kulturno - polilično glasilo • s v e io\/nih domačih do go d kov V Ce ovcu, dne 11. februarja 1954 Avstrijsko vprašanje na dnevnem redu Sklep tajne seje zunanjih ministrov V ipencdeljek, dne 8. februarja, so se sestali zunanji ministri v Berlinu ‘k prvi seji. V prvih dveh 'tednih posvetovanj je bolj izglodalo, da govorijo za svetovno javnost im utemeljujejo svoja stališča, ki so ostala oddaljena, kakor so bila prvi dan konference, dne 25. januarja. Od tajnega posvetovanja je ves svet pričakoval zbližan je med tema dvema svetovnima taboroma. Komunike, ki je bil po tem tajnem posvetovanju izdan, pa je le redkobeseden in govori jasno edino o enem vprašanju, to je o Avstriji in pove tudi le toliko, da bodo z obravnavanjem avstrijskega vprašanja pričeli najkasneje prihodnji petek, dne 12. februarja. V komunikeju pa niso ničesar povedali, v kaki obliki in v kakem obsegu bo prišlo avstrijsko zastopstvo na konferenci do besede. Medtem ko je bila Avstrija do sedaj le neoficielno na 'konferenci zastopana, je takoj, po gornjem sklepu zunanjih ministrov v Berlin odpotovala oficielna avstrijska delegacija z zunanjim ministrom dr. Figlom in njegovim namestnikom dr. Kreiskv-jem na čelu. Za berlinska posvetovanja o avstrijskem vprašanju je avstrijska vlada pripravila posebno spomenico o takozvanem nemškem premoženju, katero so do sedaj upravljali Rusi pod imenom USIA. Za to premoženje bi morala Avstrija po prejšnjih sklepih plačati 150,000.000 dolarjev. Avstrijska vlada pa stoji na stališču, da je to premoženje v veliki meri razvrednoteno, ker se v času ruske uprave strojni park ni obnavljal. Do prihodnjega petka 'bo avstrijska delegacija v Berlinu .poskušala navezati stike z zastopstvi vseh štirih velesil. Iz objavljenega komunikeja pa ni razvidno, kaj! so zunanji ministri sklenili v vpra- šanju konference peterih, torej konference, katere bi se udeležila tudi komunistična Kitajska; ravno tako ni ničesar povedanega o nemškem vprašanju. To sta bili prvi dve točki dnevnega reda berlinske konference. č:i bi na skupnem posvetovanju prišlo do stvarnih sklepov v avstrijskem vprašanju, pa naj bi si bila tudi samo ukinitev vojaške zasedbe, potem se bodo gotovo še nadaljevali razgovori o ostalih dveh vprašanjih. Avstrijsko oficielno delegacijo pod vodstvom zunanjega ministra inž. Figla jie v Berlinu pozdravil veliki župan berlinskega mesta dr. Sohneider. Zunanji minister je ob svojem prihodu v Berlin dal izjavo, da bo avstrijska delegacija storila vse, da se omogoči pozitivna rešitev avstrijskega vprašanja. Saj je avstrijsko vprašanje dosti lažje kakor nemško vprašanje, je dejal g. zunanji minister. Avstrija bo pri tej priliki zahtevala predajo taikozvanega nemškega premoženja, ki se sedaj nahaja v ruski u-pravi. Vsota, katero je Rusija svoj čas zahtevala kot odškodnino za to premoženje, pa je previsoka, ker je Avstrija utrpela po ruski zasedbi škodo, ki znaša nad 200 milijonov dolarjev. Podobne misli je izrazil tudi zvezni kancler Raab v razgovoru z dopisnikom francoskega lista „Le Monde” in na časnikarjevo vprašanje, kake garancije hoče in more dati Avstrija Rusiji, da se ne bo zopet oborožila:, je kancler naglasil, da so velesile itak že določile, da sme Avstrija imeti 58 tisoč: mož v vojaščini, žendarmeriji in obmejni straži. V Berlin je prispel tudi avstrijski .poslanik v Moskvi g. dr. Bischof, ki bo kot sve tovalec avstrijske delegacije ostal v Berlinu. V Italiji kujejo vlado Državni predsednik Einaudi je poveril sestavo nove vlade bivšemu notranjemu ministru Mario Scelba. Scelba je svoj čas v vladi De Gasperi-ja igral najmočnejšega moža, v boju proti komunizmu. On je tudi iniciator znanega volilnega zakona, ki naj bi bil na zadnjih volitvah 7. junija 1953 prinesel tedanji vladi večino. Zakon namreč predvideva, da dobi ona stranka ali ona med seboj povezana skupina strank, ki na volitvah doseže vsaj en glas več kakor polovico vseh oddanih glasov, tako-zvano volilno premijo. Vladne stranke so se sicer povezale, vendar v celoti niso dosegle v zakonu predpisanega števila in so ostale v parlamentu brez volilne premije, ki naj bi bila v parlamentu zagotovila vladi sigurno večino in s tem delazmožno vlado. Ker pa volilni zakon ni prinesel vladi potrebne večine, se vladne krize kar vrstijo. Scelba namerava sestaviti vlado iz štirih sredinskih strank, ki so svoj, čas tvorile De Gašperi-jevo vlado. Novi, določeni ministrski predsednik Scelba je končal posvetovanja s stranko Liberalcev in Saragatovih socialdemokratov. Obe stranki sta izjavili svojo pripravljenost, da sodelujeta v novi vladi. Socialdemokrati bi dobili finančno ministrstvo, liberalci pa pošto in trgovsko mornarico. Zunanje ministrstvo pa so si pridržali krščanski demokrati sami. Pogajanja z republikansko stranko se bodo po vsej verjetnosti ugodno zaključila. Nova vlada bi imela v parlamentu večino 16 glasov, kar bi za pozitivno delo vlade zadostovalo. 6 leto / številka 6 Rusi in mi Zadnja vojska je predrla ..železno zaveso”, skoro neprehoden zid med Evropo in Rusijo. Naši možje in fantje so — prisiljeni IX) vojski — prodrli globoko v Rusijo, spoznali zemljo, ljudstvo, navade, spoznali so pravi obraz Rusije, kakršnega si preje niso predstavljali. Se bolj začudeni so Rusi prodirali na Zapad in spoznali zanje popolnoma neznani, tuji svet. Kri naših fantov in mož je napajala rusko zemljo in kri rusikih je škropila na našo. Bombniki in kanoni sicer ne pojejo več smrtonosne pesmi, toda kosti še niso strohnele in ostali so spomini in — spoznanja. Ge kdo, potem smo gotovo mi Slovenci dolini, da spoznamo bolj 200 milijonski ruski narod, ki nam je blizu po mejah, še bolj pa. po narodoslovni in jezikovni skupnosti. In prvo nnjno spoznanje je, da ne smemo istovetiti Sovjetske zveze, komunistične Rusije z ruskim narodom. To sta dve /elo različni zadevi. Sovjetska Rusija j c nekaj trenutnega, spremenljivega in — tujega. Židovsko-nemški produkt Manc, znanstveni utemeljitelj komunizma, je bil nemški Žid; in Nemci so po prvi svetovni vojni Irenina v zapečatenem vagonu poslali v Rusijo. Glavni tvorci prve komunistične \lade šobili Židje: Trocki, Zinovjev, Litvi-nov, drugi' pa Georgijci, torej Neruse: Stalin, Beria). Nekaj 'popolnoma tujega, skoro nasprotnega je zavladalo nad ruskim narodom. Narod sam pa je ne samo številčno ogromen, ampak raste iz 'talko močnih, zdravili in svojstvenih korenin, da tega tisočletja' ne more nihče izruvati, spremeniti, je torej ndkaj stalnega, v bistvu nespremenljivega. Morda bi kdo rekel: Če je ruskemu narodu komunistični jarem tako tuj in zoprn, zakaj ga po toliko časa prenaša, zakaj se ne upre? Kdor vsaj malo pozna niško zgodo-vino, ta ve, da ruski narod pravzaprav svo-1xxle ni nikoli užival, vedno je bil revež, trpin. Trpel je najprej pod Tatari, potem jkx1 knezi-bojari, potom pod carji in sedaj pod komunistično diktaturo. Mimo ukrivi hrbet, tla pada bič nanj, nosi jarem iji misli, da drugače sploh biti ne more. Ker svobode ne pozna, si je tudi želeti ne more in ne boriti se zanjo. Ne briga sc preveč za vladavino, za posvetnost, bolj važna mu je notranjost, lastna duša. V duši pa je svoboden, tam je njegovo veliko kraljestvo, tam jie globina in širina kot je dolga Volga in prostrana ruska zemlja. Značilnost slovanskega Vzhoda, ki ga predstavlja ruski narod, je globoka rcligi-jaznost, verski duh, smisel za božje, in nravno zdravo življenje. Na verskem polju ima gotovo prednost pred Zapadom. Njegov značaj bolj. privlači nadsvetno, mistično, božje. V globinah njegove duše je živ glas po Bogu in zaupanje v njegovo previdnost, ki je nad svetom. Ruski vernik je človek srca, ki mu ugaja nedoumljiva skrivnost. Resnico hoče doživeti v vsej polnosti, da ga popolnoma prevzame njena veličina. V tem -»vetu se ne počuti dobro, zato mu je pogled odprt v skrivnostno, 'boljšo bodočnost. Ruski duh po Dostojevskem govori, da je v ruskem narodu „obraz Kristusov” in o „sve-ti Rusiji”, v tem narodu se javl ja mesi ja,tiska potreba, da svetu prinese Kristusa. Za idejo se laže žrtvuje kot zapadnjaik. To ve 'udi komunizem, ki zato ruski narod bolj Juani z idejami kot s kruhom. In prav za .ero, ki jo je doživljal z vsem bitjem, je ruski narod ogromno žrtvoval in dal množico mučencev med duhovniki in med ljudstvom. Tudi danes še trpi za svojo vero, če rudi jo mora pred zunanjim svetom skrivati. Celo pri onih, ki morda Boga tajijo in s tolikim poudarkom zatrjujejo svoje brez-bo&tvo, se izpod te trde skorje večkrat oglasi klic po Bogu kot n. pr. pri oni študentki tehnične visoke šole, o kateri se je pred kratkim zgražal boljševiški časopis: Bila je v kom. partiji, pa se je odločila za samostan, četudi so imeli partijski' tovariši in tovarišice nalog, da jo na vsak način odvrnejo od lega namena. Ruski značaj je dobrosrčen, odprt za bratsko ljubezen in čuti živo potrebo po splošnem človeškem bratstvu. Prav radi tega so Rusi lažje sprejeli zapadni nauk ko-munizna, ga bolji dosledno uresničili in mu dali svoj misticizem. Ta ruska duša je dala svetu največje pisatelje, umetnike in modrijane. Tolstoj in Dostojevski sta po globini', širini in psihološkem spoznavanju vrhova svetovne literature, Solovjev pa kot filozof in kot nekak videc, prerok in glasnik zedinjenja s katoliško Cerkvijo. Gotovo ima tudi ruski narod svoje napake in žalibog ga je vzhodni razkol ločil od edino prave Kristusove Cerkve. Toda edina važna razlika med nami in pravoslavnimi je, da ne priznajo papeževega prvenstva, sicer pa imajo isti nauk, prejemajo iste zakramente. Kar nas pa najbolj združuje in v čemer se mitski narod posebno odlikuje, je češčenje Matere božje, „Bogorodice”. Marija zavzema odlično mesto ob Kristusu in Presveti Trojici. Marijo častijo kot mater učlovečene Besede, kot vedno deviško, kot prosto vsakega osebnega greha in kot vne-'lx>vzeto. V vsaki pravoslavni cerkvi je v »ikonostasu” Marijina slika; imajo veliko Marijinih božjih poti in vsaka ruska hiša je vsaj preje imela »ikono”, Marijino sliko, pred katero gori vedno lučka. Zato ni čudno, da je Marija v Fatimi pokazala, kako pri srcu ji je Rusija in da sv. oče v zadnji okrožnici o Marijinem letu posebej vabi k skupni molitvi k Materi božji „ ... tudi tiste, ki so od nas 'ločeni po davnem razkolu in ki jih mi ljubimo z očetovskim srcem ... ker dobro vemo, da zelo časte vzvišeno mater Jezusa Kristusa in praznujejo nje brezmadežno Spočetje. Naj ta blažena devica Marija vidi vse kristjane, »povezane vsaj po vezi ljubezni... da jo prosijo tistega zedinjenja, pod katerim bo končno nastala ena sama čreda pod enim samim pastirjem.” Cena 1 šiling KRATKE VESTI Jugoslavija je dobila iz Turčije prvo naročilo za tovorne železniške vagone in sicer 1500. Prvih 198 takih vozov je Turčija dobila že koncem leta 1953. Take vagone izde-lujejo v Slavonskem Brodu, Smederevem, Kruševacu in Rakovičevem. Za koroški velesejem avgusta meseca so že vse priprave v polnem teku in je pričakovati, da bo nad 600 razstavljalcev. Ta velesejem bo zopet v prvi vrsti posvečen lesu in lesnim izdelkom, ker je to vsako leto posebnost koroškega sejma. Koroška je med vsemi zveznimi deželami največji izvoznik lesa. Bolgarsko gospodarstvo j.e dobilo vrsto ruskih tehnikov in komisarjev, ki bodo vodili in nadzorovali vse gospodarstvo. »švicarska trgovina s Sovjetsko zvezo in drugimi satelitskimi državami je močno nazadovala. Po vsej verjetnosti stopa v ospredje trgovina z Veliko Britanijo in tudi že z Ameriko. Kakor smo že poročali, je bil apostolski administrator za Gradišče dr. Schoisivohl imenovan za sekavskega škofa, na njegovo mesto pa je bil postavljen dr. Stefan Laszlo, do sedaj: direktor nadškofijske pisarne na Dunaju. V Mehiki je potres porušil štiri mesta, število žrtev še ni znano. Pač pa je materialna škoda velika. Na Tirolsko so te dni pripeljali deset severnih jelenov, katere bivši vojaki poznajo iz severne Norveške. Te severne jelene hočejo pozimi uporabljati kot nosače k planinskim kočam, ki na drug način niso db segljive. Za konec leta 1953 so dognali, da je bila naša trgovska bilanca aktivna in sicer za 2 in pol milijardi šilingov. To se pravi: Avstrija j(e za to vsoto več izvozila kakor uvozila. »Sicer so v tej vsoti tudi dohodki iz tujskega prometa. Za leto 1952 je uvoz prekašal izvoz še za dve milijardi šilingov'. Pri' Evropski plačilni uniji ima Avstrija dobroimetje v znesku 101,8 milijonov »ši-1 ingov. Produkcija železne rude jie leta 1953 v Avstriji znašala 2,745.500 ton. V železni industriji je bilo koncem leta 1953 zaposlenih 40.537 ljudi. Tovrstnih izdelkov so tekom leta izvozili /a nad eno milijardo šilingov. Holandska družba se trudi, da ‘bi progo Amsterdam Celovec dvakrat tedensko preletela z letalom. Posneto mleko konzervirajo tudi v obliki praškov. Da bi zagotovili tudi uporabo teh praškov, zahtevajo, da bi prašek dodajali belemu kruhu. Zbirka za žrtve snežnih plazov na Pre-darlskem in Tirolskem je do sedaj izkazala 3,373,500 šilingov. Darovi se vplačujejo na poštni čekovni urad pod številko 18.000. Kakor znano pa znaša celotna škoda na Predarkkem 50 milijonov šilingov. Tirolska vlada je objavila škodo, katero »so Tirolski prizadejali plazovi. To škodo so ocenili na 11 do 12 milijonov šilingov. V Tirolu bodo izvedli splošno zbirko za poravnavo te škode. Dne 8. februarja se je v Celovcu pripetila nesreča. Dva fanta sta se igrala z nabito pištolo, ne da bi to vedela. Naenkrat nameri mlajši na svojega 13 letnega tovariša in sproži pištolo. Strel je šel tik nad srcem, prestrelil pljuča ter tako fanta hudo ranil. Celovški podžupan Oton Kanzian je radi svoje dolgotrajne bolezni odstopil. Na njegovo mesto so izvolili mestnega svetnika Pogatsdiniga. V Celovcu so pričeli te dni graditi celovški nebotičnik. Hiša bo imela 11 nadstropij. Včasih je bil najbližji nebotičnik v Ljubljani. Sv. oče, papež Pij XII., je nevarno zbolel, vendar javljajo, da se je stanje že toliko zboljšalo, da ni več neposredne nevarnosti. Politični teden Po svetu ... Zanimanje svetovne javnosti za berlinske pogovore je doseglo svoj vrhunec, ko so načeli nemško vprašanje. Zmanjšalo se pa je brž, ko se je po dveh jasnih in dokaj ostrih govorih ameriškega in sovjetskega zastopnika pokazalo, da obe velesili nikakor ne nameravata opustiti svojih načelnih stališč. Molotov je imel malo hvaležno nalogo odvetnika vzhodnonemške vlade. Svoj predlog o postavitvi enotne nemške vlade, se-stoječe iz zastopnikov komunističnega vzhodnonemškega režima in bannske vlade, jle moral utemeljevati z znanimi trditvami, da je bonnska vlada eksponent ameriškega imperializma, da je ».nedemokratična , gnezdo nacistov itd. S tem je po starem ljudskem pregovoru „držite tatu” nehote povedal kakšna je vlada v Pankowu, glavnem mestu Vzhodne Nemčije. Drugačnih rezultatov glede Nemčije itak ni bilo pričakovati. Molotov je poudaril dobro znano moskovsko politično linijo glede Evrope,^ ki temelji' na zahtevi, za vsako ceno obdržati to, kar je bilo pridobljenega z vojno in po vojni. In Vzhodna Nemčija je največji a-dut, katerega imajo Sovjeti v Evropi. Ob vsem tem je prišlo tako mimogrede do zanimivih predlogov Molotova, ki pa so imeli zgolj olepševalni namen v veliki bei-1 inski predstavi. Tako je Molotov predlagal, naj bi zavezniki v Zapadni Nemčiji izvedli ljudski plebiscit v vprašanju, ali žele Nemci evropsko obrambno zvezo ali pa združitev z Vzhodno Nemčijo. Ker je skoraj istočasno pa svaril francosko javnost, odkloni evropsko obrambno zvezo, ker bi Francozov od zapadnih zaveznikov nihče ne branil pred nemškim napadom — francoskemu zastopniku Bidault-jU ni bilo težko zavrniti obe te dve stvari. Majhno presenečenje je bil Bidault-jev nastop na vsak način. Govoril je večkrat kot glasnik vseh treh zapadnih sil in njegova izvajanja bo 'bistveno soglašala z izvajanji ameriškega zunanjega ministra Dulles-a. Njegovi čisti im pristni francoski logiki, ki je celo An- šele mogoče govoriti o sestavi skupne nemške vlade. Konferenca pa še traja in je podoba, da ne bo najkrajša. Že okvir konference same je zanimiv. Do zdaj, so se pogovarjali, oziroma imeli govore po točno določenem načrtu v veliki dvorani, kamor so imeli dostop številni časnikarji, da ne omenimo številnih tolmačev, fotografov, radijskih poročevalcev itd. Bilo je vse skupaj kot nekaka prireditev. In vsaka prireditev poteče tako, kot je predvideno. Zdaj pa prično „tajne” konference. V narekovaju smo jih dali zato, ker tudi te ne bodo med štirimi očmi, pač pa v zmanjšanem obsegu. Samo nekaj tolmačev bo- do zunanji ministri potrebovali, čeprav obvlada vsak perfektno jezik svojega partnerja. Morda si bodo tukaj bolje pogledali v obraz, morda bodo bolezni prvega in drugega doprinesle do kakih sporazumov. Nemško vprašanje so uradno odložili in bodo prešli na avstrijsko. V „tajnih” sejah bodo govorili pa tudi o atomih in radi lepšega utegnejo tudi glede Nemcev in Avstrijcev kaj skleniti, da bi slednji imeli več veselja. Odkrito povedano: kar se Nemčije tiče, so najbrž vsi štirje si edini v tem, da je za njih najbolje, da ostane tako, kot je. To misel smo izrazili že v zadnjih političnih pregledih. Rus ne bo opustil svoje nadvlade v Vzhodni Nemčiji, Amerikanec se je dovolj utrdil v Zapadni Nemčiji, ker brez nje Evrope za Amerikance skoraj ni mo- goče braniti pred kakim nepričakovanim napadom iz Vzhoda. Anglež hoče gledati vzvišeno in mu je prav, če se kje kregajo in Francoz je iz istega razloga tako energično trobil v skupno trobento, ker ima raje dve manjši Nemčiji kot eno veliko. In drugod po svetu? Italija je že več tednov v težki politični krizi. Demokrščani niso dovolj močni, da bi sami mogli vladati in morajo iskati koalicijskih partnerjev. Gre za to, ali bodo te našli na levici ali desnici. Obe pa sta zelo nestrpni in zahtevni. V Indokini so uporniki prizadejali francoskim kolonijalnim četam težke izgube (sami so imeli še težje) in zasedli večje ozemlje, ki sega prav do središč francoske oblasti. ■ Francozi so začeli taktiko ,,požgane zemlje”. Ob svojem umiku uničijo vse, kar bi utegnilo služiti sovražniku. To je „total-na vojna”. Egi pet se oborožuje in predsednik gene- Duhovnik in politika List ..Klerusblatt”, ki izhaja v Solno-gradu (Salzburg), z dne 30. januarja 1954 prinaša razpravo o duhovnikih in politiki. Spisal je članek jezuit p. Miller. Kar list piše, je pomembno za duhovščino in katoliško ljudstvo. Pater Miller piše: „Mož-je javnega življenja se pritožujejo, da se nekateri duhovniki ne zanimajo za politiko, češ da je treba skrbeti le za božje kraljestvo in zaradi tega jih politika ne zanima. Marsikaj, se dogodi, čemer se ne moremo izogniti. Če pride preganjanje nad Cerkev, bo to veri samo v prid.” Duhovniki, kr tako govorijo, živijo v nevarni zmoti. Res tudi preganjanje rodi dobre sadove, a rodi še več slabih posledic. Preganjanja ne smemo izzivati s tem, da se ga ne branimo. Res v državnem in deželnem zboru govorijo tudi o stvareh, ki ne zadevajo neposredno vere (n. pr. o gradnji elektraren, o gradnji cest in potov itd.). Ali dandanes se je v jiavnosti razvnel spor tudi zaradi zakona, družine, šole, oskrbovanja siromakov. Te stvari pa direktno posegajo v versko področje. Zato se tukaj duhovnik ne sme umikati. Duhovnik mora stati na obrambi, mora ljudstvo poučevati, mu mora vzbujati vest, da bo ljudstvo znalo samo braniti svoje verske pravice. Katoličan ima svojo volilno pravico, pa tudi volilno dolžnost. Voli ti mora po svoj i vesti. Vera v 'ljudstvu ne more napredovati, če nimamo zaslombe v državnem zboru in v deželnih zborih, kjer delajo postave. Tako je bilo mogoče, da v Avstriji velja še danes postava o zakonu, ki jo je vsilil Hitler, četudi so velike svetovne oblasti ukazale, da preneha vse, kar so vpeljali narodni socialisti. Duhovščina mora sodelovati pri postavodaji, seve se ne sme vmeševati v prepire, ki bi veri in Cerkvi škodili. Pred politiko se umikati v zakristijo in za cerkveno zidovje, pomeni, da se ureditev javnih zadev prepušča sovražnikom vere. Učimo se iz zgodovine! V Franciji je vera propadla, a ne, ker so morebiti duhovniki ljudstvo pohujševali, ampak zato, ker so duhovniki ostali v zakristiji, kakor so to želeli nasprotniki. V. P. Podržavljenje stanovanjskih hiš V Sloveniji in v vseh ostalih jugoslovanskih republikah je stopila v veljavo nova „ured'ba o stanovanjskih najemninah in o stanovanjskih hišah.” Pod to uredbo spadajo vse hiše s 3 in več stanovanji. Vse te hiše pridejo pod upravo posebnega stanovanjskega sveta, ki določa najemnino, sklepa najemne pogodbe itd. Najemnina se odloča nanovo in bo približno 50% višja, kot je bila doslej. Lastnik hiše bo dobil do 10% nabrane najemnine. V uredbi je tudi rečeno, da ima lastnik hiše pravico do brezplačnega stanovanja v lastni hiši. Posebno določilo pa zahteva, da mora tisti lastnik, ki stanuje brezplačno v svoji hiši, pri-spevati v ..sklad za vzdrževanje zgradb” najemnini primeren znesek. S to uredbo so torej' hiše z več stanovanji skoraj popolnoma podržavljene, ker lastnik hiše svoje lastne zgradbe ne more prodati, pa tudi ne posameznih stanovanj v njej. ZANIMIVOSTI KOLEKTIVIZACIJA OBRTNIKOV Zvezna vlada v Beogradu pripravlja med drugim tudi uredbo o kolektivizaciji obrtnikov. Obrti, ki imajo po 5 ali več nameščencev, bodo postale zadruge, katere predsednik bo dosedanji lastnik obrtne delavnice. Manjše obrate pa mislijo združiti. Zaradi te uredbe, ki j,o pripralja zvezna vlada, je med Obrtniki zavladalo vdiko neraz-položenje. IZ VZHODNE AZIJE Ameriški senator Smith je obiskal vzhodno Azijo in je po svoji vrnitvi povdaril, da bo mir v tem delu sveta zagotovljen, če bodo vsi narodi deležni svobode. Izjavil se je 'tudi proti temu, da bi Amerika priznala komunistično Kitajsko (Velika Britanija jo je že priznala in je tudi v živih trgovskih odnosa j ih z njo). Senator Smith je tudi naglasil, da mora Amerika za slučaj, da bo dovolila Pakistanu vojaško pomoč, isto pomoč nuditi tudi Indiji, ker- je v ameriškem interesu podpirati kolektivno obrambo v vseh delih sveta. PERZIJSKO OLJE Po Mosadehovi obsodbi, dobil je tri leta celičnega zapora, se sedaj vlada pod ministrskim predsednikom Zahedijem močno trudi, da bi spravila zopet v reti vprašanje perzijskega petroleja. Britanske družbe, ki so preje pred sporom med Perzijo in Veliko Britanijo izkoriščale vrelce, seve ne il>o-do več v tistim položaju kakor so bile nek-daj. Vladni odbor za ta vprašanja je izdelal predlog, da bi se izkoriščanje vrelcev izročilo družbi, v kateri so zastopani Amerikan-ci, Angleži in Perzijci. To petrolejsko vprašanje je za vso prerijsko državo postalo življenjsko važno, ker so potekla že štiri' leta, odkar je nastopil petrolejski spor med Perzijo in Veliko Britanijo. AMERIŠKE ČETE V EVROPI Ravnatelj proračunskega oddelka pri ameriškem obrambnem ministrstvu, W. J. McNeil, je danes izjavil, da vojaški proračun za proračunsko leto 1954-55, ki ga je predsednik Eisenhower danes predložil kongresu, naznačuje, da bo ostalo število ameriških čet v Evropi nespremenjeno. Dodal je, da sedanji načrti ne vsebujejo ničesar takega, kar bi zahtevalo zmanjšanje omenjenih čet. Na vprašanje, koliko ameriških čet se 'bo v proračunskem letu 1954-55 vrnilo iz Evrope domov, je odgovoril: „Nobena”. PRVA ATOMSKA PODMORNICA Dne 21. januarja je Eisenhowerjeva gospa ..krstila” prvo ameriško atomsko podmornico, ki je obenem prva taka podmornica na svetu. Dali so ji ime „Nautilus”. [e to 3.000 tonska podmorska pošast, ki je stala petinpetdeset milijonov dolarjev (eno milijardo in 375 milijonov šilingov.) Posadka šteje 80 mož. Opremljena je s televizijo, radiom, knjižnico, kinom, toplo in mrzlo vodo in vsemi drugimi modernimi iznajdbami. Kar pa j:e najvažnejše, je njen atomski motor, s katerim bo lahko brez sprestanka (potovala pod vodo okoli Sveta z izredno veliko hitrostjo. Motor je zgradila Westinghouse Electric Corporation. Grade pa že drugo atomsko podmornico, ki jo bodo imenovali „Sea Wolf” (Morski pes). Ta bo imela atomski motor druge vrste ih bo čez dve ali tri leta, ko bo opuščena v morje, .postavila »Nautilusa” na drugo mesto po svojih še modernejših pridobitvah. ral Naguib je organiziral celo ženske vojaške enote. Tukaj bodo imeli pač Angleži kaj misliti. V Perziji so pa Angleži izvojevali veliko bitko. Poročila pravijo, da bo v kratkem .prišlo do sporazuma glede petrolejskih polj. ... in pri nas v Avstriji Ob koncu starega in vstopu v novo leto je govoril državni predsednik dr. TheodOr Komer o »avstrijskem čudežu”, ki se je tekom lanskega leta dogodil. Avstrijsko gospodarstvo si j,e tdko opomoglo, da je avstrijska zunanja' trgovina bila ob koncu leta aktivna. Komaj šest tednov po tem razveseljivem sporočilu državnega predsednika pa beremo v strankarskih listih vse mogoče in nemogoče očitke. V socialističnih listih pišejo o Kamitzevem ,,'čudežu”, ki je v tem, da imamo sedaj februarja 300.000 brezposelnih. V listih druge vladne Stranke OeVP pa trdijo, da so socialisti pri vladajočem mrazu ravno tako brezmočni kakor OeVP, ker pač pri takem mrazu ni mogoče zaposliti zidarjev. Seve to medstrankino razmerje obsenčuje predstoj;eče volitve. Ravno za to priliko pa bi rada vsaka stranka zvalila odgovornost za pomanjkljivosti na drugo stranko, vse pa, kar je bilo pozitivnega', hoče vsaka stranka knjižiti na svoj konto. Položaj v vladi in državi pa je vsekakor tak, da nosita tako za eno kakor za drugo stran politike in gospodarstva obe vladini stranki soodgovornost. Kar se jie storilo z denarjem vseli državljanov, to je z davčnim doprinosom, je po vsej verjetnosti zasluga vseh državljanov, ki so delali in plačevali davke.Vladne stranke so bile le vršilke dolžnosti, ki so jih jim državljani poverili. Ne smemo pa pri tem prezreti, da je podvig avstrijskega gospodarstva po najvačji meri tudi zasluga ameriške pomoči po letu 1945. Druga skrb vlade in vse države pa je vprašanje državne pogodbe. Tekom 14 dini jle berlinska (konferenca pokazala, da ni mogoče najti skupne poti ne v vprašanju svetovne politike in ne v vprašanju Nemčije. Dvoje stališč je bilo zarisanih na berlinski konferenci in stališči sta nezdružljivi. Tako preostane za konferenco le več tretja točka dnevnega reda, to je avstrijsko vprašanje. Danes v ponedeljek sklepajo na tajni seji zunanji ministri o nadaljnjem poteku konference in tudi o času, kdaj bi prišlo avstrijsko vprašanje do razprave. Govorijo gotovo tudi O' načinu, kako bi avstrijsko zastopstvo prišlo do besede. Ker so pri vprašanju Nemčije odklonili ruski predlog, da bi (bila oba dela Nemčije na konferenci zastopana, ni izključeno, da bo sedaj Rusija v avstrijskem vprašanju zavzela podobno stališče. Sicer pa je položaj vsekakor drugačen kakor položaj Nemčije. Avstrija ima na svobodnih volitvah izvoljeno in od vseh štirih velesil priznano vlado, ki je gotovo legitimirana, da zastopa državo na konferenci. In še nekaj drugega razbremenjuje avstrijsko stališče. Avstrijska zunanja (politika tekom zadnjih mesecev vedno močneje naglasa, da se bo Avstrija kulturno in gospodarsko povezovala z Zapadom, v vojaškem pogledu pa Avstrija odklanja vsako povezavo na Zapad in Vzhod. To novo »tališče ustvarja tudi nove poglede na vprašanje državne pogodbe. Rusi' so ja bili vedno nezaupljivi, ker so računali, da se 'bo tea avstrijska politika usmerila na Zapad. Seve je tudi danes še odprto vprašanje, bodo K Rusi tako avstrijsko izjavo smatrali za 'zadostno garancijo avstrijske nevtralnosti. V koroški politiki je tudi vprašanje brezposelnosti igralo in igra najvažnejšo vlogo, saj so ob začetku meseca našteli v deželi nad 25.000 brezposelnih. V soboto in nedeljo se je mudil v deželi minister za kmetijstvo Thomai. Pri tej priliki je kmetijski minister poudaril važnost lastne prehrane. Avstrijsko kmetijstvo je osamosvojiilo državo na sektorju prehrane že do 82 odstotkov. Preskrba z mesom in mlekom je popolna, deloma že prekaša domače potrebe, tako da lx> treba pripravki poti za izvoz živine in mlečnih izdelkov. Kakor izvaža avstrijska industrija svoje izdel ke deloma po nižji ceni kot so ti na domačem trgu, talko tudi kmetje zahtevajo sub venci je za izvoz mlečnih izdelkov, deloma so si take subvencije ustvarili sami, s tem, da žrtvujejo pri Ikonski ceni tri groše v poseben ..Krisenfond”. Ob priliki ministrovega obiska v deželi so v Pitzeilsitattm-u pri Celovcu otvorili prvo gospodinjsko sredin jo Solo, ki bo triletna in kjer se bodo šolale gosixxlinje v vadb strokah, ki so za moderno in napredno gospodinjstvo in gospodarstvo potrebne. P ■ očasi se pomikata proti vrhu. Prvi seka stopinje v 600 m visoko navpično ledeno steno, drugi odvija vrv, na katero je privezan. Ko prvi izseka kakih 10 stopinj, se odpočije, drugi pa previdno stopa naprej in začne sam sekati stopnice v ledeno steno. Ura za uro mineva, že mislita, da sta na cilju, a se zmeraj pokaže še drug vrhunec pred njima, in še eden, in še eden, zmeraj višje se pneta v zračne višave. Plezalcem se zdi, da ne bosta nikdar na vrhu. četudi vdihavata kisik iz težkega aparata na hrbtu, vendar s težavo sopihata po ledenem obronku. Noga obstane na mali ravnici, kjer se stekajo trije grebeni... Kje je naslednji vrh? Zaman ga iščejo oči! „Na vrhu sva, na vrhu sveta, na najvišji gori naše zemeljske oble ,na vrhuncu Mt. Everesta, 8840 m visoko, kamor dosedaj človeška noga še ni stopila.” Bilo je to 29. maja ob 11.30 dopoldne, leta 1953. Hribolazca sta bila Nepalec Ten-zing in mlad učitelj iz Nove Zelandije Hilla^. Hillary je na vrh Mount Everesta zakopal mali blagoslovljeni križec. Pokazal je s tem svojo vero v Stvarnika zemlje in neba in najvišjih goni ter hvaležnost do Boga, po čigar privoljenju je on pristopil na najvišji vrh sveta. NEDOSTOPNI VRH SVETA Odkar je leta 1852 indijska ekspedicija v Himalajo odkrila naj višjo goro tega gorovja in jo krstila Mount Everest po tedanjem predsedniku indijskega geografskega društva (Survey of India), je bila želja mnogih turistov, da bi stopili na teme sveta. Najvišje gore po vseh drugih kontinentih so bile premagane, le najvišja gora sveta je kljubovala vsem poskusom. Resno so začeli s poskusi šele leta 1920. Zakaj? Če pogledaš na zemljevid, vidiš, da se gorovje Himalaja dviga na meji Nepala in Tibeta, dveh držav, ki sta bili popolnoma zaprti vsem tujcem. V Nepalu je vladal kralj, absoluten vladar nad življenjem in zemljo svojih 5 milijonov podanikov. Tibet (4,000.000) zopet je bil pod duhovno in svetno oblastjo Dalai-Lame in tišočev menihov in popolnoma zaprt zunanjemu svetu, ker je obdan od vseh strani od 4000 m visokih gora in prelazov, ki so večina leta zasneženi in neprehodni. To dejstvo je Tibetancem omogočilo, da so bili popolnoma odrezani od sveta. In če je tujec uspel priti čez mejo, so ga takoj poslali nazaj, če se mu ni kaj hujšega dogodilo. Z vojaškim pohodom proti Tibetu so Angleži leta 1906 prisilili Tibetance, da so dovolili angleškemu poslaniku stanovati v »jih prestolnici Llrasi. To je bilo vse; vsi nadaljni poskusi so bili neuspešni. J. Š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (55. nadaljevanje) Ja ko se je nekoč v Putimi zbudilo krasno jutro in se je božje sonce ozrlo s sinjega svoda v Cimburov vrt, je opazilo na njem gospodarja, oprtega na suho orehovo dre-vo in bridko, skoraj glasno jokajočega. >,Moj sinček zlati, srce moje, kaj si mi storili" je tarnal Cimbura in kakor grah debele solze so mu vrele iz oči in padale na rahlo zemljo okopanega drevesa, kot bi ga hotele zaliti. Sonce se je ob tem pogledu razžalostilo, se zavilo v sivo meglo kakor v tenčico in se ves dan ni prikazalo izza oblakov. MPojdi iz zemlje, drevo, zdaj pojde Vašek v zemljo,” je rekel Cimbura in z obema rokama pograbil drevesca. Korenine so pokale, toda Cimbura je popustil. Od bolečine se mu je krčilo srce pri tem žalostnem poslu. „Naj prebolim to v eni sami žalosti,” je dejal čez čas in sc znova oprl. Zdaj je drevo popustilo in Cimbura ga je izruval s koreninami vred. Korenino je napadla l>ela plesen in glavna, srčna korenina je bila preperela. Cimbura je drevesce razsekal, pol>ral vse koščke v koš in jih odnesel do-»tov v hišo. ,, 1 a les je iz Vaškovega oreha 7- padel je, dokler še imamo fanta v hiši,” jc rekel svoji jokajoči ženi; sam ni več jo-ne se solzil, le srce mu je težila velika žalost, kakor da mu kamen leži na njem. lu spet je odšel iz hiše. Ali ste doživeli jutro na kmečkem dvorišču? To je nepozaben trenutek, v katerem prebudi veselje in ljubezen do življenja. KRIŽ NA VRHU MOUNT EVERESTA Slovenski misijonar izpod Himalaje poroča o zmagovalcih Mount Everesta. Slovenski plezalec v letošnji himalajski ekspediciji. ŠTEVILNI, A BREZUSPEŠNI POIZKUSI PO PRVI SVETOVNI VOJNI Po prvi svetovni vojni pa se je nekaterim Angležem posrečilo, da so prišli v prijateljske stike z Dalai Lamo in dobili dovoljenje za ekspedicijo na Mount Everest. Leta 1921 je Colonel Howard Bury priplezal 7.300 m visoko. Leta 1922 je general Bruce dosegel 8.300 m. Leta 1924 Irvin in Malory dosežeta višino 8.580 m, a se ne vrneta več, »gorski duhovi” so ju končali; ali ju je silen vihar pometel po ledeniku 4.000 m globoko, ali sta zmrznila, ve le gora, a ona molči. Ekspedicija leta 1933 je našla Irvinov cppin 8.400 m visoko v ledu. Leta 1934 Maurice Wilson sam skuša doseči vrhunec, brez nosačev, hoteč dokazati, da človek s svojo voljo lahko vse težave premaga ... Poznejši hribolazci so ga našli čez 4 leta zmrznjenega v ledeni votlini. Kasnejše ekspedicije niso mogle doseči višine 8.500 m, silni snežni viharji so jih skoraj pometli čez ledenike. Do sedaj so bili vsi poskusi napravljeni od severa iz Tibeta. Leta 1950 je Nepal odprl svoje meje in planinci so začeli delati načrte za nove ekspedicije. Med tem je bil Tibet okupiran od kitajskih komunistov, in s tem je bila pot do severa zaprta. Leta 1951 gre Shipton od juga, da najde pot proti Mt. Everestu in odkrije dohode do gorskega velikana. V maju leta 1952 Švicarji, dobro pripravljeni, izvrstni alpinisti, pod vodstvom dr. Wyss-Dunanta previdno plezajo proti vrhu od južne strani. Zelo lahko obloženi, trije od njih: Lambert, Aubert, Flory in nosač Tenzing, dosežejo višino 8.400 m. Lambert in Tenzing prenočita na prostem, dočim se ostala dva vrneta v taborišče 500 m nižje Prvič je človek prenočil v takih višavah, brez spalne vreče, brez ognja, brez zavetja, izpostavljen silnemu ledenemu viharju, več kot 30° pod ničlo. Celo noč sta se medsebojno boksala in masirala, da bi jima kri ne /ledenela v žilah. Zvezdice so migljale nad snežnimi orjaki, ledeni orkani so tulili svojo večno pesem čez gorske robove... Ali bo majhen človeški pritlikavec premagal gorskega velikana? Pobožni Indijci verujejo, da je Mt. Everest ali po njih imenu Čo-molungma. Kraljica gora, stanovanje bogov, ki ne bodo dopustili, da človeška noga oskruni njih bivališče. 28. maja Lambert in Tenzing že vsa iz- črpana in premrzla od napora prejšnjega dne in neprespane noči, vendar plezata naprej. Že sta blizu cilja, komaj 350 m pod vrhom. Kdo bi popustil! Previdno plezata po strmem obronku. Veter neusmiljeno poje svojo pesem: ali bo Recjuiem ali Te Delim ... 8.600 m visoko sta že, meja človeške vztrajnosti je skoraj prekoračena, res, še imata nekaj moči, da bi dosegla vrhunec, ali kaj bo s potjo nazaj, ki je po ledu še bolj nevarna kot pa plezanje navzgor. Ali bosta imela moči, da dosežeta taborišče na podnožju gore ... ? S težkim srcem se previdni Lambert odloči: nazaj! Narava je zmagala nad človekom. V novembru Švicarji še enkrat poskusijo, že so 8.000 m visoko, a tedaj se prebudijo gorski duhovi; silni orkani, mrzli in divji, hitro zatulijo okrog vrhov, nobeno živo bit-, je ne more kljubovati, in Švicarji se morajo vrniti. Na poti nazaj so pustili večino gorske opreme, kline, šotore, pot dobro o- ■značeno z zastavicami, steklenice kisika, konzervirano hrano, vse zakopano v snegu, za poznejše ekspedicije. ZMAGOVITA EKSPEDICIJA Lani v marcu so se podali na pot Angleži. Dobro podprti z denarjem, so se lahko oskrbeli z vsemi potrebščinami. Prtljaga je tehtala 8000 kg. 13 Angležev in 350 nosačev, med njimi tudi Tenzing, je bilo v karavani, ki se je pomikala proti snežnim goram. Ko so prišli do podnožja gora, so počivali 10 dni in se med tem skušali privaditi višinam in redkemu zraku ter splezali na več gora, čez 6000 m visokih. Ko so se dobro privadili, so začeli postavljati zaklonišča na pobočju gore, prenašati prtljago od enega do drugega, zmeraj' višje; zadnje zaklonišče je bilo 8.540 m visoko. Od tu sta odšla Hillary in Tenzing 29. maja proti vrhu, in srečno dosegla vrh najvišje gore sveta. Zakaj je letošnja ekspedicija uspela, a prejšnje niso? Več ugodnih okoliščin se je združilo. Plezalca sta bila spočita in aklimatizirana na redki zrak. Letošnja ekspedicija se je okoristila s skušnjami Švicarjev lanskega leta, sledili so njih poti do konca in se šele od tam povzpeli zadnjih 500 m. Dobili so ob poti zaloge, ki so jih Švicarji lansko leto pustili, tudi sami so imeli zaloge in nosačev, kot nikdo prej. Glavni činitelj uspeha pa je bilo gotovo lepo uganiti. Nenadoma se dvignejo silni viharji, in snežni zameti trajajo dneve in dneve, brez prestan-ka. Pred nekaj leti je neka ekspedicija o-stala teden dni zasnežena 7.500 m visoko in le herojskim naporom planincev se je posrečilo, da so jih pripeljali v dolino. SLOVENEC V ARGENTINSKI HIMALAJSKI EKSPEDICIJI Najvišja gora sveta je premagana, a je še polno vrhov v Himalajskem pogorju, ki so še nepremagani. Drugi najvišji vrh, Nan-ga Parbat, je kmalu za Mount Everestom premagal Herman Buhi, član avstrijsko-nemške ekspedicije. Lani sredi februarja pa odrine v himalajsko pogorje posebna argentinska ekspedicija, da zavzame vrh gore Daulagiri, ki je visok 8.200 m. Člani ekspedicije so izbrani izmed najboljših ar- gentinskih plezalcev, za katere se je vodstvo odločilo po strogi presoji in preizkušnji vsakega člana. Med člani ekspedicije je tudi naš rojak Dinko Bertoncelj, ki je eden najboljših športnikov in plezalcev v Argentini. O uspehu te ekspedicije nam bo naš rojak gotovo poročal. Prav na vznožju Himalaje, v Dardjeelin-gu, imajo jezuiti velik zavod, v katerem delujeta naša rojaka brata Udovč in Drobnič. Slovenski misijonar O. Lojze Demšar pa nam je v »Katoliških misijonih” opisal, kako je bil premagan Mount Everest in pri njem se bo oglasil tudi Dinko Bertoncel j. Bolje dvakrat vprašati kakor enkrat preslišati. Čas je najboljši zdravnik. Brez glave storjeno, gotovo skaženo. Čas je denar. Bolje je kos kruha v žepu kakor pušeljc za klobukom. Učiteljski naraščaj za dvojezične šole vljudno vabi vse ljubitelje lepe pesmi in vesele zabave na prireditev D m ai'L slooetuke k Hitu v e o pistiii in i(jt'iu v nedeljo, 14. feb. 1954, ob pol 3. uri popoldne v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Posebno rojaki s podeželja imajo zaradi ugodne zveze z vlakom priliko udeležiti se izredne prireditve. Po nočni tišini, miru in odpočitku vse v zdravem gladu kriči in kliče po hrani. Vrešči na dvorišču in sili v vrata in nepoča-kano kliče, da bi gospodinja prišla ven s košaro zrnja, cvrčijo ptiči po drevesih, posebno lačni vrabci, in nestrpna oprezajo, da bi ob perutnini tudi oni prišli do zajtrka, v staji rezgetajo in grebejo konji, ob jaslih žvenkljajo verige goveje živine. In v tem trenutku, ko se vse budi k življenju, je Cimburova žalost še dvakrat večja. Tam na pristenku leži njegov otrok, njegov dragi dvojček — Vašek, otrpel, mrtev, brez živ-Jjenja in on, Cimbura, mora izbrati jelove deske in iti k mizarju in krojaču, da vzameta fantu mero za njegovo zadnjo obleko, krsto in mrtvaško srajco ... Drugi dan so pri Cimburovih čistili in urejevali hišo in dvor. Pometali so dvorišče, uredili vozove in pluge, drgnili pod, gospodinja pa je napekla »božje milosti”. Na pogreb bo prišlo vse sorodstvo, tudi tu-ji pogiebci, in si bodo vse ogledali. Kakor za poioko se je tretji dan bleščal v snagi in ledu ves dom in ženin — Vašek — je kakor lep angelček čakal v odprti krsti, da pridejo ponj. In so prišli. Pi išel je gospod župnik s strežniki, gospod učitelj je pripeljal svoje pevce in privedel šolal je in solarice in jih lepo po parih razvrstil, prišli so veliki drugi in družice in odnesli od Cimburovih na pokopališče »Mladeniča nedolžnega, prekrasnega mi angelčka,” kakor je učitelj lepo zapel. Jan in E rancek sta svojega polbrata spustila v grob in pri tem žalostnem opravilu so tudi njima tekle solze za njim. Nad od- prtim grobom je glasno jokala in vila roke tudi njegova mati. Le oče Cimbura je stal kakor kip. Vsi so vedlebi, kako jle otroka Ijubdi, zaradi njego-ve boHezmi in .slabosti ga je vzfljulhil še bol j kakor vise ostale, ker se je ljubezni pridružilo še soč.uitije, ki ga je ime1! Cimbura do vsega, kar se ni posrečilo in Je bilo ubogo in slabotno in majhno. Toda sedaj stoji kakor hraslt in solze, ni v njegovem Očesu in iz. njegovih zaprtih ust ne pide nobena žalna beseda. »Marjanka, bodi pametna, Bog je dal, Bog je vzel,” je končno rekel ženf skoraj s strogim glasom, ko se mu je zdelo, da je njen jok obupen, »vzel si je enega otroka in nama pusitil štiri,” In spet so se ljudje ozrli na Cimiburo in z občudovanj!em govorili: »Silni Cimbura — je silen tudi v žalosti.” IX. Na Dunaju je februarja leta 1871. sestavil vlado Hohanvvart. V vladi sta bila tudi dva češka ministra — J ir e če k in Hrabeti-neck — in po češkem se je začelo govoriti o bližnjem kronanju cesarja za češkega kralja. Septembra je bil izdan spominski patent, v katerem je bilo priznano češko državno pravo in obljjiibljeno kronanje. — Izdelanih jfe bilo osemnajst temeljnih členov, s katerimi naj bi za vedno bilo urejeno razmerje svetovaclavske krone do ostalih cesarskih dletžtel, obljuhljen je bil1 nov volilni red, obljubljen zakon za varstvo narodnosti, obljubljeno — obljubljeno — ah — kaj vse so nam obljubljali... Kakor otrok pisanega cvetja, tako se je lahkoveren narod veselil in opajal s temi obljubami in vriskal nad njimi kakor nad veliko Zmago. Toda črni- oblaki .so zakrili politično ne, lxo nad Avstrijo. V Berlinu so proti Avstriji spet zarožljali z mečem, na katerem se še ni (posušila francoska kri, zabliskalo se je, udarilo in zaslišal se je padec .. I okrat se je češka zamajala v temeljih, Kajti padlo je Hohenvvaitovo ministrstvo. Kakor tlim so se razkadile vse rožnate natle. /a Hohenvvartom Je prišel Auersperg, ki ni hotel o ničemer nič vedeti. Prijetnih sanj je bilo konec in prišlo je boleče prebujen je. Tudi na češkem je rož I jalo, toda ubijali so se samo z geslli, /hirali sv° 'Podphe na poslanico, pisali so člainke v časopise, sklicevali tabore, imeli ognjevite govore na shodih, pilo se je spet na to jezo, kadili so cigare in med prsti- so šuštele kar-te. V čeških vrstah je nastal bo j med mladimi in starimi. Blatili in kamnali so najboljše može in jih razglašali za nezmožne. Nad nekom j-e vročekrvni narod moral znesti svojo jezo. Težko je bilo širokim plastem ljudstva razglasiti o zunanjih vplivih, o svetovnem političnem položaju, ki se je spremenil s francoskoprusko vojno, dopo-v etlati jim, da smo pri Sedanii bili poraženi -tudi mi. Toda tv tej dobi političnih nesreč je raslo tudi prepričan jle, da je tudi drugo področ-jc, kjer se lahko uveljavimo, da dobimo svojo samostojnost, da tudi druga pot vodi k vsenarodnim ciljem, ne samo kriva in zapletena pot -politike, to je narodno gospodarstvo. Če bo naš narod ne le izobražen, ampak tudi bogat in nravstven, pa čeprav lx> to trajalo dalj časa, bo zato tem goto-veje dosegel svoj cilj. (Se nadaljuje) CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. DELAVCI, POZOR! Nekatere firme dajo svojim delavcem ta- , kozvani ..Lohnsteuerausgleich”. Da se to { lahko doseže, morajo imeti delavci posebne formularje za ..Lohnsteuerausgleich." Omenjene tiskovine dobite na finančnem ura-dlu, oddelek „Lohnsteuerstelle”, v Celovcu, Kempfstrasse 2. Delavci, ki so bili čez zimo brezposelni, dobijo formularje samo tedaj, če se oglasi-sijo osebno na finančnem uradu. V izrednem slučaju jih dobi tudi žena. Ne more pa jih dobiti eden za vso firmo. Lansko leto je bilo to še mogoče, letos pa so ukinili zaradi tega, ker so se zgodili v tej. zvezi razni nepravilni postopki. Zadnji termin za vlaganje teh formularjev je konec meseca marca. ŽELINJE Kakor je naš list že poročal, skušajo gotovi ‘ljudje spraviti iz naše šole v Srednjih Trušnjah še zadnjo trohico slovenskega pouka. Pri tem se poslužujejo sredstva, ki so ga v preteklosti že večkrat uporabljali, kadar se je šlo za ponemčevanje našega kraja, namreč pobiranje podpisov. Mimo dejstva, da pomeni ta način v danih razmerah le pritisk gospodarsko močnejšega na šibkejšega, so se tokrat dogajale reči, ki zaslužijo nekaj več pozornosti. Oseba, ki je 'podpise pobirala', je skušala z lažjo, da gre za šolo z nemško-slovenskim učnim jezikom, ki je baje v nevarnosti, priti do čim več podpisov. Kdor poziva sam ni bral, je tej laži seveda nasedel. Podpisani so celo starši, katerih otroci hodijo v meščansko šolo v Velikovcu in z našo šolo ničesar nimajo opraviti. Imamo pa celo slučaj — morebiti jih je več — kjer so podpisani starši šolarjev, ki sploh ne vedo, kdaj bi se podpisali, ker do njih Zbiratelj podpisov niti prišel ni. Ta postopek pa ni samo višek nesramnosti, temveč je tudi protizakonit. Vse to zelo nazorno kaže, da se omenjeni krogi le bojijo priti povsod z resnico na dan. Poziv k podpisu se je končal z besedami: ,,Mislite na vaše otroke in otrok otroke! Zelo bi svetovali, da res mislite nanje, mislite pa bolj kot ste mislili doslej, tudi na to, da živijo in bodo živeli vaši otroci v času, ko se bo gradila oz. se gradi stavba Združene Evrope. Mislite pa predvsem s svojimi lastnimi možgani in ne dajte se motiti od ljudi, ki vedno znova skušajo kaliti mirno sožitje obeh narodov na Koroškem. VELIKOVEC Dne 27. januarja, kmalu po 12. uri je izbruhnil v glavni šoli v Velikovcu ogenj, katerega pa so še pravočasno pogasili. V dekliškem razredu drugega nadstropja je bila namreč pokvarjena peč. Tako je padala žerjavica iz močno zakurjene peči na tla, kjer so se vnele deske in trami. V tem času seve ni bilo več pouka, sicer bi ogenj že prej opazili. Kljub temu, da je velikovška pozama bramba kmalu prihitela na pomoč, je požar napravil 2000 do 3000 šilingov škode. Radijske PRAVLJICE Vsi, stari in mladi ljubijo pravljicel Pisatelj Drago Petkovšek jih je pripovedoval v tržaškem radiu in z njimi navdušil poslušalce. Vi jih lahko berete v knjigi, ki jo dobite pri upravi lista. Cena 20 šilingov. ST. RUPERT PRI VELIKOVCU Na svečnico so nas gospod župnik povabili, naj, pridemo popoldne v samostan k šolskim sestram, kjer so gojenke kmetijsko-gospodinjske šole pripravile kratko Marijansko akademijo. Lepo število šentruper-ških faranov se nas je zbralo v šol. razredu. Dekleta so predvajala, čeprav kratek, lep program, katerega so tudi dobro izvajala. Med akademijo je lepo govoril o pomenu Marijinega leta šmarješki župnik g. Brum-nik. Povedal je tudi, da so v samostanu sklenili, da bodo vsak Marijin praznik v tem letu proslavili na kakršenkoli način. Veseli smo tega sklepa tudi farani. Proslav se bomo radi udeležili. ms naMmketf, Pri tej priliki so nastopili tudi farni otroci s petjem in deklamacijami. Pa niso tedaj prvič nastopili, ampak že parkrat prej. Farani smo zelo veseli, da so častite šolske sestre tako nesebično požrtvovalne. Veliko truda in potrpežljivosti je treba, predno jih tako lepo naučijo v slovenskem jeziku. Vsaj eno zatočišče še imamo, kjer se naši otroci mirno vadijo v nastopanju, petju in govorjenju v materinem jeziku. Častitim šolskim sestram se iskreno zahvaljujemo in jih prosimo, naj bi svoje, tako potrebno delo za famo mladino še nadaljevale. Bog jim povrni in blagoslovi njihovo delo! GLOBASNICA Globaška fara je bila za Božič brez svojega gospoda župnika, ker je odpotoval v Sveto deželo. Č. g. župnik se je sedaj že vrnil s svojega potovanja. Težko že čakamo kdaj nas bo povabil v župnišče na skioptično predavanje in nam Ob teji priliki povedal svoje doživljaje s tega potovanja Dejstvo je, da je očetu pri vlačenju lesa spočiti konj pobegnil. Bavčejev oče pa je utrpel pri tem samo malenkostne poškodbe. MEDGORJE Dne 23. januarja je po daljši bolezni umrla Ana Janšic. Na smrt se je lepo pripravljala z molitvijo, prejemom svetih zakramentov in posebno z vdanostjo v trpljenju. Ni iskala človeške tolažbe, Bogu je darovala svoje žrtve v živi veri, da s svojim trpljenjem pomaga pri delu za zveličanje duš. Zavedala se je, da se trpljenje tega življenja ne da primerjati s plačilom v večnosti in da ji po smrti ne bo žal, da je v življenju trpela. Zadnja želja, ki jo je dobra mati izrazila svojemu dušnemu pastirju tik pred smrtjo je bila: »Gospod, spominjajte se me pri sveti daritvi!” — Lepo, vzgled no je bilo življenje zavedne krščanske matere Ane Janšic, lepa njena smrt, ki je bila le odhod v boljšo večnost. ja Pogreb pa je bil tako lep, da takega še ni ..................mi....................mm............................ PUSTNA PRIREDITEV Kakor vsako leto se bomo tudi letos zbrali na tradicionalni pustni prireditvi v KOLPINGOVEMU DOMU. V lepi skupni družabnosti se bomo poveselili, tako da nikomur ne bo žal, ki se bo pustne prireditve »Slovenskega kulturnega društva” udeležil , kajti program bo jako pester. „ „ . „ , . , Najprej bomo videli veseloigro »V LJUBLJANO JO DAJMO , ki predstavlja podeželskega vinskega trgovca, kateremu je prebrisan meščan zmotil hčerko. V skrbi za drugo, da bi tudi nje ne premotil kakšen prefriganec, je zaskrbljeni oče bolj pazil na njo; a vendar je tudi ta s svojim izvoljencem dr. Snojem in s pomočjo navihanega hlapca Pavleta pretentala skrbnega očeta. Po igri bo zabava s plesom in BOGATIM SREČOLOVOM; vmes se bodo prodajali srčki oboževateljem nežnega spola. Katera dobi največ srčkov, bo kraljica večera in pri mizi, pri kateri 'bo ona sedela, se bodo tudi sladkali z okusno torto. ZATO VSI SLOVENCI IZ CELOVCA IN OKOLICE V SOBOTO, DNE 13. FEBRUARTA OB 8. URI ZVEČER V KOLPINGOVO DVORANO! ........................................................................... Naši prosvetaši zopet pripravljajo za pust bilo v teji fari. Kljub hudemu mrazu se je igro. Sedaj so postali zelo delavni in ho- zbralo iz domače in sosednjih fara zelo ve-čejo nadomestiti kar so v letni sezoni zamudili. Prvo številko mesečnika »Vera in dom’’ za leto 1954 smo z veseljem prdbrali. Posebno članki s Tržaškega so nas razveselili. —, • , ? ., * • Tako je prav, da se povežemo v boljše sti- los trnke. Šmarješki gospod župnik pa seje ke s tržaško slovensko-katoliško prosveto, ob odprtem grobu poslovil od globoko-V nobeni številki »Vere in doma” naj bi ne verne matere, ki je s svojim življenjem dala manjkalo člankov s Tržaškega. vsem dober vzgled. Dobri materi naj bo Čudno se nam pa vendarle zdi, da revija Bog bogat plačnik, njenim domačim pa . Vera in dom” o koroški slov.skat. prosveti še iskreno sožalje. ^ ni prinesla niti vrstice. Saj sta bila šele Dan celodnevnega čescenja, 7. januarja pred kratkim tako velepomembna dneva je bil za Medgorje velik praznik. 1 a dan j nas katoliške Slovence na Koroškem, ko bila medigorska cerkev premajhna, toh o ŠIVALNI STROJI! Nevesta brez šivalnega stroja je kakor cerkev brez zvonika ... zato starši, kupite svojim hčerkam šivalne stroje v zalogi strojev Johan Lomšek ST. LIPS, Post EBERNDORP Zastopnik za Rož: Matevž MIKLAVČIČ, GORINCICE pri St. Jakobu v Rožu liko vernikov. Pogrebne obrede je opravil šmarješki gospod župnik ob asistenci g. župnika iz Galicije in domačega dušnega pastirja. Moški pevski zbor je pri domu žalosti, v cerkvi in zlasti ob grobu zapel ža- sta se vršila ustanovna občna zbora »Pevske zveze” in »Krščanske kulturne zveze” v Celovcu. PODGORA PRI VEČNI VASI Pod gornjim naslovom smo v 4. štev. je bilo čas tilcev Naj svetejšega, ne samo iz domače, ampak tudi iz okoliških fara. Cerkev j e bila lepo okrašena, za kar gre zahvala ljudsko-šolskim otrokom in dekletom. Tako je prav, saj je farna cerkev skupni Poti gornjim nasiovom smo v -r. ^v. dom vseh vernikov, in nikjer m človek bolj Ine 28. januarja objavili članek, v katerem doma, kot pri svojemu Bogu - Jef fj’^ lopisnik opisuje spravljanje lesa s Pece. ™ sme bltl luc Car se tiče Bavčejev ega očeta, dopisnik Janka ni bil natančno informiran in jc lapaka v tem, da ne odgovarja resnici, da >i Bavčejevega očeta dobil konj pod kopita n ga hudo poškodoval. celodnevnega češčenja pa ne sme biti luč enodnevnica, ampak mora goreti v dušah vernikov v resnični ljubezni do Jezusa, ki je klical in vabil k sebi vse, tudi trudne, obtežene in oddaljene, da bi jih poživil. Zato Bog daje vsem lepo priliko, da se v tem Marijinem letu v tej in podgrajski fari poživi versko življenje v farnih duhovnih vajah, ki 'bodo v tem in naslednjem mesecu za vse stanove. Dandanes se vse izpopolnjuje, tako gospodarsko kot tehnično in industrijsko, le versko naj bi ostali zadaj; saj je vendar to prvo in najvažnejše vprašanje, fn nikjer človek bolj ne doživi božje življenje v svoji duši, kot prav v zbranosti duhovnih vaj. Zato se jih bomo prav vsi — polnoštevilno udeležili. Vsak pa bo z razumevanjem doprinesel žrtve tako v družini kot tudi pri udeležbi sami. ST. JAKOB V ROŽU Kričeč slučaj pri bolniški blagajni V družini delavca Franca Rassinger-ja v St. Petru je zbolel otrok. Dne 1. februarja so šli po zdravnika dr. Chrobocka, ki ima bolniško blagajno, toda ta tistega dne sploh ni prišel. V torek dopoldne ga zopet kličejo, povedal je, da prejšnji dan ni mogel priti, ker se jie šele ob pol enajsti uri ponoči vrnil z bolniških obiskov in da tudi tisto dopoldne zaradi tolikih pacijentov ne more priti. Prišel je potem v torek dopoldne. V sredo opoldne jie otrok umrl. Ima mo sicer še enega zdravnika, pa ne sme h takim bolnikom, za katere skrbi bolniška blagajna. Navadni delavec pa nima toliko denarja, da bi plačeval blagajno in še zdravnika posebej. Nikakor nočemo tu dolžiti krivde g. dr. Chrobocka, ki se veliko trudi in dobro zdravi, četudi smo v St. Jakobu imeli zdrav nike, ki so šli k bolniku vsako uro ponoči. Toda če uvidi, da kljub najboljši volji ne zmore vsega dela, zakaj se ne potrudi, da bi mu njegov stanovslki tovariš pomagal pri bolniški blagajni, saj bi bilo za oba veliko dela. Bolj pa zamerimo odgovorni oblasti (Gebietskrankenkasse) zakaj še drugega zdravnika ne nastavi k blagajni, ko se trudi za to, je domačin in je to splošna želja in zahteva Sentjakobčanov. Kakšen monopol je to in zakaj? Ali bodo res morali ljudje umirati zato, ker je dovolj zdravnikov, pa ne smejo zdraviti, ker ima iz ne vemo kakšnih razlogov samo nekdo pravico. Prebivalstvo je radi takih razmer ogorčeno in pričakuje, da bo pristojna oblast uredila talko, kot zahtevajo krajevne potrebe in osnovna zahteva: vsakemu ohranjevati življenje. IZ SREDNJIH SOL Ponovno beremo v listih, da je mladina na srednjih šolah preveč obremenjena z raznim' predmeti, ker se je pač z napredovanjem znanosti tudi obseg vsakega predmeta v zadnjih desetletjih močno razširil. Podobi c probleme imajo tudi drugod. Svet za prosveto Slovenije je na svojem posvetovanju dne 22. januarja sklenil, da se tedenski urnik skrči za prvi in drugi razred, gimnazije na 28 ur in za vse druge razrede pa na 30 ur. Poleg tega časa, ki je določen za neposreden pouk v .šoli, imajo seveda dijaki še domače naloge ter ves študij. Kuharski tečaj v Št. Vidu v Podjuni V času od 29. decembra 1953 do 3. februarja 1954 se je vršil pri Voglu v St. Primožu kuharski tečaj Kmečke gospodarske zveze. Tečaj je vodila gospodična Katica Stih. Udeležilo se ga je dvanajst deklet iz bližnje okolice. Dekleta so z zanimanjem sledila pouku in še prav jjosebno pri praktičnem delu z veseljem delala. Parkrat nas je obiskala tudi gospodična Milka Hartmanova in nam iz svoje bogate izkušnje na tem polju marsikaj povedala. T udi domači gospod župnik je trikrat govoril tečajnicam. V nedeljo, dne 31. januarja, pa je bila razstava in zaključna prireditev tudi pri Voglu. Na odru smo slišali naše narodne pesmi, katere so tečajnice pele, nastopila so dekleta s citrami, rajanjem ter nam pokazala dva kratka odrska prizora. Nastopi so bili dobro pripravljeni in so pri občinstvu našli navdušeno odobravan je. Gospod Janko Tolmaier iz Radiš je zbranemu občinstvu govoril o potrebi gospodarske in gospodinjske izobrazbe in poudaril tudi važnost teh, sicer kratkih, a temeljitih kuharskih tečajev. Vse, kar so dekleta na razstavi pokazala, je našlo tudi kupce in tako se je prireditev v zadovoljstvo vseh končala. V torek navrh pa so se dekleta poslovila od svoje učiteljice Katice in se obogatela na znanju zopet vrnila na svoje domove. IZVOZ AVSTRIJSKEGA LESA kes spada v Avstriji med one surovine, ki; igrajo pri izvozu največjo vlogo. lav Voz narašča iz leta v leto. L ako je izvoz le sa leta 1953 dosegel dvakratno množino leta J937. Posamezne zvezne dežele so izvozile lani sledeče množine igličastega lesa: Koroška 38.310 vagonov. Štajerska 32.008. Zgornja Avstrija 20.395, Salzburška 19.299, Tirolska 17.699, Nižja Avstrija 13.563 hi Pred ar Iška 3.922. Jamskega 1'esa pa so lani manj izvozili kakor prejšnja leta, isto velja za železniške pragove. Stavbenega lesa pa je eksport prevzel l ini 33.000 kubičnih metrov. Najvažnejši odjemalci avstrijskega lesa so: Zapadna Nemčija, Holandska, Francija, Trst, Turčija, mejaši Sredozemskega morja. Pismo iz Kalifornije Ni dolgo tega, kar sem dobil od nekega znanca, ki se je pred tremi leti naselil v Kaliforniji, obširno pismo. Zdi se mi tako zanimivo, da Vam ga, g. urednik, pošiljam za Tednik, da ga objavite. Prepričan sem, da ga bodo bralci Tednika prav tako z zanimanjem brali, kot sem ga jaz. V pojasnilo bralcem Tednika: Kalifornija je ena izmed zveznih držav Ameriške unije, ali USA, kakor zdaj navadno okrajšano to državno tvorbo imenujemo. Razprostira se (Kalifornija) vdolž obale ob Tihem oceanu, ima toplo in milo podnebje. Dragi gospod! Deževna doba v Kaliforniji Ko sem lani prejel Vaše pismo (tudi note so v redu prašile), sem bil v tako mučnem stanju, da me ni mogla nobena stvar razveseliti. Kaj se je zgodilo? Brezdelje. Bila je izredna zima. Zima k nam ne prinese snega, snežnih metežev in ledu, pač pa prinese obilo dežja, katerega blagoslov naj bi zadostoval za vse naslednje leto. Zato se imenuje to deževna doba, kii se pripelje enkrat v decembru in traja tja do marca. Potem ni dežja vse leto nič. No in tega dežja je bilo lansko leto toliko, da je povzročil nemalo skrbi in ogromno škode. Večji ali manjši deli mnogih mest in mestec so bili pod vodo, številne prometne zveze različnih vrst in kategoriji so bile prekinjene in mnogo ljudi brez strehe. V gotovem predelu našega sosednjega mesta so morali preko noči evakuirati (odseliti) čez dva tisoč ljudi in jih tako rešiti pred vodo. Kaj-, ali je tudii nas voda odnesla? Ne, lansko leto ne (to bi se skoro zgodilo' letos), ampak odnesla je delo in zaslužek. Mnogi niso mogli tedne in tedne na delo, ker ni Mo prometnih sredstev, drugi niso imeli dela, ker so bila vsa dela ustavljena, posebno vsa konstrukcijska dela. Ko se je vreme uredilo, se je začela vrsta stavk (štraj-kov). Enkrat ena panoga, drugič druga in talko naprej. Vse panoge dela pa so nujno povezane med seboji: če ne dela ena panoga, so ohromljene tudi druge in ne morejo razviti svoje delavnosti1. Če stavkajo n. pr. jeklarne (lansko leto so tu skoro dva meseca), ne morejo delati avtomobil, tovarne in vse druge, ki dobivajo material iz jeklarn; če stavkajo premogarji, spet ne morejo naprej jeklarne, in podobno v manjr šili panogah, kar pa ima potem velik vpliv na življenje ljudi v 'posameznih krajih in mestih. Tako sem prišel tudi jaz zaradi teh razmer za dober čas ob delo in s tem ob zaslužek. Socialne razmere Prav v istem času smo pa imeli izredne skrbi in stroške: zdravniki, bolnica in podobno, ki so nam pospravili ves med (prihranke), ki smo ga nabrali za grenke dni. In še hvala Bogu, da je bilo dovolj! Kaj se je bilo zgodilo? Tole: Prav ta čas jo je pri-mahal k nam naš mali Andrejček. Ker tukaj ni urejeno, kot ste vajeni pri vas (tu ni takih zavarovanj pri bolniški blagajni niti kakih podobnih podipor), to je zvezano z velikimi stroški, ki jih je treba plačati. Sedaj si morda že nekoliko predstavljate, kako je bilo z menoj, v meni in pri nas. Jaz sem Skušal nositi glavo pokonci (koliko mi je uspelo, ne vem) in stregel bolnici v postelji in otrokom. Žena pa je solze dušila v sebi, ko sem bil jaz doma, in jih točila, kadar me ni bilo. Tako je modrovala: „La-ni, ko je bila rojena Marjetka, sem jokala, ker si delal dan in noč, letos pa moram spet, ker ne delaš ne podnevi, ne ponoči.” A po temnih in težkih dneh je zopet posijalo sonce v našo hišo in veselje se je vrnilo pod naš krov. Mi pa smo hvalili Boga, da je vendar le dober z nami in da smo le mi uboge reve, ker nam manjka zaupa-nja prav v tistih dneh, ko bi se morali izkazati. Pogosti trgovski podvigi Med dolgimi šltrajki sem seveda iskal dela drugod. Tako sem padel v zanimivo družbo, kjer bi skorajr dosegel poseben uspeh in napredek. Mlad doktor (specialist za o-troške bolezni) je začel s še enim družabnikom (ima diplomo iz „social—work”) novo tovarno za izdelke, ki bi bile napol igrače, zraven bi pa imele predvsem namen vzgajati otroke v predšolski dobi. Pri tem je bilo nekaj prav dobr ih zamisli. Iskala sta človeka, ki bi imel nekaj znanja o lesni obrti in ki bi imel istočasno tudi organizacijske zmožnosti, da bi zamisli spravil v produkcijo in vodili proizvodnjo. Kako in zakaj sem bil jaz doktorju všeč, jle njegova stvar, hotel me je imeti za tretjega družabnika. Stvar se je dobro začela in dobro razvijala. Delali smo skupne načrte, izpolnjevali nekaj lastnih patentov, nabavljali stroje in opremo za tovarno, dobili primerne prostore, najeli ljudi in začeli z delom. Naj1-hujše je bilo potem izdelke spraviti na trg. Po trdem delu je vse več ali manj uspelo. Meni se je zdelo, da se za začetek dela vse preveč velikopotezno in sem Ob gotovih prilikah previdno stavil tozadevne opombe. Odgovor je bil vedno nekako v tem smislu, da če imaš dovolj kapitala, si lahko dovo-liš hitro raist. Vedeti pa nisem mogel, koliko imata možakarja denarja. To sem počasi začel slutiti in pozneje sem tudi vedno več izvedel od družabnika (..sociologa”), ki je postajal nezadovoljen z doktorjevim poslovanjem. Ta drugi se je počasi odtegnil. Doktor jle ostal sam. Nekaj časa je šlo kar dobro. Toda', ko se jie pred božičem zdelo, da smo krizo preboleli in da bo uspeh velik, so se pojavili številni znalki nemira o-koli nove firme. Preveč je bilo terjatev in vplačila v začetku niso bila tako velika, pozneje pa še vedno premajhna, da bi zadostovala 'za terjatve. Kapital, ki ga j|e doktor imel, je bil porabljen za opremo tovarne, za razne poizkuse in patente ter podobno. Tako je prišlo do tihega konca. Jaz sem iz- gubil dobro mesto in dober zaslužek (tudi delal sem res z veseljem), doktor pa je seveda izgubil vse tisočake, ki jih je založil v svoje podjetje. Velikokrat je pač zelo nepremišljeno ravnal z denarjem. Morda sem se predolgo zamudil s tem opisovanjem. A zanimivo za Vas bo v toliko, da vidite kako iagledajo taki podvigi, ki j ib je tukaj brez števila. Kdor ima količkaj denarja, ga ne tišči v žepu, ampak ga hoče investirati, da bi mu denar čim več prinesel. Mnogi ga vlagajo v druga močna podjetja, drugi pa, ki imajo kake lastne ideje in malo aktivnosti, takoj zamislijo kakšno novo podjetje. Nekateri uspejo, mnogi pa propadejo in seveda običa jno izgubijo, kar so v dolgih letih spravili skupaj,. Zanimivo je pri vsem tem to, da tisti, ki propadejo, ne uplašijo nikogar, da ne bi delal svojega poizkusa, ker je vsak o sebi prepričan, da Ibo uspel. (Dalje prih.) Duma gorskem kmetu Slovensko okolje pod silnim Obirjem pokrivajo danes potrti gozdovi, nekdaj pa so črede tam Sle za pastirjem in njive so bile še svetli robovi. Prijazne kmetije so zrle z višave: Režovnik, Kožlak sta na gričih osojnih še čuia vzpodbudne domače pozdrave od Vidnika, Smolnika, kmetov prisojnih. Domov nad deset je tod enkrat še bilo, živelo v teh hišah ljudi pa je mnogo: prostora, pomoči povsod je dobilo življenje bolano in staro, ubogo. Oh, danes tam vlada le gozdna tišina, ljudi bivališč teh zastira pozaba. Zdaj v tujčevih rokah je vsa ta višina, to pride, če rodna ljubezen je slaba. Dokler zadovoljnost doma gospodari, prihaja iz skromnosti mir in vsa sreča, a kadar brezbrižnost kmetijo krmari, družina in hiša postane pereča. Naprednost današnja nas večkrat omami, olajša res delo, oslajša življenje, nevarno pa slast po udobnosti drami, postaja s tem mera denar za trpljenje. Le narod, v katerem še krepko utripa kri kmečka in pesem domača odmeva, bodočnost zagleda iz vsakega hipa, od kmečkih le žuljev mu upanje seva. Z Obirja žalobni glasovi ječijo, rojaku še kličejo: tukaj ostani! V tujini mehkužni vsi se zgubijo! Zvestoba le rodna doma sc ohrani! Hitijo ti klici do Gospe naj Svete, selišča poslušajo vsa naj ob Dravi, naj čujejo zvezde nad nami neštete, kar kmečka jim duša še pravi: Pastirji in kmetje v koroški deželi pri čredi in delu, v trpljenju veseli že davno slovensko so pesem zapeli, s sosedom in tujcem so složno živeli! Valentin Polanšek Občinske volitve Rok za pregled volilnih imenikov je potekel. Na vprašanje glede prlsednikov občinskih volilnih komisij sporočamo, da so prijavljeni prisedniki KDS tudi za slučaj, da bi KDS nastopila pod drugim imenom, člani občinske volilne komisije, ker se ta komisija sestavlja na podlagi zadnjih državnozborskih volitev. Pač pa svetujemo, da pravočasno prijavite volilne priče za vsak volilni okoliš. Kdor še ni naročil glasovnic, naj to v najkrajšem času stori. Seve pa naj bo sedaj prva skrb kandidatna lista za občinske volitve. Ta mora biti skrbno pripravljena in mora odgovarjati občinskim potrebam in mora skrbeti, da bodo vsi deli občine zastopani. Volilni predlog mora vsebovati točno označbo volilne skupnosti, ime, priimek, poklic ter naslov vseli kandulatov. Ta volilni predlog mora podpisati najmanj 25 volilnih upravičencev dotične občine. Volilno pravico ima vsak državljan, ki je 31. decembra 1953 dopolnil 20. leto, izvoljen pa je lahko vsak. Uti je 31. decembra 1953 dopolnil 24. leto starosti. ^Dominik 64 krasnih večbarvnih slik o Don Boskovem učencu, ki bo letos proglašen za svetnika! Najlepša in edina slovenska slikanica za mladino. Starši: za malo denarja lepo darilo ut rokom! Stane 10 šil., naročite pri upravi lista! NOVA PRVINA Vsa materija, ki nas obdaja, sestoji iz vrste prvin — elementov. Do nedavnega smo računali z 92-imi elementi. Tekom zadnjih 50 let ipa so znanstveniki dognali, da te prvine niso stanovitne, marveč se deloma pretvarjajo druga v drugo. Pri tem pretvarjanju pa se sprosti velika množina energije, katero imenujemo atomska energija, ker so atomi najmanjši deli vsake prvine. Pri tem raziskavanju atomov so našli že sedem novih prvim, čim težja je taka prvina, tem manj' je stanovitna, tem hitreje razpade v druge prvine. Desetletja je to razkrajanje materije ostalo od človeškega vpliva neodvisno. Šele od leta 1919 naprej posega človeška razum z vsemi tehničnimi pripomočki tudi na to polje. Danes pa smo že tako daleč, da človek s tehniko usmerja ta naravni proces in si ga stavi v službo. Že leta 1945 so nad japonskimi otoki eksplodirale prve atomske bombe. Te atomske bombe so postale nevarnost za ves svet, ki pa vsekakor še upa, da bodo te množine energije porabili v nadomestilo premoga ali petroleja, ker postajajo zaloge teh dveh surovin vedno manjše. LU RD — svetovni fenomen (4. nadaljevanje) In res, ta dan je Prikazen povedala svoje ime. Trikrat jo je Bernardka prosila, naj pove, kdo je, kako ji je ime. šele na tretjo prošnjo je dobila odgovor. O tem je Bernardka1 takole pripovedovala: ,,Na mojo tretjo prošnjo se je zdelo, da se čudovito združujeta na obrazu Prikazni najvzvišenejše dostojanstvo in najgloblja ponižnost. Njen pogled se je obrnil z izrazom vriskajoče zahvale proti nebesom, potem je razklenila počasi svoji roki, jih pustila pasti proti meni, jih takoj zopet dvignila, in sklenila ter ginjena s tresočim, precej tihim glasom rekla: »Brezmadežno Spočetje sem!" Bernardka je bila razočarana, presenečena. Tega imena še ni nikdar slišala. Ravno je hotela vprašati: »Torej nisi Mati božja?” ko je Prikazen izginila. Takoj nato je hitela h gospodu Peramalu in celo pot ponavljala besede, ki so ji bile čisto tuje in neznane. G. Peramal je vprašal: »No torej, ali je preblažena Devica, ki jo vidiš?” »Mislim, da ne, gospod župnik. Brezmadežno Spočetje je.” Gospod Peramal je prebledel in rekel s tresočim glasom: »Gospa?" »Ali je še nikdar nisi' prej slišala?” »Nikdar, gospod župnik!” »Pojdi! Sam -moram biti! Pridi jutri po maši zopet!" Gospod Peramal je zdaj vedel, da se res Marija pri-kaztujle v Masabiielski votlini* Bernardka je, pretimo jle odšla od votline, ljudem povedala, kaj je videla in slišala1. Vsi so bili globoko ginjeni. Vsi so padli na kolena, vriskali od veselja, in slavili preblaženo božjo Porodnico, brez madeža spočeto Devico Marijo. Vpili so, se jokali, pol juho vali skalo in molili z razprostrtimi rokami: »O Marija, Ibrez madeža spočeta, prosi za nas, ki k tebi pribežimo!” Kakor požar se je razširila novica po mestu. Ljudje So stali na ulicah, na cestah, v hišah, na trgih; si nemo podajali roke, se objemali in si čestitali k sreči;, da se v nji-hovem kraju prikazuje Mati božja. Sedemnajsta prikazen, velikonočni ponedeljek, 5. aprila' 1858. — Nekaj' posebnega pri tej prikazni je bil čudež s svečo. Bernardka je med prikaznijo držala v levici rožni venec, v desnici pa prižgano svečo. Pri tem se je desnica levici tako približala, da je plamen sveče nalahno plapolal med prsti leve roke. Kljub temu na roki niso nastale nikake opekline. Dr. Dozu je potegnil uro iz. žepa in dognal, da so ljudje četrt ure opazovali čudoviti prizor. Ko jle zamaknjenje minulo, je Bernardka hotela iti domov. Zdravnik pa jo je še pridržal in jo prosil, naj mu pokaže levo roko. Pazljivo jo je pregledal, a nikjer ni bilo opaziti niti najmanjšega sledu kake opekline. Da napravi preizkus, je prosil osebo, ki je medtem Bernardki odvzela svečo, naj ji jo poda. Dal je parkrat gorečo svečo pod Bermardkimo roko, a Bernardka jo je vedno takoj umaknila in 'zavpila: »Vi me smodite!” Osemnajsta, zadnja prikazen, 16. julija 1858. — Na god Kanmelske Matere božje se je Marija Bernardki zadnjič prikazala. Od tedaj' je ni več videla na zemlji. Zopet jo je videla šele 16. aprila 1879, tedaj ko je umrla blažene smrti. Tako gleda Bernardka »Prikazen” že nad 75 let in nikoli več ne bo izginila izpred njenih oči. 3. »Credidi, quia vidi!” (»Veroval sem, ker sem videl!”) Pri šesti prikazni, 21. feibr. 1858, je bil prvič navzoč tudi luršiki zdravnik dr. Dozu. Potem je redno prihajal k votlini. Poprej, j|e bil neveren. Lurška prikazovanja in lurški čudeži pa So ga spreobrnili. Napisal je knjigo: »La grotte de Lourdes” (Lurška votlina) s podnaslovom: »Cre- % didi, quia vidi!” (Veroval sem, ker sem videl). Ves Lurd je velik: »Credidi, quia vidi!” Da se izrazi- mo z drastičnim izrazom našega ljudstva, lahko rečemo: V Lurdu višjo, božjo moč lahko s cokljo otipljčš! Ves Lurd oz. vse, kar se je zgodilo in se še godi v Lurdu, tako-rekoč vpije na ves glas: »Je še nekaj višjega, česar mi ne vidimo; je nekaj nadčutnega; je Bog. Lurd nam pravi: Brezboštvo je slepota, brezboštvo je laž, brezboštvo je neresničnost! Lurd je apologija, obramba katoliške vere. Seveda katoliška vera ne stoji in ne pade z Lurdom. A vseeno lahko rečemo, da je Lurd1 oz. to, kar se je tam zgodilo in se še godli, apologija (obramba) katoliške vere. Papež Pij X. je pisal v svoji okrožnici od 2. februarja 1904: „V Lurdu dajejo vsak dan čudeži', ki jih moramo pripisovati posredovanju preblažene Device, najveličastnejše dokaze /a pobijanje moderne nevere.” Cerkvena oblast je dogodke v Lurdu natančno in skrbno preiskala in izjavila, da so mednarodnega značaja, da se torej s človeškim razumom ne dajo razložiti. Oglejmo si te stvari nekoliko podrobnejše. Oglejmo si najprej) Bernardko, ki je bila deležna prikazovanji v Lurdu. Najprej jo je zasliševali državni pravdnik Dkun Di-tur jc rekel: »Moj dragi otrok! V zadnjih dueli mnogo govorijo o tebi. Vprašam te torej: Ali imaš namen še nadalje hoditi k votlini?” „D;\, seveda! Gospej sem obljubila in bom torej še 12 dni hodila tja.” »Si ubog, neumen otrok! Tvoja dama (gospa) sploh ne eksistira (ne obstoja). To je gola domišljija.” »Da, da, ko se mi je prvič prikazala sem bila sama tega mnenja in sem si m el a oči. Danes (bilo je to na dan 6. prikazni, 21. februarja 1858) pa sem gotova, da se ne motim.” »Odkod imaš to gotovost?” »Ker sem jo že večkrat videla in ker z njo govorim, kakor sicer govorimo z drugimi ljudmi.” Popoldne istega dneva jo je zasliševal polidjlski komisar Žakomč. Ta jo je vprašal: ,iast) mladino IZ SLOVENSKEQA KULTORNECA ŽIVLJENJA DRUŠTVENE KNJIŽNICE FANT. DEKLE! ba\ priicvzm s-ineUi{a{ i/sakemu, Uec . . . ... te nič ne stane, pa da veliko. ... obogati vsakega brez tvoje škode. ... je zanj potreben le trenutek, pa ne 'bo pozabljen nikoli. ... nihče ni tako bogat ali mogočen, da bi ga ne potreboval in nihče tako reven, da bi ga dati ne mogel. ...ustvarja zadovoljstvo v družini, daje dobro voljo družbi, podpira delo in ti pridobiva prijatelje. ... z njim daješ počitek trudnemu, tolažbo žalostnemu, bodriš potrtega in je sonček tudi zate. ke itnzi aktava, Uu... ... z njim greniš sam sebe in delaš kisle Še druge. ... z njim potreš vsakega in nikomur ne koristiš. ... je zanj potreben le trenutek, pa ga ne bodo pozabili. .. .nihče ni v sreči tako trden, da bi ga s kislim obrazom ne zamračil, pa četudi si le berač. ... razbijia družinsko srečo, je vzrok slabe ivolje v družini, otežuje delo in ustvarja okrog tebe sovražnike. ... z njim trudnega še bolj utrudiš, žalost nega še bolj užalostiš, potrtega še bolj potreš. , .. vse življenje ti spreminja v pust, mračen in neprijeten dan, ki ga zaradi tebe preživlja še okolica. Katerega izmed teh obeh obrazov se v življenju poslužuješ ti? Poglej se v ogledalu in izberi pravo pot! V predpustu Ni mogoče predrugačiti: zima je, vsak diui trkajo na naša vrata brezposelni, družbic v bajtah koncem vasi stradajo, pa vendar je že drugi mesec — pred-pust. Kako naj Dolmarjeva Metka prisili svoje mlade uslužbence, ki so siti in zdravi, da bi se držali resno in sočutno? Tega tudi Metka ne zahteva. Le na tihem ona pretehtava, kako naj vodi svojo družinico, da bo v pravih mejah vesela in hkrati ne bo žalila gladujočih ubožcev. Metko včasih tako neprijetno zadene, ko jo ogovori kakšna ubožna soseda: ,,1’a že spet imate novo obleko!” Tako rada bi vzgojila tudi svoje ljudi, da bi sc bali ljudske sodl>e: „Pa že spet poseda v gostilni! Ali se bo res udeležila zabave s plesom? Pa plesno obleko ima novo!” In vendar — brez veselja ne moremo živeti. Kaj bi dejal le mali Janezek, ki sedaj že poskuša prve korake, ako bi nekega dne nameril na same čmcrnc obraze in bi ga nihče ne hotel v naročje, da bi ga poujčkal in se z njim poigral! Janezek zahteva same vesele obraze in zalo se Metki zdi, da je on prvi učitelj veselja pri Dolinarjevih. Še hlapci ga jemljejo v naročje in zadnjič, ko je bil dober saninec so se ves popoldan sankali. Kar razumljivo je, da se jim zvečer, ko sc po takem lepem popoldnevu vse-dejo ob gorki peči, ne ljubi hoditi vdihavat zatohlega gostilniškega zraka. Zimski večeri pa bi bili le predolgi brez vsakršne zabave. Posebno možakarji, — katerih se Metka tudi naveliča, ako hočejo venomer smetiti, če pripravljajo vitre za košare, ne morejo posedati križem rok. Hlapec Jaka je zato privlekel iz svoje skrinje harmoniko in jo razteguje kar doma ob peči. Dekle nehajo dremati ob šivanju, še gospodinja Metka neha kimati ob kupu fižola, ki ga razbira na mizi. Od poskočnih viž Jaka kmalu pride na narodne pesmi, boječe začno spremljati popevko, nazadnje pa harmonike niti več treba ni, ker sc kar vrsti pesem za pesmijo. Mohorjeve knjige so prišle in pri tihem delu zimskih večerov je pač treba vse glasno prebrati. Predpust — ob prazni mizi — hm! Toda saj so pri Dolinarjevih že minuli letos domači prazniki. In zdaj so deže spet polne zabele in Metka se spet nič več ne boji za krožnik „gTumpov”. In ker ve, da zelo ustreže, je tolikokrat za večerjo Ocvirkova potica iu za žejo je vedno pripravljena skleda krhlje-ve vode in še suhi krhlji in hruške. Če pa pride lačen brezdomec k tej veseli druščini, prav tako dobi kos potice in vsi ga sprejmejo s toplo besedo; zato tudi nihče v strahu ne pričakuje, da bi v očeh ubogega bližnjika bral težko očitanje. Časopisne novice in vesti iz radia nas vedno bolj zanimajo, postajajo takorekoč naša vsakdanja duševna hrana. O njih se lahko brez vsake poglobitve duha razgovarja-mo ure in dneve. Ob njih se staramo, pridobivamo sicer na letih, a notranje ne rastemo. Ob duševni praznini in nezadovorj-nosti to vedlno bolj čutimo, čim starejši postajamo. Tako je val plitvega modernega življenja butnil ob našo vas in zajel njen mladi rod. Nekdaj je bilo drugače! Tudi naši očetje so čitali časopise, naprednejši so imeli naročen celo (kak dnevnik. A njihovo življenje jie vse bolj koreni-nilo v domači grudi, ker so črpali svojo modrost iz ustmenega izročila svojih dedov in predvsem iz dobre slovenske knjige. Vse bolj kot naša mladina, so si naši očetje ustvarjali svoj nazor in plemenitili svoj značaji ob dragoceni knjigi. Poučna, zlasti zgodovinska knjiga, je vse-bolj kot nas, bodrila prejšnji rod, (ki je iz poznanja trajnih in silnih borb in naporov naših dedov in pradedov črpal v nemali meri svojo močno narodno zavest. In lepa slovenska knjiga? Tudi s teboj je mladi 'koroški rod razrahljal vezi, četudi si se medtem mogočno razbohotila in vsebuješ od naših prednikov komaji slutene PRIDITE VSI NA PUSTNO PRIREDITEV v soboto, 13. II. ob 20. uri v KOLPINGOVO DVORANO lepote! Ali ne hi bila neizrekljiva škoda, če bi tudi mi mladi prosvetaši Sli mimo slovenske knjige, te bistvene sestavine naše narodne kulture? Zato je zelo razveseljivo, da so v nekaterih krajih pričeli z urejevanjem društvenih knjižnic. To je koristno in jako potrebno delo, primerno zlasti za zimske večere. Priporočali hi, naj bi začela vsa naša prosvetna in kulturna društva zbirati knjige in bi si tako ustvarjala lepe knjižnice. Saj je po nekaterih krajih še del knjižnice ostal iz predvojne dobe. Krščanska kulturna zveza je dala tiskati praktične kartotečne karte za naše knjižnice. Katero prosvetno društvo želi ustanoviti svojo lastno knjižnico, naj nam takoj sporoči število knjig in mu poš- SEZNAM IGER Izgubljeni in zopet najdeni mož, burka v treh dejanjih, 10 oseb, mešane vloge. — Radi nagrade, burka v enem dejanju, 5 oseb, moške vloge. — Na visokem, igrokaz v treh dejanjih, 9 oseb, mešane vloge. — Modrost, prizor iz Cirilove mladosti, 7 oseb, moške vloge. — Smrt sv. Cirila blagovestnika, enodejanka z epilogom, 9 oseb, moške vloge. — Domov, dramatska slika v enem dejanju, 7 oseb, ženske vloge. — Kjer ljubezen, tam Bog, igra v enem dejanju, 8 oseb mešane vloge. — Sirota Jerica, pravljica v štirih slikah, 25 oseb, mešane vloge, — Vse naše, burka enodejanka, spisal F. S. Finžgar, 5 oseb, moške vloge. — Satan, igrokaz v enem dejanju, 3 moške osebe. — Tekma, drama v treh dejanjih, 0 oseb, mešane vloge. — Vedeževalka, igra v enem dejanju, 0 moških vlog. - Kmet — Herod ali gorje mu, ki pade dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih, 5 moških vlog. — Župan sardamski ali Car in tesar, veseloigra v treh dejanjih, 10 oseb, moške vloge. — Jeza nad petelinom in kes, veseloigra v 2 dejanjih za dekleta, 5 oseb. Krojač in čevljar, komičen dvospev v enem dejanju. — Kavarica, komičen satiričen spev v enem dejanju. — Učinkovito zdravilo, resno-šaljiv prizor iz družinskega življenja ali zgled, kako se pijanca ozdravi, 4 osebe, mešane vloge. — Trije učenjaki, burka v enem dejanju, 4 moške vloge. — Azazel (Ivan Pregelj), žaloiigra v 4 dejanjih, 13 oseb, mešane vloge. — Marija Magdalena, žaloigra iz meščanskega življenja v treh dejanjih, 10 oseb, mešane vloge. — Lo-woodska sirota, igra v 2 oddelili in 4 dejanjih, 6 oseb mešane vloge. — Divji in nedeljski lovci, komedija v 4 dejanjih s petjem, 17 oseb, mešane vloge. — Junaška deklica (Ivana d'Arc), drama v petih dejanjih, 23 oseb, ženske vloge. — Sv. Boštjan, žaloigra v petih dejanjih, 16 oseb, moške vloge. — Materin blagoslov, igra v treh deja- Ijemo kartotečne karte po razmeroma nizki ceni. Ves ta in tudi drugi material lahko dobite pri tajništvu Krščanske kulturne zveze. Krščanska kulturna zveza naznanja VABILO Dekleta gospodinjsko-kuharskega tečaja v Hodišah vabijo vse od blizu in daleč na zaključno prireditev in razstavo, ki bosta v nedeljo, dne 14. februarja. Razstava bo v stari šoli in 'bo odprta od 8. ure zjutra j do 5. ure poipoldne. Kulturna prireditev s pestrim sporedom pa se bo vršila v Domu sv. Jožefa. — Začetek bo ob 2. uri popoldne. Na programu so tri igrice (Jeza nad petelinom in kes. Mož kuhar. Brez zajtrka) koloples in petje. — Po prireditvi poskrbimo vsi skupaj za prijetno urico v domači zabavi. Na veselo svidenje vabijo tečajnice. Vabimo vse rojake v bližnji in daljni okolici na razstavo in prireditev gospodinjskega tečaja v Ra ten ča h pri Pušniku, ki bo 21. februarja. Razstava bo odprta od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer z razproda jo kuharskih izdelkov. Popoldanska prireditev se prične ob pol 3. uri. Na sporedu bodo prizori, petje dveh zborov, deklamacije, simbolični ples in igra enodejanka. Po prireditvi poskrbimo za prosto zabavo. Dne 21. februarja torej vsi k Pušniku v Ratenčah v loški fari! Vodstvo in tečajnice Vabilo Mladi igralci Šentjanžkega slov. izobr. društva vabijo na veselo predpustno prireditev k Tišlerju v Šentjanž, v nedeljo, dne 21. februarja ob pol treh popoldne. Na sporedu bosta dve burki: Zakleta soba in Doktor Vseznal. Navrh pa 'bodo dekleta zaplesala narodni ples. Vmes in ob zaključku bo pel pevski zbor. Vsi, ki boste utegnili priti, dobrodošli! njih, 15 oseb, mešane vloge. — Pravica se je izkazala, burka v dveh dejanjih, 8 oseb, moške vloge. — Zamujeni vlak, šaloigra v enem dejanju, 15 oseb, moške vloge. — Lurška pastirica, igrokaz v 5 dejanjih, 35 oseb, ženske vloge. Dejanje se vrši deloma v Lurdu, deloma v nekem gradu na Goriškem — Sveti Just, zgodovinska igra v 4 dejanjih, 18 oseb, moške vloge. Dejanje se vrši v Trstu leta 303. — Ljubezen Marijinega otroka, igra v treh dejanjih, 10 oseb, -ženske vloge. — Povodni mož, igrica za mladino v treh dejanjih, 15 oseb, mešane vloge. — Vestalka, žaloigra v petih dejanjih, 20 oseb, -ženske vloge. — Smrt Marije De vice, igrokaz v treh dejanjih, 14 oseb, ženske vloge. — Marijin otrok, igra za ženske vloge v treh dejanjih, 13 oseb. Pri belem kojničku, veseloigra v treh dejanjih, 23 oseb, mešane vloge. — Stric v Toplicah, veseloigra v štirih dejanjih, 16 oseb, mešane Vloge. Vse te igre si lahko sposodite pri Krščanski kulturni zvezi. StoueMiUe, oddaje v eaciiu CELOVEC (val 417.2 m) Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji. Nedelja, 14. 2.: 7.13 Duhovni nagovor. 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 15. 2.: 14.30 Poročila, objave. Teden in mi. 14.45 Okno v svet. — Torek, Ui. 2.: 14.30 Poročila, objave. Zdravniški vedež: Trakulja. 14.45 Slike ii zgodovine: Preseljevanje narodov. 18.30 Koncertna ura: Jelka Stanič, violina, Marjan Lipovšek, klavir. — Sreda, 17. 2.: 14.30 Poročila, objave. Za naše kmetovalce. _ Četrtek, 18. 2.: 14.30 Poročila, objave. „Olm in Peca v luči Vorančeve besede". (Spominska oddaja ob četrti obletnici pisateljeve smrti). 18.30 Literarna oddaja: Slovenska moderna lirika: Ekspresionistična pesem. - Petek, 19. 2.: 14.30 Poročila, objave. Za naše male poslušalce. — Sobota, 20. 2.: 8.45 SporUii obzornik. - Nedelja, 21. 2.: 7.15 Duhovni nagovor. 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. MLADINA PIŠE: fpismo dekletom Ko sem zadnjič prebirala „Naš tednik”, me je zanimalo, kaj mladina ,piše. Pri tem sem naletela ravno na članek „Naša dekleta po svetu”. Že takrat sem si mislila: tem kodrastim glavicam pa moram odgovoriti. Do pisanja pa sem prišla šele danes, ker tudi jaz — kakor vsa dekleta okoli mene — drvim za dolarji. Ko pridejo dekleta v tujino, kaj, kmalu darujejo svoje kite. To sicer še ni hudega, ker pač tudi naša dekleta nočejo zaostajati za modo. Kmalu za tem pa pride kaj en je cigaret. Po tej razvadi hočejo biti enaki damam, ki so mogočne in oblastne ter s preziranjem gledajo na druge okoli sebe. če pride tako dekle čez nekaj' časa v domači kraj na dopust, misli da je že bogve kaj in niti noče več slovensko govoriti. Kolikokrat opažamo, da govorijo starši slovensko, otroci jim odgovarjajo pa v nemščini. Takšni slučaji nam dajo veliko misliti, če otroci še takrat ne spoštujejo svoje govorice, ko govorijo s starši. Moje zanimanje je šlo še dalje. Doživela sem včasih več, kot pa mi je bilo ljubo. Ko sem nekoč srečala majhno družbo deklet, sem jih vprašala, kaj v prostem času delajo. Hitro m.i odgovorijo, kako je prosti čas vedno prekratek, ker gredo v kino, na razne plesne zabave itd. Nisem jih vprašala po verski pripadnosti, pač pa, če gredo v cerkev ob nedeljah. Niti zapomnila si nisem, koliko je 'bilo tu navedenih izgovorov, med drugimi tudi, da kot služkinje nimajo časa in podobno. Na druga vprašanja mi je ena izmed njih odgovorila: „Samo enkrat sem mlada, zato hočem življenje uživati.” Le malo sem jih srečala, ki res varčujejo z denarjem ih mislijo na bodočnost. Deloma je to tudi, zaradi tega tako, ker se jim pač nudijo prilike in te mlad človek prav rad izrabi, če se dekle sama ne vzgaja k trdnemu in dobremu značajiu, je največ sama kriva, če je postala slaba; najmanj pa njen delodeja-lec. Tako sem imela priliko ugotoviti, da dekleta, 'katera so še kolikor toliko verna, bolj resno mislijo na bodočnost in vzamejo življenje tako, kakršno je in ne kot pravljico. Ne živijo v bajnih fantazijah in ne pozabijo sklepati rok k molitvi. Tu sem vam napisala nekaj splošnih vtisov, ki sem jih doživela med dekleti doma in v tujini. Upam, da bomo me koroške Slovenke ostale zveste načelom in izročilu naših ljubih in dobrih mamic. Koroška Slovenka KULTURNI RAZgLEP PO SVETU SVETOVNI SLOVAR SEDMIH JEZIKOV. - Za Ipžniki velikega leksikona „Encyclopedia Britanni-ca” so naznanili, lahko res uspešno izkoristila svoj vrt, ko se bosta prebudili zemlja in narava iz zimskega spanja. Drage gospodinje-vrtnarice, še nekaj o zgodnji setvi, pa bodi si v tople in gnojne grede, ali pokrite grede, ali lončke in za-lx»jčke, ali na sejalne gredice na vrtu. Da vzgojimo sadike, uporabljamo razne naprave. Za zgodnjo pridobitev sadik napravimo toplo gredo; v zavetnih sončnih legah pa lahko pokrito gredo. Uspešno vzgajamo sadike tudi v lončkih ali v primernih posodah — zabojčkih, katere postavimo na sončno okno stanovanja ali v topel, svetel prostor. Za poznejše poletne nasade vzgajamo sadike na prostem na gredi sejalnici, ki jo napravimo že v jeseni na sončnem delu vrta z izboljšano zemljo. Topla greda sestoji iz betonastega ali lesenega okvirja pokritega z okni, pod katerimi je okoli 60 cm globoko izkopana jama. To napolnimo z gnojem, nanj nasu-jemO plast prsti. Velikost tople grede je odvisna od potrebe sadik, ki jih nameravamo vzgojiti. Toplo gredo napravimo na zavetnem in sončnem kraju, čim bližje hiše. — V toplo gredo sejemo lahko že meseca februarja. Vzgajanje sadik v pokriti gredi. Razlika med toplo in pokrito gredo je v tem, da pokriti gredi ne dajemo gnoja za ogrevanje; napravimo jo na najbolj zavetni in sončni strani. Za boljši uspeh je prav, da damo nekoliko gnoja, nato pa dobre prsti. Sejemo pa lahko šele marca, ko narašča sončna toplota. Pokrita greda mora imeti okvir in okna za pokrivanje. Vzgajanje sadik v zabojčkih. V ta namen pripravimo dobro humozno zemljo, v katero vsejemo, nalahno poškropimo, da je zemlja le vlažna ne pa blatna, sicer bi nam seme segnilo. Zabojček postavimo v stanovanju na prostor, v katerem ne sme biti toplote nad 25°C. Kakor hitro seme vzklije, prenesemo posode v notranjost oken, da dobe rastlinice ob svetlobi in sončnih žarkih zelenilo. V mračnem in temnem prostoru se rastline preveč pretegnejo in usahnejo. — Ko sije sonce topleje, privajamo rastline na zunanji zrak, tako da odpiramo zunanja okna. Ako imamo samo kapus-nice in solato, ni treba toliko pozornosti; paradižnik, paprika in zelena so ninogo bolj občutljivi za zunanji zrak. Ker so noči spomladi še mrzle, postavimo zabojčke v notranji prostor. Iz teh posodic lahko mlade rastlinice najprej pikiramo v večji zabojček ali v toplo gredo, če jo imamo ali tudi čakamo, da jih presadimo na stalno mesto v vrtu. Vzgajanje sadik v sejalnici, — na prostem. Poleg tople grede, pokrite grede in zabojčkov, nam navadno ostane še mnogo semena za razno zelenjavo, ki ga moramo vse-jati na prosto v posebno gredico — sejalnico. Gredo sejalnico naredimo že v jeseni iz najboljše zemlje, kateri primešamo kompost in apno. Spomladi pa takoj, ko se zemlja ogreje, posejemo z raznim semenom. Seme pokrijemo s cm debelo plastjo dobre rahle prsti in potlačimo. Dokler ne vzklije setev, jo pred mrzlimi nočmi in pred vročimi opoldanskimi žarki zasenčujemo. Po potrdbi zmerno zalivamo. Na to gredico navadno sejemo zelje, ohrovt, karfijolo, kolerabo, peso in solato. Da nam sadik ne /manjka, pripravimo nekoliko večji prostor ter tako lahko od mnogih odbiramo za nasad najkrepkejše. — Ta gredica sejalnica nam je v veliko korist skozi vse poletje, ker na njej vzgajamo sadike za tako zelenjavo, ki jo večkrat sadimo n. pr. solato, kolerabo. Včasih vzgajamo sadike tudi v lončkih. To je priporočljivo za najbolj občutljive rastline, kakor so kumare, buče, paprika. Lahko uporabimo navadne cvetlične lončke ali jih napravimo iz lepenke, še boljši pa so napravljeni iz mešanice kravjeka, ilovice in 'komposta. Lončke napolnimo z dobro rahlo zemljo, položimo v njo zrnje semen in zalijemo. Zemlja naj bo le vlažna, ne pa mokra. V vsak lonček damo več semen in potem, ko imajo sadike dva lističa, presadimo sadike v druge lončke. Tudi setev v lončkih moramo takoj, ko vzklije, zračiti, da se na zraku rastlinice utrde. Preden jih bo treba posaditi na stalno mesto, bo že odlezel sneg in zemlja se bo osušila. Toplo sonce nas bo izvabilo na vrt, kjer bomo veselo prijele za orodje vmes pa zapele: ,.Jaiz pa vrtec bom kopala ...” NOVA VRSTA SLADKE KORUZE V' kakih treh letih bo na razpolago nova v rsta sladke koruze za prebrano človeštva. Ta koruza je štirikrat tako sladka kot sedaj znane vrste in trajnejšega okusa, vzgojil jo je Jon Laughman, profesor botanike na illlinoiški univerzi. Izredno sladkobo koruze ustvarja dodajanje nekih genov, ki zavlačujejo normalni rastlinski proces spreminjanja sladkorja v škrob. Zrna nove koruze so debelejša kot pri sedanjih vrstah, sicer se pa po svoji obliki od njih ne razlikujejo. Laugham izjav lja, da bo treba sedanje vrste križati in vzgajati z novo vrsto in da bo potrebno 3 do 6 let, predno bo novo seme na razpolago v tržnih količinah. Žetev in spravljanje žita nakopičita pri kmetu v kratkem času ogromno dela. Tako je kmet prisiljen, da si ravno v času žetve poišče večje število pomožnih moči. Da bi pa delo, vsaj zunanje delo o pravem času zmogli, navadno odložijo mlačev na 'poznejši čas, kar pa seve obseg dela le še poveča. Ponekod ima tudi vsa vas ali soseščina zadružne mlatilne naprave, ki sicer potek dela tudi ne skrajšajo, pač pa investirani kapital posameznika znižajo. V novejšem času poskušajo biti temu nakopičenemu delu ob žetvi kos s kosilno mlatilnico. Ta mlatilnica pa zahteva ogromne investicije na kapitalu in je v hribovitih krajih le malokje rabna. Firma Michal Mayer’s Witwe, nam s svojo povezavo rezanja in mlačve kaže, da je tako za male kakor tudi za velike kmetije ustvarila stroj, ki potek dela tako poenostavi, da je poraba časa še manjša kakor pri kosillni mlatilnici. Poleg tega pa je naprava poceni, povsod rabna in zahteva manj popravil kakor kosilna mlatilnica. Žito žanjemo ali z roko ali s strojem. Snope postavimo v kope tako, da se posušijo na polju. Nato žito vozimo domov. Pri raz-basavanju žita imamo na dvorišču primerno veliko rezalnico, v katero mečemo snope. Rezalnica je povezana s pihalom, ki spiha to zmes žita in Slame v posebne vrste mlatilnico, ki to zmes omlati ter loči pleve od žita in slame. Poseben pihalnik te mlatilnice spiha slamo do 50 metrov visoko ali daleč v skladišče za slamo. S tem je mlačev končana, slama zrezana in spravljena. Toreji ostane le še spravljanje očiščenega in suhega žita v žitnico. Seveda mora imeti mlatilnica toliko zmogljivosti, da opravi vse delo, ki ga zahteva en voz žita v tem času, da pripeljejo s polja drugi voz žita. Na ta način je opravljeno: vožnja žita s pollja, mlačev, rezanje in spravljanje slame ter čiščenje žita. Tako je ustreženo tudi želji kmeta samega, da bi delo opravil hitro in z domačimi delovnimi močmi. Sledi preglednica, iz katere je razviden čas, potreben za spravljanje žita na en ali drugi način. Da spravimo žito z enega hektarja zemlje, potrebujem pri kosilni mlatilnici, ki čisti žito in veže slamo: Veliko skrbi prinesejo pustni krapi — „fancovti” našim gospodinjam, kajti ni tako lahko lepe in dobre narediti. Katerim gospodinjam se krapi posrečijo, so prav ponosne nanje. L^pi morajo biti, lepo Okrogli z belimi pasovi. Seveda morajo biti tudi dobri, krhki, rahli, ne pa „trente”. Če hočete, drage gospodinje, da se vam bodo krapi posrečili, morate vzeti najboljšo, suho, presejano moko. Vse primesi naj bodo ogrete. Ogrete naj bodo tudi deske, prtiči in prostor. Prav nič ne sme biti prepiha. Da bodo lahki, naj bo testo nekoliko mehkejše, kakor navadno kvašeno testo. Dobro je, če se moki pridane nekoliko pe-civnega praška. Predno se jih da peči, morajo biti ravno prav vzhajani;, sicer ne bodo imeli belih pasov. Prinašamo nekaj' receptov, da boste lali- NAjVEČJI PETROLEJSKI VOD SVETA PRIČEL OBRATOVATI Nedavno je po novem več kot 2.700 km dolgem petrolejskem vodu iz Edmontona, glavnega mesta pokrajine Alberta, v kateri se raztezajo najobširnejša kanadska petrolejska polja, do Sarnie, v pokrajini Ontario, ki je važno središče za rafiniranje nafte, pritekla prva surova nafta. Začasna zmogljivost novega voda znaša 182.000 sodčkov dnevno, sčasoma pa jo bodo povečali na 300.000 sodčkov dnevno. Za pot iz Edmontona do Sarnie je nafta rabila približno 2 meseca. Z otovori tv i jo novega voda se je tudi proizvodnja surove nafte v pokrajini Alberta povečala za skoro 12.000 sodčkov dnevno, v bližnji bodočnosti pa se bo povečala tudi zmogljivost petrolejskih čistilnic v Sarniji. BRITANSKI IZVOZ PREMOGA Lansko leto je britanski izvoz premoga, ki je šel v glavnem v zahodno Evropo, dosegel 13, 958.000 ton, to je kakih 2,144.000 ton več kot leta 1952 in najvišjo ravan po letu 1948. Od tega so izvozili v evropske države 12,445.000 ton 'premoga in kakih 217.000 ton koksa in premogovih briketov'. 1. Dva delavca, ki sta pri stroju in enega vozača, torej tri može po tri ure . 9 ur čah, dva moža po tri ure.............6 ur čah dva moža po tri ure .... 6 ur 3. Spravljanje že povezane slame, dva moža po 10 ur .......................20 ur 1 ha . . 35 ur Vse omenjeno delo se vrši na polju. Istočasno se žanje in mlati, tako je torej žito nesuho, seve je tudi silama še sveža. Pri spravljanju iste množine žita s kosilnico, ki na polju obenem poveže žito v snope in z zgoraj opisano posebno novo mlatilnico, ki opravi delo doma s suhim žitom pa delovni čas poteka takole: 1. Dva moža, ki strežeta kosilnici po 3 ure...........................6 ur 2. Postavljanje žita v kope, tri delovne moči po 3 ure..............9 ur 3. Nakladanje, vožnja in razkladanje snopov, 3 moči po 5 ur . 15 ur 4. Mlačev z novim strojem, za vsak voz ena ura..................4 ure I ha . . 34 ur Iz te primerjave vidimo, da tudi s kosilno mlatilnico ne pridobimo na času in poleg tega ostane žito in Slama nesuha. Pri novi napravi tudi ne potrebujemo posebnih priprav za sušenje žita, ker se je to že na polju posušilo. V naslednjem Vidite velike prednosti nove rezalno-mlatilne naprave. 1. Stane le 20.000.— šil. rezalnica in mlatilnica. 2. Spravljanje z njive v žitnico zahteva 34 delovnih ur; pri kosilni mlatilnici pa 35 ur. 3. Žito je suho in v žitnici, slama je suha, zrezana in spravljena. 4. Ni nujno, da bi bilo žito ob žetvi že popolnoma zrelo. 5. Za obrat nove mlatilnice je potrebnih le 7.5 PS, za rezanje, mlačev in spravljanje slame. V vsakem slučaju je ta nova mlatilnica, ki potrebuje le enega človeka, veliko bolj racionalna in tudi za male kmetije priporočljiva. Za male obrate dobavi firma Mayer male naprave (Kleinanlage) za 5 PS za ceno 12.000 šil. z rezalnico. ko napravile dobre lepe krape in z njimi ustvarile svojim domačim veselo pustno razpoloženje FINI KRAPI Presej v skledo 1 kg 12 dkg lepe suhe moke, vlij vanjo nekoliko vzhajani kvas iz 3 dkg kvasa, koščka sladkorja in šestnajstin-ko litra mlačnega surovega mleka, primešaj kvasu malo moke in naji še dobro vzhaja. Medtem žvrkljaj j/9 1 surovega mlačnega mleka, Vs 1 kisle smetane, 10 dkg sladkorja, 7 dkg presnega masla, 8 rumenjakov, 1 dkg soli, 2 žlici ruma, malo stolčenega muškatovega cveta in limonine lupine. Ko je vse to mlačno in dobro spenjeno, Vlij h kvasu v moko in zamesi testo ter ga prav dobro vtepi. Pri stepanju ne dviguj js kuhalnico testa preveč visoko, temveč vtepaj tako, kakor bi hotela testo s kuhalnico sekati, da bodo v testu drobni mehurčki. Obdelano testo pokrij, in postavi na topel, ne vroč prostor, da vzhaja. Vzhajano testo rahlo zvaljaj pol prsta debelo in izkroži z o hodcem krape. Na sredo krapa daj malo marelične ali kake druge goste marmelade, pokrij z drugim krapom, stisni ob robu, da se sprinneta in izreži z manjšim obodcem. Krape položi dva prsta narazen na prtič, potresen z moko, pokrij jih in postavi, na topel, toda ne vroč prostor, da vzhajajo. Dobro je, če na pol vzhajane obrneš. Razgrej v kozici za dva prsta masti, še bolje je, če vzameš polovico masti, polovico masla. Ko je mast zelo vroča, jo odstavi, in ko se nekoliko ohladi, vloži vanjo vzhajane krape tako, da je zgornja stran na masti. Ne daj jih na tesno, ker se ne cvrejo lepo. Ko jih daš v kozico, pokrij in potresi kozico, da narastejo. Ciin so na spodnji strani bledorumeni, jih obrni, a ne pokrij več. Rumeno ocvrte poberi s penovko na cedilnik, da se odtečejo. Potem jih položi na pivnik, nato na lično zložen, na krožnik položen prtič, potresi z va-nBijevim sladkorjem ter daji še tople na mizo. (Dalje prihodnjič) Našim gospodinjam „ Veseli pust prihaja . . . “ V zakonu vsak prepir preprečen, s<3> saj če žena speče, le mir večen. rksnlg 4 BACKPUIVER bS me¥ eten (fii&eVtetee/rfeK Koroški Hanzeji kranjskemu Janezu (Nadaljevanje in konec) „Ko sem ga prvič videla, sem si rekla: No, tako suhe robe pa še Ribničani niso po Koroškem prodajali. Tale nam bo še prav prišel, ko bomo žito skladali. Saj na Djek-šah ni tako dolge ostrvi, da bi temu Kranjcu do brk segla. Toda, le počakaj, Janez, na Djekšah smo še vsakega zredili, pa bomo tudi tebe. Nekaj časa je bil Janez bolj plašen, kmalu pa smo ga udomačili in začel je postajati bolj okrogel in ni zgleda! več kakor fižolova ranta. Vsi smo ga radi imeli, jaz pa najbolj. Tudi drugim dečlam je začel pogled uhajati na Janeza in postala sem ljubosumna. Zato sem ga pričakala neke nedelje, ko je prihajal od maše, tam za ovinkom. Pocukala sem ga za rokav ter rekla: Na, Janez, ker si tako čeden fant, ti bom pa koroški pušeljc dala. In zataknila sem mu za klobuk rdeč nagelj. To pa je Janeza tako prevzelo, da je zavriskal, da se je slišalo daleč kakor glas ta velikega dje-škega zvona. Jaz sem se pa veselila in si mislila: Te že imam v svoji moči, ne uideš mi več. In mi ne bi ušel, če se ne bi pojavila kruta tekmovalka in to je bila Cejnikova orča. Tako se je vnel silovit boj za Janeza med menoj in grčo. Bil je boj kakor med Almiro in Zaliko za Mirka. In zmagala je grča, njej je Janez prisegal zvestobo in bi to zvestobo gotovo tudi držal, če bi grča malo bolj po človeško ravnala z Janezom. Prišlo pa je za Janeza tisto usodno žegna-nje na Djekšah, ko je grča hotela slaviti zmago. Že navsezgodaj je začel takrat Janez objemati grčo. Celo med nas dekleta se je hotel nato v procesiji uvrstiti ž njo. Ker pa je imel že negotov korak, smo ga zapodile. Opoldne pri kosilu sta se že kregala z grčo. Ko pa se je zvečer Janez zibal proti domu, ga je grča porivala z enega konca ceste na drugega, nazadnje pa ga je vrgla v cestni jarek. Takrat se je tudi Janezu prvič pokazal rdeč nos. To pa je bilo Janezu preveč in je začel robantiti: Kaj, z mojo krvjo mi boš nos pleskala. Kaj takega bi Mojca ne naredila z menoj. Sedaj pa vem, komandirala bi rada nad menoj, toda Janeza še ne poznaš. Ti bom že pokazal, kdo je gospodar v hiši. In — črep, pri tej priči je Janez grčo ubil. Jaz pa sem se veselila in si mislila: No, sedaj pa mi ne uideš več. Drugo jutro sem zgodaj vstala, počedila sem in pospravila po hišici, skuhala sem velik lonec kislega zelja, praznično sem se oblekla, utrgala sem naj lepši nagelj in šla sem Janeza iskat. Toda našla sem samo ubito grčo v cestnem jarku, Janeza pa ni bilo nikjer in od takrat ga na Djekšah nikdo več ni videl. Koroški Hanzeji. Moderni težki bombnik vozi toliko goriva s seboj, da bi avtomobil z istim gorivom mogel IG krat voziti okrog zemeljske oble. Sprejeli smo naslednje pismo in ga objavimo: Ammška kisa v Cd*wcu (Prva obletnica otvoritve) Pred letom dni , dne 4. februarja 1953, so v Celovcu otvorili Amerika-Haus kot podružnico informacijske službe Združenih držav Amerike (USIS), kulturnega oddelka ameriškega zunanjega ministrstva. Ta organizacija vzdržuje v tridesetih državah svoje podružnice. V novih prostorih, v Fun-derstrasse 1, so pričeli z javno knjižnico v polnem obsegu, z drugimi kulturnimi prireditvami pa so že preje delovali, ko so bili poslovni prostori še v Delavski zbornici. V minulem letu je Ameriška hiša v Celovcu z uspehom delovala na vseh področjih in tako služila poglabljanju medsebojnega spoznavanja in utrditvi narodne strpnosti. Število vpisanih bralcev, ki imajo brezplačno leposlovno in strokovno literaturo na razpolago, je tekom leta obstoja znašalo 5.000. Število sposojenih knjig znaša 64.289, kar odgovarja mesečnemu številu 5.3G0. Ameriška hiša je priredila tudi vrsto predavanj,, deloma s slikami, diskusijske večere, razne koncerte, igre in to ne samo v Celovcu, marveč tudi v drugih krajih Koroške. Takih prireditev je bilo 11G, obiskovalcev ,pa 11.679. Predvajali so vrsto različnih filmov, filmskih predstav je bilo 694, obiskovalcev pa 53.586. Ameriška hiša bo zanaprej vršila to kul- Beri in siri „ NAŠ TEDNIK - KRONIKA Sol za koline - kolofonijo, špago, nože in kaveljne kuhinjske stroje za rezanje mesa, aparate za streljanje in vse potrebščine za koline SAMO PRI MAK GRAMILLER Celovec-Klagenfurt. Adlergasse 14 _ Pleten ine m vezenine Michael MAVERs Wtw. KMETIJSKI STROJI Deutschlandsberg Ozke čistilne mlatilnice v 3 velikostih od Sil. 6800.—, 8600.—, 10.600.— oba stroja združena omogočata novi način mlačve in rezanja NadomeSfa kosilno mlatilnico Zahtevajte prospekte - ugodni plačilni pogoji Patentirane motorne kosilnice, Jeklena rezalnica kot pihalna j trpežnejše in poceni. nik za seno, cena sil. > ■ llGanz<<- Elektrowerkstaften in tehnična pisarna ING. F. DULLNIG Celovec-Klagenfurt, Pischeldofer Str. 4, tel. 18-22 Gradba elektrarn, daljnovodov, krajevnih mrež in transforma-terjev — inštalacije vseh vrst P O P R AVI LA Prodaja in zamenjava električnih strojev DOBAVA električnega orodja, motorjev, žic, raznovrstnega materiala, oglenih ščeti itd. POJASNILA in načrti It B N O CELOVEC-KLAGENEURT PRECHTL Od 12. do 15. 2.: „Hab’ Sonnc im Herzen” Od 16. do 18. 2.: Radi prezidave zaprto. STADTTHEATER Od 12. do 18. 2.: „Damenivalil”. ■fcuiJtere/* VILLACH Krmilna korita, betonska okna, premog in drva! Stefan BERGER (Burstenbergcr) Klagenfurt, Waag-gasse 14 in Rosentaler Strasse 40. Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3. kupite ugodno pri ,-W N. Kopeinig Villach - Beljak, Autobahnhof Izdelavamo tudi po meri Najpotrebnejše je. dobra postelja, v kateri se dobro in zdravo spi. Okorn osnaži nepokvarljivo vaše žimnice (madrace) s specialnim strojem od zdravju škodljivega prahu. Zjutraj odpelje, zvečer že gotovo vrne nazaj. OKORN, Kla-genfurt-Celovec, Volkermarkterpl. Gumijasti škornji, delavski čevlji najceneje v trgovini s čevlji NEUNER - Klagenfurt Popravila radijskih aparatov najhitreje in poceni Radio Wretschnig, Celovec, Villacher Ring 23. Gumijaste škornje, gumijaste čevlje in galoše kupite že sedaj NEUNER, Celovec — Klagenfurt. Blago za pohištvo, gradi za blazine, oprtnice, motvoz, umetno usnje, afrik, juta, dekoracijsko blago najceneje pri NEDELKO, Celovec, 8.-Mai-Strasse 11. HARMONIKE! Scandali, Dalap-pe, Hohner, vsi modeli na zalogi, poceni, tudi na obroke samo pri STRANZLs-ERBEN, Celovec- Kla-genfurt, 8.-Mai-Strasse 20. S&lid ^eistutuppUiii} f^Llhekantit M3BEL f^Ltheuuihrt Klagenfurt. St.-Veiter-StraBe 15 Telefon 22-58 Premoči — Drva *GRESSEL* Vhod Sioiser & Wolschner BahnsfraBe 87. tel. 25-43 Kolesa, motorje, različne štedilnike, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični c* delavnici Johann Novak MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschall-Konrad-Pl. 1 ING. ERNST PICHL Vrtanje in gradnja vodnjakov CELOVEC - KLAGENFURT Telefon 47—03 Humboldstrasse 29 Lesna trgovina linport — Export lesa Kupuje les za posek na steblu. Plača po najvišji dnevni ceni. — Lastni avtopromet. Celovec-Klagenfurt, Rampenstr. 13, tel. 29-08 Tudi v naprej prodajamo po edinstvenih cenah Blago - perilo - volneno blago L. MAURER CELOVEC - KLAGENFURT, Alter Platz 35 Šivalni streji Ltacngrm n n i— imnmvsB&saBaBi Truppe & Ermann BELJAK - VILLACH VVidmanngassc 41, vogal Kirchenplatz plačila na obroke turno delo v smislu zapadne skupnosti in tako služila zbližanju narodov. Dr. Wolfgang Delena, 1. r. (H gornjemu pismu bi samo pripomnili, da zelo obžalujemo, da se Ameriška hiša za slovenske kulturne potrebe ni zanimala v rrvem letu svojega delovanja. Medtem ko ameriške ustanove na Svobodnem Tržaškem ozemlju vršijo tudli tozadevno delo in imajo vrsto slovenskih filmov na razpolago. Pogrešamo v knjižnici tudi slovensko knjigo, ker bi po našem mnenju tudi ta slovenska knjiga v Ameriški hiši služila zbližanju narodov. Opomba uredništva.) LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo. RADIO VATIKAN Oddaje vsak četrtek in vsako soboto cb 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri ..Verska ura", (val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m) .URADNE OBJAVE! Mestna občina Velikovec JAVEN RAZPIS Mestna občina Velikovec javno razpisuje gradnjo nove glavne šole z 20 razredi v Velikovcu in sicer stavbna dela. Podlage za ponudbe dobite od ponedeljka, dne 8. februarja 1954 na velikovškem magistratu ali pa na referatu za občinske visoke stvabe, Celovec, Miesstaler Strasse 1, soba 211, kjer imate lahko tudi vpogled v tozadevne načrte. Izpolnjene ponudbe je treba L marca 1954, ob desetih, predložiti vcli-kovški mestni občini, kjer se bodo ob istem času ponudbe tudi javno odprle. Za dve osnovi razpisa jc treba plačati 30 šilingov. župan. Ocena stvarnega odnosa zaradi odpisa davka od delavnih plač in zaradi socialnega zavarovanja. OBJAVA veljavnost za Koroško V dogovoru z uradom Koroške deželne vlade sc naznanja, da je ocenjevalna lista za stvarni odnos (Objava Finančne direkcije za Koroško od 30. L 1952, št. 4/15-II.-1952) razglašena v AOFV. veljavna tudi za leto 1954. Ne samo župnim uradom vsakemu naročniku ..Tednika" pomagamo Pri vseh svojih nakupih se obračajte za nasvet na oglasni oddelek našega lista. Pri večjih nakupih vam preskrbimo popuste Preskrbimo vam nadalje točno dobavo Preskrbimo vam tudi blago dobre kakovosti. Ne zamudite torej ugodne prilike in naročajte po naših nasvetih boljše in cenejše Vedno smo vam z nasveti na razpolago, zato se obračajte na nas (zadostuje dopisnica). OGLASNI ODDELEK »Našega tednika" v Celovcu, Viktringer Ring št. 26 Telefon 43-58 Velika razprodaja plaščev in tekstilij v trgovski HIŠI UMSCHADEN Klagenfurt — Am Fleischmarkt SE NADALJUJE!