YU ISSN 0352-7808 UDK 651.926(05):5/6 l j>y š l uvyo{h]oav navzdnaai neot tjrjaai eddxei rj nohg, etgfjl&ov xal z>)v /iavneg xal nagelaflov. oi <5’ av negi Igxa6tag efi^alovzeg ile/tjldzovv ze xal r. oi xwv Agxddwv onlizai nandnaoiv iketpdfitjvzo. zovg fiez-zoi Aaxedatuo- r ibg h’zog dxovziouazog o v ngoofjoav ’< zooovzov Subgavzeg oi vewzeooi z ivag avzd/v. xaxa ' Ts Z k •Z h 4 ' 'l m * Hi 4 . m t v> i w At i n 5 Ip/ w v M \zm m-m 11 m <> e ; i- . m $'] 'Ki. -f cr>\ Avh k fft ( h nf 5 n Z ter to Mr. Francis [odoni dated Sept. jourtesv the Rec- eum in Parma; I i will extend the r of said institute, d a yery worthy r of a great friend ne in the republic acred otalors, liv- ABCDEFGHIJKLI OPQRSTUVWX N _3_ a _3_S_1 Mostovi letnik XXII št. 2 str. 1-56 Ljubljana 1987 YU ISSN 0352-7808 UDK 651.926(05):5/6 II 1 97991 MOSTOVI Strokovno glasilo Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije Mostovi letnik XXII št. 2 str. 1-56 Ljubljana 1987 Uredniški odbor: Maja Dolanc, Janko Golias, Viktor Jesenik, Leon Krek, Jože Kokole, Tomaž Longyka, Andreja Markovič, Anton Omerza (odgovorni urednik), Jean Vilhar, Dušan Voglar - Tehnični urednik: Nedžad Žujo - Oblikovalec: Rajko Vidrih - Lektor: Dušan Voglar - Tisk: Tiskarna Kresija Ljubljana - Izhaja dvakrat do štirikrat na leto - Avtorski članek naj vsebuje največ 6 tipkanih strani z razmikom 2 in povzetek (do 10 vrstic) v enem izmed tujih jezikov - Rokopisov ne vračamo - Naslov uredništva: Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Ljubljana, Resljeva 16 2 MOSTOVI 2/1987/XXII Vsebina Stran □ Občni zbor društva . 5 □ Delo angleške sekcije . 7 □ Prvi multimedijski seminar poslovnega komuniciranja v francoščini.9 □ Posvetovanje v Portorožu . 10 □ Prevajalsko srečanje v Strugi. 11 □ Zveza prevajalcev v Bolgariji. 12 □ Stanko Klinar: Error Analysis . 15 □ Leon Krek: Vzročnost v angleščini in slovenščini, I. del . 31 □ Midhat Ridjanovič: O prevodjenju (sa posebnim osvrtom na prevodjenje na »strani« jezik). 34 □ Alistair Wood: Translating into Technical English . 38 □ Narcis Dembskij: Kakšni so naši prevodi?. 43 □ Milan Trešnjič: Značaj prevoda nekih termina i pojmova u konvencijama o socialnom osiguranju. 46 □ Iz naših prevajalskih revij. 50 © Mostovi, Ljubljana MOSTOVI 2/1987/XXII 3 ContentS Stran □ The Annual Meeting . 5 □ The English Section . 7 □ A First Multimedial Seminar in Business Communication in French . 9 □ The Seminar in Portorož . 10 □ The Translators’ Meeting in Struga. 11 □ The Association of Translators in Bulgaria . 12 □ Stanko Klinar: Error Analysis . 15 □ Leon Krek: Causality in English and Slovene, Part I . 31 □ Midhat Ridjanovič: Translation (with special consideration of translating into a »foreign« language) . 34 □ Alistair Wood: Translating into Technical English . 38 □ Narcis Dembskij: What are OurTranslations Like?. 43 □ Milan Trešnjič: The Importance of Translating Certain Terms in Social Insurance Conventions. 46 □ A Review of the Latest Issues of Yugoslav Translators’ Magazines . 50 Table des matieres Stran □ Assemblee generale de 1’Association. 5 □ Travail de la section anglaise. 7 □ Premier seminaire multimedia de la communication d’affaires en francais . 9 □ Seminaire a Portorož . 10 □ Rencontre des traducteurs a Struga. 11 □ L’Union des traducteurs de Bulgarie. 12 □ Stanko Klinar: Analyse des erreurs. 15 □ Leon Krek: Causalite en anglais et slovene, l e partie . 31 □ Midhat Ridjanovič: Sur la traduction (avec consideration speciale de la traduction en langue «etrangere») . 34 □ Alistair Wood: La traduction en anglais technique. 38 □ Narcis Dembskij: Quelle est la qualite de nos traductions?. 43 □ Milan Trešnjič: Importance de la traduction de quelques termes et notions dans les conventions de la securite sociale . . 46 □ De nos revues des traducteurs . 50 4 MOSTOVI 2/1987/XXII MOSTOVI 2 / 1987/XXII 5 Občni zbor društva Občni zbor Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije je bil 28. 2. 1987 in je imel naslednji dnevni red: 1. Poročilo predsednika, blagajnika in nadzornega odbora 2. Razprava o poročilih 3. Razrešitev predsednika in upravnega odbora 4. Volitve predsednika, upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije 5. Program dela društva: študijski večeri, predavanja, seminarji, terminološko delo 6. Razno. Navzoč je bil tudi tov. Dragič iz srbskega društva, pozdravna telegrama pa so nam poslali iz hrvaškega in vojvodinskega društva. V poročilu je predsednica D. Debenjak poročala o uspešnem delu v preteklem letu. Dokončno smo uredili in dobili potrjen statut društva ter pravilnik o delovnih raz¬ merjih in delitvi sredstev za osebne dohodke ter merila za pridobivanje in razporeja¬ nje dohodka, osebnih dohodkov in sklada skupne porabe (za delavce, zaposlene v pisarni društva). Pisarna posluje sedaj tekoče in nemoteno ter deluje kot delovna skupnost. Delegati društva so plodno sodelovali pri skupnih akcijah zveze prevajal¬ cev (Ohrid 1986, srečanje v Hercegnovem in delo za uveljavljanje poklica prevajalca v nomenklaturi poklicev). Pred kratkim je bil sprejet samoupravni sporazum o zdru¬ ževanju v Zvezo društev znanstvenih in tehniških prevajalcev Jugoslavije s spreme¬ njenim določilom, da konferenca zveze odslej voli predsedstvo zveze izmed delega¬ tov društev v konferenci. Po finančnem poročilu blagajnika je društvo v letu 1986 poslovalo zelo uspešno. Zbor je sprejel sklepe o razporeditvi ostanka dohodka. Tudi glasilo Mostovi je v letu 1986 imelo ostanek dohodka. Prav tako ugodno je bilo tudi poročilo predsednika nadzornega odbora, saj niso ugotovili nobenih nepravilnosti v poslovanju, nasprotno, zaradi gospodarnejšega po¬ slovanja so se nekateri stroški v primerjavi s preteklim letom celo znižali. V razpravi o poročilih so razpravljalci v pretežni meri pohvalili delo organov dru¬ štva, predvsem pa predsednice, članov upravnega odbora ter uredniškega odbora glasila Mostovi. Zastavljena pa so bila tudi kritična vprašanja in podčrtane nekatere dosedanje težave pri delu društva: poslovni prostori, pospešitev dela jezikovnih sekcij, pripombe in reklamacije naročnikov na kakovost prevodov, stiki z zvezo pre¬ vajalcev in skupne akcije, ureditev statusa prevajalcev v združenem delu in pospeši¬ tev dela z mladimi prevajalci. Po razpravi je občni zbor razrešil (z enim vzdržanim glasom) dotedanje organe društva. 6 MOSTOVI 2/ 1987/XXII Matej Rode razpravlja Foto J. S. Vilhar MOSTOVI 2! 1987/XXII 7 Za novo mandatno obdobje so bili izvoljeni: Predsednik društva Jože Požru Upravni odbor Narcis Dembskij iz Ljubljane Marjan Golobič iz Ljubljane Vilma Knific iz Ljubljane Aleš Komavec iz Nove Gorice Maja Merčun iz Ljubljane Anton Omerza iz Ljubljane Aksentije Ristič iz Ljubljane Matej Rode iz Celja Nikolaj Safonov iz Ljubljane Lidija Šega iz Ljubljane Nadzorni odbor Doris Debenjak - predsednica Slavko Blagotinšek - član Maja Dolanc - članica-nemestnica Vidojka Seršič - članica Disciplinska komisija Viktor Jesenik - predsednik Tomaž Longyka - član Branislav Popov -- član Nova delegata za konferenco zveze prevajalcev Marjan Golobič Jože Požru Zelo plodni sta bili zadnji točki dnevnega reda; angleška sekcija dela redno in je zelo števil¬ na, enako tudi nemški večeri, ki so prvi četrtek v mesecu, priprave za začetek dela francoske sekcije pa so v sklepni fazi. Na aprilskem srečanju prevajalcev v Strugi v Makedoniji je z refera¬ tom sodeloval tudi naš član Matej Rode. Skupaj s hrvaškim društvom pripravljamo za letošnjo jesen posvetovanje z naslovom »Prevajanje in zunanja trgovina«. V načrtu imamo pripravo te¬ čaja slovenskega jezika za prevajalce ter naše pripombe na slovenski zakon o društvih. J. P. Delo angleške sekcije Delo angleške sekcije je tesno povezano s podiplomsko specializacijo iz angleškega prevajanja na filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvo pogodbo o sodelovanju smo s fakulteto sklenili že leta 1985, naslednje leto pa smo vsebino sodelovanja oblikovali tako, da pokri¬ va delovanje naše angleške sekcije. To sode¬ lovanje obsega pripravo predavanj in vaj za člane sekcije ter objavo strokovnih prispevkov v Mostovih. V letu 1986 smo imeli tale predavanja: Janez Orešnik: Družbeni pomen prevajanja Dušan Gabrovšek: Razgledi po slovarjih Velimir Gjurin: Prevajanje v slovenščino Philip Burt: Most common translation mis- takes Margaret Davis: Stilna (ne)ustreznost Alistair Wood: Business English. Spomladi 1987 pa smo imeli dvakrat vaje: Philip Burt: Korektura prevoda Stanko Klinar: Analiza napak. Pri predavanjih in vajah je bilo kar veliko slušateljev, med 20 in 70. Na predavanja so prihajali prevajalci tudi iz Maribora, Celja, Nove Gorice. Kakovost je bila vedno na visoki ravni in niso prevladovale le teoretične teme, kakor je to običjano na posvetovanjih preva¬ jalcev. Lahko trdimo, da so prispevala k pove¬ zavi in spoznavanju prevajalcev in k utrditvi znanja. Pri opisovanju dela angleške sekcije se moramo zahvaliti prof. Stanku Klinarju za nje¬ govo požrtvovalno organizacijsko delo, pred¬ vsem pri koncipiranju vsebine predavanj in koordiniranju dela profesorjev s podiplomske¬ ga študija. Upamo, da bo v prihodnje deloval z enako zagnanostjo. V šolskem letu 1987/88 bo angleška sekcija nadaljevala delo na podoben način kot lani. 8 MOSTOVI 2/ 1987/XXII Po pogodbi med FF in društvom so načrtovana tale predavanja in vaje: Predavanja in vaje bodo kot doslej vedno ob četrtkih ob 17,00 uri. Lani smo imeli na filozof¬ ski fakulteti velike težave s prostorom, zato iščemo novo dvorano. Zapis o delu angleške sekcije ne bi bil popoln, če ne bi omenil devetih strokovnih člankov, ki smo jih objavili v Mostovih lani in letos (tudi v tej številki) in govorijo o prevaja¬ nju iz angleščine ali v angleščino: David LIMON: »False friends« and Slo- vene-English Translation, 1986,1 (8 strani); Lidija ŠEGA: Slog in jezik pogodbenih besedil, 1986, 2(10 strani); Anica ŠKODA, Rudi MEDEN, Stanko KLINAR: Načini prevajanja slovenskih besed baje, češ(da), lahko, menda, sicer v anglešči¬ no, 1986, 2 (14 strani); Janez OREŠNIK: Jezikovni vidiki teorije prevajanja, 1987,1 (3_strani); Dušan GABROVŠEK: O splošnih enoje¬ zičnih slovarjih angleškega jezika za prevajal¬ ce, 1987,1 (5 strani); Lidija ŠEGA: O prevajanju prevzetih be¬ sed v poslovnem jeziku, 1987,1 (6 strani); Stanko KLINAR: Error Analysis, 1987, 2 (15 strani); Leon KREK: Vzročnost v angleščini in slovenščini, I. del, 1987, 2 (2 strani); Alistair WOOD: Translating into Technical English, 1987, 2 (4 strani). Upravičeno lahko upamo, da bo kakovost izobraževanja v angleški sekciji ostala tudi v prihodnje najmanj na isti ravni ter se bodo najbolj hrabri prevajalci opogumili in prispevali kak strokoven članek v Mostove. A. O. MOSTOVI 2/1987/XXII 9 Prvi multimedijski seminar poslovnega komuniciranja v francoščini Leta trdega dela so potrebna, da si preva¬ jalec s samostojnim izobraževanjem pridobi osnovne tehnike prevajanja, izboljša svoje razumevanje tujega jezika, razvije najpotreb¬ nejši smisel za analizo diskurza in leksike, da poglobi jezikovne spretnosti v splošnem jezi¬ ku in jeziku stroke, v kateri prevaja. Kaj je pre¬ vajalcu potemtakem najpotrebnejše? Razu¬ mevanje; dobro, poglobljeno razumevanje šte¬ vilnih konotacij in komunikativnih parametrov, poglobljen smisel za analizo. Prevajanje je predvsem skrbno, prodorno analiziranje in ne¬ prestano sprejemanje odločitev. Prevajalec se nenehno odloča, ali naj uporabi ta ali oni izraz, naj opusti ali izbere to ali ono pomenino, upo¬ rabi to ali ono stavčno zvezo. V svojih odloči¬ tvah pa je prevajalec najpogosteje samotni jezdec, »Thomrne seul«, kot pravijo Francozi. Le redko se lahko opre na druge. Lahko jih vpraša za mnenje, nasvet, odločiti pa se mora sam. Pri svojem delu je hkrati osamljen in podrejen. Podrejen številnim zasluženim in manj zasluženim kritikam, še posebej strokov¬ nih sodelavcev, ki njegovega dela ne poznajo, pa o njem vendarle sodijo. Prevajalec se mora neprestano izobraže¬ vati s samostojnim izobraževanjem in na se¬ minarjih. Kako poteka njegovo dopolnilno izo¬ braževanje? Jezik ni last enega samega človeka, jezik je last nas vseh, pravi de Saussure, zato se jezik »godi« le med ljudmi. Ni dovolj, da pri učenju jezika opazujemo le mehaniko jezika, jezik kot sistem. Razmišljati moramo, prevaja¬ lec pa še prav posebej, o njegovih komunika¬ tivnih vrednostih. In to velja še toliko bolj, saj znane prevajalske šole, kakšna je Ecole de traducteurs et d’interpretes de Pariš, uvajajo t. i. interpretativno prevajanje, kjer se prevaja¬ lec povsem odmakne od besedila, v mislih povzame vsebino in jo presuka v materin jezik - rekli bi, da ne gre več za približevanje dveh kod, dveh sistemov označevanja, marveč za preobrazbo ene situacije v drugo - in ker poteka komunikacija med govorcem in sogo¬ vorcem, med ljudmi, je najboljše sistematično, koherentno, spiralno učenje jezika - raba jezi¬ ka. Takšna razmišljanja so nas vzpodbudila, da smo v Andragoškem društvu Slovenije ter Društvu znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije pripravili prvi Multimedijski seminar poslovnega sporazumevanja v francoščini za prevajalce in vodstvene kadre. Zakaj multimedijski seminar? Zato, ker smo udeležencem, prevajalcem in komerciali¬ stom z dobrim jezikovnim znanjem želeli ponuditi številne možnosti perifernega učenja. Sistematično učenje, začrtano z izobra¬ ževalnim programom, slonečim na analizi govornih potreb v našem poslovnem svetu ter na študiju zgledov iz naših delovnih organiza¬ cij, smo povezali s predvajanjem video po¬ snetkov, filmov, poslušanjem avtentičnih po¬ snetkov pogovorov in komunikacijskih govor¬ nih vaj, branjem in analiziranjem dnevnega ča¬ sopisja, poslušanjem živih, neposrednih radij¬ skih oddaj. Uspešnost učenja je povezana z večjo ali manjšo tesnobo, ki jo človek občuti ob govor¬ jenju tujega jezika; povezana je z njegovo osebnostjo. V pedagoški literaturi najdemo potrditev za to, da se ekstrovertni ljudje bolje učijo tujega jezika. Zato smo na seminarju udeležencem z raznimi ustvarjalnimi, dejavni¬ mi oblikami dela (simulacijami, dramatizacija¬ mi poslovnih pogovorov) in problemskim uče¬ njem skušali pregnati strah pred sporazume¬ vanjem v živih situacijah tolmačenja in spre¬ mljanja tujih poslovnih partnerjev, s katerimi se srečujejo manj pogosto in največkrat brez vnaprejšnjega opozorila, saj je njihovo vsak¬ danje delo pravzaprav pisno prevajanje. Pre¬ vajalcu smo skušali približati vzorce govorne¬ ga in poslovnega obnašanja, značilne za uspešne mednarodne delovne organizacije, ki se učinkovitosti jezika zavedajo tako zelo, da svojim delavcem pogosto omogočajo izobra¬ ževanje v poslovnem jeziku tudi v materinšči¬ ni. 10 MOSTOVI 2/1987/XXII V oktobru 1987 načrtujeta društvi nada¬ ljevalni seminar francoskega poslovnega je¬ zika, osredotočen na bančno in pogodbeno francoščino. Ponovili bomo tudi prvi seminar, na katerega bomo že prijavljenim udeležen¬ cem pridružili tudi prevajalce in poslovne ljudi iz delovnih organizacij drugih republik. Začet¬ na raziskovanja tečejo tudi za pripravo po¬ dobnega seminarja v angleščini. D. F. Vtisi prevajalke Zdi se mi, da prevajalci potrebujemo občutek, da pripadamo ne samo stroki, mar¬ več tudi ljudem, zaradi katerih stroka živi. Potrebna so nam srečanja in skupno sistema¬ tično razvojno delo. Prvi multimedijski semi¬ nar, namenjen nam in poslovnim ljudem, s katerimi se sicer ne srečujemo v takšnih situ¬ acijah skupnega učenja, je bil za nas prilož¬ nost, da v našem delovnem jeziku izmenjamo izkušnje in spoznanja ter skupaj in ob pomoči obeh učiteljev, domačega in tujega, rešimo številne jezikovne in komunikacijske zagate. Delo na seminarju je bilo izjemno intenzivno, potekalo je ves dan in še ob večerih, ves čas smo bili vanj dejavno vpleteni. Delo je poteka¬ lo v dveh majhnih skupinah, kar je seveda omogočalo neprestano jezikovno interakcijo. V številnih simulacijah in dramatizacijah smo se polagoma povsem sprostili, oživela so znanja, ki jih nosimo skrita v sebi in za katera pogosto ne vemo, da jih premoremo. Pa ven¬ dar, izjemno pomembno je, da vemo, česa smo sposobni, ko se srečamo z dobro izbra¬ nim primerom iz poslovnega sveta. Pomemb¬ no je, da nam pri tem pomagajo sistematizi¬ rati znanja izkušeni in za poslovni jezik pose¬ bej usposobljeni učitelji, ki so hkrati avtorji izobraževalnega programa. Izobraževalni pro¬ gram je v dobršni meri slonel na študiju zgle¬ dov iz posameznih slovenskih delovnih orga¬ nizacij. Simulacije in dramatizacije poslovnih pogovorov in pogajanj so slonele na situaci¬ jah, ki so se v teh delovnih organizacijah res¬ nično zgodile. Pomembno je, da smo na tem seminarju med seboj navezali strokovne vezi, ki se zdaj podaljšujejo v naše vsakdanje delo, in da smo bili v učenje vpleteni skupaj s poslovnimi ljud¬ mi in strokovnjaki, za katere običajno prevaja¬ mo. To je naše skupno učenje osvetlilo z dveh različnih vidikov in naše delo najbolj nepo¬ sredno predstavilo tistim ljudem, ki nas le red¬ ko dobro razumejo. Za redno šolsko izobraževanje prevajal¬ cev - tam, kjer je bilo takšno izobraževanje vpeljano v šolski sistem - velja, da morajo biti prevajalci ves čas šolanja povezani s strokov¬ njaki, da se takšnega sodelovanja in sožitja navadijo, hkrati pa morajo biti v stiku s pravimi izvirnimi besedili, s kakršnimi se kasneje de¬ jansko srečujejo v praksi. To pomeni, da ne prevajajo »učbeniških« besedil, marveč se ta¬ koj srečujejo s ponudbami, pogodbami, teh¬ ničnimi navodili, prospekti, skratka z vsem, kar jih čaka na delovnem mestu. Posebna vrednost seminarja, ki smo se ga udeležili, je prav v avtentičnosti izobraževalnega progra¬ ma. Ob tem seminarju smo prišli do spozna¬ nja, da nam je dopolnilno izobraževanje izred¬ no potrebno, sprašujemo pa se, kdaj bo v red¬ nem šolanju našlo svoje mesto tudi pravo izobraževanje za prevajanje. Š. K. Posvetovanje v Portorožu Naše društvo pripravlja skupno s hrva¬ škim društvom prevajalcev v Portorožu posve¬ tovanje z naslovom »Prevajanje in zunanja trgovina«. Posvetovanje bo letos jeseni, ko¬ nec novembra ali v začetku decembra. Podnaslov posvetovanja »Strategija in razvoj tehnologije« pove, da bo govor tudi o vplivu prevajanja ter organizacije prevajalskih služb na razvoj tehnologije ter na zunanjo tr¬ govino. MOSTOVI 2 / 1987/XXII 11 Posvetovanje je zamišljeno tako, da bo šest strokovnih referatov skušalo osvetliti vlo¬ go prevajanja v zunanji trgovini, ob tem pa poudariti še dodatne vloge, ki jih ima prevaja¬ lec kot strokovnjak, ki se mora znati vživeti v jezik, kulturo in navade prejemnika prevoda - tujca. Posvetovanje ne bo namenjeno samo prevajalcem, pač pa bomo skušali pritegniti tudi tiste udeležence iz gospodarstva, ki so prevajalcem neposredno nadrejeni ali jim da¬ jejo delo. Upamo, da se nam bo s pomočjo drugih društev posrečilo pritegniti dovolj takih udeležencev posvetovanja. Prav zato imamo v načrtu, da pripravimo tudi najnovejše informa¬ cije o usmeritvah v zunanji trgovini. Poleg tega nameravamo udeležencem posvetovanja ponuditi kakšno koristno infor¬ macijo za delo prevajalskih služb. Zato zbira¬ mo vse koristne informacije o spremembah standardov, norm, predpisov ipd. - zlasti tujih. Člane naprošamo, naj nam ob tem pomagajo ter pošljejo takšne informacije na naslov na¬ šega društva. Načrtujemo, da bo pred posvetovanjem izšel poseben zbornik z vsemi referati. A. O. Prevajalsko srečanje v Strugi Zveza društev znanstvenih in strokovnih prevajalcev Jugoslavije je letos svoje sreča¬ nje Prevajanje včeraj, danes in jutri, ki jih že vrsto let organizira Zveza društev znanstvenih in strokovnih prevajalcev Makedonije, pripra¬ vila v Strugi namesto v Ohridu. Od 17. do 19. aprila se je zbralo kakih 250 prevajalcev iz vseh naših republik in obeh pokrajin. Iz Slove¬ nije jih je bilo več kot 20. Tema srečanja je bila Prevajanje v okoliščinah naglega razvoja znanosti in tehnike. Na štirih plenarnih sejah se je zvrstilo dvanajst referatov (prispelo jih je sicer petnajst, a je programski svet tri zavrnil). Govorili so o teoriji prevajanja, o izobraževa¬ nju prevajalcev, terminilogiji ter uporabi raču¬ nalnikov pri prevajanju. M.Jovanovič je govoril o prevajanju kot obliki medjezikovne komuni¬ kacije. Veliko pozornosti je zbudil prispevek M. Hajdine, ki je skušal najti nadomestilo za prevajalsko vedo, ki se mu zdi vse preveč ab¬ straktna. Govoril je o metodologiji prevajanja, ali kot je sam dejal, o »teoriji za praktike«. Svoje nazore je nato skušal ponazoriti ob zgledu prevajanja iz angleščine. O neenot¬ nem in neurejenem sistemu izobraževanja bodočih prevajalcev, ki je v posameznih repu¬ blikah močno različen, je govoril M. Sibinovič. Pri tem je postavil zahtevo, da je končno treba ustanoviti tudi posebno šolo za prevajalce. Na njej bi najboljši učitelji, poznavalci prevajalske teorije in prakse (za katere je trdil, da jih ni tako malo), pripravljali posebej izbrane štu¬ dente za prevajalski poklic. Vrsta referatov se je ukvarjala s terminologijo, z enim od osnov¬ nih vprašanj vsakega strokovnega prevajanja. Tako je N. Dajovič poročala o prevajanju ter¬ minov s področja umetnostne zgodovine iz srbohrvaščine v ruščino. M.Galič je razmišljal o prevajanju strokovnih izrazov iz strojništva in elektrotehnike iz nemščine. R. Džerič pa je govoril o prevajanju vojaških terminov iz fran¬ coščine. Terminologiji sta bila posvečena še dva referata. J. Petranovič je razmišljal o vlogi terminov v splošnih slovarjih, B. Jančič pa je svoj prispevek zasnoval na kontrastivnem preučevanju tehniških terminov v nemščini in srbohrvaščini. O uporabi računalnikov pri pre¬ vajanju je teoretično govoril M. Rode, L. Ven- cel pa je skušala udeležence seznaniti z osnovnimi oblikami praktične uporabe raču¬ nalnika. Posebno pozornost je vzbudil prispe¬ vek Američana Josepha Clarca, ki dela kot prevajalec v Sarajevu. S številnimi primeri napačnega prevajanja, ki jih je zbral iz raznih objavljenih besedil, je pokazal na dokaj nizko raven znanja angleščine pri prevajalcih teh besedil. Nato je skušal najpogostejše napake predstaviti tudi sistematično - nekatere so bile na ravni srednje šole. Srečanja so se prvič udeležili tudi gostje iz tujine. Navzoča sta bila dva predstavnika 12 MOSTOVI 2/1987/XXII zveze prevajalcev v Bolgariji, ki že vrsto let uspešno sodeluje s srbskim društvom. B. Damjanov je predstavil organizacijsko struk¬ turo bolgarskega društva, P. Andreev pa si¬ stem, po katerem skušajo v Bolgariji določati kakovost prevoda. Skrbno pripravljeno srečanje je vsekakor uspelo. Število referatov - po tri na eno zase¬ danje - je bilo prav primerno, saj je omogočalo dovolj zbrano poslušanje in hkrati dovolj časa za razpravo, ki naj bi bila bistveni del takšnih srečanj. Žal pa udeleženci srečanja te možno¬ sti niso dovolj izkoristili. Vseh razprav je bilo bore malo, pa še te so se omejile na razčišče¬ vanje pojmov, ki so jih uporabljali posamezni referenti. Kljub temu so se izoblikovali nekate¬ ri predlogi, ki jih kaže omeniti. Eden takih je, da naj bi v prihodnje pri podobnih srečanjih lo¬ čili teoretični del, ki naj bi bil na skupnih zase¬ danjih, od praktičnega, ki naj bi ga pripravili v obliki »prevajalskih delavnic«. Te delavnice naj bi združevale udeležence po posameznih jezikih, pa tudi po problematiki. Po končanih srečanjih se je sestal Pro¬ gramski svet, ki je ugotovil, da je v prihodnje treba pripraviti takšno vsebinsko zasnovo srečanj, kakršno so nakazali predlogi v raz¬ pravah. Zato bo treba izvesti med udeleženci srečanja anketo, katere rezultate bi uporabil programski odbor za uskladitev vsebine pri¬ hodnjih srečanj z željami anketiranih. Po vsej verjetnosti bo treba predavanja razvrstiti po jezikovnih področjih. Praksa kaže, da preva¬ jalca za angleščino, na primer, ne zanimajo predavanja (ali prispevki), ki se tičejo francoš¬ čine. Programski svet naj bi se sestal še pred izbiro referatov za prihodnje srečanje ter na podlagi anketnih rezultatov določil vse¬ binsko in organizacijsko zasnovo srečanj. Programski svet je tudi sklenil, da je treba po¬ skrbeti za dvig znanstveno-tehniške ravni re¬ feratov ter pritegniti k sodelovanju tudi stro¬ kovnjake iz tujine, predvsem poznavalce pre¬ vajalske teorije. Sklenili so, da bo naslov na¬ slednjega srečanja »Način prevajanja stro¬ kovnih besedil«. Organizatorjem je treba še enkrat prizna¬ ti, da so veliko storili za uspešen potek sreča¬ nja. Vsekakor je velik dosežek, da se jim je posrečilo vse referate objaviti v zborniku, ki ga je dobil vsak udeleženec. To je mnogim referentom omogočilo, da besedil niso brali, pač pa o njih le poročali. S tem smo prihranili dragocen čas, ki je bil lahko namenjen razpravi. To nedvomno kaže posne¬ mati pri podobnih srečanjih. Žal pa je naglica, s katero so morali razmnoževati gradivo sre¬ čanj (zaradi še vedno premalo discipliniranih referentov, ki so svoje prispevke poslali v zadnjem trenutku), povzročila tudi nekatere nevšečnosti. Tako je bil zelo zanimivi referat M. Galič v zborniku natisnjen s tako števil¬ nimi tipkarskimi in drugimi napakami, da ga praktično skoraj ni moči uporabljati. M. R. in A. M. Zveza prevajalcev v Bolgariji Kot pri drugih narodih, katerih materinšči¬ no obvlada le majhno število ljudi, je tudi pri Bolgarih prevajanje že dolgo nepogrešljiva oblika ustvarjanja. Zato posvečajo prevajal¬ cem, temeljnim ustvarjalcem pri prevajanju, še posebno pozornost. Ena od njih je tudi način, kako so prevajalci organizirani. Ustanovili so enotno organizacijo vseh ki se ukvarjajo s prevajanjem. Nastal je Sajuz na prevodačite v Balgarija (Zveza prevajalcev v Bolgariji), ki spričo svoje organiziranosti in učinkovitosti zasluži, da si ga nekoliko podrobneje ogleda¬ mo. Zvezo so ustanovili 1974. Že prav na za¬ četku so poudarili, da gre za poklicno in ustvarjalno združenje, ki naj druži vse preva¬ jalce, ne glede na zvrsti prevajanja ali kon¬ kretne kombinacije jezikov. Na začetku jih je bilo 333. Pogoj za članstvo je bil, da so aktivni in uveljavljeni prevajalci ter da spoštujejo po¬ klicno etiko prevajanja. Danes vsebuje pravil¬ nik še nekaj pogojev za sprejem v članstvo. Tako mora književni prevajalec prevesti vsaj 5 del v obsegu skupaj več kot 150 avtorskih pol v prozi, 3000 verzov ali 10 dramskih del. Pre- MOSTOVI 2/1987/XXII 13 vajalec strokovne in filozofske literature mora imeti za seboj najmanj 5 prevedenih del v ob¬ segu več kot 150 pol. Za prevajalce poljudno¬ znanstvenih besedil so zahteve še večje: 250 pol. Simultani prevajalec mora delovati vsaj pet let in sodelovati na 40 različnih konferen¬ cah in podobnih srečanjih, konsekutivni pa mora v zadnjih petih letih prevajati pri 40 uradnih srečanjih in posvetovanjih. Če se kdo ukvarja s teorijo prevajanja in želi postati član zveze, mora v petih letih objaviti vsaj deset člankov s področja teorije, zgodovine ali kriti¬ ke prevajanja. Če se kandidat uveljavlja v raz¬ ličnih zvrsteh prevajanja, mora skupni obseg njegovih prevodov doseči 200 pol. Pri preva¬ jalcih za film in televizijo zahtevajo prevode najmanj 30 celovečernih ali 50 kratkih filmov. Vse zahteve se zmanjšajo za 30 % pri prevo¬ dih iz starih in eksotičnih jezikov ter za 25 %, če gre za prevajanje iz bolgarščine v tuje jezi¬ ke. Zahteve so znižane tudi pri prevodih izred¬ ne kakovosti. Nove člane sprejme upravni od¬ bor na priporočilo vodstva posamezne sekci¬ je, ki na podlagi recenzije in javne razprave sprejme kandidaturo na sestanku sekcije. Da¬ nes šteje zveza kakih 700 članov. Zveza deluje predvsem v sekcijah. Teh je pet: za književno prevajanje, za prevajanje družbenopolitične literature, za znanstveno in tehniško prevajanje, za simultano in konseku- tivno prevajanje ter za teorijo, zgodovino in kritiko prevajanja. Najštevilnejša je sekcija za književno pre¬ vajanje. Razdeljena je v skupine po zvrsteh (poezija, proza, mladinska književnost, dra¬ matika in prevajanje za film) in po jezikih (jezi¬ ki narodov SZ, angleščina, romanski jeziki, germanski in skandinavski jeziki, ostali evrop¬ ski jeziki, klasični jeziki in pa eksotični jeziki). Posebno sekcijo imajo prevajalci v tuje jezike. Sekcija za prevajanje družbenopolitične lite¬ rature spričo obsežnega področja, ki naj bi ga obvladovala, še vedno ni našla drugačne obli¬ ke za svoje delo, kot da so se njeni člani raz¬ delili po jezikih (angleščina, ruščina, nemšči¬ na, francoščina in drugi romanski jeziki). Na¬ meravajo pa se organizirati tudi po strokah, na primer za filozofijo, sociologijo, ekonomijo in podobno. Sekcija za znanstveno in tehniško preva¬ janje ni številna. Člani so razdeljeni v štiri jezi¬ kovne skupine: angleško, nemško, slovansko in romansko. Po strokah pa so že oblikovali skupine za medicino in biologijo, kmetijstvo, rudarstvo, pravo in strojništvo. Tudi sekcija za simultano in kosekutivno prevajanje ima manj kot sto članov. Družijo se po jezikovnih skupinah: ruščina, nemščina, francoščina, angleščina, španščina, arabšči¬ na, češčina in italijanščina. Najbolj maloštevilna je sekcija za teorijo, zgo¬ dovino in kritiko prevajanja, vendar je tudi raz¬ deljena v nekaj skupin: za kritiko, za teorijo, za zgodovino, za leksikografijo in za terminologi¬ jo. Kot posebno obliko delovanja Zveze pre¬ vajalcev v Bolgariji kaže omeniti Kabinet za mlade prevajalce. Združuje prevajalce, ki še niso dopolnili 35 let in se želijo izpopolnjevati v prevajanju. Za sprejem v kabinet morajo pre¬ vajalci izpolniti dokaj zahtevne pogoje. Knji¬ ževni prevajalec mora prevesti najmanj 30 pol proze ali 600 verzov ali dve drami. Ostali mo¬ rajo opraviti prevod vsaj 50 pol besedil. Simul¬ tani prevajalci morajo imeti za seboj vsaj osem mednarodnih srečanj, konsekutivni pa morajo sodelovati na dvajsetih uradnih pogo¬ vorih. Kritik mora objaviti vsaj pet kritik, preva¬ jalec za film pa mora opraviti prevode šestih celovečernih filmov. V kabinet sprejemajo na podlagi priporočila dveh članov zveze. Kabinet deluje v petih sekcijah: za književno prevaja¬ nje, za prevajanje družbenopolitične literature, za znanstveno in tehniško prevajanje, za si¬ multano in konsekutivno prevajanje ter za teo¬ rijo, zgodovino in kritiko prevajanja. Delo pote¬ ka v obliki seminarjev, srečanj, predavanj ter specializacije v tujini. Kabinet ima kakih 300 članov. Za uspešnejše delo vodi Zveza prevajal¬ cev v Bolgariji tudi posebna društva prevajal¬ cev. Organizirali so jih v večjih ustanovah, ki se ukvarjajo s prevajanjem, ter v okrožnih sre¬ diščih. Prvo je bilo ustanovljeno pri agenciji Sofia press, ki se je specializirala za izdajanje časopisov in knjig v tujih jezikih. Društvo imajo tudi pri BTA (Bolgarska telegrafska agencija), 14 MOSTOVI 2/1987/XXII v centru Informa v Sofiji, Cinta (Centralni inšti¬ tut za znanstvene in tehniške informacije) in pri komiteju za radio in televizijo. Vsako od teh društev ima svoje načrte. Tako, recimo, v BTA pripravljajo vojaški terminološki slovar za ru¬ ščino, angleščino, nemščino, francoščino, španščino in bolgarščino, v Informi pa pripra¬ vljajo strojno obdelavo vseh nenatisnjenih prevodov s področja tehnike. Društva preva¬ jalcev obstajajo v sedmih večjih mestih po vsej Bolgariji (Burgas, Plovdiv, Ruse, Stara Zagora, Trnovo, Vidin in Varna). Društva so organizirana podobno kot zveza, z več ali manj sekcijami ter obvezno skupino mladih prevajalcev. Dejavnosti so odvisne od števila članov ter od tradicije. Prvo tako društvo je bilo ustanovljeno v Varni leta 1976, zadnje pa v Trnovu. Najštevil¬ nejše je v Plovdivu (150 članov), najmanjše pa v Vidinu (30 članov). Osnovna značilnost teh društev je, da združujejo ne le člane zve¬ ze, ampak tudi druge prevajalce. S tem je ustvarjena možnost za sprejemanje novih čla¬ nov v zvezo. Pogoji za sprejem v društvo pre¬ vajalcev so namreč nekoliko milejši. Kandidat mora opraviti prevod vsaj ene knjige ali skupaj 15 pol proze ali 300 verzov ali ene drame. So¬ razmerno so zmanjšane tudi zahteve za osta¬ le oblike prevajanja. Najvišji organ Zveze prevajalcev v Bolga¬ riji je kongres, ki ga sklicujejo vsakih pet let. Do sedaj so imeli tri kongrese. Zveza ima vsa¬ ko leto občni zbor, ki ga skliče upravni odbor. Le-tega izvolijo s tajnim glasovanjem na kon¬ gresu. Upravni odbor izvoli iz svojih vrst izvr¬ šilni odbor, ki se sestaja vsaka dva meseca. Za tekoče delo ima zveza sekretariat. Organi¬ zirana je pač po sistemu kulturnih organizacij v deželah realnega socializma in ima velika pooblastila. Pravijo, da je to dejansko neke vr¬ ste ministrstvo. Pravilnik zveze pravi, da se sredstva zve¬ ze oblikujejo iz članarine, dohodkov lastne de¬ javnosti, daril in drugih virov, vendar je osnov¬ ni vir dohodkov subvencija, ki jo organizacija dobi od države. Toda tudi lastni prihodki zveze niso majhni. Osnova je tako imenovani sklad za ustvarjanje. Osnovni kapital tega sklada tvori 1 % prodajne cene vsake prevedene knjige, 2 % od honorarjev članov ter od dopol¬ nilne dejavnosti zveze. Osnovna oblika take dopolnilne dejavnosti je posebno podjetje Prevodi, ki skrbi za pisno in govorno prevaja¬ nje podjetjem in ustanovam pa tudi posamez¬ nikom. Razen v Sofiji so taka podjetja tudi v Varni, Plovdivu in Trnovu. Vsa skupaj zapo¬ slujejo več kot 3000 prevajalcev. Člani imajo poleg socialnega zavarovanja tudi druge ugodnosti. Tako lahko dobi član tako imenovani ustvarjalni dopust, ki ga prebi¬ je v kakem od počitniških domov zveze, da bi kar najbolje prevedel kako posebej pomem¬ bno delo. Zveza ima razvito tudi založniško dejav¬ nost. Redno izdaja dve glasili: Panorama in Fakel (Plamenica). Panorama je dvomeseč¬ nik, posvečen sodobnim tujim književnostim ter teoriji in kritiki prevajanja. Objavlja prevode iz tujih jezikov, ki po svojem obsegu ne zado¬ stujejo za knjižno izdajo. Fakel je v celoti posvečen sovjetski književnosti. Objavlja zgolj prevode iz različnih jezikov SZ. Zanimiva je rubrika Objavljeno prvič, v kateri objavljajo prevode sovjetskih pisateljev, ki sploh še niso bili objavljeni v SZ. Razen tega izdaja zveza tudi interno gla¬ silo Novini, ki objavlja poleg organizacijskih novic tudi teoretične prispevke ter podrobno bibliografijo vsega, kar je bilo prevedeno v bol¬ garščino ter napisano o prevodih in prevaja¬ nju. Omeniti je treba tudi knjižnico zveze. Ker je specializirana knjižnica, dobi dolžnostne iz¬ vode vseh v bolgarščino prevedenih knjig, okoli 300 na leto. Razen tega ima knjižnica naročenih več kot 60 različnih periodičnih izdaj, domačih in tujih, ki se kakorkoli ukvarja¬ jo s prevajalstvom. Najdragocenejši pa je fond kakih 3000 specialnih slovarjev in enciklope¬ dij, ki so tako potrebni pri prevajanju. Zveza ima zelo razvito mednarodno de¬ javnost. V zelo dobrih stikih je z Unescom in FIT (Mednarodna federacija prevajalcev), saj je z njuno pomočjo pripravila že vrsto medna¬ rodnih posvetovanj o prevajalski tematiki (Prevajanje in mednarodno sodelovanje, Pro¬ blemi prevajanja iz bolgarščine v tuje jezike, Stanje in problemi kritike prevajanja, Termino- MOSTOVI 2/1987/XXII 15 logija in prevajanje). Gradiva s teh posveto¬ vanj je objavila v posebnih zbornikih. Zveza ima dobre stike tudi z jugoslovan¬ skimi prevajalci. Podpisala je posebno pogod¬ bo o sodelovanju z Društvom strokovnih in znanstvenih prevajalcev Jugoslavije, redno pa pošilja svoje člane na mednarodna Beograj¬ ska srečanja, ki jih prireja Društvo književnih prevajalcev Srbije. Ni dvoma, da so mnoge značilnosti v de¬ lovanju organizacije posledica posebnih druž¬ benih razmer, vendar bi bilo prav, če bi naše prevajalske organizacije poskusile najti v delu Zveze prevajalcev v Bolgariji tudi pobude za zboljšanje svojega dela. M. R. Stanko Klinar Error Analysis ali 2x10 človeških zapovedi za prevajalce The article (written in the form of 2x10 commandments) vvarns the Slovene translator against typical errors in the use of tenses, articles, concord, vvord-order, orthography, (contrastive) idioms, choice of the correct word and similar grammatical and lexical items. It further vvarns against carelessness regarding the clarity of expression and tautology. It indicates some ways by vvhich the translator can adopt a more typical English style. It further encourages the translator to do everything that may raise the level of translation. At the end the article gives advice as to what and how and when (not) to translate, recommends a careful preparation of the translated text for printing, and careful proofreading. Tu so zapisane nekatere človeške zapovedi za slovensko-angleške prevajalce. Niso mojzesovsko dovršene, svete in nedotakljive. Da bi usmerjale vse prevajalčevo žitje in bitje, ni govora! So le osamele puščice na nekatere zagrizene predstavnike iz rodu »peccatum translatoris«, namočene v strup pristnih primerov, ki v zadnjem času senčijo slovensko nebo. Toda to niso prave zapovedi, so le jezikovni popravki in priporočila. Mojzesov navdih samo zlorabljam, kot ga zlorabljajo danes za vsakim vogalom (10 zapovedi za šoferje, 10 zapovedi za vitko linijo, 10 zapovedi za pravilno obuvanje čevljev, itd.). Oblika mi je potrebna kot krožnik za juho, da se ne razlije, toda za juho ostane krož¬ nik drugotnega pomena. S temi opravičili in z upanjem, da cilj posvečuje sredstvo, želim spregovoriti odprtim srcem, kot je v Mostovih februarja 1971 spregovorila Madeleine Duff v svo¬ jem spisu Notes on Errors of Word Order and Vocabulary in Slovene-English Trans¬ lation. To je ena redkih odkritih besed o vrednosti našega prevajanja, in tako koristna, da nam je še vedno živo potrebna. 16 MOSTOVI 2/1987/XXII Moj spis je sicer širši, a ostaja bolj na površju. Opozarja na formalne zadeve, ki so laže učljive kot pretanjene zanke besednega reda in pomenski odtenki bese¬ dišča, s katerimi se ukvarja Madeleine Duff, a so kdo ve zakaj ušle zornemu kotu slovenskega prevajalca. Ali pa so tudi v resnici še bele neraziskane lise v slo- vensko-angleškem jezikovnem razmerju. Pri nabiranju gradiva sem se oprl na »predstavljalska besedila«, to so tista, ki jih tiskamo pri nas z namenom, da bi tujcem predstavljala našo domovino (ali kak njen del). Naslovov besedil iz razumljivih razlogov ne navajam, razen če je to za razume¬ vanje problematike pomembno. Zgledi so za lažje razvedanje oštevilčeni. Kjer je potrebno, navajam izvirnik, sicer analiziram le angleški prevod. Prevodi (ali navedki), ki so dvomljivi, so opre¬ mljeni z vprašajem na začetku (ali dvema ali tremi, če je dvomljivost močnejša); tisti, ki so brez pridržka narobe, pa so opremljeni z zvezdico (ali dvema, če gre za vpijoč zdrsljaj). Okrajšava Corr. pomeni »priporočljiv popravek«. V oklepaju je ali uvod v obravnavani problem ali razlaga. 1. SPOŠTUJ SLOVNIČNE ZAKONITOSTI! a) Glagolski časi (Ne pozabimo na present perfect tense!) 1. Od leta 1919 nosi dom ime po pionirju slovenskega in evropskega alpinizma Valenti¬ nu Staniču (1774-1847). ** From 1919 the lodge carries the name of the pioneer of Slovene and European alpinism Valentin Stanič. Corr. Since 1919 the hut has been named after (/has borne the name of) a pioneer of Slovene and European alpinism, Valentin Sta¬ nič. b) Členi 2. * A short way before the Vodnik Hut appears a classical and often photographed vista of the south face of Triglav. Corr.... appears the classical... (Pogled na Triglav, ki se razkrije s tistega me¬ sta, je enkraten (uniquel). To poudarja beseda »classical«. Kako bi mogel tu stati nedoločni člen, ki bi absurdno namigoval, da je z enega mesta mo¬ gočih več »klasičnih« pogledov na isto stvar! - Nasprotno pa mora pri 1. zgledu zgoraj imeti »pioneer« nedoločni člen, ker Stanič ni bil edini, pač pa eden v večjem številu.) 3. ? The lodge stands on the Planina na Kraju, and is a converted Austrian barracks. Planina na Kraju was an important military base during W. W. I. Corr.... The Planina na Kraju was ... (Res ni dognano, katera slovenska zemljepisna imena se rabijo z določnim členom, vendar je treba vsaj v istem besedilu zapisovati dosledno. - V an¬ gleščini je mogoče zaslediti težnjo, da pri tujih ime¬ nih uporablja določni člen, četudi ga pri domačih za istovrstno ali podobno stvar ne uporablja. Na tem spoznanju temelji priporočilo za naš popravek.) c) Besedni red (in “there .. .”) 4. ? A short way before the Vodnik Hut appears the classical and often photographed vista of Triglav. Corr.... there appears ... ali:... before the Vodnik Hut the classical vista of Triglav appears. (/comes into view.) (Navedek spada v kategorijo stavkov, katerih glagole označujejo slovnice kot “verbs of existence or appearing on the scene” ali “verbs of general presentative meaning” (Quirk). Ti stavki imajo lah¬ ko prav tak besedni red, kot ga ima naš navedek, ki bi po pravilu torej moral biti sprejemljiv brez pridrž¬ ka. Mnogi domači govorci vseeno odklanjajo to obli¬ ko in priporočajo predlagani popravek.) MOSTOVI 2/1987/XXII 17 č) Skladnost osebka s povedkom 5. Osnova za njihovo gozdarsko dejav¬ nost so tako imenovani komercialni gozdovi. * The basis of their forestry activities are the so-called commercial forests, Corr. The basis ... is the ... forests. 6. Dvoživke so razred vretenčarjev, ki je življensko vezan na vodo. * Amphibians is a class ot water-bound vertebrates. Corr. Amphibians are ... (Pri 5. zgledu gre za tale razloček med sloven¬ ščino in angleščino: v slovenščini se ujemata glagol (povedek) in povedkovni samostalnik, ki mu sledi; kot da slovenski govorec sluti povedkovni samo¬ stalnik v množini in njemu na ljubo že vnaprej postavi glagol (povedek) v množinsko obliko. V angleščini pa se morata strogo ujemati le osebek in povedek. Ker je v našem primeru osebek v ednini (basis), mora biti tudi glagol v ednini (is). - Pri 6. zgledu pa je prevajalec seveda pretiraval; v zavesti znanja je preveč pogumno zajahal pravilo in padel čez na drugo stran. Toda lahko bi se mirne duše dal voditi slovenščini, ki sicer res ni dosledna glede na angle¬ ško pravilo, je pa dosledna v rabi oblike so, če je vsaj eden od samostalnikov levo ali desno v množi¬ ni.) d) -ly - prislov ali pridevnik? 7. Ob robu Polhograjskih Dolomitov nas predvsem prijazno vabi na obisk lepa travnata piramida... * At the fringe of the Polhov Gradec Dolo- mites we are first friendly invited to a visit of a pyramid... Corr.... cordially invited ... (,Friendly je pač vedno pridevnik in ne more mo¬ dificirati glagola. - Sicer pa tudi cordially ni salo¬ monska rešitev. Stavek kot celota ni angleško ugla¬ šen in temeljitejša pretvorba pomete tudi s tem:.) Corr. 2: On the fringe of the ... Dolomites, a lovely grassy summit beckons the visitor in- vitingly. ali: On the fringe ... stands a grassy, co- ne-shaped hill offering a friendly invitation to visit these parts. (Prvemu prevodu je treba zameriti zlasti napač¬ no rabo predlogov. Za visit pride to, in ne vem, če stavek i ve are invited to a visit of a pyramid ne pome¬ ni nekaj precej nasprotnega od tega, kar naj bi; po¬ meni namreč lahko, da pride nekam na obisk (neka) piramida, in da smo mi povabljeni zraven kot gos¬ tje.) 2. SPOŠTUJ PRAVOPISNE ZAKONITOSTI! a) Vejica 8. (Osnovno pravilo za rabo vejice se glasi: brezpogojno jo je treba vstaviti, kadar je od nje od¬ visen pomen obvestila. - Spomnimo se zgodbe o aristokratu in njegovem zastopniku na dražbi slik. Neka čudovita Rembrandtova podoba je bila ne¬ znansko draga in zastopnik, ki je bil zaradi cene močno v škripcih, je brž poslal gospodu telegram z vprašanjem, ali naj jo vseeno kupi. Brzojavni odgo¬ vor se je glasil: NO PRIČE TOO HIGH. Zastopnik jo je kupil - in bil okregan. Na pošti so za NO izpustili vejico! Zaradi ene same zanemarjene vejice je do¬ bilo obvestilo ravno nasproten pomen. Znanstveno-tehniško prevajanje resda pona¬ vadi ni takole anekdotično, lahko pa tako postane, če so nam vejice deveta skrb.) 9. A short way before the Vodnik Hut when the trail swings around the SW ridge of Tosc appears the classical and often photo- graphed vista of the south face of Triglav. (Navedek je pravilen tudi brez vejic. Ker pa je dolg in zapleten, bralcu zelo pomagamo, če jih postavimo pred vvhen in za Tosc, konec koncev je vrinjeni stavek - med vvhen in Tosc - vzporedljiv z “non—defining relative clauses”. Bralcu pomagamo tudi, če pred appears postavimo there ; glej 4. zgled. Res je pa tudi, da je bil navedek v surovem sta¬ nju, v kakršnem je bil najden »na terenu« (glej 46), zaradi gostobesednosti še znatno bolj zapleten in je še bolj klical vejice na pomoč.) 10. At the head of the Velska dolina is a turn-off for Dolič and from the top of Hribarice a side trip to Kanjavec can be made. (Tudi ta navedek je brez vejice popolnoma pra¬ vilen. Toda and tukaj ni strogo »dodajalni« ali »na- števalni«, ker ne navezuje istorodnega podatka (kakršen bi bil, recimo, »a turn-off for Dolič and one for Planika« ali v preprostih domačih primerih »ap- ples and pears«, »to fetch and carry«), marveč je »ohlapno vezalni« in uvaja docela drugorodni poda¬ tek, ki je zapisan kot cel stavek (ta bi morda lahko stal tudi kje drugje v besedilu kot samostojna poved). Zato je tudi tu in pred vsakim »ohlapnim« and (glej tudi 3) bralcu zelo olajšamo, če pred njim stoji vejica. 18 MOSTOVI 2/1987/XXII Pri klasičnem zgledu »He sold his car and his wife was angry« se šele pri besedah tvas angry za¬ vemo, da ni prodal tudi žene, in morda moramo iti nazaj popravljat vtis ter pred and narediti premor, ki bi ga bili naredili že prej, če bi bila tam vejica. Četu¬ di je vejica na tem mestu po pravilu neobvezna (»optional«), pa jo je vendar pametno vstaviti, ker lahko opustitev bralca za hip zavede ali »It puts the reader on the vvrong scent«, kot piše Fovvler.) Podobno tudi: The ancestors of man were a species of man-like apes living on the steppes, and now extinct. Chamois mating occurs in November, and gestation lasts six months. 11. (Naj nikogar ne zapelje slovenska raba, ki pred odvisnim stavkom zahteva vejico; pred that, ki pomeni ki ali da, ne more stati vejica, razen če ne pride tja iz čisto drugih razlogov: * It has been found, that man-like apes ... It has been found, as T. de Chardin claims in one of his books, that man-like apes ... Nasprotno pa je vejica umestna med odvisnim in glavnim stavkom, kadar stoji odvisni stavek pred glavnim: Alfhough he might well be classed as a nominalist, his nominalism was of an entirely new order. Svoja pravila imajo tudi oziralni stavki, kot je razloženo v vsaki dobri slovnici.) (Glej tudi 1. zgled, kjer mora drugače kot v slovenščini stati pred imenom Valentin Stanič veji¬ ca). b) Velika začetnica 12. at the time of the greatest peasant uprisings, the * reformation had taken hold of Slovenia... Corr. ... the Reformation ... (Enkratne (unique!) civilizacijske, kulturne, zgodovinske, umetnostne, politične, verske ipd. za¬ deve (gibanja, dogodke, vojne, dobe, umetniške struje) pišemo z veliko začetnico. Ker gre hkrati za specifično rabo, imajo določni člen (če ni iz kakih drugih razlogov kako drugače urejeno). Dodatni pri¬ meri: the Protestant Reformation, the Age of Ratio- nalism, the Early Stone Age, the Late Iron Age, Lju¬ bljana - the host city of the Congress (mišljen je kongres leta 1821), the Renaissance, the First/Se- cond VVorld War, World War l/ll, the National Libera¬ tion War, the Communist Party (of Yugoslavia), the League of Communists of Yugoslavia, the Slovene Popular Party (Slovenska ljudska stranka), the So¬ cialist Alliance of the VVorking People, the Nativity, the Crucifixion, the Resurrection. Ti nazivi brez dvoma prehajajo v kategorijo lastnih imen. Pač pa je potrebna mala začetnica, kadar ohranjajo občni pomen.) 13. * The general Rudolf Maister’s monu- ment... Corr. General R. Maister’s monument (ali the General R. Maister monument ali a/the monument to General R. M. ali a/the monu¬ ment dedicated to/showing General R. M.). (Nazive (titles), ki jim sledi lastno ime, pišemo z veliko začetnico. Sem spadajo zlasti državniški, plemiški, akademski in cerkveni nazivi in vojaški čini: President Tito, Chanceilor Kreisky, King John, Queen Elizabeth, Prince Charles, Princess Ann, King Alexander, Queen Marija, Kaiser Joseph II., Kaiserin Maria Theresa, Duke Karl, Doctor Po¬ točnik, (Associate) Professor Klemenčič, Marshal Tito, Colonel Golobradič, Admiral Mamula, Lieutenant Maglaj, Private Smith, Bishop Jeglič, Abbot Nadrah, Chaplain Golobočnik, Father (Marjan) Nusdorfer. Pri tem je pomembno vedeti: 1. Zveza naziva in lastnega imena nima določnega člena. 2. Nekateri nazivi so krajevno pogojeni: nazive kaiser, czar, infant, sultan, dauphin rabimo, kadar govorimo o deželi, kjer so doma; za opis slovenske zgodovine je (žal) beseda kaiser pomembna, akoravno jo lahko nadomestimo z bolj splošno emperor (Emperor Franz Joseph, Empress Maria Theresa). 3. Slovenske zveze, kakršne so (tov.) de¬ kan Šumi, rektor Kristan, minister Korošec, di¬ rektor Hafner, niso direktno prevedljive po vzo¬ ru General Maister, marveč jih prevajamo ta¬ kole: the Dean, Mr./Dr./Prof. Šumi, the Rector, Dr. Kristan, the Minister (of the Interior), Dr. Korošec, the Foreign Secretary, Mr. Raif Dizdarevič, the Director/the Manager, Mr. Hafner. (V novinarskem jeziku tudi Foreign Secretary R. D., Director Hafner, po vzorcu Prime Minister That¬ cher, Foreign Secretary Geoffrey Howe.) Pri tem se je vredno spomniti, da besede vicar, rector, dean po jezikovni plati bržkone ne MOSTOVI 2/1987/XXII 19 veljajo za nazive; in da v protestantskih skup¬ nostih pomenijo nekaj bistveno drugega. 4. Naziv brez lastnega imena, a v zvezi z določeno osebo, rabimo z določnim členom (razen v predikatni poziciji) in jih pišemo z veliko začetnico: The President decided ... In 1980 Ronald Reagan was elected President. Navidez vzporedne zveze so: (the) poet/dramatist/writer/essayist/archeo- logist/politician/guide/engineer/priest/farmer/ physician/surgeon/physicist/mathematician Jure Presetnik. Naštete besede ne veljajo za nazive, temveč za poklice, pred lastnim imenom jih pišemo z malo za¬ četnico in praviloma bi taka zveza morala imeti do¬ ločni člen. Vendar določni člen v teh primerih vedno bolj opuščajo, zlasti v novinarskih besedilih, mogoče pod vplivom zgoraj navedenih zvez. V stan¬ dardni angleščini bomo vseeno pisali takole: a monument to the historian Valvasor, commemorating the poet Valentin Vodnik, the works of the translator Anton Sovre, the Potočka zijalka, where the archeologist Srečko Brodar..., the innovations of the engineer Tomaž Brajdič, the farmer Srečko Medveš.) 14. ? Vodnik hut Corr. Vodnik Hut (Slovenska zemljepisna imena vključujemo v angleška besedila bodisi nespremenjena bodisi (delno) poangležena in/ali prevedena. V prvem pri¬ meru se ravnajo po slovenskem pravopisu (Velska dolina, Postojnska jama, Ljubljansko barje, Lju¬ bljanski dnevnik, Črni Vrh), v drugem primeru pa se prevedeni del ravna po angleškem (Vodnikova koča - Vodnik Hut, Postojna Cave, Ljubljana Marshes, Ljubljana Daily). Včasih je treba ločiti, ali gre za pre¬ vod ali opis: a) the Savinja Valley (to je prevod imena Sa¬ vinjska dolina), b) the Planica valley, the valley of Trenta (to je reliefni opis Planice in Trente, ki v izvirnem sloven¬ skem poimenovanju nimata besede dolina kot nujni sestavni del imena.) c) Apostrof 15. Kluzijev svišč - Clusius’ Gentian. Zoisova/Cojzova zvončnica - Zois’ Bellflovver Tudi: Clusius Gentian, Zois Bellflovver (brez apostrofa). (Ker lastni imeni ne izražata lastnine, marveč vrsto (rož), in se tudi končujeta na -s, je možno in smiselno opustiti apostrof, in to po analogiji z Judas kiss (Judežev poljub). Drugod je apostrof v rabi: Scheuchzer's Bellflovver, St. Bernard’s Lily, Bux- baum’s Speedvvell, lahko pa seveda tudi Venus’ Looking Glass. Imena rož pišemo v (poljudnih) znanstvenih besedilih z veliko začetnico, po analogiji z zgledi pri 12.) č) Delitev besed 16. * hel-pless, * chil-dren, * vvhi-le, * outstan-ding, * cha-racter, * ance-stor, * revi-evvs, * pu-blishing, * publis-hed, * acti-vity, * re-levant, * qu-otes, * de-aling. Corr. help-less, child-ren, vvhile, outstand-ing, char-acter, ances-tor, re-vievvs, pub-lishing, pub-lished, activ-ity, rel-evant, quotes, deal-ing. (Delitev besed je najočitnejše površinsko zna¬ menje, da je bilo angleško besedilo natisnjeno v Sloveniji. Napačne delitve pa ni kriv stavec, marveč korektor; korektorsko delo pa po pravilu opravi pre¬ vajalec sam. Nemogoče je, da bi na tem mestu naštel in po¬ nazoril pravila za delitev angleških besed. Omenim naj le najbolj vpijoča: 1. deli čim manj, ker delitev besed ni v duhu angleščine; (na tistih štirih straneh, kjer sem izpisal zgornje besede, je kar 57 (!) razdeljenih besed - število, ki že samo po sebi kaže na tujčevski odnos do angleščine; nekatere delitve so seveda tudi pra¬ vilne, pač po pregovoru o zrnu in slepi kuri, zato pa druge, kot tožijo domači govorci, kazijo besede do nespoznavnosti (npr. * ance-stor); 2. ne deli enozložnih (po izgovorjavi!) besed; 3. zloženke razdeli po zloženskem šivu; še zla¬ sti, če zloženko pišemo z vezajem, ker drugače do¬ biš v eni besedi dva vezaja; 4. večzložne besede razdeli po pravilu o odpr¬ tih in zaprtih zlogih; 5. ker pa četrto pravilo ni dosledno izvedljivo in je vrh tega za Slovenca tako in tako kočljivo (žal pa je ravno srž razlike med angleščino in slovenščino), POGLEJ V HORNBYJEV ALI LONGMANOV SLOVAR!) 3. SPOŠTUJ IDIOMATSKE ZAKONITOSTI! a) Predlogi 17. *... arrive to a gorge Corr.... arrive at... (Predložna idiomatika spada k osnovnemu jezi¬ kovnemu znanju. Na tem mestu je ni mogoče obšir¬ neje obravnavati. O njej govori nepregledna vrsta 20 MOSTOVI 2/ 1987/XXII priročnikov.) b) Besedišče 18. a) ? The lodge carries the name of Valentin Stanič. Corr. The hut bears the name/is named after... b) * Voluminous books descant the beauties of our Alps ... Corr. (?Voluminous books/) Weighty to- mes extoll (/celebrate) the beauty of (?our/) the Slovene Alps ... (Tudi vokabularna idiomatika spada k osnovne¬ mu jezikovnemu znanju. Če tega ni, nam zadnji od¬ tenek pomena ali konotacijo da pač dober slovar ali domači govorec.) 19. a) ?? the between-the-two-wars period Corr. the intervvar period b) učna pot (na Šmarni gori) * teaching path - Corr. nature trail (Tehničnih terminov, kamor spada učna pot - a tudi medvojno obdobje ni daleč stran - sicer ne šte¬ jemo med idiome, vendar so za prevajanje ravno tako žilavi in ne dovoljujejo nobenih svojevoljnosti ali »logičnega« sklepanja. Če jih ni v slovarju, pojdi k tistemu, ki zna, ne k tistemu, ki ugiba!) c) Členi 20. Reče se ON TOP OF Triglav, toda FROM THE TOP OF Triglav. (Veliko rabe člena je idiomatične in se je je kot take treba naučiti na pamet.) 21. a) *... hoping for a fine vveather the follovving day Corr.... hoping for fine vveather... b) * It is visible from great distance ... Corr. ... from a great distance/from quite a distance (So samostalniki, ki v nobenem primeru ne morejo imeti pred seboj nedoločnega člena: vveather, progress, lučk, tun, news, advice, fur- niture, information. So drugi, ki jih lahko prište¬ jemo v isto neštevno kategorijo, a imajo v ne¬ katerih zvezah nedoločni člen, ne da bi zato zapustili svojo kategorijo ali se pojavljali v množini. Če njihove rabe ne poznamo dobro in je ne razliku¬ jemo, jih lahko glede nedoločnega člena medse¬ bojno kontaminiramo. - Dokler te idiomatike ne obvladamo, je brezpogojno nujno, da se zatekamo k domačemu govorcu angleščine ali vsaj k Hornbyje- vemu in/ali Longmanovemu slovarju; v slednjem glej tudi str. XXX spodaj.) 22. * at the height of 50 metres Corr. at a height of 50 metres (Kljub vsem jezikovnim in vsebinskim oprede¬ litvam vztraja v tej zvezi height pri nedoločnem členu. Podobno še: at a distance of 3 miles, at a depth of 375 metres, at a speed of 60 km per hour (toda: at the speed of sound), an eagle with a vvingspan of 2.5 m, the female gives birth to a maximum of tvvo live offspring, the ascent from Bovec to Krn lasts a total of 9 to 10 hours, Ljubljana has a population of 302,020. Zdi se, da raba niha v primerih: Here the timberline does not usually exceed an/the altitude of 1,600 m. Triglav does not even reach an/the altitude of 3,000 m. Stavka res nista mojstrska (vse skupaj se da povedati preprosteje: The timberline does not exceed 1,600 m; Triglav is not even 3,000 m high), vseeno pa kažeta na spolzki jezikovni problem, ki si ga ne znamo razložiti. Morda vpliva na rabo predložna zveza pred zadevnim samostalnikom; v tem primeru ima samo¬ stalnik namreč vedno nedoločni člen. Če pa je pred samostalnikom goli glagol, raba niha (kar spet ne velja za šesti primer zgoraj: »lasts a total of...«), vendar ni jasno, kdaj in zakaj. Oglejmo si še naslednje primere: Chamois mating occurs in November, with a gestation period of 6 months. Chamois mating occurs in November, with the gestation period lasting 6 months. (Chamois mating occurs in November, and gestation lasts 6 months.) Očitno je, da na rabo členov pred gesta¬ tion vpliva zgolj formalna idiomatika, to je obli¬ kovanost stavkov, in ne vsebinsko sporočilo, ki je v vseh primerih isto. - Slogovna vrednost pa seveda ni ista (najbolj naraven je stavek v oklepaju), in od tod verjetno pri okornih formu¬ lacijah jezikovne težave. (So nizko frekventne, v jeziku se ne obrusijo in ne ustalijo.) 23. (Opazujmo, kako se glede določnega čle¬ na vedejo pridevnikovi presežniki v povedkovni rabi (»predicative superlatives«)! MOSTOVI 2/1987/XXII 21 a) The waters of Lake Bohinj are lowest in February. b) Karst potholes are most common around Prehodavci and Hribarice. c) Among the shrubs, honeysuckle shrubs are the most common. č) The lowest part of the limestone pave- ment is the most vveathered. d) Najmočnejše je bilo sirilo, če so želod¬ ček narezali kot tobak ... ? Rennet was the strongest if the stomach was cut up into strings like tobacco ... Corr. The rennet was strongest... (Prvo pravilo: Pridevnikovi presežniki v poved- kovni rabi nimajo člena. - Glede na drugo pravilo lahko tudi rečemo, da se stvar, na katero se pre¬ sežnik nanaša, primerja sama s sabo ob drugem času ali na drugem kraju; presežnik tedaj izraža le najvišjo stopnjo pridevniške lastnosti, ki jo tista stvar ali oseba doseže ob drugem času ali na dru¬ gem kraju. Drugo pravilo: Kadar pa sobesedilo namiguje na primerjanje (z drugimi podobnimi ali istovrstnimi stvarmi) in kaže, da presežnik prekaša vse drugo, kar je navedeno ali implicirano v bližnjem kontek¬ stu, dobi pridevnikov povedkovni presežnik določni člen.) To si lahko ponazorimo s preprostim zgledom: 1. The King was happiest in the hunting grounds. (Kralj je bil najbolj vesel/zadovoljen, kadar je bil v loviščih.) 2. The King was the happiest in the hun¬ ting grounds. (Kralj je bil od vseh, ki so bili v lovišču, najbolj vesel.) V luči tega spoznanja lahko še enkrat preveri¬ mo gornjih pet zgledov.) 24. (V nasprotju s pridevnikovimi so prislovovi presežniki (»adverb superlatives«) (na kateremkoli mestu v stavku) glede rabe člena nedoumljivo idio- matični.) a) * Lake Bohinj contains the most water during the thavving period in May. Corr.... contains most water... b) Najbolj izstopajo tiste gore, ki imajo pobočja zelo strma. Mountains with very steep slopes stand out the most. c) The tree that reaches (the) highest is the beech. (Zgleda b in c sta pravilna.) 25. (Oglejmo si še odličen zgled idiomatske rabe nedoločnega člena kot dokaz, da se tudi v na¬ ših prevodih najde pravo mojstrstvo!) ... nekako do nadmorske višine 1000 m, nato se temperature polagoma znižujejo in na 1520 m visoki Komni znaša najvišja znana temperatura še 26,2 “C, na Kredarici (2515 m) pa komaj 18,8 °C. Above this limit (about 1,000 m above sea level), the temperature decreases and at 1,520 m -the altitude of Komna - the highest knovvn temperature is stili a low 26.2 °C vvhile on Kredarica (2,515 m), it is only18.8 °C. (Škoda le, da beseda low vsebinsko ne ustreza; moralo bi biti high, ki pa se slogovno ne prilega.) č) Stilizacija 26. (Napis na urejenem počivališču.) Ta prostor smo uredili za vaš počitek v narodnem parku. Prosimo vas, da zapustite prostor čist (odpadke odnesite s seboj!) in s tem pomagate ohranjati čisto okolje. Uprava TNP ??? We have arranged this plače for your rest. Please take ali your refuse with you thus helping to preserve the environment clean. TNP Administration Corr. This is a picnic area (ali ... a rest area). Please leave it in the condition you would like to find it, and take ali your litter with you. Help to preserve the environment. TNP Managing Board (Če tožimo, da neki prevod zveni slovensko, gre ponavadi za zgrešeno stilizacijo. - V našem pri¬ meru si prevajalec nikakor ne sme privoščiti zveste¬ ga prevajanja, ampak mora posneti tisto, kar je možno najti na podobnem javnem napisu nekje v Angliji ali Ameriki, pa naj izvirno slovensko sporoči¬ lo te besede vsebuje ali ne. (Izvirno slovensko be¬ sedilo je tako ali tako večinoma šibko.) Zlasti motijo subjektivni začetek (We have arranged...), refuse namesto litter in zadnji stavek, ki mu clean ni potre¬ ben. (Clean is implicit in preserve - if we presume that a natural environment is clean until people mess it up.) - Drugače bi bilo seveda z glagolom keep\ tu brez clean ne gre: Help to keep the environ¬ ment clean.) 22 MOSTOVI 2/1987/XXII 4. PREMOŠČAJ KONTRASTIVNE PREPADE! a) Množina-ednina (in narobe) 27. a) Na Bovškem raste na takšnih meliščih korenikasta krvomočnica. In the Bovec area this type of ?screes provide the habitat tor the “cranesbill”. Corr.... this type of scree provides ... (Za izrazi »a/this/these/that/those type(s)/ /kind(s)/sort(s) of...« stoji samostalnik brez člena v ednini, ne glede na (ne)števnost ali (nedoloč¬ nost in ne glede na to, kakšna je raba v slovenščini (kjer je pogosto množinski samostalnik). Podobni primeri: mite - any of several types of very small insect- -like creature, often found in food, viper - any of several types of small poisonous snake, frog - any of several types of small hairless tailless anima/ that live in vvater and on land, have long back legs, and make a deep rough sound. (Glagol je tu v množini zaradi množinskega samostalnika types.) Vendar to ni dosledno. Longman, iz katerega so pravkar navedeni primeri, ima tudi: vulture - any of several types of large ugly tro- pical birds, eagle - any of various types of very large strong meat-eating birds, titmouse - any of several types of small European birds. Drugačna raba (npr. these type of screes; she was sort of a blonde) pripada bodisi substandardni bodisi pogovorni angleščini. Glede tega in glede razlike v pomenu v nekaterih primerih glej Longma- nov slovar, geslo kind - USAGE! Dodatni primeri: a special kind of scarecrovv, members of a species of large cat, he managed to get the job of subeditor, he rose to the rank of colonel. V hvalilnih in zmerjalnih zvezah ima samo¬ stalnik, ki sledi predlogu of, vedno nedoločni člen: a beast of a man (proti: that type of man), a beast of a job; a hell of a journey; that buli of a director; that angel of a woman; l’ll kili that — of a sergeant. (Hemingway.) To bržkone zato, ker so ti izrazi (nizko) pogo¬ vorni.) b) V 17. in 18. stoletju ... In the 17 th and 18 th centuries ... b) Sedanjik - past tense 28. (V zapisniku seje) Tajnica obvest/ prisotne ... - The secre- tary informecfall present... Dr. V. vpraša, če ... - Dr. V. asked if... Predsednik razlož/ dr. V_- The chair- man explained to Dr. V.... Dr. V. se ne strinja ... - Dr. V. did not agree... c) Pridevnik-samostalnik 29. Zaradi številnih lokvanjev je obala je¬ zera posebej privlačna. The abundance of lotuses makes the shore of the lake particularly attractive. (Glej VESTNIK 1983, 2, str. 26-38. Vestnik izdaja Društvo za tuje jezike in književnosti SRS, ki ima sedež na Filozofski fakulteti v Ljubljani.) č) Glagol-samostalnik 30. Prosimo, navedite, če želite ... Please State your preference for... (abstraktni samostalnik) 31. Večina žuželk ima krila in nekatere prav dobro letijo. Insects are mostly vvinged, and some of them are very good fliers. ( Ali tudi: some of them fly very well / fly a great deal.) (kon¬ kretni samostalnik.) (Glej VESTNIK 1986, 1-2, str. 22-43.) d) Primernik-osnovnik (in narobe) 32. a) Bil je rojen v manjšem podežel¬ skem mestu severno od Ljubljane. He was born in a small town to the north of Ljubljana. b) visoko šolstvo - higher education. e) Faux amis 33. Eventualno je sestanek lahko na¬ slednji petek. * Eventually the meeting can ... Corr. The meeting can possibly be next Friday//Perhaps the meeting can be ... (Glej MOSTOVI 1985, 2,str.24-31.) f) Pomanjševalnice 34. Hrani se tako, da izsesava ličinke žu¬ želk, rakce, polže ... MOSTOVI 2/1987/XXII 23 It feeds by sucking on the larvae of insects, small crabs, snails ... (Če ni drugače urejeno, prevajamo v znan- stveno-tehniških besedilih slovensko pomanjše- valnico s small - medtem ko v leposlovnih besedilih uporabljamo tudi little. Drugače je pri besedah jeziček - uvula, jajčece -ovum, jaslice - crib, ki so čisti tehnični termini in jih moramo terminološko ustrezno prevajati ne glede na to, ali ima termin v izvornem jeziku obliko po- manjševalnice ali ne. - Oblika pomanjševalnice v teh primerih sploh ne šteje. Izvedenke so pomensko tako odmaknjene od osnove, da so docela osamo¬ svojene, kar je razvidno tudi iz dejstva, da lahko sprejmejo pridevnik »velik«.) g) »Rad« 35. Medvedi-klateži se radi lotijo drobni¬ ce in tudi govedi. Errant bears do not hesitate to attack sheep or goats as well as cattle. (V tehniškem jeziku ne pomeni slovenski »rad« nič drugega kot običajnost ali ponavljanje ter je treba zanj poiskati ustrezen prevod. - Ta pomen ima pogosto tudi v vsakdanjem pogovornem jeziku.) Podobni primeri: Steklo se rado razbije. Glass breaks easily.//Glass is brittle. - Ponavadi se ravno pred odhodom rado zatakne. Things usually go vvrong just when you want to leave. h) Prislovno določilo -osebek 36. V 10.000 letih holocena sta kraška korozija in mehanično razpadanje zgornjo plast površja že močno preoblikovala in jo zni¬ žala. The 10,000 years of karst solution (/ero- sion) and mechanical vveathering during the Holocene period have drastically reshaped and lovvered the surface layer of rock. Poleg enakovrednega: During the 10,000 years of the Holocene (period), k.s. and m.w. have drastically ... (Mnoga slovenska prislovna določila se narav¬ no podajo v angleškem stavku kot osebki. Glej Dana Blagajne, K prevajanju slovenskih prislovnih določil v angleščino, MOSTOVI, 1971, februar, 8 - 10 . Vladimir Ivir v svoji knjigi TEORIJA I TEHNIKA PREVODENJA (II. godina) na straneh 11-12 raz¬ pravlja, da je treba še ugotoviti, kdaj se prevaja tako in kdaj drugače. Npr. lokativ v stavku V kovčku je nosil vse svoje premoženje se prevede s predložno zvezo In the suitcase he carried ali his belongings. Toda lokativ v neosebnem stavku V tem kovčku lahko nosite vse, kar rabite na poti (V ta kovček se lahko zloži vse, kar človek rabi na poti) se lahko prevede z nominativom (tako da prislovno določilo kraja postane osebek): This suitcase will carry everything that one needs on a journey, vrh tega pa se lahko prevede tudi s predložno zve¬ zo: In this suitcase one can carry everything that one needs on a journey. Stvar je take narave, da kliče po temeljitejši raziskavi.) i) Predlog-deležnik + predlog 37. Dragulji iz kraljevih grobov v Uru Jewellery foundin the royal graves at Ur (V angleščini se predlog pogosto okrepi z ustreznim deležnikom, ki daje slutiti, kot da gre za okrajšan oziralni odvisnik. - Dodatni primeri: gostilna ob cesti - an inn standing/situated by the roadside, majhen dedec s šajkačo na glavi - a short fellovv with a soldier’s cap perched on his head. The pastoral homestads on sheep and goat pastures differ from those intended tor other types of animals by the insignificant number of buildings. V slovenščini včasih predloga ni, ostane samo rodilnik: Morfogrami so arhitektonski prevodi idej Prešerna, Cankarja, Župančiča in iz druge evropske literature. The morphograms testify to an architectural rendering of themes and ideas found in P., C., Ž., or else in European literature. Tudi v angleščini včasih predloga ni, ostane samo deležnik: pravila o sosledju časov - rules governing the sequence of tenses j) Slovenske končnice 38. Grofje Attemsi ??? the Attemsi counts - 24 MOSTOVI 2/1987/XXII Corr. the Counts of Attems (Res ni raziskano, katere slovenske končnice in v katerih zvezah se v angleščini ohranijo, vendar je kljub temu malo verjetno, da bi se ohranila slo¬ venska končnica pri tujih imenih. To bi pomenilo, da bi sprejemali Angleži tuja imena (v našem primeru nemška) prek slovenskega posredništva. Le zakaj jih ne bi vzeli naravnost iz izvirnika?) 5. PREVAJAJ VSEBINSKO PRAVILNO! 39. ... naprej pa sledimo široki in izredno razgledni poti okrog Tosca do Vodnikove koče. We continue on our way by a wide trail offering a svveeping view * from the Tosc range to the Vodnik hut. Corr. ... by a wide and execptionally pa- noramic trail around Tosc and as far as the Vodnik Hut (/trail vvhich svvings around Tosc to the Vodnik Hut). (To je vsebinska napaka, ki je domači go¬ vorec, če se k njemu zatečemo po pomoč, ne more popraviti. Ta namreč redno popravlja samo jezikovno plat, ki pa je v našem primeru v redu. Za vsebinsko stran vselej odgovarja prevajalec. Zato nima smisla že vnaprej zamašiti usta morebitnim oporečnikom, češ, prevod je »stoprocenten«, saj ga je preveril domači govorec. - Isto velja za naslednji primer.) 40. Nemški gorniki so se organizirali leta 1874 v Nemško-avstrijsko planinsko dru¬ štvo - DOAV. Njihove sekcije, kranjska, trža¬ ška in beljaška, so v Julijcih urejevale poti in postavljale planinske postojanke. In 1874, German mountain enthusiasts organized a German-Austrian alpine society called D.u.Oe.A.V. Their branches in * Kranj, Trieste, and * Bled maintained the trails and built mountain huts in the Julian Alps. Corr. ... Their branches in Carniola (ali Ljubljana, ker je bil tu sedež sekcije), Trieste and Villach (in malenkosten jezikovni popra¬ vek v nadaljevanju: marked paths and built mountain huts)... 6. PREVAJAJ DOSLEDNO! 41. (Samo dvajset vrstic narazen najdemo v istem angleškem besedilu različne zapise za isto stvar.) ?: 1. Krnska Škrbina, 2. Krn notch, 3. Krnska škrbina - a cut betv/een Krn and Batognica, 4. Krn škrbina, 5. Krn škrbina. (Predlagam, da se prva navedba v besedilu glasi the Krnska škrbina (Krn Notch), v nadaljevanju pa the Krnska škrbina - in nič drugega!) 42. ?: Bohinj lake, 3. Bohinj Lake, 3. the Lake of Bohinj, 4. the lake of Bohinj. (Vse to je sicer (verjetno) sprejemljivo (in v posebno domoljubnih besedilih najbrž tudi »the Bohinjsko jezero«) - samo ne vsa zmešnjava na kupu v istem besedilu. Najbolje pa je, če vsi sprejmemo in dosledno pišemo Lake Bohinj, in podobno Lake Bled, Lake Cerknica, Lake Negova, Lake Km, Lake Zbilje. Naloga, da ustalimo angleške prevode sloven¬ skih imenskih zvez (tistih pač, ki se, vsaj delno, pre¬ vajajo), pripada ravno slovenskim prevajalcem. Da bi ta cilj dosegli, moramo prevode uzakoniti in se jih držati. Dokler pa bo seveda vsak prevajalec delal po svoje in celo v istem besedilu uporabljal različne možnosti, cilja ne bomo dosegli. - Tej sorod¬ no tematiko najdemo v VESTNIKU 1985, 1, 1-22, in1985, 2,8-31. 43. (Tudi člene je treba rabiti ali opuščati do¬ sledno; glej 3. zgled!) 44. Naše bralno občestvo je zvedelo za umet¬ niška dela Feliciana Ropsa, Fransa Masereela in VVilliama Hogartha, kot tudi za stvaritve Francisca Goya, Honoreja Daumiera in Van Gogha iz prejšnjih obdobij. ?Our readers learned about the works of art of F.R., F. M. and W. H. as well as of the creations of F. G., H. D. and V. G. in earlier pe- riods. Corr. ... learned about vvorks of art pro- duced by F. R., F. M. and W. H. as well as those made by F. G_ (Ne menjaj besed za oznako iste stvari, ker drugače bralec ne bo vedel (takoj), ali je v resnici mišljena ista stvar. V slovenščini radi navajamo so¬ pomenke - v našem primeru stvaritve za umetniška dela - ker sodimo, da kažejo na bogastvo jezika in piščevo spretnost, angleščina kot premočrtni jezik pa za poponoma istovetne stvari - v našem primeru gre slej ko prej za slike - tega ne ljubi. Seveda tudi ponavljanja istih besed ne ljubi, zato se izmaže s kako nadomestno besedo, v našem primeru z those. - Glede »nadomestnega that/(those)« glej VESTNIK 1984, 1-2, 20-38; glede produced by in made by v našem popravku pa glej zgled 37.) MOSTOVI 2!1987/XXII 25 7. OGIBAJ SE GOSTOBESEDJA, četudi te izvirnik zavaja k temu! V angleščini velja jasno in jedrnato izra¬ žanje še vedno za odliko, drugače kot v slo¬ venščini, kjer smo ga po »briljantno« uspelih šolskih reformah revolucionarno odpravili na vseh razumniških ravneh. Zavrzimo skušnja¬ vo, da bi se v angleščini spustili na slaboumne (pred)osnovnošolske formulacije, četudi mo¬ ramo zaradi tega izvirnik kar temeljito pre¬ delati! Naj raje naročnik primakne nekaj odstotkov k honorarju! 45. Čez preval Čez Dol pridemo po lepo speljani mulatieri do Zasavske koče na Pre- hodavcih. S Prehodavcev se spustimo v Doli¬ no Triglavskih jezer in gremo po najbolj drago¬ cenem in najbolj občutljivem delu Triglavske¬ ga narodnega parka. ?We reach Zasavska hut on Prehodavci by a well-designed mule track over the Čez Dol pass. We descend into the Triglav Lakes Valley from Prehodavci and walk through the most precious and delicate part of TNP. (V starih »zaostalih« časih so rekli, da se dva¬ krat v mlinu pove. V današnjih »naprednih« pa avtor in prevajalec brez sramu ponavljata Prehodavce, av¬ tor dvakrat zapovrstjo zatrobi najbolj (kot da je na zboru naravovarstvenih aktivistov, ki jih je treba in- doktrinirati), z glagoloma se spustimo in gremo za¬ pelje prevajalca v ohlapno malopomensko gostobe- sedje We descend ... and walk ... (kot da walk na tem mestu sploh kaj dopolnjuje descend\), nekaj šari z občutljivim delom, ki Slovencu, če si drzne iz drugih virov slutiti kako ozadje (zgodovinsko, finančno, estetsko, geološko, botanično, pravno, politično???), morda še kaj pomeni, Angležu, ki na tistem kraju najde samo kruto golo kamnito pušča¬ vo, pa nič. Tovrstna besedila (namreč vodniška) so seve¬ da zmeraj neprimerno daljša kot naš zgled in je v njih podobnih ponavljanj veliko. Čisto, smiselno ali celo prijetno oblikovanje vodniških besedil ni lahko niti v materinem jeziku. Pisec naj se zaveda, da je treba važno stvar povedati na začetku in/ali na kon¬ cu stavka, ker sta ta dela najbolj poudarjena, in da so nosilci ključnih točk vprašanja: kam (gremo), kako (bomo tja prišli), kaj je tam in kaj bomo potem počeli? Pri ohlapno in preobilno zbesedovanem navodi¬ lu bralec/poslušalec ne ve, če ne bi vmes malo za¬ dremal ali se kako drugače otepel besedne popla¬ ve, ki ga ovira in muči na poti do jedra sporočila. Predlagam popravek obeh besedil, tako izvirnika kot prevoda:) Corr. Čez preval Čez Dol pridemo po lepo speljani mulatieri do Zasavske koče na Prehodavcih. Od tod se spustimo v Dolino Triglavskih jezer, najbolj dragoceni (in ob¬ čutljivi?) del Triglavskega narodnega parka. (To obliko naj bi imel prevajalec v mislih, preden pretopi besedilo v angleščino. Resnično je nujno, da najprej prevede izvirnik v neko drugo slo¬ venščino (seveda samo v mislih, sproti), tako, ki je »očiščena«, bolj »premočrtna« in zato angleščini bližja. To je nekakšna vmesna stopnja, ki omogoča boljši prevod. Z njo se odtrga od »preslovenskega« izvirnika. V našem primeru da »počiščena« vmesna stopnja takole angleščino:) Corr. A well-designed mule track leads via the Čez Dol pass to the hut Zasavska koča na Prehodavcih. From there we descend into the Triglav Lakes Valley, the most precious part of TNP. 46. ?A short way before Vodnik hut when the trail svvings around the pronounced edge from the Southern side of Tosc to its vvestern flank appears a classical and often- -photographed vista of Triglav’s south side. (Naporen stavek, ni kaj! A tak se je rodil že avtorju, in prevajalec ga ni niti malo prevzgojil. - Če poravnamo še spotakljive jezikovne grbine, ki seveda tudi mučijo bralca in mu meglijo pregled - glej 2, 4, 9,14 - naj bi se prevod glasil:) Corr. A short way before the Vodnik Hut, when the trail svvings around the pronounced SW ridge of Tosc, there appears the classical and often photographed vista of the Triglav south face. (/of the south face of Triglav.) (Ali ima svojo besedo zraven premajhno pozna¬ vanje stvari in od tod zatekanje v preveč dobeseden prevod, češ, nekaj bo že pomenilo?!) 47. ?The longer route svvings right to the Uskovnica pasture. It continues from there over the Trstje pasture. (Besedi from there sta odveč. Pametno pa je stavka združiti:) 26 MOSTOVI 2/1987/XXII ali: ... to (the) Uskovnica, continuing over... 48. ?This exceptional location gives the amphitheatre of Zadnjica the appearance of one of the vvildest and calmest parts of TNP. (Zakaj location ? Zakaj ne kratko:) Corr. Thus the amphitheatre of Z. is given the exceptional appearance of one of the most rugged yet peaceful parts ... (Glede popravkov v drugem delu stavka glej 11. zapoved.) 8. STILIZIRAJ ČIM MANJ »»OSEBNO« (SUBJEKTIVNO) IN ČIMBOLJ »STVARNO« (OBJEKTIVNO)! 50. a) Naša zgodovina/literatura/ /znanost ?Our history/literature/science corr. Slovene/(Yugoslav) history/literatu- re/science (V znanstveno-tehniški angleščini prevladuje težnja po stvarnem (objektivnem) do tolikšne mere, da izvečine ni več pravega prostora za subjektivne izraze kot mi in naš. (Glej tudi 26: ?We have arran- ged ...; toda pri 45 ostane vre descend zaradi do¬ mačnosti stila.) Medtem ko Slovenci docela naravno in za naše potrebe dovolj natančno uporabljamo naš, kot je zgoraj v navedku, pa Angleži sodijo, da our na tem mestu ni v duhu angleščine (»not in accordance with the špirit of the language«). To sicer ne drži stoodstotno, ker v (zanosnem) domoljubnem besedilu tudi Anglež in Američan re¬ četa in zapišeta our (»our miners«, »our Republic«). Vendar je v stvarnem nečustvenem slogu razlika med jezikoma dovolj pomembna, da se moramo na¬ njo opozoriti. Veljati bi moralo tudi nasprotno. Če Anglež (Američan) s svojega osebnega (domovinskega?) stališča govori in piše English (American) history/li- terature/science, bi morali to prevesti v slovenščino kot naša zgodovina, etc., če nočemo vnašati v slo¬ venščino angloameriških prvin; pri tem pa tokrat po¬ meni naš nekaj bistveno drugega kot zgoraj v na¬ vedku, pač v skladu z drugim vsebinskim izho¬ diščem. Seveda običajno ne prevajamo tako, ker smo se navadili reči naravnost angleška/ameriška zgo¬ dovina/itn. Morda slutimo, da bi se naš lahko po¬ mensko prilagajal izhodiščem v nedogled in da zato le ni tako enoumen in natančen, kot se zdi v izvirni slovenščini. (Naš, se zdi, je rezerviran samo za slo¬ venski. Le zakaj se ne domislimo, da bi ga tako pre¬ vajali v angleščino?)) b) Naša dežela je bogata z gozdovi. ?Our country is thickly vvooded. Corr. Slovenia is ... (Our country ni angleška zveza. Angležu zbuja nejasna domoljubna namigovanja, ki pa v vsakem primeru gotovo niso umestna.) 51. (Poglejmo, kakšno široko paleto angleških ref¬ leksov lahko sproži slovenska zveza pri nas, kadar jo prevajamo s konkretno navedbo tega, kar je miš¬ ljeno!) a) (v Sloveniji itn.) (here) in Slovenia/ /Yugoslavia/Gorenjska/Bohinj/Maribor/in this country/ in this town/at the faculty, etc. (kar je pač mišljeno in kot je smiselno glede na sobesedilo); b) (na deželi) here in the country; (v mestu) here in town; c) (na vasi) in ourvillage; (doma) in the/ourfamily; (»ostani pri nas«) stay with us; stay iri our house; stay here. (Pri c se vtihotapljata v prevode our in us, ker se slog in vsebina nagibata v domačo prisrčnost. - Sicer pa navedki zgovorno kažejo, kako malo pro¬ stora je za with us, ki bi ga nekateri prevajalci radi banalno enostavno uveljavili v vseh primerih.) 52. Pot nas pelje mimo jezera Jasna (na zunanjo mejo TNP nas tu opozarja velika ta¬ bla) do mostu pod hotelom Erika (oznaka za notranje območje TNP). ?The route takes us past the lake Jasna, vvhere we are reminded of the outer boundary of TNP, to the bridge belovv the Erika Hotel, vvhere we notice the sign of the central area of TNP. Corr. The route passes Lake Jasna, vvhere there is a signpost marking the outher boundary of TNP, and in 10 minutes reaches the bridge belovv the Erika Hotel, vvhere another signpost marks the central area of TNP. (Osebnostni slog se resda najde v časopisnih turističnih kotičkih (»Namig tedna«, s predlogom za nedeljski izlet) in preprostih domačnostnih vodni- čkih. Toda širše sobesedilo, iz katerega je naš na¬ vedek, je formalno, zato naj bo tak tudi prevod: stvaren, objektiven, »materialističen«, skratka - an¬ gleški!) MOSTOVI 2/1987/XXII 27 53. (Narava stvari včasih zahteva obrnjeno za¬ poved: »osebno« v angleščini in »stvarno« v slo¬ venščini. - Na primer pri opisovanju razgleda:) ... na levi Špik in Ponče ... ... Špik and the Poncas are to our/the left... 54.1. (V tej zvezi se pogosto pojavlja vprašanje trpnika v angleščini, češ ali ni to iz¬ razito »objektivna« poteza v primerjavi s slo¬ venščino. Je! Toda marsikje je trpnik docela naraven tudi v slovenščini, na primer: Zdaj, ko je vse izgubljeno ... ali Prošnja mora biti napi¬ sana čitljivo, najbolje je, da je natipkana', in marsikje je tvornik naraven v angleščini, na primer: Lift receiver. Put penny in slot. Stvar je zapletena in je tukaj niti v osnovnih črtah ni mogoče skicirati, ker bi zahtevala posebno študijo. Pavšalna šablonska namigovanja pa niso primerno navodilo za pre¬ vajanje. Naj opozorim samo na slovenski navidez¬ ni tvornik, ki je vsebinski trpnik in ga zato lah¬ ko prevajamo z angleškim trpnikom, kaže pa se: a) v prvi osebi množine: Bombico (na kuhalniku) zamenjamo takole: najprej odvijemo gorilnik... - The cartouche should be/is changed in the follovving way: first the burner is unscrevved ... Kako opravimo servis na avtu? - How is a car serviced? b) v tretji osebi množine: Nerad čakam. Raje vidim, da me čakajo. - I hate waiting. I prefer being vvaited for. (Glej tudi 66.) c) v drugi osebi ednine: Ko vdevaš nitko v šivanko... - When a/the needle is threaded... (/When you thread a needle...) če moraš še enkrat vdeti nitko v šivanko In čase the needle must be re-threaded ... č) kot brezosebni povratni glagol: Tako se (brez truda) vdene nitka v šivan¬ ko! - This is (the way) how to thread a needle (vvithout toil)/how a needle is threaded ... Tako se delajo žganci! - This is how žgan¬ ci (zhgantsi) is made.) Kar se ne da pozdraviti, je treba potrpeti. - What can't be cured, must be endured. d) kot brezosebni stavek: Tega ni mogoče storiti. - That can’t be done. V tem primeru je treba nitko še enkrat vdeti. - In the latter čase the needle must be re-threaded. II. (Zelo pomemben pripomoček za objektivno prevajanje slovenskih subjektivnih stavkov so ab¬ straktni (akcijski) samostalniki, zlasti ko zavzemajo osebkovo mesto v stavku. Gre za tipičen angleški pojav. Namesto tega samostalnika običajno najde¬ mo v slovenščini glagol.) Žuželke razporejamo po nalsednjih kriteri¬ jih... The classification of insects depends on the follovving criteria ... (Glej tudi 30 in 29). 9. NABIRAJ Sl SPLOŠNO ZNANJE IN UPORABLJAJ PRIROČNIKE! 55. ... v okviru starejše železnodobnih (halštatskih) kultur... *... during the Late Iron Age (halstat) culture... Corr. ... during the Early Iron Age (Hall- statt) culture ... (Tu je že slovenski avtor naredil neljubo napako; v oklepaju bi morale stati besede »to je halštatske«. Seveda se mu stavek potem ne izteče, toda tega si je sam kriv. Navajati bralca na misel, da je halštatskih kultur več kot ena, je znanstveno nevzdržno. Prevajalec te iste napake ni naredil, ker uporablja besedo »halstat« prilastkovno, v tej funkciji pa slovnično število besede ni razvidno. Toda naredil je dve drugi: »starejša« ni »Late« marveč »Early«, in »halštat/halštatski« se piše »Hallstatt«. Razumljivo je, da so te zadeve za nas, ki nismo hodili v angleške srednje šole, težke. Toda za to so na voljo slovarji in enciklopedije.) 56. Svetolucijsko kulturo je v Posočju nasledila mlajša železnodobna (latenska) »idrijska« kultura. In the Soča Basin, the Sveta Lucija cultu¬ re was follovved by the so-called »Idrija« culture, vvhich belonged to the *Early Iron Age (laten period). Corr.... belonged to the Late Iron Age (La Tene period). (Istovrstna napaka kot pri 55, le besede je treba obrniti: »mlajša« je »Late«, in »laten« se piše »La Tene«.) 57. ... streha je napravljena na »čope«; »čopasta« streha ... ??? ... crest-shaped roof; ??? crested roof 28 MOSTOVI 2/1987/XXII Corr. ... to (the) Uskovnica and continues over... Corr. ... the roof has hipped gable ends; a hipped gable end roof... (SSKJ docela ustrezno razlaga pojem »čop« v zvezi s streho, sliko take strehe najdemo v slikov¬ nem besednjaku The English Duden in zraven pripis »hipped gable end«. V angleška sobesedila se bodo poleg navedenih bržkone prilegle še zveze kot »a roof with/having (a) hipped gable end(s)«. Slej ko prej pa velja tudi tu, kot povsod, da ne škodi po¬ vprašati avtorja.) 58. Baumbachov Zlatorog Baumbach’s ?Goldhorn Corr. Baumbach’s Zlatorog (Baumbach je svojo izvirno nemško pesnitev naslovil Zlatorog. Slovenskega imena ni spreminjal. Ni razloga, da se ne bi pesnitev tako imenovala tudi v angleščini. Z »Goldhornom« samo zabrišemo identiteto pesmi in identiteto izvirne slovenske pravljice. Nič pa ni narobe, če za angleškega bralca v oklepaju ali na kakem drugem ustreznem mestu pripišemo »Goldhorn« kot razlago imena Zlatorog.) 10. POSVETUJ SE Z AVTORJEM! Pri ozko specialnih besedilih iz strok, za katere nisi strokovnjak, boš drugače naredil resne vsebinske zdrsljaje. Avtor te mora oskr¬ beti tudi s točnimi angleškimi znanstvenimi iz¬ razi, saj je velika verjetnost, da sam uporablja angleško znanstveno literaturo svoje stroke. Priporočljivo je, da avtor prebere tvoj prevod, preden gre v tisk. Lahko pa se znajdeš v zadregi pri preva¬ janju tipičnih slovenskih stvari, zlasti etno¬ grafskih, pa tudi gospodarskih, političnih, kul¬ turnih, zgodovinskih. Če drugega ne, ti avtor vsaj razloži, za kaj gre, da ne boš padel v jamo naše 14. zapovedi (Ne prevajaj stvari, ki jih ne razumeš!). 59. Češnjani the villagers of * Češnjan Corr. the villagers of Češnjica (v Bohinju) (Pri nenavadnih krajevnih izpeljankah, ki jih je v slovarjih težko najti (četudi jih je v Krajevnem leksi¬ konu Slovenije večina navedenih), premaga uspeš¬ no avtorjevo pojasnilo vse ovire.) (Glej tudi 55-57 in 19b.) 11. POSVETUJ SE Z DOMAČIM GOVORCEM ALI VSAJ S KOLEGI! Kdor je kritičen do svojega dela, ve, kakšno neprecenljivo pomoč in jamstvo mu lahko da tak posvet. Izredne vsesplošne idiomatičnosti an¬ gleščine se v naših šolah ne moremo naučiti. Kdor tega ne verjame, naj še enkrat pogleda 26. zgled in si natanko izpraša vest, ali mu je iz lastnega znanja in iz rabe slovarjev docela jasno, da preserve ne rabi pridevnika clean, medtem ko ga keep vsekakor mora imeti {preserve + object; keep + object + object complement - po teh formulah se ravnata naša glagola). Še bolj pretanjen je naš 48. primer. Pred¬ lagani popravek v drugem delu stavka izhaja iz pomenskega nesozvočja med vvildest in calmest. VVild scenery je sicer čisto dobra zveza, ker implicira raztrgane grebene in prepadne stene, ?calm scenery pa je na tem mestu vprašljiva, ker implicira, recimo, mirno površino jezera; s tem v nasprotju wild nena¬ doma lahko namiguje na hrup, torej na nevihto in vihar; in tako se znajdeta na kupu kar dve močno nasprotujoči si lastnosti, skrajno nevihtno//viharno (vvildest) in izredno zatišno (calmest), na istem mestu v stavku. »(Eden) najmirnejših (kotičkov)« v izvirnem sloven¬ skem stavku ima v mislih odsotnost civilizacij¬ skega hrupa, torej »tih, odmaknjen, malo obiskan«, in tak naj bi bil »peaceful«. Wild and peaceful parts/scenery bi bilo zdaj kar v redu, ko ne bi bilo treba vsega skupaj postaviti v presežnik. Tu pa nastopi slovnično-stilistično nesozvočje: ??One of the vvildest and yet most peaceful... Pametno je torej nadome¬ stiti wild z rugged, ki tvori presežnik na isti način kot peaceful : »one of the most rugged yet peaceful parts ...« Ni nujno, da se s temi izvajanji vsakdo strinja. Nujno pa je, da popravi prvotni prevod, ali - če je sam prevajalec tega stavka - ne prevede tako. 12. POPRAVI OČITNE NAPAKE, NEUMNOSTI IN DVOUMNOSTI IZVIRNIKA! Ne izgovarjaj se, da za to nisi najet (torej plačan) ali kompententen, in ne vali krivde na MOSTOVI 2/1987/XXII 29 avtorja, lektorja, urednika in tiskarja sloven¬ skega besedila, ki si ga dobil v prevod, ker to ne pelje nikamor. Imej pred očmi svoj domo¬ ljubni cilj: predstaviti nekaj slovenskega tuj¬ cu, toda v užitni obliki! (Z avtorjem, lektorjem, urednikom in tiskarjem poračunaj privatno - ali če hočeš tudi javno - kasneje!) 60. ?Apnenčeve alge se nahajajo v Li- panskih vratih, zahodno od Mojstrane in dru¬ god. ?Limestone algae can be found in Lipan- ska vrata, west of Mojstrana, and elsevvhere. (Avtor in prevajalec sta zagrešila isto dvoumje: ne vemo natanko, kaj pomenijo besede »zahodno od Mojstrane«: ali navajajo lokacijo Lipanskih vrat, ki da so zahodno od Mojstrane, ali navajajo dodatna najdišča alg. Seveda je avtorjeva krivda prva in ve¬ čja. Ne moremo se načuditi jezikovni (»se nahaja«) in vsebinski (zakaj ni navedel enako točnega kraja/ /krajev zahodno od Mojstrane, kot so na Pokljuki Lipanska vrata, in kaj za božjo voljo pomeni »in drugod«!) malomarnosti njegovega podatka. Če prevajalec ne ve, da so Lipanska vrata daleč južno od Mojstrane (in da Mojstrana kot izhodišče za do¬ ločitev lokacije Lipanskih vrat sploh ne pride v po¬ štev) in da je druga navedba zgoraj res novo naha¬ jališče alg, je prav, da vpraša avtorja ali vsaj pogle¬ da na zemljevid. Na avtorjev račun pustiti dvoumje ni dobro; najprej iz razlogov, ki sem jih navedel v kratkem uvodu pri tej zapovedi, še bolj pa zato, ker bo slabosti prevoda, tudi vsebinske (!), vsak prilepil prevajalcu in ne avtorju.) Corr. L. a. can be found in the Lipanska vrata, in some places west of M., and elsevvhere. Ali radikalneje: L. a. can be found in the L. v. and in some places west of Mojstrana. 61. V knjigi TRIGLAVSKI NARODNI PARK (Bled 1985) beremo: ??? ... po tej poti so nosili Bohinjci na prodaj tudi mlečne izdelke, predvsem ku¬ hano meso in sir (str. 188.) (V tem primeru bi morali stavek preoblikovati (recimo: »... na prodaj mlečne izdelke, zlasti sir, pa tudi kuhano meso ...« - pač glede na sobesedilo) ali pa »kuhano meso« črtati (torej ga sploh ne pre¬ vesti) ali pa vprašati avtorja za modro razsodbo. Veliko prevajalcev zavrača to moje stališče z ogorčenim vprašanjem: »Pa smemo to napraviti?« Moj odgovor: »Ne samo smemo, MORAMO!!! Ali naj debelokožno dajemo svojo domovino v posmeh široki neslovenski javnosti, ki ji je prevod namenjen?«) 62. ?Ovce priženejo na planino ob Kresu, 24. junija. Tam ostanejo 70-80 dni, do malega šmarna (8. september) (Str. 161.) (Tristo kosmatih! Če gredo ovce gor 24. junija in dol 8. septembra, je to natanko 77 dni. Zakaj opletanje z omlednim podatkom 70-80 dni? - Seve¬ da, avtor ima za bregom nekaj drugega. Ampak po¬ tem naj tisto pove! - In kako je lektor razsodil, da se Kres piše z veliko, mali šmaren pa z malo?) 63. ?Zgornji in Spodnji Kozjek na Mežakli sta planini vasi Lazi nad Gorjami. Na Mežakli imajo svojo srenjsko planino gos¬ podarji gorskega naselja nad Gorjami - Laze, to sta planini Zgornji in Spodnji Kozjek (Str. 157.) (Kdo je kriv, da si v knjigi sledita dva skoraj identična odstavka? Jasno je kot beli dan, da obeh ne bomo prevajali! - Indentiteta pa seveda ne zajema imena vasi, ki je zdaj Lazi zdaj Laze! Za popravljanje take malomarnosti si lahko prevajalec priračuna dodaten honorar.) 64. ??Med (razložena naselja) lahko pri¬ štejemo zaselke v Lepeni... Radovno v Bohi¬ nju pa vasi Spodnje in Zgornje Gorjuše... (str. 140) (Kako neverjetno zanikrn slovenski izvirnik! Med »Radovno« in »v Bohinju« mora biti vendar vejica! Prevajalec je, žal, prevedel naravnost: »... Radovna in Bohinj...« - Jokaj, ljubljena dežela!) 65. Pa tudi osrednji slovenski dnevnik zelo domiselno skrbi za »pravilno in popolno informira¬ nje javnosti«;) ?V italijanskem mestu Carboneri bli¬ zu Barija je bila 20. oktobra 1943 ustanovlje¬ na Prva prekomorska brigada. V njej so bili internirani jugoslovanski rodoljubi in ujeti bor¬ ci NOV iz Slovenije, Hrvatske in Črne gore. (Delo, 20. okt. 1986, str. 6, spominski kotiček.) (Kako naj to pravilno prevede prevajalec, ki nima širšega zgodovinskega znanja o tistih dogod¬ kih? Če bo prevedel dobesedno, bo nastala velika neumnost. Dolžan je torej besedilo smiselno urediti (spremeniti ali dopolniti). To je edino zdravilo, četu¬ di v zanemarljivo majhni dozi, zoper notorično slo¬ vensko jezikovno malomarnost. - V bolj zapletenih primerih, če prevajalec le posumi, da je na tankem ledu, se mora seveda posvetovati z avtorjem.) 30 MOSTOV! 2/1987/XXII 66. ???Vsekakor so se gorenjski milični¬ ki v zadnjem času dobro izkazali. Včeraj po¬ noči so pred videoteko Vauda na Bledu na¬ padli 34-letnega Mujaga Buniča in mu vzeli 400 tisoč dinarjev. Kmalu so prijeli 24-letnega A. B. in 31 -letnega M. Z., ki sta osumljena na¬ pada na Buniča. (Delo, 30.10.1986, str. 12.) (Z zadnjim stavkom se stvar nekako uredi in občanu se poležejo lasje po prvi skrbi, da bi nemara moral na milici prijaviti - miličnike! Zabaven časo¬ pis, tole Delo, ni kaj! Lahko si prihranite denar za Pavliho.) (Avtor je na nepravem kraju načel tisto, o če¬ mer govori tudi ta spis pri 54.l.b.) 13. NE PREVAJAJ NAMIGOVANJ, KI JIH TUJEC NE MORE RAZUMETI! 67. Rombon, prizorišče znanih in hudih bojev v 1. svetovni vojni. ?Rombon, the scene of well-known bitter fighting during W. W. I. Corr. R., the scene of bitter fighting ... (Če so ti boji znani nam, niso nujno znani tujcu, ki je zrasel v drugačnem (zgodovinskem) okolju. Ne vsiljujmo mu občutka, kot da bi moral nekaj kar vedeti. To pušča nedorečen, meglen vtis in v ničemer ne prispeva h konkretni informaciji.) (Glej tudi 45.) 68. Na desnem in levem bregu doline leže značilne trentarske domačije. ?On both sides of the valley lie the typical Trenta farm houses. Corr .... lie typical Trenta farm houses. (Če tujec prvič sliši za »značilne domačije«, prevedimo, prosim, brez the, ker se bo drugače počutil kot teslo, ki si ne zapomni, kar mu je bilo nekoč že povedano. - Določni člen ima pač lahko tudi »namigovalno« (namreč anaforično) lastnost, ki spada med njegove osnovne pomene, in preva¬ jalec mora to vedeti!) 14. NE PREVAJAJ STVARI, KI JIH NE RAZUMEŠ! (Glej 57, kjer sta ugibanje in napačna analogija rodili docela zgrešen prevod!) 15. PREVAJAJ S ČUTOM ZA TUJCA! 69. proti dnu Malega in Velega polja ?to the bottom of Malo and Velo polje Corr. to the bottom of Malo polje and Velo polje (Pri prevodu, opremljenem z vprašajem, bo tujec mislil, da je prvi zadevi ime samo »Malo« in ne »Malo polje«.) (Glej tudi 67 in 68.) 16. NE PREVAJAJ, KADAR Sl UTRUJEN! 70. Koritnica je najbolj zahodna doli¬ na... ???Koritnica the eastemmost valley ... Corr. Koritnica is the vvesfemmost valley. (Če si utrujen, teh napak ne opaziš niti pri kori¬ giranju tiskarskih odtisov.) 17. PRAVILNO BERI SLOVENSKO BESEDILO! 71. a) (Cerkev Sv. Janeza ob Bohinj¬ skem jezeru) je (bila) povečana z vhodno lopo (18. stoletje). ... and in the eighteenth century an * ea- stern portico was added. Corr.... century a portico was added. b) Naprej hodimo po cesti... * First we take the road ... Corr. We continue by the road ... /One should continue by the road ... (V naglici je prevajalec videl »vzhodno«, kjer piše »vhodno«, in »na/prej« namesto »naprej«. Veli¬ ko škode seveda ni, le tujec bo pri Sv. Janezu za¬ stonj iskal vzhodno lopo. Besede »vhodno« ne pre¬ vajamo, ker je zaobsežena v »portico«. - Naglica ponavadi ni zdrava, kot pravi stara ljudska modrost.) (Glej tudi 70.) 18. PRIPRAVI ZA TISKARNO BREZHIBEN ROKOPIS! Ne zanašaj se, da bo tehnični urednik na¬ redil vse, kar od njega (morda neutemeljeno?) pričakuješ! (Kakšno stvar bo prezrl, marsiče¬ sa se ne bo niti zavedel, četudi bo večino na¬ redil vešče in strokovno. Toda zato ni treba, da mu kar en bloc odrineš to delo, zakaj tudi sam moraš poskrbeti za čim lepši videz natis¬ njenega besedila, ki je tudi tvoje delo.) MOSTOVI 2/1987/XXII 31 Ne pričakuj, da bo stavec uganil, kaj si mislil! (Res so stavci zelo prevejani, toda ne¬ razločne in dvoumne čačke si bo lahko stavec razložil tudi čisto drugače, kot bi ti rad - če mu boš vsa potrebna navodila sploh dal, kajti kdo ve, če se ne zanašaš preveč na tehničnega urednika.) Ne misli, da je oportuno, vnašati zakasne¬ le popravke v krtačne odtise! (Take zmote delo samo podvojijo ali potrojijo, da o dodatnih stroških ne govorimo. Zato ne poslušaj priga- njavcev, ki danes prinesejo besedilo in hočejo včeraj že izgotovljen prevod.) 19. KOREKTURE OPRAVI VESTNO! Ne zehaj zraven in ne spi! Če gre za šte¬ vilke, imena ali drugačna »trda dejstva«, jih preverjaj po rokopisu ali celo po izvirniku, dru¬ gače bo natisnjena stvar kasneje neuporabna. 20 . ? Poslednjo zapoved si pripiši sam glede na svoje izkušnje in spoznanja. In če smem kot avtor tega spisa izrabiti pravico prve besede, si bom to mesto zapolnil z meni najdražjo zapovedjo, ki je nikomur ne vsiljujem, saj je čisto drugačna kot prejšnje in je samo osebno izpovedna: LJUBI SVOJO MATERINŠČINO KAKOR SAMEGA SEBE, DA BOŠ DUHOVNO GLO¬ BOKO ŽIVEL IN Tl BO TOPLO PRI SRCU! Z nobenim drugim jezikom se ne moreš tako poistovetiti kot s tistim, v katerem si se rodil in se izšolal (bom and bred). V nobenem drugem ti niso dostopna taka duhovna pro¬ stranstva in v nobenem drugem si ne moreš dati duška tako sproščeno in tako do dna kot v svojem. V nobenega drugega ne moreš tako učin¬ kovito prevajati! Zato izmed vseh jezikov ljubi, spoštuj in izpopolnjuj predvsem svojo materinščino! Kljub vsemu! In navljub vsem! Za slovo pa še vprašanje: Ali mislite, da se po svojih neskončnih nadležnih podrobno¬ stih prevajanje lahko primerja z visoko tehno¬ logijo v drugih strokah? To vprašanje muči mnoge prevajalce, vendar nanj ni varno odgovoriti. Razen po eni strani: Kot se zaradi slabega tehničnega računa in izvedbe podre most, tako se zaradi slabega prevoda lahko podre ugled domovine. Torej na delo! Leon Krek Vzročnost v angleščini in slovenščini I. del Causality in English and Slovene, Part One Causative relation being one of the elementary relations in natural languages often raises problems to translators of English and Slovene. Moreover, causativity includes some nuts to crack, not being self-evident. This tribute mainly concerns the semantic and the syntactic distinctive features of the causative relation which on the one hand shows implicit nature vvhereas on the other it manifests particular markers of causativity, such as conjunctions, adverbs, and prepositions. Part One of this article deals with logical analysis of »cause and effect«, the difference betvveen cause and reason, entering the »causative-verbs« topič. Part Two deals with explicit causative coordination and subordination, where markers of the said type are present. 32 MOSTOVI 2/ 1987/XXII 1.0. Splošno Vzročno razmerje je eno temeljnih jezi¬ kovnih razmerij, ki v prevajalski praksi pov¬ zročajo navidez manjše glavobole, čim pa problematiko osvetlimo od blizu, pokaže ta »logično-jasna« zveza svoje ostre čeri. Namen tega prispevka je: kontrastivno anali¬ zirati vzročne zveze v slovenskem in angle¬ škem jeziku s stališča jezikovne vede v funkciji prevajalske prakse. Slovenščina in angleščina poznata vrsto morfo-sintaktičnih sredstev (kavzativnost, veznik, prislov, predlog in predložna zveza) za izražanje vzročnega odnosa med dvema ali več povedmi, stavki ali frazami. 1.1 Pomenoslovna opredelitev vzročnosti (angl. Causativity) »Vzročnost« ali »kavzalnost« je koncep¬ tualni jezikovni odnos med najmanj dvema so- postavljenima besedilnima enotama (pomanj¬ kanje hrane - lakota / lack of food - starva- tion). Ena od besedilnih enot je dejavna tako, da povzroči izraženi dogodek ali stvar v drugi sopostavljeni besedilni enoti. Vzrok x daje rezultat y ali pa možni rezultat yp, ki ga obrav¬ navamo kot posledico ali nasledek y. Vzroč¬ nost je vsebovana v dogodku ali v nizu dogod¬ kov kot invariantni pogoj, ki mora biti izpol¬ njen, če naj pride do rezultata y ali yp. Zapis »KER pomanjkanje hrane ZATO la¬ kota« pretvorimo iz vzročne v pogojno obliko: »ČE pomanjkanje hrane, POTEM lakota« in ga formaliziramo: »x —> y« / x = pomanjkanje hrane / y = lakota Izraženo verbalno: Če je izraz na levi res¬ ničen, potem je izraz na desni tudi resničen. 1.2 Razloček med vzrokom (angl. cause) in razlogom (angl. reason) Pomenski razloček glagola povzročiti (angl. to cause) se nanaša na situacijo, dogo¬ dek ali na sredstvo, ki učinkuje oziroma da re¬ zultat (nepazljivost je pogosto vzrok za ne¬ zgodo - carelessness is often a cause of accident). Etimološka osnova angleške besede »cause« je starofrancoski »cas« s pomenom »dogodek«, sorodna latinski besedi »causa«, ki je pomenila dogodek, primer; v rimskem pravu pa pravni vzrok za nastanek posledic. Izraz »causa« je generično povezan z latin¬ skim izrazom za pretekli deležnik glagola cadere »casus«, ki ima svoje korenine v indo¬ evropski osnovi *kad- s pomenom pasti. »In veliko deževje je ozelenilo razpokane prostra¬ nosti«. (Če misel parafraziramo, dobimo poved: PADEL je dež, ki je POVZROČIL rast). Razlog (angl. reason) implicira mentalno dejavnost mislečega bitja pri obrazložitvi ali argumentaciji nekega dejanja ali misli (upravi¬ čeno se je smejala / imela je razlog za smeh - she had a reason for laughing). Angleški »reason« ima etimološko osno¬ vo v latinskem »ratio« s pomenom »razum, pamet, načrtovanje«, »ratus« je pretekli de¬ ležnik latinskega glagola »reri« z indoevrop¬ sko variantno osnovo *re-, *re-, *ar- s pome¬ nom »sestaviti, povezati«. Angleščina pozna para CAUSE AND EFECT, slovenščina pa VZROK IN UČINEK. 1.3 Eksplicitno in implicitno izražanje vzroč¬ nosti 1.3.1 Zgled za eksplicitno vzročnost: »Vendar kerammičnih ploščic Gorenje nismo uporabili zgolj zavoljo videza.« »But we haven’t used Gorenje ceramic tiles because of their looks alone.« (Namišljeno propagan¬ dno besedilo.) Obrazložitev: Kakovostni videz keramičnih ploščic je eden izmed razlogov (= vzrokov), da smo se odločili za nakup prav teh. 1.3.2 Zgled za implicitno vzročnost: Slov.: »Poudarjajo, da ministrska predsednica MOSTOVI 2/1987/XXII 33 Margaret Thatcher ne igra vloge posrednika. Trdno podpira pogajalsko stališče predsedni¬ ka Reagana.« Angl.: »The Prime Minister Margaret Thatcher does not occupy the middle ground, they stress. She firmly endorses President Rea¬ gani negotiating position.« (Jane’s Defence Weekly, 21.3.1987, str. 471.) Obrazložitev: Ker Thatcherjeva podpira Reaganovo stališče, ne igra vloge posrednika, saj je zna¬ čilnost posrednika nepristranskost. 1.4 Kavzativni glagoli Slovenščina pozna glagolske dvojice z impliciranim vzročno-posledičnim odnosom. Toporišičeva Slovenska slovnica (1976) na¬ vaja tele zglede: pijem - pojim, tečem - točim, gnijem - gno¬ jim, itn. a) Če pojim, pomeni, da povzročam, da kdo pije. b) Če točim, pomeni, da povzročam, da nekaj teče. c) Če gnojim, pomeni, da povzročam, da nekaj gnije. Citirane zglede je moči pretvoriti v po¬ menski ustreznik »delati, da kdo/kaj« pije, teče, gnije, umre. Angleščina rešuje problem s kavzativnimi glagoli (»causatives«) in oblikami (»causa- tive forms«): drink - make sbd. drink, run - make sbd. run, rot- make sth. rot. Pogoj za kavzativnost tako v slovenskem kot angleškem jeziku je glagolska prehod¬ nost, ki v angleščini besedotvorno odstopa v primerih, kakšna sta: walk, sleep. Zgled: »He vvalked his dog Sargon in the park.« »Svojega psa Sargona je peljal v park na sprehod.« »The back seat of the car folds down to sleep two.« »Zadnji avtomobilski sedež se raztegne tako, da na njem lahko spita dva.« »He felled the man at a blow.« »Podrl ga je z enim udarcem.« V slovenščini pritikamo glagolom svetliti, temniti, višati ipd. variantno predpono, o-/po-, ki jih pretvori v kavzativne glagole. V anglešči¬ ni pritikamo samostalnikom in pridevnikom light, dark, height ipd. pripono -en, ki jih pret¬ vori v kavzativne glagole. Zgledi: angleščina: light + -en = lighten dark + -en = darken height + -en = heighten slovenščina: o- + svetliti = osvetliti po- + temniti = potemniti po- + višati = povišati Kavzalni glagoli se ravnajo po temle pretvorbnem pravilu, ki je skupno obema jezi¬ koma: PODRETI nekoga -» NAPRAVITI, da nekdo pade FELL somebody — MAKE somebody FALL 2.0 Priredno in podredno vzročno razmerje Vzročne zveze, ki so dodatno opredeljene s prirednimi ali podrednimi vezniki, pač glede na to, ali imamo opraviti s prirednim ali podrednim razmerjem med dvema ali več jezi¬ kovnimi enotami, nosijo dodatni semantični predznak tudi v vezniški besedi, ki povezuje levi in desni del vezniških delov ali odnosnic. Slovenski vezniki iz kategorije vzročnosti: priredni: zakaj, kajti, namreč, saj, sicer; podredni: ker, da. Angleški vezniki iz kategorije vzročnosti: priredni (coordinating conjunctions ali co- ordinators): tor, so that; podredni (subordinating conjunctions ali subordinators) as, because.since, so that. (Nadaljevanje v prihodnji številki) 34 MOSTOVI 2/1987/XXII Midhat Ridjanovič O prevodjenju sa posebnim osvrtom na prevodjenje na »strani« jezik' On translation (with special consideration of translating into a »foreign« language) The article roughly falls into three topics: »linguistic competence«, »brushing up texts translated into a foreign language«, and »translation of specialized texts«. The first topič focu- ses on the request for high language competence of both, source and target languages on the part of the translator. An evaluation scale of language proficiency is given, based on time spent in L2 country and the age when the translator was in the process of L2 acquisition. The second topič suggests differentiation of brushing up the texts, related to translator’s language proficiency. Translation of specialized texts sets demands for more profound knovvledge of ex- tralinguistic facts. Prevodjenje je jedna od onih ljudskih ak¬ tivnosti o kojoj se mnogo govori i piše, a malo novog kaže. Bojim se, zato, da če i ovo moje slovo biti sačinjeno od poznatih stvari, ali mi se čini da nekad nije na odmet ponoviti i poko¬ ju poznatu stvar, pogotovo ako to »poznato« ostaje nepoznato osobama koje su uključene u prevodilački proces u njegovom širem, dru- štvenom smislu. O pojmu »znanje jezika« Kada je riječ o prevodiočevom znanju je¬ zika originala i prevoda, možda je najpoznatija ona maksima koja je vjerovatno stara koliko i samo prevodjenje: prevodilac treba izvršno poznavati i jezik sa kojeg prevodi i jezik na koji prevodi. Medjutim, i pod pretpostavkom da je neko ko odlučuje o izboru prevodioca svjestan ove maksime i ima poštene namjere, desi mu se da pogriješi i izabere prevodioca koji nije dorastao svom poslu. Zašto? Prije svega zato što je pojam »znanje jezi¬ ka« veoma složen pojam i što toga večinom nisu svjesni ljudi izvan našeg esnafa (a oni su obično ti koji odlučuju o izboru prevodioca). Laici kažu i za čovjeka koji na stranom jeziku može da govori samo o svakodnevnim stvari- ma, i to možda naopakom gramatikom, lošim izgovorom i neodgovarajučom leksikom, da »zna« taj strani jezik i, po pravilu, ne prave veliku razliku izmedju njega i iskusnog knji- ževnog prevodioca čije je znanje stranog jezi¬ ka neuporedivo šire, dublje i finije. Kao da za večinu nejezičara postoje samo dva pola u pojmu znanja stranog jezika: jezik se ili zna, ili ne zna, nema trečeg! Ovo je, medjutim, isto tako daleko od istine kao što bi bila tvrdnja da se i dijete koje je tek prohodalo i vrhunska ba¬ lerina jednako vješto »kreču«. Mislim da je upravo nedovoljno poznavanje složenosti i ra- zudjenosti pojma »znanje jezika« medju prvim krivicima za loš kvalitet mnogih prevoda, i kod nas i drugdje u svijetu. Parametri pojma »znanje jezika« toliko su brojni da bi i njihovo sumarno nabrajanje bilo znatno duže nego što možemo priuštiti u jednom kratkom članku. Naveščemo, ipak, je- dan broj tih parametara, i to samo onih lingvi- stičke naravi (jer znanje jezika ima i svoje kul¬ turološke te šire sociološke i psihološke di¬ menzije). Solidno znanje stranog jezika (a so¬ lidno znanje je minimalna pretpostavka za prevodilački rad) podrazumijeva solidno po¬ znavanje, kako pasivno tako i aktivno, njegove fonetike, morfologije, sintakse i leksike (tj. ri- ječi i, što je još važnije, fraza i idioma); za pis¬ meno prevodjenje, neophodno je i poznavanje MOSTOVI 2/1987/XXII 35 grafike stranog jezika, prije svega odnosa grafičkih znakova i elemenata izgovora. Zna¬ nje fonetike, morfologije i sintakse trebalo bi biti približno (mahom nesvjesnom) znanju ovih nivoa jezičke strukture što ga posjeduje obra- zovani izvorni govornik tog jezika. Što se tiče znanja leksike stranog jezika, ono ne mora, u svim svojim dimenzijama, biti na nivou obrazo- vanog izvornog govornika, jer se u dobrim ri- ječnicima mogu nači riječi i idiomi stranog je¬ zika (ovo, naravno, važi samo za pismeno pre- vodjenje). Ipak, i znanje leksike stranog jezika mora biti veoma bogato. Kad je riječ o leksici, potrebno je istači nešto što potiče iz novijih lingvističkih istraži- vanja i stoga nije poznato širim krugovima prevodilaca, a to je da riječ u svakom novom kontekstu dobija i novu nijansu značenja. Ovo često nije relevantno za prevodjenje jer, ako je prevod dobar, njoj odgovarajuča riječ u preve- denom tekstu nerijetko automatski stiče para- lelnu nijansu značenja. Medjutim, ovo kontek- stualno nijansiranje značenja katkad je tako tanano da ga prvo trebamo »osjetiti« pa tek onda pokušati izraziti u jeziku-cilju. Pogrešno bi bilo očekivati da čemo pregledom više do¬ brih rječnika nači prevodni ekvivalent za sva¬ ku značenjsku nijansu jedne riječi. Rječnici nam nude samo neke češče prevodne ekviva¬ lente, koji treba da nam posluže samo kao po- lazište u traganju za pravim ekvivalentom, za riječju koja je kadra prenijeti ne samo znače- nje več i duh i poruku koju nam pisac originala želi prenijeti. U ovom traganju za pravim pre¬ vodnim ekvivalentom ništa nam neče toliko pomoči kao intenzivno razmišljanje o svim aspektima sadržaja originalnog teksta. Čini mi se da nije pretjerano reči da na pomno raz¬ mišljanje o sadržaju originala treba utrošiti bar isto toliko vremena koliko i na sve ostale ak¬ tivnosti u prevodilačkom poslu. Ko može prevoditi na strani jezik Na ovom mjestu se nameče sljedeče pita¬ nje: ako je - kao što je često slučaj u praksi - teško ili nemoguče nači prevodioca kojem su oba jezika, i jezik izvor i jezik cilj, podjednako dobro poznata, kakav je odnos znanja ta dva jezika poželjan? Da li je bolje da prevodilac posjeduje veče znanje jezika izvora ili jezika cilja? Ako se prisjetimo da je pri prevodjenju jednog teksta potrebno njegov smisao što tačnije izraziti na jeziku cilju, onda je očito da prevodilac mora bolje poznavati jezik cilj, tj. mora biti sposoban da na tom jeziku izrazi i fino iznijansira svoje misli. Takvo bogato i ak¬ tivno znanje jezika izvora nije neophodno. Upitamo li se sada ko je u stanju da svoje mis¬ li precizno pretoči u riječi na način koji zado- voljava književnojezičke i stilske norme jezika cilja, odgovor koji se logički nameče jeste: (vi¬ soko) obrazovani izvorni govornik tog jezika. Drugim riječima, u idealnim uslovima prevoditi treba samo na maternji jezik, tj. na onaj jezik koji smo naučili u roditeljskom domu i na ko¬ jem smo se obrazovali u okviru formalnog školovanja. Na ovom mjestu treba upozoriti na jednu važnu stvar. Neko ko prevodi na maternji jezik vjerovatno slabije poznaje jezik izvor, jer do sad u (psiho)lingvističkoj literaturi, koliko mi je poznato, nije opisan ni jedan slučaj savrše- nog bilingvalizma. 2 U praksi je najčešče slučaj da takva osoba nije stoprocentno sigurna u interpretaciji suptilnijih sintaksičkih, leksičkih i frazeoloških mjesta u tekstu na jeziku izvoru. (Evo jednog primjera iz prakse: obrazovana Amerikanka, sa izvršnim znanjem našeg jezi¬ ka, prevela je na engleski našu riječ neznatan kao »onaj koji ne zna«!) Zato je za vrhunski kvalitet prevoda neophodna »usmena« pripre- ma u kojoj če takav prevodilac u kontaktu sa obrazovanim izvornim govornikom jezika izvo¬ ra provjeriti svaku, pa i najmanju dilemu u svo- joj interpretaciji teksta koji prevodi na maternji jezik. Pošto je često nemoguče ili veoma teško nači prevodioca koji zadovoljava navedene idealne uslove, postavlja se pitanje ko još može prevoditi na »strani« jezik. Ja bih rekao da se preostale kategorije potencijalnih pre¬ vodilaca na strani jezik mogu navesti u spisku u kojem če redoslijed tih kategorija odražavati silaznu skalu njihove »poželjnosti«. Po mom mišljenju, taj spisak bi mogao izgledati ovako: 1. Zrele osobe koje su se, u dobi prije pu¬ berteta, nastanile u zemlji u kojoj se govori dati strani jezik i tamo živjele i školovale se 36 MOSTOVI 2/ 1987/XXII duže vremena (dvije ili više godina), a uz to održale manje-više isti nivo znanja tog jezika što su ga imale pri odlasku iz Strane zemlje. U ovoj kategoriji stepen »poželjnosti« prevodio- ca opada - uz moguče individualne varijacije - sa opadanjem količine vremena koje je prevo- dilac proveo u stranoj zemlji, nivoa znanja »ponesenog« pri povratku iz inostranstva i, u manjoj mjeri, sa rastom vremenskog razmaka izmedju trenutka napuštanja Strane zemlje i momenta prevodilačkog angažmana. 2. Zrele osobe koje su u adolescenciji (od puberteta do 20-23. godine) živjele i školo- vale se u stranoj zemlji te, u medjuvremenu, zadržale i po mogučnosti dogradile nekadaš- nje solidno znanje stranog jezika; dodatni va- rijabilni faktor u povoljnom smislu jeste veča vremenska bližina perioda života i školovanja u stranoj zemlji u pubertetskoj dobi. Kvalifi¬ kacija data u drugoj rečenici kod kategorije 1 važi i u ovoj kategoriji. 3. Osobe koje su u zreloj dobi duže vre¬ mena živjele, školujuči se ili baveči se kakvim intelektualnim radom, u zemlji u kojoj se govo¬ ri strani jezik. Održavanje znanja jezika iz »najboljih dana« te direktna proporcionalnost količine znanja prema količini vremena prove- denog u stranoj zemlji podrazumijevaju se i u ovoj kategoriji. 4. Osobe koje su završile univerzitetski študij odgovarajučeg stranog jezika kao glav- nog predmeta ili na drugi način stekle znanje tog jezika koje je podudarno sa znanjem ste- čenim univerzitetskim obrazovanjem. U ovoj kategoriji če, uglavnom, bolji uspjeh iz stoič¬ nih predmeta na univerzitetskom študiju odre¬ diti i boljeg prevodioca, slabiji uspjeh slabijeg prevodioca. Stručni predmeti u študiju stranog jezika nisu samo oni iz lingvističkih disciplina nego i u oblasti književnosti i civilizacije naro¬ da koji govore odgovarajučim stranim jezikom. Vrijeme provedeno u zemlji gdje se jezik govo¬ ri, naročito nakon završetka študija, biče, na¬ ravno, dodatni faktor koji če uticati na kvalitet prevodioca iz ove kategorije. Primijetičete da je u opisu raznih katego¬ rija prevodilaca na »strani« jezik značajno fi- guriralo doba puberteta, kao vremenska gra- nica do koje se jezik prirodno usvaja. Mada je ova važna činjenica zapažena i ranije, svoju naučnu potvrdu i razradu dobila je tek u naj- novije vrijeme u istraživanjima što se vode u okviru nove naučne discipline, biološke lingvi¬ stike. Od brojnih bioloških faktora koji su u korelaciji sa kritičnim periodom za usvajanje jezika (kako je nazvano doba od druge godine do puberteta kada se jezik spontano usvaja) najviše se ističe lateralizacija moždanih he¬ misfera kojom se svaka od njih »specijalizira« za kontrolu posebnih čovjekovih sposobnosti i aktivnosti i koja koincidira upravo sa pomenu- tim kritičnim periodom za usvajanje jezika. (Klasično djelo u oblasti biološke lingvistike jeste Biological Foundations of Language, New York:Wiley, 1967, autora E. H. Lenneber- ga.) O iektorisanju tekstova prevedenih na strani jezik Očito je da nije potrrebno lektorisati tek- stove koje je obrazovana osoba prevela na maternji jezik. Naravno da bi, u idealnoj situ¬ aciji, bilo potrebno provjeriti da li je takav pre- vodilac poštovao standardnojezičke i stilske norme svog jezika. Ali ako »obrazovana oso¬ ba« podrazumijeva onu koja posjeduje znanja potrebna za pravilno gramatičko i stilsko obli¬ kovanje teksta na svom jeziku, onda takva provjera nije potrebna. Ni u prvoj od četiri kategorije manje »po- željnih« prevodilaca na strani jezik, lektorisa- nje ne bi bilo neophodno. Medjutim, ako neka od varijabli koje utiču na kvalitet znanja stra¬ nog jezika u ovoj kategoriji prevodilaca ima »nisku« vrijednost (ako je, recimo, protekao veoma dug period od povratka iz Strane ze¬ mlje i ako, u medjuvremenu, stečemo znanje stranog jezika nije adekvatno održavano), biče potrebne veče ili manje lektorske inter¬ vencije obrazovanog izvornog govornika jezi¬ ka na koji je tekst preveden. Tekstove koje su preveli prevodioci iz naše druge kategorije najčešče treba lektori¬ sati, osobito ako se računa sa kvalitetnim pre¬ vodom. Ovdje bi trebalo odluku o Iektorisanju donositi u svakom posebnom slučaju, vodeči računa o raznim varijablama koje utiču na kvalitet prevoda. Samu odluku može donijeti MOSTOVI 2 / 1987/XXII 37 samo obrazovani izvorni govornik jezika cilja. U trečoj, a naročito u četvrtoj kategoriji obavezno je lektorisanje svakog teksta od Strane obrazovanog izvornog govornika. Biče, naravno, individualnih razlika i medju prevo- diocima iz ove dvije kategorije, ali ako želimo izbječi ozbiljne gramatičke i stilske greške, ne bismo smjeli objaviti tekst prevodioca iz ovih dvaju kategorija a da ga izvorni govornik bar jednom ne pročita. Nikakav lingvistički talent, ni najimpozantnije analitičko znanje jezika ne može zamijeniti jezičko osječanje za maternji jezik, taj možda najvredniji ali na žalost još uvijek u velikoj mjeri misteriozni posjed homo sapiensa. Več i sama činjenica da do danas nije napisana kompletna gramatika ni jednog jezika potrvdjuje da je nemoguče analitički naučiti strani jezik do savršenstva. A večina modernih lingvista vjeruje da svaka zrela oso- ba savršeno mada nesvjesno zna bar jedan dijalekt i sociolekt svog maternjeg jezika . 3 O prevodjenju stručnih tekstova Sve što je do sad rečeno odnosi se na prevodjenje tekstova kako iz opšteg jezika tako i, u največoj mjeri, iz stručnih jezika. Sada bih ukazao na neke specifičnosti u prevodjenju stručnih tekstova koje če ili modi¬ ficirati neka od več iznesenih gledišta ili istak- nuti dodatne momente o kojima treba voditi računa u ovoj za naš razvoj tako važnoj vrsti prevodilačke djelatnosti. Počeču opet od onog što je svima dobro znano, a to je da prevodjenje stručnog ili na- učnog teksta podrazumijeva upoznatost pre¬ vodioca bar sa osnovnim principima i pojmovi- ma odgovarajuče struke ili nauke. Istina, nije svaki »stručni« tekst nedostupan čovjeku iz- van struke, pa ni ovu maksimu ne treba primje- njivati rigidno. Osim toga, ponekad je stručni tekst takav da ga prevodilac može shvatiti uz samo malu pomoč čovjeka iz struke. Ipak, iz- vjesno poznavanje struke biče itekako koris- no u prevodjenju, pogotovo onim prevodioci- ma koji su na svom radnom mjestu stalno upučeni na odredjenu stručnu ili naučnu oblast. Minimalni uslov svakog dobrog prevo¬ da jeste da prevodilac savršeno, do u tanči- ne, shvati tekst originala koji treba prevesti. Jer, ne prevode se riječi, prevode se misli, prevodi se vanjezički sadržaj koji stoji iza rije¬ či. A ako tekst originala nije savršeno shva- čen, u drugi jezik če se prenijeti pogrešne mis¬ li, netačan sadržaj . 4 Zato je neophodno da svako ko prevodi jedan stručni tekst ovlada bar onim kvantumom stručnog znanja koji je potreban za prevodjenje tog teksta. Umjesto da prevodilac lingvista uči struku iz koje prevodi, moguče je da stručnjak nelin- gvista dobro nauči strani jezik i sam postane stručni prevodilac. Ovaj drugi način, je, po mom mišljenju, put kojim se mogu dobiti naj- bolji prevodioci za pojedine struke. Nevolja je samo u torne što je broj stručnjaka koji su so¬ lidno naučili strani jezik (a sjetimo se da je to uslov za prevodjenje) relativno mali. Čak i oni koji su u stranoj zemlji študirali ili duže ra- dili u štruci obično ne mare mnogo za gramati- ku, što ih čini nepodobnim za prevodilački rad. Ipak, jedan broj njih ovlada i gramatikom stra- nog jezika do stepena koji če omogučiti kva¬ litetno prevodjenje sa stranog na maternji jezik i, u manjem broju slučajeva, u obrnutom smejru. Medjutim, tekstovi koje su takve oso- be prevele na strani jezik obavezno treba da prodju kroz ruke lektora izvornog govornika, u idealnoj situaciji onog koji posjeduje i izvjesna znanja iz odgovarjuče struke. Valja ovdje napomenuti da ni sve struke nisu jednako »stručne«. Ovim želim reči da postoje oblasti koje nisu daleko odmakle od zdravorazumskih razmišljanja o eventualnim zakonitostima koje bi u njima mogle vladati. Svakako da je jezik takvih oblasti još uvijek u največoj mjeri »opšti« i da če uglavnom biti pristupačan i osobama izvan takve »struke«. Ovdje bismo mogli ubrojiti turizam, sportsku djelatnost, mnoge aspekte pedagogije, psiho¬ logije, lingvistike i drugih humanističkih na¬ uka. Logično je da če se i prevodilac laik lakše snači u ovim strukama i da mu neče biti po¬ trebna posebna priprema za prevodjenje tek¬ stova iz ovakvih oblasti. S druge Strane, neke su nauke i struke izgradile veoma složenu ter- minološku aparaturu čija pravilna upotreba podrazumijeva specijalistička znanja koja su obično krajnje ezoterična prosječno obrazo- vanom laiku. Primjeri takvih nauka ili struka su informatika, nuklearna fizika, moderna hemija, 38 MOSTOVI 2/1987/XXII biohemija, elektronska i mašinska tehnika, metalurgija i druge tehničke oblasti. Naravno da če prevodilac neupučen u ovakve struke morati da nauči mnogo toga prije nego što se upusti u prevodjenje tekstova iz neke od njih. Eto, to su neke moje misli o prevodjenju i prevodiocima. One su plod mog skoro tridese- togodišnjeg iskustva u raznim poslovima što iziskuju znanje stranih jezika, u prevodjenju, u davljenju opštom lingvistikom. Ovo ne ističem da bih tim mislima dao pečat neprikosnoveno- sti. Dapače, smatram da još mnogo treba da učim, svjestan da je jezik »okean bez obala«, kako to lijepo kaže jedna arapska izreka. Zato bih pozdravio svaki dobronamjeran komentar o ovim mojim mislima na stranicama ovog ča¬ sopisa. Možda če se iz razmjene naših misli i iskustava roditi neka nova ideja, neki novi mo¬ stič koji če nas lakše prevesti do druge kultu¬ re, do drugog misaonog sazvježdja. Bilješke 1 Atribut »strani« stavljam medju navode jer on nije sasvim precizan. Njime podrazumi- jevam jezik koji je drukčiji od jezika društvene sredine, u kojoj, opet, mogu živjeti i baviti se prevodjenjem osobe što im je dati »strani« je¬ zik maternji. 2 Uobičajeni argument kojim se opovrga- va postojanje savršenih bilingvala jeste činje- nica da i oni koji su veoma blizu te zavidne »ti¬ tule« redovno računaju, a pretežno i broje, na jednom od svoja dva jezika. 3 Udruženja prevodilaca u cjenovniku svojih usluga obično imaju samo jednu cijenu za lektorisanje prevoda od Strane izvornog govornika odredjenog jezika. Mislim da je ovo pogrešno. Lektorisanje izvrsnog prevoda iz naše kategorije 1 obično če značiti samo čita- nje teksta uz, možda, koju sitnu opasku, dok lektorisanje slabijeg prevoda iz kategorije 4 može podrazumijevati vrijeme i trud jednak onome koji je potreban za prevodjenje istog teksta. Zato mi se čini da bi ovdje ponudjeni taksonomijski okvir za ocjenu prevoda na strani jezik mogao poslužiti i za pravilnije vrednovanje lektorskog rada i, shodno torne, cijena lektorskih usluga. 4 Prevodiočevo shvatanje teksta na jezi¬ ku izvoru mora cesto biti dublje i finije i od autorovog. Jer, autor je mogao napisati dvo- smislenu rečenicu ili sintagmu, a da nije ni svjestan toga. Prevodilac mora zapaziti tu dvosmislenost, da bi zatim preveo samo je- dan, namjeravani smisao. Ako sam ne može razriješiti neku dvosmislenost, potrebno je da se konsultuje sa autorom. Ponekad, medjutim, - kod nas, na žalost, ne tako rijetko - ni autor nije sasvim siguran šta je htio da kaže. U ta- kvim situacijama (pošten) autor i sam profitira od kontakta sa dobrim prevodiocem! Alistair Wood Translating into Technical English Prevajanje v tehniško angleščino Strokovno ali znanstveno angleščino morda najbolje opredelimo po vsebini - ta je stro¬ kovna oziroma znanstvena. Tako govorimo na primer o pravni angleščini, poslovni angleščini itd. Vendar s tem strokovna oziroma znanstvena angleščina še ni zadosti opredeljena - ker gre za jezik, jo je treba opredeliti tudi jezikovno. Za ponazoritev jezikovnega vidika strokovne angleščine (beri: jezikovnega vidika prevajanja strokovnih besedil v angleščino), je avtor razdelil strokovne prevode v šest stopenj (z zgledi), od pomensko netočnih do pomensko točnih oziroma originalu enakovrednih. Na koncu je jezikovni vidik obdelal še s primerjavo zahtev -pri prevajanju strokovnih besedil in zahtev pri prevajanju literarnih besedil. MOSTOVI 2/ 1987/XXII 39 Technical or scientific English can per- haps best be characterised in terms of the concept of genre, or type of English, e.g. legal English, business English etc. Such types of English may be defined in terms of their content; in other words a technical English text is one in vvhich the subject is scientific or technical. However if it were defined only by content it would not be of interest linguistically and this paper would not have been vvritten. This implies that technical English can be characterised linguistically, but attempts to do so for scientific English as a vvhole have not achieved very much in terms of a rigou- rous typology. Huddleston, as perhaps the best known example of such attempts, came up with fairly general conclusions (1). Thus it is not possible to make statements of the type: »Scientific English has the structure x, but general English does not« or vice versa. What is possible are probabilistic state¬ ments, but these can only be exact if based on a specific corpus. For example the author has studied the structure of a sub-type of chemistry texts and was able to say that this type of text had a certain structure (2). But it was not possible to make the same generali- sation about other texts. What follovvs there- fore is based on my experience as a transla- tor, lector and teacher of technical English and is not a scientific corpus-based study. Hovvever we may use a vvorking definition of scientific English as meaning the English used by scientists and technicians to talk and vvrite about scientific subjects. But although we may not be able to define it absolutely in terms of style there are various aspects vvhich should become clear as we go along. Perhaps the best way of characterising the translation of technical English is by con- trasting it with the translation of general En¬ glish, or more exactly the type of English vvhich you usually learn to translate, that of literary texts. Nobody normally translates everyday general English per se, since that is normally spoken, so interprets maybe but not translates. It makes sense to compare techni- cai translation with literary translation though since literary translation is usually thought of as the typical translation and translation theory is predicated on literary not technical texts. If we compare translating a technical text and a literary text I think we can say that technical texts can be at one extreme or the other in terms of difficulty. Either the technical text can be much easier than a literary text or it can be much more difficult. It can be easier because a technical text includes only a subset of the language. So of course does any text; perhaps I should say the probability of meeting a relatively restricted set of structures and vocabulary in a technical text is that much greater. Literary texts are much more open-ended. Literally any word in the language may appear in a literary text. So taking the two extremes we have the type of chemistry text I mentioned earlier and on the other Finnegan’s Wake, vvhich has been translated into French, quite how I have no idea. It should be noted that vocabulary other than the expected technical kind does appear in technical text - for example I had the phrase »šniranje cipele po tipu kopačke« in a text on prosthetics, though the vocabulary is that of sports. On the other hand, as we ali know to our cost, a technical text can be much harder - when you have no idea what a technical term is in English, it is not in any dictionary and the experts do not know either. Such a broad vievv does not help too much though. We need to specify in more de- tail how a good technical translation differs from a literary translation. One standard defi¬ nition of a good translation vvhich I think we can ali accept is the principle that the same effect should be created in the reader of the translation as in the reader of the original (3). This is fine as far as it goes. It ignores hovvever the concept of contemporary teachers of reading (4) that reading is an Interactive process betvveen the reader and the text. In other vvords there are as many reactions to a text as there are readers. We cannot therefore accept the principle of equivalent effect in its pure form. What we can say is this: the range of reactions to a 40 MOSTOVI 2/1987/XXII translation of a text should be the same as the range of reactions to the original. Now it we State the principle of a good technical translation in this way then technical translations are much less of a problem than literary texts. Reactions of readers of a technical text are much more uniform than those of readers of a literary text. The scientific background of the readers of a technical translation is very similar to the background of the readers of the original. Thus the knovvledge needed to understand a text on »Advantages of Thin Copper Foils for the Making of Printed Circuit Boards« would be fairly similar in the reader of the translation or the original. In literary texts there are not only the obvious differences in culture but ali sorts of differences in background to be taken into consideration. For example the line in a poem by Gregory Corso about the »statue of Columbus pointing up the Ramblas to the American Express« means something completely different to the reader depending on vvhether he or she has been to Barcelona or not. Therefore a smaller range of equivalent effects can be expected in a reader of a translation of a technical text. Having got this problem fairly well solved in principle then, how might we go on to characterize a good technical translation? I would like to try and set up a scale for technical translations going from inaccurate to accurate. At the most wrong level we have simply: 1. SEMANTICALLY INACCURATE a) out of context term b) vvrong term from same semantic field. This is quite easy to exemplify. It is any quite simply »vvrong« translation, there are millions of examples. One example I saw re- cently vvas that of »stilts« for »hodulje« in the context of disabled persons. In certain con- texts of course this vvould be a quite correct translation, but not in this technical context. The second type of semantically inaccu¬ rate translation is vvhen there is confusion in the same semantic field. Thus vvithin the se¬ mantic field »parts of the body« to translate »kolk« by »knee« vvould be an example of this type of mistake. Translations are not normally completely inaccurate but have some sort of semantic connection of this type. The second level, a bit more accurate than the first, vvould be 2. SEMANTICALLY ACCURATE +/- DEGREES OF PRECISION. An example of this level vvould be the translation of »nadkolenski aparat« as »cali per«, - degrees of precision, or »weight-re- lieving caliper« + degrees of precision. The correct translation vvould of course be in the middle, »long leg brace«. This type of mistake is of course possible in general literary trans¬ lation, but is much more common in scientific texts because of the greater precision in- volved. In other vvords, in this type of mistake the semantic field is correct, only the plače on the hierarchy of terms is too high or too lovv. A common mistake in translating technical texts is to be too general or too specific in the translation. This may be because a) the trans- lator is not avvare that s/he is being over or under specific or b) the translator does not know the term of the equivalent degree of specificity or c) the language we are trans¬ lating into does not have the required degree of specificity in this area. English does not have a »lovver ankle joint« as an equivalent of »spodnji skočni sklep« for example and if vve vvant an exact equivalent it is necessary to use the latin term »articulatio talonavicularis«. This last factor vvould I think be more of a problem in translating scientific English texts into Slovene, because of the relatively more highly developed level of scientific vocabulary in English as a result of its position as the leading vvorld scientific language. The third level, coming closer to the ideal translation, vvould be 3. SEMANTICALLY ACCURATE NON-TECHNICAL. This at least has the virtue of being completely semantically accurate in the sense of having the same truth conditions as the original. Hovvever the term is not the one MOSTOVI 2/1987/XXII 41 vvhich would be used by a scientist in the field concerned. This level can be subdivided into 3 a) terms vvhich exist but vvhich are ge¬ neral not technical 3 b) terms vvhich do not exist but vvhich are quite clear semantically 3 c) terms vvhich do not exist - vvrong scientific terms. An example of 3 a vvould be the transla- tion of »narkoman« as »junkie« in a scientific text. The 3 c translation of this vvould be that in Grad - »narcotist« (5). The correct transla¬ tion of this vvould be »drug addict«. An exam- ple of 3 b vvould be the translation of »pisalni stroj« by »typing machine«; perfectly clear what it means, it just does not exist as a nor¬ mal term. Much more acceptable is level 4. 4. SEMANTICALLY ACCURATE NON-NORMAL TERM This differs from 3 a and 3 b in existing and from 3 c in not being distinctively non-technical, although it is not the normal term used. For example a level 4 translation of »Ročni vrtalni stroj z dvema hitrostma je pri¬ kazan na sl. 4.52« vvoulfl be »A hand drilling machine vvith 2 speeds is shovvn in fig. 4.52«. This is a quite understandable literal transla¬ tion and is not obviously non-technical. Hovvever the normal term used vvould be »a two-speed hand drill«. A further level, very close to the optimum and sometimes in specific circumstances the optimum, vvould be level 5. 5. SEMANTICALLY ACCURATE BUT NOT STRICT TRANSLATION This is often the converse of level 2, +/- precision; thus vve vvould normally translate li¬ sica as fox, not vixen, i.e. - precision in En- glish compared to Slovene, because Slovene requires a choice of gender vvhere English does not. Therefore the Slovene term is overspecific compared to English, vvhich means that vve subtract this overspecificity when translating into English. This subtracting specificity can be seen in other contexts. »Zadnje označevanje upo¬ rabimo« in a text already talking about ozna¬ čevanje previously I translated as »the latter is used« - not fully semantically equivalent in itself, but, in the context of the text, sufficient. The final level, level 6, is that of 6. SEMANTICALLY ACCURATE LANGUAGE EOUIVALENT. An example is shovvn by tvvo translations of »vzorec hoje«. A level 4 translation vvould be »pattern of gait«, vvhile a level 6 translation vvould be »gait pattern«. It vve think therefore in terms of vvhat the scientist vvould in fact use as being the basis of correct scientific English - it is this factor vvhich differentiates betvveen the tvvo transla¬ tions of »vzorec hoje« - then there are other stylistic factors vvhich must be taken into con- sideration. For example a scientist vvriting in a scientific journal vvould probably never vvrite »enough« but rather »sufficiently«, but in a lecture to his students, discussion vvith his colleagues, or in a popular article or text book he might vvell use »enough«. This is a matter of academic style and formality rather than scientific language per se. Hovvever there is a considerable overlap betvveen academic and scientific style. Because of the nature of the subject it is scientists not literature specialists vvho report on the results of experiments. Thus vve can say that the language of such reporting is in a sense a part of scientific English, although more strictly it is an aspect of the academic style of vvriting scientific English. This means that such reporting also takes plače in Slovene scientific vvriting and to that extent there is a one to one correspondence betvveen Slovene and English. Hovvever if vve look more closely the correspondence is not complete. Thus a typical scientific article in both Slovene and English on a series of experi- ments vvill have a section entitled discussion. In this respect therefore there is an exact cor¬ respondence in terms of the rhetorical structure of the text. It is necessary in both Slovene and English to discuss the signifi- cance of the results. 42 MOSTOVI 2/ 1987/XXII In other words both Slovene and English will have sentences whose semantic struc- ture is something like OUR RESULTS SHOW SIGNIFICANCE OF RESULTS. The surface structure on the other hand is not nearly so comparable. Slovene tends to have sentences like »Naši rezultati so doka¬ zali, da ...«, vvhereas English more normally has something like »Our results indicate that...« or »tend to indicate« or »vvould indi¬ cate«. Very often such Slovene sentences are translated into English by such phrases as »Our results prove that«. A componential analysis of the latter phrase vvould include a component meaning of + certainty, vvhereas the English phrases listed above as more typically used vvould have the component -certainty. Perhaps the Slovene also has something of this + certainty, but the point is that the En¬ glish equivalent does not and so to translate literally does not bring out this aspect. Level 6 translation therefore also has to take into account the TL equivalent in a broader sense. Literal translation here is not vvrong in the sense of giving a vvrong referent or a non-existent referent. It is vvrong in terms of the overall style of such a text, i.e. at the textual level. Use of the word »proved« vvould tend to indicate that the author of the text was far more confident of his results than was in fact the čase, so this vvould in fact alter the balance of the vvhole text. This is an example of hovv knovvledge of the text not just as language but in terms of the overall meaning of the text helps the translator. If we take the principle of produc- ing a translation vvhich is acceptable in terms of the scientific culture/acceptable to the scientist, then this means not just transla¬ tion according to the literal linguistic meaning, but according to the function that particular piece of language plays in the text. This of course is true of any text, literary or scientific. VVhereas a literary text though is sui generis, a scientific text has a certain identity as a piece of Science, not just a stretch of language. Thus we should in our translation of a scientific text be aiming in my view at a trans¬ lation of the Science. The surface form is in many cases not so very relevant. In a literary text, in a poem par excellence, the translator has to reflect the linguistic form of the original. In a scientific text this is irrelevant - ali we need to do is to reflect the meaning. This can mean ignoring the form of the original. For example I translated the phrase »s pomočjo sprotne računalniške obravnave« as »proces- sed by an on-line Computer«, since this is the typical phrase in an English research report. This is in fact the meaning of what took plače, vvhich is what is important rather than the sur¬ face structure. Comparison of the surface structure of the tvvo phrases shovvs that the translation is completely different from the original. It is hovvever the appropriate English description of the physical event and there¬ fore a legitimate translation of the Slovene description of that event. The event itself provides a tertium comparitionis not available to the translator of literary texts. Although I have claimed above that you should sometimes ignore the formulation of the original this requires paradixically that you are even more linguistically precise than the literary translator. Since the correct scientific translation sometimes has only one possi- bility because there is a standard formulation, precisely that formulation has to be chosen. VVhere therefore you might expect an infinity of different efforts by different translators of a literary text, much less variety vvould be ex- pected in a scientific text. The difference might be conceptualised thus: LITERARY: Strict attention to language of original - wide variety of translations possible SCIENTIFIC: Strict attention to meaning of original - small number of translations, sometimes only one, possible. Notice that this is not at ali the same as saying that literary translations should be free and scientific literal. In fact the opposite is MOSTOVI 2/1987/XXII 43 more the čase, although the terms are not very appropriate. A scientific translation can be very literal or very free, depending on the scientific meaning to be conveyed, not the for- mulation of the original. REFERENCES 1. Huddleston, R. D. (1971), The Sentence in VVrit- ten English: a Syntactic Study Based on an Analysis of Scientific English Texts, Cambridge University Press 2. Wood, A. S. (1982), An Examination of the Rhe- torical Structures of Authentic Chemistry Texts. Applied Linguistics, Vol. 3, no. 2. 3. Nevvmark, Peter (1981), Approaches to Transla¬ tion, Pergamon, Oxford 4. Nuttal, Christine (1982), Teaching Reading Skills in a Foreign Language, Heinemann Educa- tional, London 5. Grad, Anton (1982), Veliki slovensko-angleški slovar. Državna založba Slovenije, Ljubljana Narcis Dembskij Kakšni so naši prevodi? Quelle est la qualite de nos traductions? Au debut de son article, 1’auteur cite des passages d’un article ayant ete publie dans le quotidien »DELO« il y a plus de quinze ans et traitant de la qualite mediocre des traductions en langeus etrangeres, pour constater ensuite que jusqu’ici la situation n’a guere change et que la Societe des Traducteurs Techniques et Scientifiques de Slovenie devrait s’engager beaucoup plus encore dans la voie de l’amelioration de la qualite des traductions, en langues etrangeres principalement, en organisant, entre autre, des rencontres de traducteurs par gro- upes linguistiques ou les participants executeraient en commun des exercices pratigues, cela etant donne le fait que nous n’avons pas, dans see des futurs traducteurs. Dobri? Zadovoljivi? Slabi? Kakor kdaj!? Ne, človek ne ve prav, kaj naj bi odgovoril, če naj bo zares odkrit. Najverjetneje so kriteriji kakovosti sleher¬ nemu članu DZTPS bolj ali manj znani. Le ka¬ dar bi bilo treba konkretneje odgovoriti, posta¬ ne stvar bolj ali manj meglena. Obnašamo se, kakor da so »grešniki« samo oni drugi, šuš- marji. Veliko sprenevedanja je še med nami, kadar gre za kakovost naših prevodov. Da mi ne bi mogel kdo očitati, poudarjam le svoja stališča, si dovoljujem prepisati iz že orumenelega časopisnega izrezka nekaj de¬ lov članka, ki ga je podpisala Albina Podbev- šek. Naslov: Prevodi v tuje jezike. Objavljen je bil v Delu, datuma na izrezku ni. Spomin mi pravi, da je članek nastal pred dobrimi petnaj¬ stimi leti. V članku med drugim piše: »Društvo znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije je v torek zvečer pripravilo študijski večer notre pays, d’ecole pour la formation speciali- nemškega jezika. Prireditev je bila v klubskih prostorih hotela Slon, udeležilo se ga je okrog 50 članov in nečlanov društva ... Zanimivo je bilo poročilo dr. Janka Goliasa, ki je poslušal¬ cem postregel s cvetkami iz prevajalskih vrst. Žal je pri nas malo dobrih prevodov v tuje jezi¬ ke. Duhoviti dialogi v originalnih delih so v pre¬ vodih, zlasti pa še iz narečja, mlačni in tudi smiselno spremenjeni'. Mnogo pripomb je bilo na račun naših tu¬ rističnih prospektov, v katerih lahko zasledimo prave neumnosti. Primer: namesto da bi pre¬ vajalec napisal ,pozimi se lahko drsate po zamrznjenem jezeru', je prevedel .pozimi se lahko drsate čez ledeno-mrzlo jezero'. Namen društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev, ki so ga ustanovili leta 1960, ni le organizacijsko združevati prevajalce, temveč jim tudi strokovno pomagati. Med drugim jim po telefonu nudi breplačne nasvete iz vseh glavnih evropskih jezikov. Nadalje nastopa 44 MOSTOVI 2/1987/XXII društvo kot posrednik med naročniki prevo¬ dov in prevajalci. Društvo želi skratka skrbeti za kvaliteto prevajanja v Sloveniji. Da bi bolj prodrlo v javnost, je začelo organizirati študij¬ ske večere, kakršen je bil v torek.« Tako članek, ki je bil objavljen pred toliki¬ mi leti. Se je od takrat kaj bistveno spremenilo glede kvalitete prevodov? Kakšen naj bo od¬ govor? Katera dokazila obstajajo? Podlaga za sodbe so lahko morda pavšal¬ ne izjave, ki jih slišimo tu pa tam ob kaki »ne¬ ljubi« napetosti (in o njej zvemo le po naklju¬ čju) med stranko, ki se ji je vendarle »posveti¬ lo« (vse stranke pač ne znajo oceniti, kakšne prevode dobijo), in prevajalcem - če to tedaj sploh je - ki je »zagrešil« prevod. Opremo se lahko tudi na prevode, ki včasih naključno pri¬ dejo v roke »nepoklicanemu«, ta pa potem ugotovi v njih take stvari, da ga ledenomrzlo spreleti po hrbtu ob pomisli na morebitne reakcije tujca, ki mu »namensko« pridejo taka besedila v roke. V času obstoja društva smo doslej spre¬ jeli kodeks etike in časti prevajalca (sprejet je bil na kongresu FIT v Dubrovniku), govorili o uvedbi lektoriranja in kontrole (imenovane tudi »filter«) prevodov, naročenih prek dru¬ štva, načrtovali jezikovne večere, seminarje, malodane šolo, terminološko banko ali karto¬ teko podatkov, ki bi bila na voljo članom ... Pa se doslej skoraj nič od tega ni uresni¬ čilo! Kodeks sam po sebi je ostal mrtva točka na papirju (če pa zaradi njega nikogar nič ne zadene), lekturo prevodov so nekateri preime¬ novali v cenzuro, in tako naprej. Ne enkrat sem se spraševal, kakšna je in kakšna naj bi bila vloga našega društva. Na¬ mesto odgovora naj citiram nekaj navedb iz že omenjega članka: skrb za kvaliteto, posredo¬ vanje prevodov, dajanje brezplačnih nasvetov iz vseh glavnih evropskih jezikov, ne le organi¬ zacijsko združevati prevajalce ... Kdo prevaja? Mnogi! Zakaj? Ker se da zaslužiti! Je greh hoteti zaslužiti? Ne! Pred¬ vsem pa je narobe, če je prevod narejen neod¬ govorno, nekakovostno, bi rekel. Kaj potrebuješ, da narediš dober prevod? Najbrž solidno znanje jezika, iz katerega pre¬ vajaš, in jezika, v katerega prevajaš, poznava¬ nje stroke (kadar gre za izrazito strokovni tekst), izkušnje v prevajanju, po potrebi pomoč bodisi za jezik bodisi za stroko, dobre slovarje, ustrezno literaturo itd. Kaj pa pravi praksa? Grozno veliko je »znanja« jezikov, širše vzeto, vsepovsod na¬ okrog pri nas ga je (zato tudi toliko prevajal¬ cev med nami?). Ne enega, celo devet jezikov našteje kdo zase. Nič slabše ni glede števila prevajanih strok pri nekaterih. (Za oboje glej samo statistične podatke, ki jih je zbralo dru¬ štvo med svojimi člani.) In če smo v društvu taki, ki smo bili sprejeti vsaj po nekih bolj ali manj strogih merilih, kako je šele potem s ti¬ stimi, ki »delujejo« zunaj društva (in teh je, po neki oceni, vsaj dvakrat toliko kot nas članov). Predvsem pa je treba videti te namišljene prevode, ki jih ne tako redko srečujemo na¬ okrog. Z njihovimi pravopisnimi, semantičnimi, sintaktičnimi spakami. Neverjeten pogum in zaverovanost vase! To so pravi inovatorji no¬ vih podob tujih jezikov! Ko bi le bil pod njihovi¬ mi prevodi njihov »zaščitni znak« - podpis - in bi bil v igri samo njihov osebni ugled. Tako pa gre, žal, včasih tudi za sloves društva, zelo pogosto pa tudi za podobo (ne)solidnosti na¬ ših podjetij, ko uporabljajo takšne prevode v najboljši veri pri svojih poslih s tujino. Iz takega prevajanja naj navedem za zgled cvetko iz nekega turističnega prospek¬ ta: prevajalec (ali prevajalka) je namesto »vsem, ki tiitite po avtocesti mimo Ž« zapi¬ sala) »vsem, ki se poženete poleg Ž po jadranski avtocesti« (kraj Ž pa leži v resnici v notranjosti, daleč od kakršnekoli ceste ob Jadranu); in potem podobno še naprej, do konca besedila. Ko bi le bil to samo osamljen primer! Pa ni, ni jih malo, ki šušmarijo v takem slogu. Za¬ kaj tako? Zaradi nesamokritičnosti (o, kako znajo prav ti pokazati s prstom na druge, češ »ujemite tatu«), pa tudi zato, ker jim je prvi in edini cilj zgolj mlatenje denarcev zase, saj bi pri sodelovanju z lektorjem, denimo, morali slednjemu prepustiti del honorarja. Ocenjevati celotno stanje brez potreb- MOSTOVI 2/1987/XXII 45 nih podatkov bi ne imelo smisla. Ker pa nekaj le »vemo«, bi morebiti bilo dobro za presega¬ nje takega nemogočega stanja (kodeks etike in časti prevajalcev - iz naše dežele, drugi nas ne zanimajo) se lotiti težave po poti iskanja najugodnejših oblik za izboljšanje kakovosti naših prevodov, preiti iz stihije v organizirano delo (to naj bi bila ena izmed skrbi upravnega odbora društva, če se ne motim). Sicer pa, bodimo zares odkriti, smo vsi bolj ali manj samouki, tako rekoč samorastniki v prevajanju (za prevajanje pri nas ni šole), le da nekateri uspešneje poglabljajo svoje zna¬ nje kot drugi. V istem času, kot je bil na začetku omenjeni študijski večer nemščine, smo imeli tudi večer francoščine, ki so se ga - prav tako v Slonu - udeležili trije profesorji in nekaj študentov (morebitnih bodočih prevajal¬ cev) francoskega oddelka filozofske fakultete ter seveda številni naši člani. Razpravljanje, zelo živahno, se je sukalo okrog vprašanja: Ali potrebujemo posebno prevajalsko šolo ali oddelek na filozofski (zaradi jezika) ali pa na nekaterih drugih fakultetah (zaradi strok)? Do dokončnega sklepa se nismo mogli dokopati, saj je vprašanje zapleteno in so naše razmere res specifične. Tudi pri društvu ni bilo nareje¬ nega skoraj nič za izboljšanje kakovosti prevodov, vsaj doslej ne. Kdo bo porekel, da se je nekaj vendarle premaknilo. Že, a je to že dovolj? Kaj ni »ob teoriji potrebna živa praksa«? In izpeljava de¬ litve dela po jezikih in strokah? Zakaj se ne lo¬ tevamo medsebojne pomoči in sodelovanja pri prevodih (zadnje čase nekateri naši člani to že počno)? Smo res fenomenalno sposobni prevajati (vsak zase in samostojno) kar vse¬ vprek, zlasti v tuje jezike? Skratka, cel kup vprašanj, ki bi jim bilo treba najti odgovor. Ali je pomen obstoja društva zgolj v tem, da deli izkaznice, pobira članarino, posreduje prevode, izstavlja račune in opravlja še neka¬ tere druge bolj ali manj obrobne funkcije, na¬ mesto da bi poiskalo rešitve, ki bi pripeljale do boljše kvalitete prevodov? Videti pa je, da naj bo to za sedaj (po volji in želji nekaterih članov) še vedno pre¬ puščeno bolj ali manj kosmati vest(nost)i po¬ sameznika. Ribarjenje v kalnem? Skupaj nedvomno veliko vemo, vsak zase očitno manj. Zakaj tedaj ne bi tisti prevajalci, ki so svoje znanje nabirali dolga leta, prenesli svojih izkušenj na mlajše, da ne bi še ti, kot so nekoč oni sami, začenjali prav na začetku »abecede« in hodili ravno tako dolgo pot, predno bodo mogli stopiti korak naprej v pri¬ merjavi z rodom pred njimi (ekonomika časa)? Brez teorije ni znanstvenega napredka. In ko slediš lepemu predavanju, se ti zdi, da znaš. Toda ob prevodu, ko si sam s seboj, se izkaže, da ti ne gre gladko, ker ne veš, kako bi, da bi se izmotal iz težav in zapletov, ki vstajajo pred teboj. Joj, ko bi tedaj imel pred seboj pri¬ mere, izluščene iz prakse! Težave so vrh vse¬ ga večje še zato, ker ni zadosti ustreznih (slo¬ venskih) slovarjev ali pa jih sploh ni, tako da moraš iskati po daljši poti (za prevode pa se strankam vedno mudi) po tujih slovarjih v tre¬ tjih jezikih (če imaš seveda zadostno podlago za to). Potrebe po nadaljnjem izpopolnjevanju se sicer zavedamo, to se je pokazalo na preda¬ vanjih, ki jih je doslej organiziralo društvo za naše člane. Udeležba je bila zares zavidljiva. Toda ko je sledil dan praktičnih vaj - da ni morda bilo naključje? - je bila udeležba občut¬ no manjša. Da ni bila posredi bojazen, da bi se...? Mislim, da brez okroglih miz s stalno ude¬ ležbo (optimalnega števila sodelujočih v po¬ samezni skupini) in ob prispevkih materialov za skupno obdelavo od vsakega udeleženca (brez nepotrebnega strahu, če ga boš kdaj pa kdaj polomil) ter brez objavljanja raznih kon¬ kretnih primerov v naših Mostovih v stalnih ru¬ brikah se ne bomo mogli pohvaliti, da smo iz¬ boljšali kakovost svojih prevodov (več glav več ve). Tako je moje skromno mnenje. Ali pa bomo čakali, da nam bo kdo naredil tak računalnik, ki bo delal namestao nas. Ven¬ dar tudi računalnik bo treba z nečim na¬ hraniti, mar ne? Lepo bi bilo, če bi se še kdo oglasil v na¬ ših Mostovih s konstruktivnim prispevkom na temo iskanja rešitev za dvig kakovosti naših prevodov v tuje jezike. Morebiti tudi s predlogi, naslovljenimi na upravni odbor društva. 46 MOSTOVI 2/ 1987/XXII Milan Trešnjič Značaj prevoda nekih termina i pojmova u konvencijama o sociajalnom osiguranju* Pomen prevoda nekaterih terminov in pojmov v konvencijah o socialnem zavarovanju Avtor omenja časopis za kulturne stike instituta iz Stutgarta, ki piše, da je »prevajalec sel duha«, ko gre za konvencije o socialnem zavarovanju, pa je po avtorjevem mnenju tudi »sel duha zakona«. Prevajalec mora biti zelo odgovoren - kar je prvi pogoj, drugi pa je po¬ polno poznavanje lastnega jezika, in sicer jezika, ki je v rabi na normativnem področju. Za zgled navaja, da so v obrazcih Ju-1 in Ju-6c v jugosiovansko-nemškem sporazumu o social¬ nem zavarovanju bistvene prevajalske napake. Prevajalcu bi moralo biti jasno, kaj pome¬ nita pojma »delo v tujini« in »delovno mesto v tujini«. Delo v tujini pomeni; delati pri tujem delodajalcu in se tako podrediti zakonodaji tuje države. »Delovno mesto v tujini« pa po¬ meni: biti v delovnem razmerju v matični OZD in (začasno) delati zunaj Jugoslavije, tj. v tuji¬ ni. Vse pravice iz dela oziroma iz zavarovanja gredo v breme matične OZD v Jugoslaviji ozi¬ roma SIS za socialno zavarovanje v Jugoslaviji. Nemška termina za to sta »Austrahlung« in »Einstrahlung«, ki pomenita v nemški socialno-pravni terminologiji: Austrahlung je po¬ daljšanje oziroma prenašanje veljavnosti nekega državnega predpisa (v tem primeru za¬ kona o socialnem zavarovanju) na delavce, ki so bili poslani na delo v tujino državo; Einstra¬ hlung pa pomeni, da domači predpisi ne veljajo za delavca, ki je bil poslan na delo v tujo državo. Avtor končuje z ugotovitvijo, da so prevodi mednarodnih konvencij z ZR Nemčijo in tudi v Italijo pogosto netočni ali celo nepravilni, kar povzroča veliko škodo naši družbi, naši državi, pa tudi našim delavcem v tujini. U časopisu za kulturnu razmenu kojeg iz¬ daje Institut za odnose sa inostranstvom u Štutgartu, jedan njegov broj nosi naslov veo- ma interesantan, kad je reč o prevodjenju na nemački, a ja bih rekao o prevodjenju sa jed- nog jezika na drugi uopšte. Taj naslov glasi: »Ubersetzer- Kuriere des Geistes«. Bukvalan prevod bi bio da su »prevodioci kuriri duha«. A kad je reč o prevodjenju nor¬ mativnih, pravnih tekstova, kakvi su medjudr- žavni sporazumi, u slučaju kojeg imam u vidu, a to su konvencije o socijalnom osiguranju, odnosno neki termini i pojmovi u nemačkom radnom i socijalnom zakonodavstvu, onda prevodilac nije samo »kurir duha«, več i »slo- va zakona«. Opis poziva jednog prevodioca divno je dat na jednom plakatu: So, Sie vvollen also ubersetzen! Haben Sie Sitzfleisch? Sind Sie ein VVortklauer? Kennen Sie Ihre Muttersprache genau? Beherschen Sie noch eine zvveite Sprache? Kennen Sie das Land, in dem diese Sprache gesprochen wird? Haben Sie genugend Phantasie, um sich standig in neue Milieus und Charaktere einzu- leben? Halten Sie dauernden Termindruck aus? Konnen Sie sich schnell in neue Sachge- biete einzuarbeiten? Dann taugen Sie vielleicht fur unseren unmoglichen Beruf! * S posvetovanja Struga 87 MOSTOVI 2/1987/XXII 47 Učinilo mi se da je umesno time početi. Dodao bih, medjutim, da jedan prevodilac po- red svega toga što smo u tom nemačkom tek¬ stu o pozivu prevodioca culi, mora da bude iz- vanredno i odgovoran. Samo u tom slučaju može da se usudi da prevodi, na primer, termi¬ ne, odnosno pojmove kao što su: AUSSTRAHLUNG I EINSTRAHLUNG kao i Begriff der ENTSENDUNG sa nemačkog na srpskohrvatski jezik, pa da bude siguran da če oni biti tačno protumačeni i shodno torne primenjeni u praktičnim i kon¬ kretnim rešenjima i slučajevima. Drugi uslov, bez koga nije moguče, jeste potpuno poznavanje i srpshokrvatskog jezika, onoga koga nalazimo u normativnom jeziku. Znači, za »pojam Entsendung« moramo znati pojam koji mu potpuno odgovara u srp- skohrvatskom, onaj koji se upotrebljava za tu materiju. Evo primera: Obrazac »Ju-1« ustanovljen jugosloven- sko-nemačkim sporazumom o socijalnom osi- guranju ima nemački naslov: Bescheinigung liber die VVeitergeltung der jugoslavvischen Rechtvorschriften bei Entsendung eines Arbeitnehmers in die Bun- desrepublik Deutschland. Prevod na srpskohrvatski glasi: Potvrda o daljem važenju jugoslovenskih pravnih propisa u slučaju izaslanja radnika u Saveznu Republiku Nemačku. Ovde vidimo bukvalan prevod. Očevidno je, medjutim, da prevodilac nije znao kako če da prevede sintagamu bei Entsendung. U srp- skohrvatskom, doduše, postoji mogučnost da se kaže »izaslanstvo«, ali je sasvim neuobiča- jena reč »izaslanje«. Postavlja se pitanje da li je tu prevodilac dobro znao i srpskohrvatski. Meni se čini da nije. Na obrascu »Ju-6c« takodje ustanov- Ijenom sporazumom izmedju dve države kao dokumentom kojim se ostvaruju prava u naturi za radnike iz Jugoslavije upučene u Saveznu Republiku Nemačku, nalazimo rečenicu na nemačkom: Der vorgenannte Versicherte ist zur Beschaftigung in die Bundesrepublik Deutschland entsandt. Prevod na srpskohrvatski glasi: Imenovani osiguranik upučen je na rad u Saveznu Republiku Nemačku. Prevod ove rečenice svakako je delo drugog prevodioca. I sasvim je netačan, čak ni u bukvalnom prevodjenju. Ako bismo hteli imati bukvalan prevod, onda bi on morao da glasi: Napred navedeni osiguranik upučen je u Saveznu Republiku Nemačku radi zapošlje- nja! To može da znači sintagma »zur Beschaftigung«. A tačan i pravilan prevod, imajuči u vidu naše pravne propise o toj materiji i terminlogi- ju u njoj, a naročito tekst u članu 44 Ustava SFRJ koji se odnosi na kategoriju radnika koji se upučuju u inostranstvo, morao bi da glasi: NAPRED NAVEDENI OSIGURANIK UPU¬ ČEN JE NA MESTO RADA U SAVEZNU RE¬ PUBLIKU NEMAČKU, RADI OBAVLJANJA POSLOVA U TOJ ZEMLJI. Da je prevodilac ovoga obrasca »Ju-6c« bio savestan i pažljivo čitao i prevodio posled- nju rečenicu, morao bi uvideti da sa njego¬ vim prevodom nije nešto u redu. Naime, ukoli- ko se ustanovi da je radnik zaposlen, to jest u radnom odnosu u SR Nemačkoj, bez obzira na okolnost što je možda upučen iz svoje matič¬ ne OUR u Jugoslaviji u njenu filijalu, u neko »čerka-preduzeče«, ili neregularnim putem, onda je on obavezan na nemačko socijalno osiguranje, pa je sama potvrda, data na obra¬ scu, bespredmetna. Osiguranik če sada imati dvostruko osiguranje, bolesničko i penzijsko: u Jugoslaviji, jer sa svojim OUR-om nije raski- nuo radni odnos, u SR Nemačkoj pak, jer je u njoj »zaposlen« to jest u firmi koja je privred- no-pravna institucija nemačkog prava, kao njen oblik privredjivanja, bez obzira na jugo- slovensko vlasništvo te firme. Tako se »sti- ču«, zaključuju dva radna odnosa u okviru ma¬ tične OUR, jedan u zemlji, a drugi u njenoj fili- jali u inostranstvu! Prevodiocu takvih tekstova mora biti jasno šta znači: pojam RAD U INOSTRANSTVU i pojam MESTO RADA U INOSTRANSTVU. Lice kje je upučeno »na rad u inostran- 48 MOSTOVI 2/1987/XXII stvu« stupa u radni odnos sa inostranim poslodavcem i kao takvo u svemu potpada pod zakonodavstvo zemlje prijema, to jest u kojoj mu je mesto rada, a istovremeno i radno mesto. Lice koje je upučeno »na mesto rada u inostranstvu«, ostaje u radnom odnosu u svo- joj matičnoj OUR-i i ne izlazi iz udruženog rada za vreme dok obavlja poslove u inostran¬ stvu. Ono tada radi u ime i za račun svoje ma¬ tične kuče. Snabdeveno potvrdama na obra- scima ustanovljenim medjudržavnim sporazu¬ mom o socijalnom osiguranju, ono potpada pod obavezu nemačkog socijalnog osiguranja. I svoja prava u tom osiguranju ostvaruje na te- ret troškova svoje matične OUR-e u Jugosla¬ viji, odnosno na teret SIZ-a socijalnog osigu¬ ranja u Jugoslaviji. Pozabavimo se sada osiguravajuče- pravnom ocenom posloprimaca »bei Aus- strahlung« i »Einstrahlung«. U članu 4 SGB IV (Zakona o socijalnom osiguranju) pojam AUSSTRAHLUNG protumačen je ovako: Sovveit die Vorschriften uber die Versic- herungspflicht und die Versicherungsberecht- igung eine Beschaftigung voraussetzen, gelten sie auch fur Personen, die Im Rahmen eines im Geltungsbereich dieses Gesetz- buches bestehenden Beschaftigungsverhalt- nisses in ein Gebiet ausserhalb dieses Gelt- ungsbereiches entsandt werden, wenn die Entsendung infolge der Eigenart der Beschaftigung oder vertraglich im voraus zaitlich begrenzt ist. Tačan prevod bi bio: Ukoliko propisi o obavezi osiguranja i os- novu za osiguranje imaju za pretpostavku za- pošljenje, onda oni važe i za lica koja, u okvi¬ ru postoječeg radnog odnosa na području va- ženja ovog zakona, bivaju upučeni na mesto rada, izvan važenja ovog zakona, ako je upu- čivanje usled svojstvenosti obavljanja poslova ili ugovorno unapred vremenski ograničeno. Drugi radnopravni položaj imamo u sluča¬ ju: EINSTRAHLUNG-a što je kao zakonodavno-pravna konstrukcija ovako istumačeno: Sovveit die Vorschriften uber die Versic- herungspflicht und die Versicherungsberecht- igung eine Beschaftigung voraussetzen, gelten sie nicht fur Personen, die im Rahmen eines ausserhalb des Geltgungsbereiches dieses Gesetzbuches bestehenden Beschaf- tigungsverhalltnisses in diesen Geltungs¬ bereich entsandt vverden, wenn die Entsend¬ ung infolge der Eigenart der Beschaftigung oder vertraglich im voraus zeitlich begrenzt ist. Tačan prevod bi bio: Ukoliko propisi o obavezi osiguranja i os- novu za osiguranje imaju za pretpostavku za- pošljenje, onda oni ne važe za lica koja u okviru postojanja radnog odnosa izvan pod- ručja važenja ovog zakona bivaju upučena na područje njegove važnosti ukoliko je upuči- vanje na mesto rada usled svojstvenosti obavljanja poslova ili ugovorno unapred vre¬ menski ograničeno. Sada je, verovatno, potpuno jasno da ter¬ min AUSSTRAHLUNG u nemačkoj socijalno- pravnoj terminologiji znači jednostavno: pro- dužavanje, odnosno protezanje važnosti za¬ kona o socijalnom osiguranju radnika zemlje imenovanja kada biva upučen na poslove u zemlju prijema. Isto tako, verovatno je potpuno jasno šta znači termin EINSTRAHLUNG u nemačkoj so- cijalno-pravnoj terminologiji. Na lice upučeno po osnovu ove zakonodavno-pravne kon¬ strukcije ne proteže se važenje zakonskih propisa o socijalnom osiguranju zemlje prije¬ ma, to jest ono ne pripada pod obavezu soci¬ jalnog osiguranja zemlje u kojoj obavlja po¬ slove za račun svoje matične firme u zemlji imenovanja. Uporedimo li sa navedenim tumačenjim tekst člana 6 iz Sporazuma o socijalnom osi¬ guranju izmedju SFRJ i SR Nemačke, videče- mo da su oni istog značenja. Taj tekst na srp- skohrvatskom glasi: »Ako radnik koga u jednoj državi ugovor- nici zapošijava preduzeče kome on stalno pri¬ pada, od toga preduzeča bude upučen u dru- gu državu ugovornicu, da bi tamo za račun toga preduzeča obavio neki posao, onda za MOSTOVI 2/ 1987/XXII 49 vreme obavljanja toga posla na področju dru¬ ge države ugovornice i dalje važe pravni pro- pisi prve države ugovornice, tako da je i dalje zaposlen na njenom području«. Evo i nemačkog teksta: »Wird ein Arbeitnehmer, der in einem Ver- tragsstaat von einem Unternehmen .beschaf- tigt wird, dem er gevvohnlich angehort, von diesem Unternehmen in den anderen Ver- tragsstaat entsandt, um dort eine Arbeit fiir Rechnung dieses Unternehmen auszufuhren, so gelten vvahrend der Beschaftigung im Gebiet des zvveiten Vertragsstaates die Rechtsvorschriften des ersten Vertragss¬ taates so weiter, als ware er noch in dessen Gebiet beschaftigt«. Poredjenja radi, evo i teksta iz člana 44 Ustava SFRJ koji se odnosi na kategoriju rad- nika u pitanju, to jest poslovne ljude: »U organizaciji udruženog rada koja vrši delatnost u inostranstvu, RADNICI ČIJA SU MESTA RADA U INOSTRANSTVU imaju ista prava, obaveze i odgovornost kao i radnici te organizacije u zemlji«. Biče, začelo, sada jasno zbog čega i radi čega se posebnim normama u konvencijama o socijalnom osiguranju koje sklapa država SFRJ sa drugim državama izuzimaju OVI RADNICI iz obaveze na socijalno osiguranje u zemlji prijema, to jest u zemlji gde im je ME¬ STO RADA. Na njih se, kako vidimo, bez obzi¬ ra na radnopravni položaj koji može biti i druk- čiji u inostranstvu, šilom ustavne norme prote- že važnost jugoslovenskih pravnih propisa, u svemu pa i u oblasti socijalnog osiguranja. Shodno prednjem, prevesti sintagmu »bei Entsendung« kao »upučivanje na rad«, a ne »na mesto rada« - bitna je razlika, sa veoma ozbiljnim materijalnim, pravnim i drugim posle¬ dicama. Lako može biti da su naši prevodioci, ne znajuči tačno i sigurno šta zapravo znače ter¬ mini i pojmovi koje smo objašnjavali i tumačili, plačali ceh potrebama dnevne politike i »tu- mačenjima« nekih resora, kao što je resor za rad, zdravlje i socijalnu zaštitu, gde se, ne samo brkaju pojmovi »rad u inostranstvu« i »mesto rada u inostranstvu«, več sasvim po- grešno tumače i tako primenjuju, pa su iz toga nastupale i još nastupaju štete po naše dru¬ štvo u milionskim iznosima deviznog novca koji se »zu Unrecht«, odnosno »irrtumlicher- vveise«, ili »ungebuhrlich«, kako kažu Austri- janci, uliva u Strane kaše socijalnog osigura¬ nja, umesto da se to spreči primenom poseb¬ nih normi u konvencijama o socijalnom osigu- raniu. Prevodilački oportunizam u tom slučaju i kompromiserstvo sa shvatanjima u našem re¬ soru za rad, zdravlje i socijalnu zaštitu, za šta dokaz možemo nači u Zakonu o zaštiti gradja- na Jugoslavije na privremenom (!) radu u ino¬ stranstvu, na primer u članu 19 u kome su »radnici čija su mesta rada u inostranstvu« izjednačeni sa »radnicima na radu u inostran¬ stvu«, onima koji su »gastarbajteri«, naročito je vidan u prevodjenju naslova Obrasca br. SE 21-01 ustanovljenom Opštom konvencijom o socijalnom osiguranju izmedju Francuske i Jugoslavije. Naslov glasi: CERTIFICAT DE DETACHEMENT A prevod na srpskohrvatski: UVERENJE O UPUČIVANJU NA RAD! Onome ko poznaje francuski jezik odmah mora biti jasno da je prevod na srpskohrvatski NETAČAN, kao i da je jedino moguče i ispravno prevesti »Certificat de Detachement« tako da se kaže: »Uverenje o detašmanu«. Šta je to »detašman«, dobro je poznato i u našem jeziku. Reč je pozajmljena iz vojničke terminologije. I znači: »otkomandu« to jest prebacivanje izvesnog vojničkog kontigenta sa jednog na drugo dislokaciono područje, iz jedne vojne jedinice u drugu, ali samo za odre- djeno vreme, nakon čijeg isteka kontigent opet ide u svoj matični sastav. Prevedeno na jezik socijalno-pravnog za- konodavstva, možemo da kažemo da je neki radnik iz udruženog rada po nalogu svoje ma¬ tične OUR koja ima neki svoj poslovni punkt u inostranstvu, preduzeče ili predstavništvo, »detaširan« u taj punkt, ali ne tako da je ostao bez radnog odnosa u svojoj matičnoj firmi i da se na nj više ne proteže jugoslovensko zako- nodavstsvo o socijalnom osiguranju, u kon- kretnom slučaju! To je: »Le travailleur DETACHE« A ne: »radnik upučen NA RAD«. 50 MOSTOVI 2/1987/XXII Poput Francuza, tako i Italijani u svom normativnom jeziku u medjudržavnim konven¬ cijama o socijalnom osiguranju za poslovnog čoveka koji na teritoriji druge države obavlja neke poslove u oblasti trgovine i ekonomske razmene, imaju naziv: »II lavoratore Dl DISTACCO«. To znači, u bukvalnom prevodu: »ODVO- JENI RADNIK«, odnosno »detaširani«. Obrazac br. 1 ustanovljen medjudržav- nom konvencijom o socijalnom osiguranju iz- medju Italije i Jugoslavije nosi naslov: CERTIFICATO Dl DISTACCO Prevod na srpskohrvatski glasi: POTVRDA O UPUČIVANJU NA RAD. Ni ovde nije učinjen tačan prevod. Prevo- dilac je, verovatno, podlegao tumačenju naru- čioca prevoda koji mu nije znao reči o čemu se radi. Sada, na kraju ovog priloga o značenju prevodjenja nekih termina i pojmova u me¬ djudržavnim konvencijama o socijalnom osi¬ guranju Jugoslavije i pomenutih država - a tako je stanje i sa prevodima ostalih kon¬ vencija sa kapitalističkim državama - možemo da kažemo i da zaključimo da su postoječi prevodi cesto toliko netačni i neadekvatni, da to ide na veliku štetu našeg društva, njegove države i samih »detaširanih radnika«, kao i da je očevidna potreba za revizijama prevoda i njihovog usaglašavanja sa terminima i poj- movima u našem socijalno-pravnom i radnom zakonodavstvu. Znajuči to, a cesto sam u situaciji da se moram služiti nekim konvencijama o socijal¬ nom osiguranju, u ispravljanju grešaka do kojih je došlo u njihovoj primeni, moram služiti tekstom na jeziku zemlje ugovornice sa Jugoslavijom. Bilateralni ugovori uvek su štampani dvo¬ jezično. Neka mi bude dozvoljeno da završim sa dve rečenice na nemačkom jeziku. »Ubersetzen ist eine furcht Art des Dienens«. »So beschaffen, dass man sich davor furchten muss!« Iz naših prevajalskih revij Prevodilac 1986, 3 Uvodnik obravnava problem skupnih učbenikov v Jugoslaviji. Pisec članka M. Sibi- novič omenja znana nesoglasja v zvezi s skupnimi programskimi jedri, do katerih je pri¬ šlo pri izdelavi predmetnikov za srednjo stop¬ njo izobraževanja in ki še niso razčiščena. Pi¬ sec se zavzema za čimprejšnje poenotenje strokovnih tehničnih programov in za pospe¬ šeno izdelavo učbenikov. B. Jančič v prispevku »Francozi in njihova jezikovna politika« najprej na kratko oriše vlo¬ go, ki so jo imeli v zgodovini posamezni sve¬ tovni jeziki do prodora angleščine v zadnjem času. Pisec meni, da so Francozi, ki se z vse¬ mi močmi bore za ponovno uveljavitev svojega jezika, lep zgled jezikovne osveščenosti. V obrambo svojega jezika so ustanovili Visoki komite za francoski jezik s predsednikom vla¬ de na čelu. V članku je podrobno opisanih vseh štirinajst ukrepov, ki jih je za izboljšanje jezikovnega stanja sprejel ta komite. V zaglavju »Iz teorije in prakse prevaja¬ nja« prispeva D. Mirkovič obširno razmišlja¬ nje o teoriji prevajanja leposlovnih besedil z naslovom »Problemi metodološke osnove poetike prevoda.« Pisec poudarja, da »umet¬ niški (leposlovni) prevod ni le utilitaristično ra¬ zumljena sprememba izvirnika, temveč skupni sad vseh prevajalčevih prizadevanj, da vanj vgradi tudi vse sestavine, ki so nosilci pravih semantičnih vrednosti, pa tudi zakoniti in nujni del celote pri sprejemanju in konkretizaciji umetniško estetskega artefakta v določenem času in okolju.« K. Jovanovič analizira v prispevku »Ne¬ kateri vidiki prevajanja ustave« prevod Ustave SFRJ v francoščino in ugotavlja, v kolikšni meri prevajalec lahko uporabi prvine franco¬ ske ustave in kakšne so dimenzije prevajalče¬ vega osebnega ustvarjalnega prispevka. V zaglavju »Prikazi in kritike« predstavlja G. iričanin kontrastivno slovnico nemškega in MOSTOVI 2/1987/XXII 51 srbohrvaškega jezika v priredbi prof. dr. U. Eugla iz Mannheima in prof. dr. P. Mrazoviče- ve iz Novega Sada, ki je izšla marca 1986. Članek »Vojaški izrazi v madžarščini« je prispeval L. Banjai. »Kronika« prinaša poročila z različnih po¬ svetovanj in srečanj naših jezikoslovcev v letu 1986: s posvetovanja o uporabi računalnikov, ki ga je organiziralo Društvo za uporabno jezi¬ koslovje SR Hrvatske v Zagrebu, prevajalske¬ ga srečanja »Ohrid 1986«, 4. kongresa Zveze društev za uporabno jezikoslovje Jugoslavije, ki je bil v Hercegnovem maja 1986, simpozija Evropskega jezikoslovnega društva v Ohridu septembra 1986 in XVI. mednarodnega se¬ stanka slavistov »Vukovi dani«. V zaglavju »Portreti prevajalcev« je obja¬ vljen nekrolog ob smrti uspešne prevajalke in strokovnjakinje za ruski jezik Irine Fesenko- Ire. V tej številki je tudi podrobno in pregledno opisana razvojna pot in dejavnost Združenja znanstvenih in tehniških prevajalcev SR Srbi¬ je od leta 1960 do leta 1985. V Bibliografiji najdemo pregled del o teoriji prevajanja v an¬ gleščini. Prevajalcem bo gotovo koristil angle- ško-srbohrvaški glosar izrazov s področja predšolske vzgoje, ki upošteva razlike v siste¬ mih predšolskih ustanov v Veliki Britaniji in Jugoslaviji. Prevodilac 1986, 4 Uvodnik z naslovom »Družba in prevaja¬ nje« je prispeval M. Rode. Pisec osvetli vlogo prevajanja v družbi in razmerja med družbo in prevajanjem. Z. Jelič prikaže v prispevku »O jeziku pravnih predpisov« značilnosti pravnega jezi¬ ka, tako normativnega (predpisi) kot tudi ne- normativnega (intepretacija), ki po piščevem mnenju ni v prid jedrnatosti teh besedil. Zna¬ nje pravnega jezika naj bi obsegalo dobro po¬ znavanje semantike, slovnice, semiotike, in¬ formacijske teorije in celo kibernetike. Meni, da so ta področja mnogim našim pravnikom žal tuja, in predlaga, da bi te predmete vključili v redni študijski program prava. V zaglavju »Iz teorije in prakse prevaja¬ nja« objavlja M. Jovanovič prispevek »Preva¬ jalsko znanje in kako ga doseči«. V njem najprej govori o sorazmerno nizki jezikovni kulturi pri nas, ki je vir omalovažujočega odnosa, kakršnega ima družba do prevajalca, nato pa naniza prvine, ki so nujna sestavina v pridobivanju dobrega prevajalskega znanja. V zanimivem prispevku »Izdelava slovarja z uporabo računalnika« opiše D. V. Veselino¬ vič stopnje tega postopka, ki pomeni velik pri¬ hranek časa in ročnega dela. V zaglavju »Prikazi in kritike« predstavlja A. Perič knjigo R. Bugarskega »Uporabna lin¬ gvistika«, J. Žarkovič pa prevod Kardeljevega Dela »Smeri razvoja političnega sistema soci¬ alističnega samoupravljanja« v esperanto, ki je delo znane esperantske pesnice L. Borčič. I. Spasič in J. Jančijevič poročata o jubi¬ lejnem mednarodnem srečanju književnih pre¬ vajalcev v Tetovem avgusta 1986, Z. Jovano¬ vič pa o oktobrskem posvetovanju prevajalcev v Hercegnovem in o terminološkem posveto¬ vanju v Beogradu novembra 1986. Tokratni portret prevajalca je posvečen Radivoju Nikoliču, vsestranski osebnosti in strokovnjaku za španski (kastilski) jezik in kulturo. O obširnosti njegovega ustvarjalnega opusa priča bibliografija, ki je dodana prispev¬ ku. V zaglavju »Predstavljamo vam« oriše B. Travica delo prevajalskih oddelkov podjetja Energoinvest, v katere je vključeno kar 41 prevajalcev za najrazličnejša jezikovna pod¬ ročja. Sledi bibliografski pregled del o termi¬ nologiji in terminografiji in angleško- srbohrvaški glosar strokovnih izrazov s področja valjarstva. V »Informativnem biltenu« je opisano delo nemške in angleške jezikovne sekcije. Prevoditelj, 1987, 37-38 V prvi letošnji številki objavlja M. Kinel krajši pogovor s podpredsednico FIT Lies Katschino lani na Beograjskih prevajalskih srečanjih. B. Špringer načenja v zanimivem prispev¬ ku »Neenakopravnost spolov v jeziku« pro¬ blem rasizma in seksizma v jeziku, problem, ki postaja z razvojem ženskih gibanj za enako- 52 MOSTOVI 2/1987/XXII pravnost v zadnjem času čedalje bolj aktu¬ alen. Spregovori predvsem o nekaterih termi¬ noloških rešitvah, ki so' jih ponudili v ZDA za poimenovanje poklicev v angleščini. Pisec meni, da smo pri nas na tem področju še ved¬ no precej neosveščeni. L. Vencel poroča o beograjskem posveto¬ vanju o terminologiji, na katerem so predstav¬ niki iz vseh republik prebrali 36 referatov. Av¬ torica meni, da je terminološko delo sistema¬ tično organizirano le v Sloveniji, in predstavi glavne smernice za razvoj znanstvene in teh¬ niške terminologije, ki so jih sprejeli na sreča¬ nju. Sledi prispevek J. N. Marčuka »Prevaja¬ nje znanstvenih in tehniških besedil danes«, ki ga je iz ruščine prevedel T. Martinovič. V njem je opisano delo in organizacija Zveznega prevajalskega centra v SZ. O italijanskem poimenovanju francoskih in nemških krajevnih imen govori M. Kinel v prispevku »Italijanske oblike francoskih in nemških toponimov«. S. Turina predlaga v svojem članku »S kakovostnim delom in inici¬ ativo do boljšega položaja v združenem delu«, kako naj bi si prevajalci z boljšo organizacijo sami zboljšali položaj v delovnih organi¬ zacijah, ki je marsikje res nezavidljiv, saj prevajalsko dejavnost obravnavajo kot neustvarjalen »servis«. M. Kinel poroča o tradicionalnih beograj¬ skih srečanjih. Slede društvene novice in pre¬ gled tiska. Prevoditelj, 1987, 39 Na uvodnem mestu je objavljen prispevek K. Tonkoviča z naslovom »Tehnikova razmiš¬ ljanja o jeziku«. Članek je plod dolgoletnega sodelovanja strokovnjaka s področja grad¬ beništva z lektorjem pri iskanju ustreznih strokovnih izrazov. Dodan je kratek pregled zgledov. Sledi obvestilo o konferenci Zveze dru¬ štev znanstvenih in tehniških prevajalcev Jugoslavije v Zagrebu in o sprejetem delov¬ nem načrtu. M. Baron obvešča o obisku predstavni¬ kov Gospodarske zbornice ZSSR in o skleni¬ tvi načelnega sporazuma o sodelovanju z našo Zvezo znanstvenih in tehniških prevajal¬ cev. S. Slamnig kritično spregovori o prevodu knjige H. Gruhla »Planet je oropan«. Prevajalki tega pomembnega strokovnega dela iz ekolo¬ gije očita površnost in netočnost. M. D. MOSTOVI 2! 1987/XXII 53 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA Slovar slovenskega knjižnega jezika Spoštovani prevajalci! Pri svojem delu potrebujete poleg tujejezičnih slovarjev tudi izčrpen slovar sloven¬ skega knjižnega jezika. Slovar slovenskega knjižnega jezika je naš prvi izčrpni enojezični, razlagalni slovar. Namenjen je praktični rabi in znanstvenemu delu. V Državni založbi Slovenije smo poskrbeli, da so vse knjige, ki so do sedaj izšle, spet na voljo. I. knjiga od A do H; (3. natis), 844 str., pus. 17.500 din II. knjiga od I do Na; (2. natis), 1030 str., pus. 13.900 din lil. knjiga od Ne do Pren; (2. natis), 1076 str., pus. 16.600 din IV. knjiga od Preo do Š; (1. natis), 1125 str., pus. 19.800 din Knjige lahko kupite v vseh knjigarnah, po pošti pa jih naročite na naslov: Državna založba Slovenije, Knjižna prodaja, Mestni trg 26, 61000 Ljubljana DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 54 MOSTOV! 2/1987/XXII C ZALOŽBA Založniško podjetje Cankarjeva založba Center Oxford 61000 Ljubljana, Kopitarjeva 2 telefon 061/324-568 CENTER OXFORD, posebna knjigarna za tuje knjige. Prodajamo angleške učbenike, le¬ poslovje in strokovne knjige britanske založbe Oxford University Press in nemške slovar¬ je in učbenike založb Langenscheidt in Hueber. Če ne morete vi k nam, pridemo mi k vam. Pišite za kataloge, naročajte knjige po telefo¬ nu ali po pošti, knjige vam bomo poslali. Predstavljamo vam nekaj strokovnih slovarjev, ki jih imamo na zalogi: Concise Oxford Dictionary of French Literature Concise Oxford Dictionary of Chess Concise Oxford Dictionary of Law Concise Oxford Dictionary of Musič Concise Oxford Dictionary of Proverbs Concise Oxford Dictionary of English Literature Concise Oxford Dictionary of Theatre Concise Oxford Dictionary of the Christian Church Concise Oxford Dictionary of English Etymoiogy Concise Science Dictionary Concise Medical Dictionary Concise Dictionary of Physics Concise Dictionary of Biology Oxford Dictionary of Saints A Dictionary of World Mythology The Oxford Dictionary of Popes The Oxford Companion to Clasical Literature The Oxford Companion to English Literature The Oxford Duden Pictorial English Dictionary of Science and Medicine The Oxford Duden Pictorial English Dictionary of Business and Technical The Oxford Duden Pictorial English Dictionary Wirtschaftsprache english deutsch - deutsch english ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE ■ - • - slovenska pot iz roda v rod Vljudno vas vabimo k naročilu. Pišite nam na naslov: Založba Mladinska knjiga, Titova 3, 61000 Ljubljana. 12+1 knjiga • 5600 strani • 8000 stvarnih gesel 6000 biografskih gesel • 4000 barvnih ilustracij 6000 črnobelih ilustracij • Vezava: temno modro usnje z zlatotiskom • Format: 21x29 cm ■ I pl ^MiJI t-jjla Lis (j^J. jJ) yy ^>1 iL ^_jS J>i dLV 0^—u Uk dLic JiJjJI .J\ 1jl_* ^ l_i JS |£jil A>_^i>l 1 JsSiil) L>J) CŽl~^ •Xt>£' •O \j l ^y. s. <2}) p** 1 L ^ s/^ uU.> ^L* 5 i»> L—X*-U ^5 is ^ 3 ^~y*~* ul? ^S Ali? ^*U3 Ajm« ^ 02 ^ ^-o ^il! ^1 a a! Jlai j \> aDI^ i 2 aWI*£J) ^y* <*!)»_* a _1 \jž* ^JjI> 1^>J! # umimiaN nuip^auD ^ ?7 ^t*- |*y ^5? eJr? _)l jdiS ^a+jSO Oj-> stXwj ^g-tdjsJj« sS c^bd,) ^ JLfl>| *S ‘-^&SL) »iS^j! ^ypjf ijliS^o 'V avnov ti ji’ «/./.’ OT£r av4 uuovg nagaogg >/j.ayom mi zij ra xELyjj • e^o? ivrcj iovg neln oi Tielzaozcu w} dvzeg dnekTEivd elzaozojv, EU % vij g /3o>]d7jOavTi >vzog zdjfovg, nteg' woft‘ ol j. pofioivzo rovg ov ooiKouevoi izv rčov Kogivtf 'UjV zd>v Auxi o, E/dkna' eni < 'j IInaniza zel j it i' Jifjiig Jlikvc '/L mtv, ■ zi) < 5 ’ «S translation of a na, in Bologna, 3 : eceived with gre lis our Imperiat py to think that urtesies to theCe aeing mv' friend Stic, he is the bro vvho lias a great s, and among ti