lahko svoj talent in pametno vložijo svojo ener- gijo ter čas. Zelo aktivno deluje Mladinski svet Ravne na Koroškem, ki povezuje de- lovanje mladinskih organizacij in omogoča boljše pogoje za organizira- nje programov na področju mladine. Občina se trudi iz- boljšati usmerjanje mladih pri izbiri študija, podajanju poslovnih idej. Uspešen je projekt mentorstvo, pri ka- terem so dvajsetim najboljšim dijakom zagotovili mentorje iz najboljših koro- ških podjetij. PROJEKT MLADI ZA STAREJŠE Leta 2011 je občina Ravne na Ko- roškem sprejela odločitev za vstop občine v slovensko in svetovno mre- žo starosti prijaznih mest in občin. V občini Ravne na Koroškem je 16 % starejših ljudi od 65 let. Občina financira projekt Mladi za starejše. S tem spodbuja medgeneracijsko sožitje. Pojavil se je interes starejših občanov za različne oblike pomoči s strani dijakov srednjih šol. Program so začeli izvajati marca leta 2012, ko so dijaki prvič obiskali starejše obča- ne na njihovih domovih. V program se je vključilo 24 starejših občanov in 36 dijakov Srednje šole in Gim- nazije Ravne. Obe srednji šoli sta se pozitivno odzvali na vsebino progra- ma. Dijake sta vodili dve profesorici, ki sta se tedensko redno srečevali z dijaki in jih usmerjali pri delu s sta- rostniki. Pred pričetkom izvajanja projekta je bila izvedena krajša učna delavnica, kjer so se starejši in dijaki seznanili z vsemi ustreznimi infor- macijami glede izvajanja projekta. Delavnico so pomagali izvesti pred- stavniki Inštituta Antona Trstenjaka. Učna delavnica je bila namenjena se- znanitvi dijakov in starejših občanov s potekom izvajanja projekta in vzpo- stavitvi komunikacije med njimi. Kasneje so dijaki in prostovoljci Dru- štva upokojencev Ravne organizirali obiske pri starejših občanih doma, kjer so se dogovorili o nadaljnjih terminih obiskov ter opravilih in oblikah pomoči, ki jih bodo dijaki opravljali pri njih doma. Podpisali so tudi medsebojne dogovore. Projekt so poskusno izvajali dva meseca. Dijaki so pomagali starejšim občanom pri opravljanju lažjih del, ki jih sami težko opra- vijo, in sicer lažja gospodinjska dela, odnašanje smeti, po- moč pri nakupih v trgovini, pometanje dvorišč, odmeta- vanje snega, delo na vrtu, pa tudi pri dejavnostih, kot so učenje osnov računalništva, branje knjig in časopi- sov, igranje inštrumentov, poslušanje glasbe in podobno. Z njimi so se pogo- varjali in jim tako krajšali čas. Letno opravijo dijaki okoli 500 ur prostovoljnega dela pri starostnikih. Projekt se ponavlja vsako šolsko leto in interes je obojestranski. Vedno ob koncu pouk sledi zaključna priredi- tev s kulturnim programom, ki ga skupaj izvedejo starostniki in dijaki. Storitev je za starejše brezplačna, di- jaki pa ob koncu šolskega leta dobijo nagrado občine v obliki vstopnice za koncert znane glasbene skupine v tu- jini. Lani so šli na izlet v Gardaland. Pomen tega projekta je v medgene- racijskem sožitju v občini. Mladi se vključijo v lokalno skupnost in so tolerantnejši do starosti. Obe genera- ciji se lahko druga od druge veliko naučita. RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE STAREJŠIH V okviru projektnega tedna s tema- tiko Medgeneracijsko sodelovanje so dijaki računalniške usmeritve po- magali starejšim pri računalniškem opismenjevanju. V skupini je bilo deset dijakov. Prvi dan so s pomočjo literature in svetovnega spleta razi- skovali proces staranja človeka, težave starostnikov, socialnovarstvene usta- nove, pomoč starostnikom na domu, medgeneracijsko druženje ter njihov odnos do staranja starostnikov. Uspešen je projekt mentorstvo, pri katerem so dvajsetim najboljšim dijakom zagotovili mentorje iz najboljših koroških podjetij. Didakta 195 25 Drugi dan smo obiskali Koroški med- generacijski center na Ravnah. Čaka- li so nas starostniki, ki so želeli prido- biti dodatna znanja iz računalništva. Dijaki so z veliko mero potrpežljivosti razlagali in pokazali, kako se pošilja elektronska pošta ter kako se iščejo informacije ter glasba na svetovnem spletu. Starejši so bili izjemno zadovoljni z od- nosom in razlago dijakov, njim pa se je zdelo zanimivo, da lahko svoje zna- nje predajajo naprej. Vodja Koroškega medgeneracijskega centra se nam je tudi pisno zahvalila, da smo jim pope- strili dneve, še zlasti so bili zadovoljni z odnosom mladih do starejših ljudi. Zadnji dan projektnega tedna smo svoje delo predstavili ostalim dijakom šole na zaključni prireditvi. Doseženi so bili vzgojno-izobraževal- ni cilji: – dijaki so spoznali potek staranja človeka od rojstva do smrti, – seznanili so se s problemi staro- stnikov, – spoznali so oblike pomoči staro- stnikom, – uporabili so različne vire informa- cij, – preizkusili so se v poučevanju, – pridobili so govorne veščine, – vzpostavili so lep odnos s starejšo generacijo. KAVARNA PLUS Maja leta 2016 so na Ravnah na Koroškem odprli socialno kavarno – dnevni center za mlade. Deluje pod okriljem Koroškega medgene- racijskega centra. Ravenska občina prispeva najemnino in materialne stroške za njeno delovanje. Kavarna Plus je nov prostor za sreče- vanje mladih, namenjen je za aktivno preživljanje prostega časa. Za člane kavarne so napitki (čaj, kava) zastonj, v zameno opravijo pet ur mesečnega prostovoljskega dela v kavarni ali pa v lokalni skupnosti. Ostali pa prispevajo prostovoljni prispevek. Sistem »dam – dobim« je posebnost kavarne za mlade. Z neprofitnim delom jih želijo vzpodbuditi k prostovoljstvu in med- sebojni solidarnosti. To je prostor za druženje, sodelovanje in povezovanje. V kavarni sta zaposlena strokovna so- delavka in ozdravljeni odvisnik, ki s svojimi izkušnjami ozavešča mlade o pasteh odvisništva. Nabor aktivnosti v kavarni je zelo pe- ster: – ustvarjalne delavnice, – ogledi filmov, – potopisne delavnice, – predavanja (zdrava prehrana, od- visnost, astrologija, numerologija, astronomija), – jezikovni tečaji, – tečaji računalništva, – fotografske delavnice, – glasbeni koncerti, – organizirani pohodi, – organiziranje humanitarnih akcij, – peka palačink, – razvijanje mladinskega turizma, – prostor nudijo za vaje glasbenim skupinam, – pesniški večeri, – večeri družabnih iger, – delavnice za prostovoljce, – organizacija športnih iger, – organiziranje inštrukcij za dijake, – naravoslovni tabor, – mladinske delavnice, – klubski večeri, – joga. Kavarna Plus aktivno sodeluje s Šol- skim centrom Ravne na Koroškem. Zagotavljanje mladim prijaznega okolja je nujen korak na poti do izboljšanja njihovega položaja v družbi. V vsaki lokalni skupnosti mora obstajati interes za sodelova- nje z mladimi. Mladi naj sooblikujejo takšno skupnost, v kateri bodo radi živeli. Medgeneracijsko druženje ima ve- lik pomen pri učenju socialnih veščin. Mlajše generacije spoznava- jo izkušnje starejših. Mlajši s svojo življenjsko energijo prispevajo k iz- boljšanju kakovosti življenja starejše generacije. Starejša generacija pre- naša na mlajšo svoje izkušnje. Literatura Bakovnik, Nina, in Ranc, Igor (2012) Lokalna mladinska politika. Ljubljana: Zveza ŠKIS. Revidirana Evropska listina o vključe- vanju mladih v lokalno in regionalno življenje (2003). Ljubljana: Ministr- stvo za šolstvo in šport. METLIŠKI GRAD film Podobe Bele krajine; razstava Življenje ljudi v Beli Krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja; razstava Na rovaš! Belokranjske soseske zidanice in Soseska Drašiči; delavnice in drugi pedagoški programi Trg svobode 4, 8330 Metlika, tel.: 07 30 63 370 belokranjski.muzej@guest.arnes.si www.belokranjski-muzej.si