Izhaja vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov Issued daily except Saturdays, Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in uprsvnllki prostori: 10Ö7 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4004 LETO—YEAR XL Cene lleta j« $100 CHICAGO 23. ILU CETRTEK. 12. FEBRUARJA (FEB. 12). 134« Subscription $3.00 Yearly Acceptance for mailing at special sate of poetage provided for in section 1103. Act of Oct I, 1017. euthoriied on June 4. 1011. matter January 11 IMS. at tha at Chloaga. Ullnols. uaOar tha Act et Coa«raaa of Marsh S. 1ST» ŠTEV.—NUMBER 30 Rusija ne bo provocirala vojne, pravi Eisenhower Nobena država ne more tvegati svetovnega konflikta. General pohvalil maršala 2ukova Waahinflton. D. C.. 11. feb.— General Dwight D. Eisenhower, ki je resigniral kot šef generalnega štaba, je dejal, da je popolnoma uverjen, da namen Sovjetske unije ni provociranje vojne. On je govoril pred člani kluba časnikarjev. "Bojimo se bedastih stvari, da bodo sprožile bedasto vojno," je dejal. "Majhne iskre dostikrat zanetijo velike požare. Sovjetska unija ne bo tvegala svetovne vojne. To velja tudi za Ameriko in vse druge države. Nobena je ne bf mogla podpirati." Diskuzije o Sovjetski uniji je sprožil neki časnikar, ko je vprašal Eisenhowerja, ali je Evropa ali Azija Večje strateške važnosti za zaščito Združenih držav. General je odgovoril, "da je Evropa zapadno od reke Volge najvažnejši del sveta z našega stališča in vidika. V tem delu sveta obstoja industrijska zmogljivost za ogromno produkcijo blaga. Kadar bodo industrije tamkaj začele producirati vojni material, tedaj bo prišel čas zaf ameriško akcijo." Eisenhower je označil Mar-shallov načrt za važen zaščiten ukrep, zaeno pa je dostavil, da bi morala Amerika pomagati vsaki državi, ki hoče ohraniti svojo neodvisnost. Vsaka taka država je lahko zaveznica Amerike. "Ali si morete predstavljati Ameriko kot izoliran otok demo- « ••• " j___'fit-. kracijé ria svetu*" je vprašal, »ti Klr. sine in Iti/l poročene pastorke, katerim društvo izreka sožslje. }*(]__ Rusija bo dobila italijanske ladje Izročitev bo sledila dosegi dogovora Rim. 11. feb,—Naznanilo pravi, da bo Rusija dobila 27 italijanskih bojnih ladij ne podlagi italijanske mirovne pogodbe, ki je bila podpisana in ratificirana Med temi so oklopna ladja Juliue Caesar, dve krlžarki in 19 rušilcev. IX* Gesperi jeva vlada je objavila seznam 65 bojnih ladij in 62 manjših ladij, ki bodo do-stavljene Rusiji, Franciji, Jugoslaviji, Grčiji in Albaniji Izročitev bo sledila dosegi dogovore med člani mornerične komisije, katero tvorijo reprezententi štirih velesil Ti so se sestali ne seji v Rimu, V komisiji ao repiezentirane Rusija, Amerika, Velika Brite-nije in Francije Pogoji mirovne pogodbe dioločajo, da mora Velika Britenije dobiti 14 bojnih ledij. Amerike 12, oetale pe Francije in druge države. Arne- Velika Britanija na robu bankrota Prepad med izvozom in uvozom se raziiril London« 11. feb.—Finančni minister Stafford Cripps je ponovno opozoril ljudstvo, da je Velika Britanija ua robu bankrota. Izrekel je svarilo pred nevarnostjo ekonomskega poloma in kaosa. Cripps je orisal kritično situacijo v dokumentu, ki s številkami dokazuje širok prepad med izvozom in uvozom blaga. Razkril je, da je deficit znušal leni čez štiri milijarde dolarjev. Rezerva zlata in ameriških dolarjev se naglo krči. Od ameriškega "posojila" v vsoti $3,750,000,000 je ostalo le $100.000,000. Velika Britanija je dobila "posojilo" od Amerike pred dvema letoma. Takrat so premier Attlee in člani njegove vlade trdili, da bodo ameriški dolarji postavili Veliko Britanijo na trdno ekonomsko podlago. Cripps Je dejal, da bo zadnja vsota ameriškega posojila potrošena v prihodnjih Štirih mesecih. Poudaril je, da bo morala Velika Britanija zamašiti vrzel, preden bo dobilu predvidevano ekonomsko pomoč na podlugi načrta ameriškega državnega tajnika Marshalla; Komisija zavrnila britski argument Vprajfanjc organiziranja židovske milice Lake Succees. N. Y.. 11, feb.-* Vlncent J. Francisco, represen-tant Filipinskih otokov in ¿len komisije Združenih narodov za Palestino, je pridobil komisije za zuvrženje argumenta Aiexandra Cadogana, reprezentanta Velike Britanije, da ee mora organiziranje in vežbanje židovske mili» ce v Palestini odložiti, dokler bo Velika Britanija imela mandat nad deželo. Slednja je naznanila, da se bo odpovedala mandatu 15. maja, nakar bodo britske čete zapustile Palestino. Francisco Je izrazil nezadovoljstvo nad sedanjimi pogajanji-med komisijo in Veliko Britanijo. Zahteval Jr, naj britsks vlada sodeluje a komisijo V prizadevanjih za ustanovitev židovske Vodja kubanskih delavcev ustreljen Unije in ¿lani parlamenta zahtevajo aretacijo vojaškega častnika. Teroriziranje delavcev se nadaljuje Havana, Kuba. — (A L N ) — Ustrelitcv Jesusa Menendeza, voditelja sladkornih delavcev ln poalanca, je izzvala vihar protestov. Protesti so povezani z demonstracijami v Havani in drugih mestih in obsodbami, katere so izrekli voditelji senata in nižje zbornice. Več sto tisoč delavcev se je udeležilo protestnih demonstracij. Menendez je bil komunist. Ustreljen je bil v hrbet, ko je šel na zborovanje sladkornih de levcev. Ustrelil ga je vojaški častnik. Prej ga Je skušal aretirati, da ne bi nastopil kot govornik na zborovanju delavcev, čeprav je vsem članom parlamenta garantirana imuniteta pred aretaoijo. Protest so podpisali voditelji vseh politifnih strank, Morilca so obdolžili, da ni samo kršil parlamentarne imunitet?, tem več tudi fundamentalno pravico vsakega državljane do življenja. Senatorji in poslanci so zahtevali aretacijo častnika in vseh drugih, ki so zapleteni v dejanju. Samo general Genuvevo Pe-rez, šef generalnega Štaba, se je zavzel za častnike. Dejal Je, da Je čes(nlk storil le svojo dolš nost, ko Je ustrelil komunista Menendesa, "ki je podžigal rs-volto msd armado ln policijo proti vladi" Rsmon Grau San Martin, predsednik republike, nI odredil milico, Izjavil je, da je ustanovitev milice potrebna, ker je nevarnost arabskega napada na Palestino iz Sirije in Lebanona. Komisija je omenila kraje, v katerih naj bi se židovska milica organizirala in oborožila. Milica naj bi skrbela za vzdrževanje miru in reda v Palestini, kakor hitro bo dobila zadevno oblast ud organizacije Združenih narodov. Varnostni avet Združenih narodov bo dobil poročilo komisije ta teden. Na podlagi poročila se bo vršila debata o ustanovitvi židovske milice v Palestini. razdelitev palestine na dve državi zavisi od amerike i i Lake Sueoese. N. Y.. 11. feb.—I Keprezentanlt. arabskih dežel Komisija Združenih narodov za ,110 naznanili, da se bodo odločno Palestino je prišla do zaključka, borili proti razdelitvi Palestine da ne bo mogla izveati načrta na dve državi — židovsko In a glede razdelitve Palestine ns dve državi brez mednarodne ar-made, To Je mnenje tudi članov varnostnega sveta Združenih narodov. Komisija Je izjavila, da ia*de< lite v Palestine zavisi nsjveč od Amerike. Njeni členi skušsjo preprlčsti Washington, da mora Amerika prevzeti vodstvo v organiziranju mednarodne armade, Ako se bo načrt, aprejet 'na zborovanju generalne skup ščlne Združenih narodov v New I Yorku v novembru; i/Jalovil, bo dobila organizacija Združenih narodov težek udarec t Ker je Amerika glewrvela za načrt, Je njena dolžnost, da uUh rl vae za Izvedla«. rlka ae je odpovedala evojemu deležu bojnih ledij Ona je ime* le dobiti moderno bojno ladjo Italije Francija bo dobile štiri križar-ke. pet rušilcev, dve podrnornl' |ci In pet manjših ladij. rabsko. Od Židov se ne more pričakovati, da bi semi ustano vili svojo državo v Palestini. Načrt generalne skupščine bo izveden le, ako bo imej oporo pri mednarodni armadi. Osem ubitih v bitki v Jeruzalemu Jeruzalem, Palestina. 11. feb. —Arabakl poskus Invazije Židov skega predela v Jeruzalemu Je sprožil I Juto bitko med žtdi In Arabci. Bitko je končala Intervencija brltskih čel. Vlada poroča, ds je bilo Šest Arabcev, eden Žid in eden britski vojsk ubitih, 20 Arabcev pa ranjenih v bitki, Ruski general Besčastnov umrl Moekva. 11. feb— Rdeča zvezda, glaailo armede, poroča, de Je umrl generel T A Iteačast nov On Je bil povel|nik ruakih topniških enot na fronti pri !av v bloku. Sovjetske unija ni omenjene, toda znano Js, ds bo blok Aaperjen proti nji. Države v bloku, če bo ustenovljen, bodo skušale preprečiti sovjetako ekspanzijo na zapadno Evropo. Atomska bomba naj• strahovitejke oroijs, pravi papei Rim, II. feb,—Pspež PIJ XII. je dejal, de je atomska bombe najsi rshovltejšto orožje« ker ao jih doslei iznašli človeški mož-guni. zaeno pa je priporočal, naj se uporabe atomake energije prepove kot orožje v vojni. Pa-pri je govoril pred člani Aks-dem 1 je znenoeti. Delal Je. de bi se morala atomake energije u|>orablJel! v prilog miru In ne-predku civilizacije, ne za pobijanje ljudi. P RO S V E T A četrtek, 12. februarja im PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIKA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDHOTE si aad nlhinl by M Zdrutene drkft (lim Chlofi) te m loto. S4J0 m pol teta. 12.00 m ¿etrl tota; m Chicago te okolko Cook Co.. SUS so celo leto. §4.7» «a pol total aa iaosemstvo $11JS Subscription rata«: for the United States (except Chicago) and Casada UM por year, Chicago «ad Cook Counly |S M por foreign counirlo« 111.00 por yeas. Com oglase v po dogoron». Wokophá doptote te Hsokoo so ae ératelo- Sokopiol litorerne ruhte s (¿rttoo. drams^peeml Ud) so emole poáUJatalju to e slučaju. te je priloiU Adeorttotef ratas oa agreement.— Manuscripts of sad unsolicited er tides will nef bo returned. Other sack os stertos. ploys, poems. ote. will bo seturaed to whoa occoasponiod by self-oddreoeed sad stomped envelope 2S57 Nostev no vso. kar tesa site s PROSVETA M So. Lawndale Ars. Chicago 21 Illlnote Zakaj pomanjkanje olja Letošnja zima je zelo udarila one družine in podjetja, ki si ku rijo z oljem. Iz vseh krajev dežele prihajajo glasovi in pritožbe o velikem pomanjkanju kurilnega olja, ki je postalo drago kakor žafran. To pomanjkanje je posebno občutno od božiča naprej, ko je vso Ameriko vzhodno od Skalnatega gorovja zadela huda zima Na srednjem zapadu in vzhodu je bil ves januar mrzel kakor že precej let ne. Temperatura se je večinoma sukala okrog ničle skozi več dni tudi pod ničlo — v severnih krajih tudi do 40 ali že več stopinj pod ničlo. Vzhod je dobil za novo leto tudi debelo snežno odejo, ki je paralizirala posebno večja mesta. Newyorčanc je na primer vzelo teden dni predno so se izkopali iz snega. Hudo zimo — sneg in mraz — so zelo občutile tudi južne države — tudi kraji, kjer desetletja ne vidijo snega ali občutijo mraza. Kdor ima kurjavo na olje, ima to zimo slabo spanje. Skrbi ga, kje bo dobil olje. Dogovor, ki ga ima s svojim zalagalcem, mor da drži, morda ne. V škripcih so posebno majhni odjemalci, dru žine s par oljnimi sodi. Večji odjemalci olje laže dobe, kajti .pri večjem naročilu je več zaslužka, več profita. Posebno so v škrip cih novejši odjemalci, ki so si nabavili oljne poči po» vojni, kajti trgovec raje postreže svojim starim ter stalnim odjemalcem, kai jim ne more nihče zameriti. V takem kurzu kakor je današnji, ko je na trgu veliko pomanj kanje kurilnega olja, je v cvetju tudi največje profitarstvo. Olje, ki je med vojno stalo sedem, osem ali devet centov galon, danes stane do 25c ali približno trikrat več. Kdor ga dobi za 19 all 20c, je Že "bargain". Kot poroča The Co-operative Builder, glasilo po krajinske velenabavne zadruge s sedežem" v Superiorju, Wis., stane zadružno olje, producirano in dostavljeno po petrolejski zadrugi v Kanaasu, 15 in pol centa galon na dom dostavljeno v Minnc-soti in severnem Wisconsinu. Ampak ta petrolejska zadruga je v primeri s Standard Oil in drugimi velikani le majhen ptič. V istem tedniku tudi čitamo, da razvaževalci ali trgovci na drob no niso krivi profitarstva, kajti za svoje delo in stroške zaslužijo le par centov na galon. Na tem Je morda nekaj resnice.. Toda ako upoštevamo splošno bizniško pravilo, si tudi mali "free enter-prizerji" radi privoščijo čim več morajo pograbiti. Nesporno pa je dejstvo, da Ipiajo Izredno bogato žetev petrolejske družbe, velike in male, ter prekupčevalci (jobbers). Največji navijale! cen so slednji in pa manjše petrolejske družbe. Vsaj tako pravi Standard Oil, ki se opravičuje (v oglasih), da morajo v konkurenci za dobavo olja majhnim ribam slediti tudi velike, če hočejo obdržati svoj trg, odnosno dobiti dovolj oljs. To se sliši dokaj paradoksno in skorsj neverjetno. Dejstvo nsmreč je, ds petrolejsko in dusftijo dominirsjo velike družbe, Štiri ali pet po številu, vse pod kontrolo Wall Streeta. * Ko se je Anglija lansko zimo znašla v veliki krizi in vsled pomanjkanja premoga bila prisiljena omejiti industrijske obrate in znižati porabo elektrike za domače potreba, so "free enterprizerji" v Ameriki 4n Angliji zakričali, da je "sfaliral socializem", kale tega je pričela uvajati delavska vlada. Predvsem je bila krivda za pomanjkanje premoga in nastalo krizo v podržavljanju premogovne industrije. Bilo je na dlani, da se "socializem" ne moré kotali s kapitalizmom. Tako smo čitall dan za dnem skozi več me secev. O dejstvu, da se je v Angliji po vojni silno zvišals produkcija in poraba elektrike za industrijske in domače potrebe, o tem je ta propaganda pridno molčala. Po istem kopitu ali logiki bi danes lahko rekli, da Je skrahiral ludí ameriški kapitalizem, ker ne produeira dovolj petroleja, vsled česar to zimo zmrzuje nešteto družin, ki so za svojo gorkoki od visne od olja V New Yorku je prizadet tudi blznls, ksjtl mestna vi sds je bila prisiljena ustaviti porabo olja za industrijske svrha, dokler ne dobi novih zalog. Kongresni odsek pa je nedavno ugotovil, da imajo Grki prednost pred Amerlkancl do ameriškega olja Tega v Grčiji ne markka, kajti ameriška vlada jim ga vsak dsn drtstavi njih "kvoto" — baje več kakor ga potrebujejo. Pridno skrbi tudi za zapadno Evropo, vključivši Francovo Španijo. Is «leda. da je domače prebivalstvo v Washirigtonu najmanj upoštevano Morda bo potem bolje, ako bo Wallace dobil dovolj milijo nov gl' /Ov pri jesenskih volitvah . . . V priznanje našim naprednim ženam Weet A His, Wis. - Kako napredni duh in svobodna mise skušata priti do veljave, je raz vidno iz dela in velike požrtvo valnosti med slovenskimi žena mi po «naših naselbinah. Dokaz temu zanimanju je organizacija "Napredne Slovenke Amerike" ali "Slovene Progressive Women of America", ki j bila pred leti ustanovljena Clevelandu, sedaj pa se usta navijajo njene podružnice po večjih slovenskih naselbinah po vsej deželi. Tukaj v Milwaukeeju in West Allisu je bila napredna mise močno razvita že nsnogo let ne samo med moškimi, ampak tu di med ženskami. Toda delovanje in zanimanje za politično polje je pričelo pešati od tedaj ko je prišel nesporazum v socialistični stranki, katera je pri Ma tako rekoč na boben. Slovenska napredno misleča žens Milwaukeeju in okolici se je od tistega časa počutila, kot da je izgubila nekaj zelo velikega in srce jo je bolelo, pomagati pa se ni mogla. Meseca sep tembra lanskega leta pa so te /ene ustanovile krožek gori o-menjene organizacije. Ob ustanovitvi jih je bilo 30, danes pa ; ih je že 81 in prepričane so, da ih bo pristopilo še mnogo vsak m Zs pomanjkanje kurilnega olja sta v glavnem dva razloga Na eni strani se je v zadnjih letih silno zvišals poraba gaaolina in ku rtlne^a olja, na drugi strani se pa nt dovolj zvišaja produkcija petroleja V primeri z 1W4I se je poraba gasolina in olja zvišala za 20 milijard galunov na leto. I^snt se je ns primer zvišala za 17'! v primeri t IU4« In sieer se je zvišala v vseh panogah — v in dustriji, na železnicah, ne- farmah, v letalstvu, na cestah, za domače potrebe in za oborožene sile. Samo eno • veleletalo, bodisi vojaško ali komercialno, na primer porabi več gasolina kakor več dueat<»v letal pred 10, 15 leti. Tudi motoristi, trokerjl In farmarji žgejo gasolin in olje kot ga niso žgal! še nikdar prej. Prav tako želermee v svojih Diesefovih in oljnih lokomotivah, katerih Je vsak mesen vet v obratu. Tudi pot aha domačega kurilnega olja se je zek) /višala V zadnjih dveh letih Je na primer 1,300,000 strank nadomestilo premogovne peči ali furnare s pečmi na olje Ker ae produkcija petroleja tadnja leta nI toliko zvišala kakor se je poraba se je dežela to zimo znašla v velikem pomanjkanju kurilnega olja Deloma je ta kriza nastala iz razloga, ker so se petrolejski interesi lani koncentrirali na produkcijo gaaolina, da so zadostili trgu. produkcijo kurilnega olja pa na stran pottamlt. Zdaj so se ps vrgli, kot čllamoj na produkcijo kurilnega olja, kt ima sk«rai enako certo kakor gaaolin To pomeni, da prihoctnje polet »e ali te prej bo pomanjkanje gasolina. Posledica tega bodo te višje cene gasollnu in tudi olju Ni čudno, če se John L l.ewls rdaj aardonlčno smeje Dn zad njih dveh let je bila kurjava ji premogom eenejša neg«» « oljem Program te napredne organi zacije je podpirati vsako na predno delovanje, vse, kar je dobrega in potrebuje pomoči, 'omagati žele tudi fx> svojih naihpljših močeh novo ustanav-jajoči se napredni stranki, kakor tudi v boju proti naši reakciji, ki je naperila tožbo proti našim časopisom. Da si je krožek malo ojačil blagajno, je priredil domačo zabavo dne 31. januarja. Vsako novo početje ima več ali manj težaven začetek. Nekateri smo tudi v tem slučaju z nekakšnim strahom pričakovali tega večera, toda priredba je bila velik uspeh. Srednje velika dvora -na je bila premajhna ln ako-ravno je bila priredba ženske organizacije, je bilo moških ve-Iko več kot žensk. To je dalo ženskam še večjo vzpodbudo in upanje, da bo ta organizacija v kratkem času postala orjak med Slovenci v tej deželi in da se bomo tudi moški marsikaj naučili od teh žensk. One bodo delale za boljše razumevanje in splošen napredek. Mi Jim mo ramo dati priznanje in moralno kot gmotno pomoč. Tukaj tudi z veseljem zapi šem, da se je po naši naselbini raznesla novica, da bomo vendar že enkrat prišli do tako potrebnega in zaželjivpga slovenskega narodnega doma. Bodimo slož ni ln pogumni ter nesebično de-lujrno za uresničenje te akcije Kar so mogli ustvariti po raznih drugih slovenskih naselbinah, to lahko ustvarimo tudi mi! Ns ša slovenska naselbina bo prišla do pravega narodnega smisla In ugleda šele tedaj, ko bo imela svojo narodno središče! Chaa. Kramer. Matgre v New Yorku protestirajo proti likvidaciji mestnih otroških oakrbovalnlc (v Sloveniji jim pravijo otroške Jaali), kjer delovne matere puščajo otroke med delom. Te ustanove, poro Jene med vojno, je oskrboval mestni blaginjsld department. V Angliji, Rusiji in Jugoslaviji imajo take ustanove po tovarnah. kjer lsvešbsne strežnice skrbe sa otroka delavk. • ■ Pismo nečakinje Waukegan. Ill— Prejela sem plam«> od moje nečakinje, mlade pošt»»«' uradnice Zofke Rotarje-ve. doma iz fcabje vasi pri Novem mestu Pismo je zanimivo, kajti izpričuje, da v domovini res pridno obnavljajo ruševine, saeno pa grade nove objekte, tovarne, železnice itd Posebno mladina je pridna in navdušena za novo Jugoslavijo. Pismo se glaai v iačrpku: Ljuba letal—Danes Vam piše Vaša nečakinja Zofi. Tolikokrat m Vam še hotela pisati in se hotels zahvaliti za skrb in za vse. kar ste nam le poslali Ve-mo. da Vam ni vse a rotiram! poeajano m da se tudi v Ameriki marsikaj težko dobi Zato smo Vam še bolj hvaležni za vse Vrniti " ničemer, razen če boste kaj k nam prišli, ko bo malo bolj ure-eno. Draea teta, povedati Vam moram najprej, da smo prejeli moko, ki ste jo poslali. Kakšno veselje je bilo, si lahko jnislite! Je kar hitro prišla. Sladkor pa res dobimb v prosti prodaje po 101 dinar kg, to je v vašem denarju dva dolarja. Letos imamo dva prašiča in po sedanjih uredbah iam od nju ne bo treba oddati drugega kot kožo, ki jo preustro-jo v usnje za čevlje. Kože od manjših prašičev je tudi treba oddati, da jih država pošlje v Čehoslovaško, od tam na dobimo v zameno aktovke, torbice in podobno. To se reče, da tuke stvari, ki jih v večji men pri nas pridelujejo, zamenjamo v drugih državah zp razne stroje in za Uvari, ki jih pri nas ne izdelujemo. Tako si pomagamo naprej! Gradimo vsake vrste tovarne: ca blago, za predelavo usnja, za >.elezo, cement, steklo, avtomobile, posodo, a za vse to potrebujemo stroje, da- bomo nekoč ✓se te stvari in tudi stroje izdelovali doma in ne bomo odvisni >d drugih držav. Seveda, sedaj moramo še potrpeti, bo pa potem lepše. Da ae pri nas vsepovsod dela in gradi, gotovo veste. Pri nas danes ni brezposelnega člp-veka. Ljudi še primanjkuje, zato ne more nihče godrnjati, da mu ne dajo dela. Plača pa od-viai od dela. Kolikor kdo naredi in kakor dela, toliko plače dobi. Sedaj, ni več tako kot včasih. da bi bila dva na istem delu in da bi edgn delal, drugi pa le nuharil, plačo bi pa oba dobila. Tako ljudje^ veseljem delajo in obnavljajo. EJ, ko bomo enkrat to našo ubogo zemljo popravili, da ne bd ve* sledu o bombah ln vojni, takrat bo pa lepo pri nas! Povejte mi, ali bi pri vas v Ameriki šle gospodične in mladi fantje zastorvji gradit železnico? Tam bi se najbrže temu smejali? Tudi pri nas se je v začetku do bil kakšen neveren Tomaž, ki je majal z glavo, češ s tem ne bo nič—kaj bodo pa otroci naredili! Toda ti otroci so se zbrali in namesto da bi šli študentje na počitnice, so se pa zbrali v bri gade in Šli v Bosno, Mestne go-spodične in gospodje, ki prej niso mogoče držali v rokah drugega kot peresnike. so delali tam doli z lopatami in krampi. Lansko leto so zgradili železnico Brčko-Ranovičl, letos pa so Šli zopet gradit drugo prt>go Samac-Saaajevo Velikansko navdušenje je pritegnilo delavce, kmečko mladino. uradnike, vajence, da so pu-stili službe 4n plače sa dva me-in hodili delat na pg>go. vedel, da se tam ne lenuhari in ne počiva. Vi gotovo ne boste vse tako verjeli, kot sem napisala in boste zmajevali z glavo, češ; ne verjamem. MoJ brat Ivan je bil v Bosni 1. 1946 in 1947. On je imel izpit v angleščini. Hodi namreč v osmo gimnazijo in se uči ruščino in angleščino. Ker pa se ni dobro učil, je imel na koncu leta izpit iz angleščine. Vsi tisti pa, ki so imeli izpite, niso smeli iti v Bosno na mladinsko progo, ampak so morali ostati doma v Sloveniji, kjer so se tudi zbrali v skupine in so delali poti jpo gozdovih, kjer prej niso nfkoli ljudje hodili. Šlo je namreč zato, da so gozdovi tukaj propadali, kajti nihče ni sekal še nikoli dreves v njih, ker niso mogli priti z vozovi do njih. Za zimo pa je bilo treba pripraviti drv. In ti študentje bo delali f>oti nekaj ur na dan, drugi čas pa so porabili za učenje za izpite. Našemu Ivanu pa je bilo hudo, da ne bo smel v Bo«no in se mu je malo za malo zdelo. Pa je šel na glavni odbor mlfidine Slovenije, da ga naj pustijo. Tam je moral obljubiti, da se bo učil, nakar so mu dali dovoljenje. Sedaj pa nekaj besed o sebi. V službi sem *na pošti in sicer na telefonski centrali v Novem mestu, prej pa sem bila v nekem manjšem kraju na pošti. V službi sem od leta 1945, to je po osvoboditvi. Vprašali ste me, če se kaj možim. Draga teta,* deklet je tukaj na pretek, ki so mlajša in lepša kot jaz, zato nimam nobenega strahu, da bi me kdo vzel. Naj še omenim, da je Žabja vas na obronku Novega mesta in ao se vršili veliki boji v naši vasi, toda vse smo srečno prenesli. . Na koncu pa Vas prosim, teta, le še ¿a j pišite, ker smo zelo veseli vsakega pisma. Vas prav lepo pozdravlja Vaša nečakinja Zofi." Pismo iz Trsta TraL 3. febr. — Tukajšnji časopisi poročajo, da ni bilo že 49 let tako toplo in lepo vrerpe na svečnico (2. febr.) in že 100 let tako toplfe zime kot je letošnja do danes. Kaj še vse pride, pa je težko prerokovati. Včeraj ava se s soprogo sprehajala na toplem soncu ob obrežju v Bar-kovljah. V gostilniških vrtovih je bilo vse polno ljudi in zelo težko se je dobil sedež na soncu. To naj bi bila sončna stran tega dopisa. Senčna stran pa je sledeče: Nekega dne sva se pa napotila v bivšo rižarno, kjer so nekdaj lupili riž. Ogromna tovarna je napol podrta od bombardiranja in mestna poulična železnica sedaj rabi dotične prostore za svojo zalogo materiala. Za časa nemške okupacije pa so rabili tovarno za jetnišnico, v kateri je bil krema torij. Za ta kraj je bila tedaj govorica: Pri vratih notri in skozi dimnik ven. Tako je poginilo 13,000 oseb z iden- Slovenci, Hrvatje in Italijani, ki so se uprli fašistom in nacistom. Čuvaj, ki je Slovenec, je nama pokazal 18 majhnih celic iz cementa in s težkimi lesene-mi zapahi, kjer so nabasali po šest do deset oseb v eno celico, v kateri nI niti dovolj prostora za dve osebi. V te celice so nabasali žrtve, predno so jih vtaknili v peč. Da se ne bi slišal jok in stok in tulenje, so ropotali z oklepnim avtomobilom, kateri Še sedaj stoji poleg porušene peči. Napredne slovenske in italijanske organizacije so tem mučenikom postavile spomenik z napisom v slovenskem in italijanskem jeziku, in sicer na tistem mestu, kjer je stal krematorij. Neverjetno, kaj se je godilo v tej tovarni, toda na žalost taka je ta naša civilizacija 20. stoletja! Dne 26. januarja so odprli za delni promet novo 11 m široko cesto iz Trsta v Sesljan. Hudo- tifikacijsko karti in nekaj ti^ čev nepoznanih. Kdo so bile te žrtve? Židj e, sklad na postojanko za zbiranje desetič za otroško paralizo. Pri tem plesu bomo tudi zvedeli, koliko so vredni poljubčki Progresivnih Slovenk . . . Za ples bodo igrali naši popu-arni Vadnalovi fantje, za vse drugo'bodo pa preskrbele naše članice, tako da ne bo nihče ne ačen ne žejen. Torej le pridite v nedeljo, 15. februarja, v Društveni dom na Recher ave. in se zabavajte z nami. Začetek filmske predstave ob pol sedmih zvečer.. Bodite točni! Po.slikah bo sledil ples. Vstopnina je samo 65c za ples in kino-slike. Torej na svidenje! la Progresivne Slovenke, kro-žefc 3: *Mmry Bter, tajnica. ' Na obisku v Chicagu Plttsburgh, Pa. — Božične praznike sem preživela v Chicagu pri mojem zetu Michaelu Chandicku. Njemu in družini se prav lepo zahvaljujem za darila in druge dobrote. - Sveti večer pa smo obhajali skupaj z družinami R. Korošec, Joseph Kosich in Pucelj, na praznik sv. Štefana pa smo praznovali rojstni dan mlajšega Kosichevega sina. Ta večer mi bo vedno ostal v spominu. Vsakdo je znal igrati na harmoniko in lepo peti. Prav lepa hvala vsem za slovansko gostoljub nost in postrežbo! Ivana Krsul. Poizvedovanje Rdečega kriza Chlcago. f 11.—Katarina Leicht iz Jugoslavije poizveduje za sorodnikom Johnom Gillichem, kateri je živel svoj čas v Chicagu. Ce bi kdo vedel zanj, naj sporoči Rdečemu križu, 529 S. Wa bash ave., Chicago 5, 111., telefon 7850, Extention 397. Rdeči kril. a p - — - - — — —v »« www^o sees py r||ii >am pač ne bomo mogli t In to kljub temu. da je vsakdo Ana Belec. Film "Otroci iz Evrope" in ples Eaclld. O.—Zopet se oglašam s kratkim dopisom za Progresivne Slovenke, krožek št. 3. Naši javnosti naznanjam, posebno p« Progresivnim Sloven kam in njih prijateljem, da pri redimo ples v nedeljo, 18. februarja. obenem pa bo predvajanje filma "Otroci iz Evrope", ki smo «s dobile od poročevalca Cleveland Preesa T. Andrice Andrlca je posnel ta film v Sloveniji in drugih evropakih državah Nedvomno, da Je to aanimiv film. t Ker je sedaj ravno kampanja za denar, ki ga rabijo za adrav I jen le otroške paraliae ("March of Dimes"K smo tudi skleoile da o d si, leteP Zdaj pa je v ceni kurilno ol»e »e prekosilo premor daai ie tudi i i . >. --------- * «rasu; s s? ^tLT^rz prinesel ta ples. bomo poslale v M. Leadla, predsednik svesne lotslske komisije, katfere- u Je predsednik Truman breo na pritisk mogočnih akik družb, ker Jim Je bil v na potle. Landla jo bU sadnjl "new dealer" v administraciji. Ta Trumanov korak Je poeebno ras Jeatl senatoria TaylorJa ta Idaha. v Moskvo. Prične se j>od Skednjem, tam, kjer so bili svoje-časno uradi in prenočišče Av-strijsko-ameriške parobrodne linije. Pod Sv. Jakobom je predor, ki se konča pri dirkališču na Monte Belli, od kjer se nadaljuje pod Btaro cesto Magdalena Superiore na Cattinaro. Do tukaj je kompletna, razen da se še vdira tu in tam in pa plaz vleče iz gornje strani. Prisiljeni bodo sezidati visoke zidove pod cesto in nad cesto. V vasi Cattinaro delajo predor, kjer bodo morali odpeljati še več tisoč ton zemlje. Nad Lonjerjem, kjer se pod mostom kriza s cesto, ki vodi v Reko, je tudi Se skoraj izgotovljena. Tukaj se močno vzpenja do vasi Padriče preko Opčin v Sesljan in naprej do Vidma (Uditie). v Iz Trsta do Sesljana je 27 km. Za cesto so že potrošili 700 milijonov lir, a vzelo bo še precej čaaa, da bo izgotovljena. Cesta je vojaškega značaja in meni se vidi, da je denar vržen proč. Na drugi strani pa poročajo, da nima 6,000 družin stanovanja v Trstu. Ali bi mi verjeli, da mi je znan sluf Čaj, ko v eni veliki sobi, pregra-jeni z rjuho, stanujeta dve družini z otroki! Šest družin rabi eno strrfhlšče in en umivalnik ter se vrste s kuho v eni kuhinji. Taka je mizerija za stanovanje, dočim naši vojaki udobno žive v vilah z 10-15 sobami. Kako akutno je pomanjkanje stanovanj, naj vam predoči sledeče: Stanovanjska komisija odloča kdo in kje bo stanoval. Bombardirane hiše, katere so gospo darji popravili z majhno pomočjo "aliatov", pa dajo v najem gospodarji komur hočejo. Stanovanji» res niso draga: $6—$20 mesečno za štiri ali pet sob, voda poeebej. Stanovanje "ima štedilnik in peči, toda kopalno banjo mora stanovalec s seboj prinesti in instalirati. Da pa družina dobi tako na novo popravljeno stanovanje, zahteva gospodar od $600 do $800 napit nine za 5-letno pogodbo po $6 ali več mesečno. To plačilo poma-. ga plačati precej slano popravi lo. Lahko pa tudi kupite recimo štiriaobno stanovanje za $2000 do $3000 v veliki hiši, toda potem imate obveznosti s popravili in davki. Avtomobilisti, katerih je o-krog 2,500 v S. T. O. (Svobodno tržaško ozemlje), dobe nove znamke ali tablice a tržaškim grbom in dvema črkama S. T. ter številko, tako da ne bo zamere od nobene strani. Anglo ameriški vojaki ali častniki pa dobe na svoje privatne avtomobile iste tablice, medtem ko so imeli do sedaj posebne ameri-ške. Jutri pojdeva v Jugoelsvijo, in *icer ns Krss v Sepulje in okolico Tam ostaneva sedem dni. zato nimam časa. da bi kaj več napisal. Saj vam je znano, da Je tam doma dober teran' Na zdravje! Paul Bergor. četrtek, 12. februarja i»48 PROS V ETA slovenci v Akademski slikar tov. Leo Vil-har, ki je več let preživel v Severni Afriki, se je nedavno vrnil v domovino. O razmerah in življenju naAih ljudi v Severni Afriki je izjavil dopisniku Ljudske pravice: "Kamorkoli greš, povsod najdeš naše ljudi, ki so se pred leti izselili iz svoje domovine, ki jim takrat ni mogla dajati zaslužka za preživljanje. Tako so tudi naši izseljenci v Afriki, kjer so1 se že skoro udomačili, saj so že dolgo let tam. Pred to vojno ni Bilo nobenega društva in živeli so vsak sam zase. Vendar je vsak vedno mislil na domovino, kajti v tujini je želja po domačih krajih toliko večja in ljubezen do domovine bolj občutka kot doma. Naša kolonija je bila organizirana v Društvu Jugoslovanov v Franciji, ki ima svoj sedež v Parizu. * Odboru za Alžir in Tunizijo sem predsedoval jaz. Izdajali smo list "Nova Jugoslavija" in dobivali tudi domače časopise kot "Ljudsko pravico", "Slovenskega poročevalca", "Rad", "Borbo" in druge. Svoje prostore smo imeli v "Domu društva vseh Slovanov". Tam smo imeli svojo knjižnico, ofler, na katerem smo predvajali razna domača dela, dvorano za predavanja in razne prireditve. V Casablanci imajo svoj odbor za Maroko. Tam so zelo delavni; posebno je zaslužen tov. Paki. V Alžiru je bilo v tej vojni nad 3000 vojnih ujetnikov, po večini Slovencev. Takoj so se organizirali v "Titovo armado", seveda jih je nekaj, ki so imeli slabo vest, odšlo drugam. Ta naša armada je bila zgled vsem ostalim. Bili so najbolj disciplinirani. Znana je bila tudi po svojem pevskem zboru, čigar nastop je prenašal "Radio Algerie". O tem pevskem zboru so francoski kritiki pisali zelo pohvalno oceno. Kjer koli so se pojavili Titovi vojaki, povsod so jih gledali z veseljem in jih navdušeno pozdravljali. Nekateri zato, ker so gojili prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo, večina delovnega ljudstva pa zato, ker je vedela, da so to pripadniki tiste armade, ki se bore za pravice zatiranega človeka. % Arabci so dobro poučeni, kdo je naš maršal Tito. Kajti oni so narod, ki trpi že dolgo let in je suženj, pa vidi, da so se v Jugoslaviji osvobodili prav sužnji, ki gledajo danes s ponosom in zaupanjem v bodočnost. V Maroku je še konzul izza predvojnih dni g. Maisonier, v Alžiru pa g. Blache. Oba sta velika špekulanta in sta si pridobila dosti denarja z našim lesom in cementom. Ta dva zastopata rtaše koloniste, ki željno čakajo, da bi dobili prave in dobre zastopnike. Severna Afrika je postala zavetišče mednarodne reakcije. Privlačuje jih zemlja, ki je bo gata. Opaziti je takoj, da so vsi lovci na denar in to na izkori-ščevalski način. Razlika med enim in drugim t. j. med delavci in gospodo je ogromna. Delavci zelo težko plačajo za kosilo 50—100 frankov, dočim dajejo ti banditi po 100 in še več frankov napitnine. Luksuzni amerikanski bari so vedno polni, vendar ne delavcev, ampak pohajačev in špekulantov. V Alžiru je bila tudi MJugo slovanska" vojna misija, ki jo je vodil kapetan Abranovič. Ta je imela nalogo zbirati ljudi za kraljevo vojsko. Razpustili so jo šele ob koncu vojne in "visoki" člani so se razšli, nekaj jih je vstopilo v 'Tujsko legijo", kjer bodo lahko nadaljevali svoj zločinski posel, kot so gs bili vajeni v vrstah četnikov in ustašev. Že pred vojno se je pojavil v Alžiru dr. Mihajlovič kot britanski poročnik, ki se je predstavljal za Dražinega brata. Zavezniki so ga dolgo "spoštovali", vendar je njegov ugled utonil kot je Dražin. Med našimi izseljenci so za stopane vse narodnosti Jugoslavije. Zaposleni so kot krojači, čevljarji, zidarji, uredniki itd. Precej se jih je že vrnilo domov, ostali pa *e čakajo, ker preveč verjamejo našim nasprotnikom. I^ta 1944 smo ustanovili naše društvo v smislu pravil OF. za katero pa prefektura ni izdala dovoljenja. Februarja 1946 smo vložili vnovič prošnjo in sicer za ustanovitev "Društva Jugoslovanov v Franciji". ta novo letno "voščilo" 1947 pa smo dobili zopet odklonilni odgovor. Prosili smo ponovno, a odgovora doslej še ni bilo. Delali smo kljub temu, vedeli za nasprotnike, ki so nam nagajali in nas hoteli ovirati pri delu, vendar se tega nismo plaši li, marveč smo vršili svojo dolžnost, da prispevamo čim več naporov za to, da bi onemogočali vpliv reakcije med našimi izseljenci." • Leo Vilhar je doma iz Vel. Otoka pri Postojni. Za časa svojega bivanja v tujini se je u- kvarjal s slikanjem. Svoja dela je razstavljal v Oranu v hotelu "Continental" še leta 1938. O teh razstavah so priobčili dnevniki "Oran republikainM, "L' echo d "Oran" in "Oran-Matin" zelo pohvalne ocene, ki so jih napisali Eugene Cruck, M. Bel-ler, dr. Begani. Jean Poilnet le Guen in drugi Zadnjo razstavo je imel v Oranu novembra in decembra 1946. Sedaj, ko se je vrnil po dolgih letih v svoj domači kraj. pripravlja razstavo svojih del v Postojni. Začel je prikazovati delovnega človeka in borca, Id ustvarja, ki gradi. Takp bo bogatil našo kulturo in posredoval ljudem prave umetniške dobrine. 0* V V • sojsci.ca Micon Zargi Z vrhov Karavank sem dostikrat občudoval lepa koroška jezera in zelene planine, ki se dvigajo iznad njih, ter bele Visoke Ture. Nazadnje sem sklenil, da bi si bliže ogledal te lepe kraje. Julija meseca sva z nekim prijateljem šla na pot, prekolesa-rila Koroško in se ob Osojskem Jezeru v nekaj dnevih odpočila za nadaljno pot. Počasi sva veslala po jezeru in sonce je naju prijetno grelo. Gledala sva na Dobrač; na ju-gozapadu sta se iznad Karavank dvigala še zasnežena Jalovec in Mangart, a na severni 6teni jezera se je bohotila zelena Osoj-ščica, ki med Korošci slovi za Beljaku naju niso prevarili, ko so hvalili to edinstveno razgledno goro. Pod nama je ležalo Vrbovsko in pod Kepo BaŠko jezero. Ozrla sva se proti na šim goram. Kdor hoče videti vse naše gore z enega mesta, naj stopi sem gor! V daljavi sva poznala Ojstrico in vso Savinjski gore do KoČne. Nato Karavanke s strmim severnim ostenjem Košute, Stol .ter vse pogorje preko Golice in Kepe do Peči. Za Karavankami so se dvigali veličastni Julijci. Naš ponosni Triglav z ledenikom se je drzno dvigal iznad vseh drugih vrhov. Jasno se je odražala Skrlatica, Martuljška skupina z izrazitim Špikom, Razor, Prisoj-nik, Mojstrovka, Jalovec, Man-grt in vsi drugi. Na zapadu so se raztezale Ziljske gore z Do S poti na Osojščlco. Pogled na Oso Jako Jesere na slovenskem Koroškem. lepo razgledno točko, še dva bračem, na severu in vzhodu pa dni sva imela časa pred odhodom proti Turam; zato sva se kar sredi jezera domenila, da pojdeva drugi dan na Osojščico. Jutro je bilo popolnoma jasno in hladno, kar nama je obetalo lepo, stalno vreme. S čolnom sva se prepeljala na severno obrežje jezera, krušnjak vrgla čez ramo, stopila čez cesto in se že pričela vzpenjati v breg. Steza se je vila nekaj po gozdu in nekaj po poseki, ki so jo napravili zaradi vzpenjače na Kan-zel. V gozdu je nama postalo vroče, opočasnila sva hojo v hudo strmino poseke. Po zraku je nekaj zabrnelo in že sva zagledala majhen, rdeč voz vzpenja če, ki je hitel navzgor. Pospešila sva korak in po enourni hoji prišla na veliko jaso; na levi strani je bila smučarska skakalnica, pod njo pa miza s klopjo, kjer sva se udobno namestila in pojužinala. Nato sva pobrala svojo ropotijo in jo ubrala naprej. Kmalu sva prišla na lepo urejeno stezo in zagledala re klamne deske za razne hotele in koče na Kanzlu na Osojščicl. Na vsakih 10 metrov je bila na drevo pribita košara za odpadke in razni napisi za pse in njih lastnike. Dospela sva na Kanzel, si o-gledala postajo vzpenjače in seveda samo od zunaj tudi elegantna hotela. Tu je prav dobro razgledišče, od koder se ti nudi lep pogled na jezero in okolico. Nadaljevala sva pot proti vrhu planine in dospela, umikajoč- ae "pižamam". Iz ob gozdnati koroški hribi. Res, le pa in velika je slovenska zemlja! Daleč na severozapadu se je svetlikala samo konica Velikega Kleka. Bilo je že pozno popoldne, ko sva zapustila Osojščico, in se po njenem zapadnem grebenu spustila v dolino. Prešla sva nekaj lepih planin s pastirskiim bajtami. Sonce je začelo zahajati in gore so tonile v mraku. Po dve urni hoji sva se že kopala v Osojskim jezeru in gledala pramen žarometa, s katerim so gostje s Kanzla osvetljavah jezersko gladino. (Poslano Sansu) Pomembne arheološke najdbe . V letih 1039 in 1940 so odkrili češki arheologi pod vodstvom prof dr. J Neustupnega zgodovinsko izredno važne kmečke naselbine iz bronaste dobe in sicer na Pribramskem na srednjem Češkem. Med okupacijo z delom niso mogli nadaljevati in tele pred kratkim so ponovno začeli z Izkopavanjem omenjenih naselbin. Najpomembnejši ostanki le« teh so bili ugotovljeni pri občini Ertek, ki je bila okrog leta 1000 pred Kr. vsekakor gostejše naseljena kot je danes. Očitno je bilo prebivalstvo — sodeč po množici izkopanih nakitov— precej imovito. Pri vasi Hrlmeždi-ce blizu mesta Dobriša so našli ________ — r------pokopališče več sto grobov z do- močja hotelskega parka v goad bro ohranjenimi grobišči. Izko-in kmalu na planino, od koder pMmne m prikazale nepravilnost sva zagledala kopasti vrh Oaoj- j dosedanjega mnenja strokovnja-ščice. ali kakor ae "davijo" ^kov, ki *o trdili, da ao se pryl danji gospodarji Koroške—elu kolona demokracije". Peto kolono jih v Avstriji Imenujejo tudi danes. Toda v sredini, kjer so ostali nacistični birokrati še naprej v vodstvu civilne In policijske uprave, Je Čast biti "peta kolona". Koroški Slovenci borlo tudi v bodoče kolona demokracije. aleksej nikolajevic tolstoj in njegove "izbrane povesti" Tovarne cementa Industrija cementa na zapadu Poljske Je utrpela med vojno veliko škodo. Pet mesecev po pri ključitvi je začela obratovati tovarna cementa v Groševlcah v opoljskem okrožju. Zaradi u-godnega položaja (surovipe in prevoe pri Odri) so v bližini še 4 velike tovarne le vrste Podjetja, ki so proizvajala v prvih 10 mesecih preteklega leta 19'< celotne poljske proizvodnje, so letrra to količino s 27',i v istem razdobju matoma podvojili.*» Drugo važno «redIŠCe cementne Industrije je ftčenn. ki bo s re men trum l izdelki zaUgal pol). ako Prtbrežje. NAROČNIKOM na Po mnenju strokovnjakov potekajo najdeni predmeti Iz časov tako imenovane knoviške kulture (Tak. M. 19491. pola« vašega la« lees aaračalaa. da sa le tlet aa uataet Večina starejših ruskih pisateljev se je ob Oktobrski revo luciji znašla v proti revolucionarnem taboru. ' Po zmagi Sov-Jetov so glavni zastopniki meščanske književnosti prešli v emigracijo, odkoder so vodili ostro in klevctmško borbo zo per nastajajočo sovjetsko državo. Na čelu pretirevolucionarne literarne politične borbe je stal v tistih letih Dimitrij Sergjeje-vlč Merežkovskij (1865-1941). Tudi Aleksej Nikolaje vir Tolstoj, rojen in vzgojen v plemiški družini, je bil v mladih letih lesno povezan s simbolisti. V viharnih dneh državljanske vojne se je umaknil v Pariz. V emigraciji je težko občutil odtr-ganost od domovine. Na zapadu Evrope pa je občutil tudi odpor do njene bolne kulture. Sam pravi: "Življenje v emigraciji je bilo najtežje obdobje v mojem življenju. Tam sem razu mel, kaj se pravi biti izobčenec, človek, odtrgan od svoje domovine, nepomemben, ki ni nikdar nikomur potreben." Preko muk in trpljenja Je Šel Aleksej Nikolajevlč Tolstoj k spoznanju, k svojemu narodu, k svoji deželi in prebolel je napake in zablode kot državljan in kot umetnik. Leta 1922, malo pred vrnitvijo v Sovjetsko zvezo, je objavil javn6 ^ismo, kjer izjavlja, da se vrača v Rusijo *«lo, da bi na razvalinah stare države pomagal graditi novo. močno državo. Znal Je preiti na stran revolucije, z njo zliti svoje življenje, postati Izpovcdovalee sovjetske dežele, vzgojitelj sovjetskih ljudi. V njegovi literarni biografiji svoje delo v easu dekadence, je važno dejstvo, da je pričenjal pozneje je ta vpliv zavrgel in se navezal na reullzem, To mu je olajšalo pot k sovjetski ume! nosti socialističnega realizma. Domovinska vojna je pozvala Tolstoja na novo torišče dela: časnikarstvo ln publicistiko. Nikoli prej ni bil prijatelj časnikarstva. Preveč je bil umetnik, da bi ga to privlačevalo, Prišel pa je čas, ko je vsak prijel za orožje in Tolstoj Je Uvldel, kaj je v tem času njegovo najus pešnejše orožje—bil je med prvimi, ki se Je poslužil peresa v obrambo domovine. Delal je pri Slovanskem komiteju, bil član Znanstvene akademije, član za raziskovanje nemških zločinov, ljudski posla nee itd. Ce je bil Tolstoj do revolucije le llterat, je postal v sovjetski do i ji družbeni delavec, čigar glasu je prisluhnila vsa de žela. Njegove "Izbrane povesti", iz-išle pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani, kažejo razvoj književnika ml opazovalca odvišnih ljudi, ki za zabavo skrbe, da jim mine čas, do človeka, ki ve, kaj pomeni borba za srečo svojega ljudstva, V teh povestih so slike ljudi pred in po revoluciji, slike propadlega fevdalnega plemstva in od množic odtrganih, tavajočlh Intelektualcev, pa do slike človeka iz ljudstva. Prva polovica knjige obsega črtic« iz mla dostnega življenja, iz družbe, v kakršni korenini njegova mladost. To so bila leta, ko nI opazil življenja, ne občutil utripa Človeka iz ljudstva. Tolstojevo pripovedovanje Je realistično, Do podrobnosti o-plsuje okolje, pri junakih opa/.i malenkostne stvari. Opise po krajin prepleta llrlzem. "Življenje Izbrancev" bi lahko napisali kot geslo tem prvlrn povestim, Primer tega Je črtica "Hromi gos|>od". "Grlgorlj Ivanovlč je dobil prvo mesto v Kolyvanju, Go. reče se je lotil zdravljenja, celo * denarjem Je pomagal. NI se bal oh vsakem vremenu razri tih, blatnih poti, ne ledenega vi harja v januarski noči, Pretek nll je tesne koče, kjer so jokali garjevi otroci AH ae je potil v činih krrpalnieah, v jedkem di mu, me|trnrt kot i muhe /a skrlatmko in odratli za tifusom, ki Je poalodica la- kote. Doktor je treščil riclnus na tla ln zlezel na pograd. V letih se je mimo Grigorija Iva novica zvrstilo kaj lepo število od porodov in životarjenja Iz-mozganih žensk, od pijanosti počrnelih kmetov in garjevth o t it) k med nesnago, gladom in sifilisom. ln Grigoiiju lvanoviču se je zdelo, da je vsa Rusija tako zgurana, počrnela, in pokrita z nunami" ln kakšno je življenje teh ljudi, ki ao se zaprli prod kriki trdega življenja, ki prihaja iz koc 111 se odbija mi debelih zidov, da njih prefinjena ušesa, ki prisluškujejo šelestenju bro-kala po marmornatih stopnicah, ne slišijo krika delovnega človeku: "Saj si mrzel in rapuščen kakor mrlič,—Samo pustošil si se be in druge.—Za takule majhnega v temle naslanjaču se prav nihče ne zmeni. Ni mogoče u-be/ati spominom, vedno so na struži, pomiri jih lahko samo vino iili razvrat, V mladih pa gloje misel: "Kaj nI drugačnegu življenja kot so ga živeli predniki? Gledali so skozi tale pisana okna, poslušali valčke, poležavall po divanih In se ljubili. To je bilo vse. Potem so umrli,—Zakaj? Da bi prav tako umrl in strohnel tudi jaz?" Objektivnost ln navidezno hladno slikanje teh odvišnih ljudi podčrtava brezizgledno stanje ruske družbe, ki se je s naglimi koraki bližala krisl, ki je ugonobila kapitalistični ustroj. Kakšen je temelj te družbe?— Na samoljubju In egoizmu zgrajena je bila ta, v šumečo «vilo /uvitu predrevolucionarna družba caristlčne Rusije. ' Slika splošnega propada Je to, slika družbe, ki ji manjka soci ilnl čuti brezciljna, poginu zapihana, Ni rešitve iz tega kaosa vase obrnjene družbe z zakoni, prikiojeniml za svoje potrebe. Če ne ugledaš rešitve po socialistični poti, ne več po načelu "človek proti človeku", am pak "človek s človekom—za človeka"—ne najdeš poti v zdravo življenje." In to pot je našel Aleksej Nikolajevlč Tolstoj. Zadnja tretjina njegova njlge je fcivljenje človeka, ki ga je prekalila borba, ko Je pozabil nase In Je v borbi za srečo drugih Iskal svojo. Taka je Olga zo lova, deklica buržujskegs porekla, ki je prehodila vso težko pot državljanske vojne. Take «o ženske, moške ln celo otroške figure "Povesti Ivana Gudare-va". Preproste so le povesti, a prav to jim daje tisto umetniško u-činkovltost in pristnost, brec katere ni nobene prave umetnine. Tolstoj Je v bistvu epik. Njegova velika skrb Je bila poleg Idejne, kritično realistične analize dogodkov—tudi forma. "Zakon za pisatelja ja—u-/tvarjati svoja dela po poti no tranjega videnja tistih stvari, ki jih opisuje," pravi sam o umetniškem ustvarjanju. Tolstoj ni spravljal načrtov na papir, pač pa jih je nosil v glavi, kot je pripovedovala njegova vdova. Jezik je obladoval dovršeno kot klasiki ruske književnosti od Puškina do Gorkega. Kam pravi: "Ruski jezik—je eden izmed najbolj magičnih jezikov: bolj kot vsi drugI evropski jeziki je blizu živi govorici." Čeprav ni v njem tiste mogočne umetniške umirjenosti kot na primer v Levu Tolstoja, ga je vendar poleg Bolohova treba prištevati med največje sovjetske pisatelje, k* caatno nadaljujejo veliko tradicijo klasične ruske književnosti. v. 2. Listnica uredništva Kar poitnl sakoa prepoveduje vsako ogtstenje kakršnega Ml srečka n) a e listih, peoaisaa epe dopisnike M oglašajo prtr«fba svojih društev ali dmflll orga nfsaeil. aH pe kaka druga akctfe aa sblraafe denarja, naf v eveHk poročlllk aa e«ea|aje eeečkaaja. kakae tudi m ali lemfcplafclh aahae. aha »a as-nte dalačana uprav« ««hleva od m eae laka oglašaate la aliao. dršlte ae lasa. PRED SONČNIM VZHODOM [MM NOVELE ANTON INGOLIČ VWW, (Nadaljevanje) Neznanec je utihnil. Nihčfe ni spregovoriL Če bi bila starka ssmo zavzdihnila, bi bile ženske popadale ns grob in tulile kot rsnjene zveri. Tods starka je samo za nekaj hipov zatis-nila oči, bolečina ji je razparala obraz, in že se je oglasils: "Acs je bil velik v življenju in tudi v smrti. Takšnega človeka ni bilo daleč naokoli. Že od nekdaj.** In kakor bi se odprlo nekaj v njej, je začela pripovedovati o Acini mladosti, o njegovih borbah z volkovi in Turki, o modrih nasvetih, ki jih je dajal sosedom, o pomoči ki so jo pri njem našli siromaki, o skrbi za domače in za vso vas. Potem je pripovedovala o sinu Jovi, mirnem, delavnem in preudarnem možu, ki že kot otrok ni poznal ne igre in ne zabav, njegova igra je bilo delo, njegova zabava skrb za živino in zemljo. Nato se je spomnila le obeh vnukov, živahnega Radojka in bolehnega Milojka. •Ti so bili naii redniki, naii vodniki! Pokoj ln mir njihovim dušam! Dimitrije in Ivo pa naj žvlta, da maičujeta njihovo smrt!" Ni se mogls več premagovati. Zgrudila se je k Acinemu križu in pretresljivo zavekala. Potem se je po kolenih zavlekla ie do drugih kri-Žev in jih kot brezumna poljubljala. Tudi Stanojka. Milena in Jela niso mogle več molčstl. Neznanec se je medtem izgubil v vrbje. Preko reke se je znova razlegel jok in krik žensk; spet so se na drugi shrani zbrali preplašeni obrazi. ženske so si brisale oči, moški so nemo strmeli preko reke. Kdsj pa kdaj je veter prinesel pretrgane stavke tožba. Zdaj so prisluhnili že v stranskih ulicah. Vrvenje v glavni ulici je utihnilo. Iz delavnic ni bilo sll-šstl običajnega ropota. Kakor da je nevidna, koščena roka zgrabila meščane za grlo. Žene so silneje in silneje jokale, Stanko jih je tolažil in miril, toda nič ni pomagalo. Tedaj se je pokazal tik pred grobom visok vojak s sivo železno čelado na glavi in puško na ramenih. Rezko je zaklical v jok: "Da ste mi pri priči tiho! Nobenega glasu več!" Otroci so že ob pogledu nanj umolknili, žene pa so le počasi doumele, kaj hoče. Druga za drugo se je dvignila in si brisala solžno lice, le starka je ostala pri križu, "Ali čujei, stara?" je zakričal vojak besno. "Takoj vstani in marš odtod! Vzemite posodo in pojdite!" Starka se je vzravnala, bila je večja od vojaka, ki je stopil grozeč proti njej, ga sovražno premerila in zaklicala: "Ali ne smemo za svojimi niti jokati?" "Ne! Sorodniki komandanta partizanske čete Dimitrija Krstiča ne! S svojim bedastim kričanjem samo razburjate mirno mesto!" Vojak je dvignil roko: "Poberite se, in sicer takoj!" Starkine oči so se široko opdrle in v grozi strmele predse. Spodnja čeljust ji je ¿klepetala in roke so se ji tresle. 'Torej niti jokati ne smemo Za njimi?" je zajecljala. "Niti jokati?" •Tiho in mar* odtod!" Milena in Rada sta naglo spravili krožnike, Stanko pa steklenice in kozarce. Vsi po vrsti so stopili h križem in jih poljubili. Stanko je stopil k starki, ki je ves čas kot oka-menela stala pri Acinem križu, in jo prijel za roko. "Pojdite, babica!" Tedaj se je starki izvil iz ust silen, nečloveški krik, razširila je roke in padla z obrazom na grob. "Kaj uganjate komedije? Dvignite starko In stran!" je vojak nestrpen zakričal. Stanko je dvignil starko, ki se mu je pa že naslednji hip izmuznilo iz rok in brez življenja padla nazaj na grob. KRUH Že od nekdaj so imeli Stankoviči svoj mlin v grapi za mestom, svoj mali mlin s koščkom zemlje. . V mestu so pripovedovsli, ds so bili Stankoviči svoj čas bogati kmetje, obširne planine nad Zaječarom so bile njihove, toda Vas-kin praded se je bil sporekel s turškimi gospodarji in moral je zapustiti svoje planine, ovce in bogate njive koruze ter z nekaj zlatniki pobegniti v Moravkso dolino. Kupil je zunaj mesta njivo, jo posadil ln čakal, da se bodo časi izboljšali, ko se bo vrnil na svoje. V čakanju so mu kopneli zlatniki in minevala so tudi leta: sin je dobil od očeta aamo majhno kočo z njivo ob potoku. Časi so se končno izboljšali, toda sin ni mogel več dobiti očetovega posestva, bilo je že v drugih, tretjih rokah in nihče ni hotel vedeti, da je bilo kdaj last Stankovičev. Vse sinovo življenje je minilo—kakor očetovo—v mislih na planine in na pravi dom, za svojo kočico ln za njivo je le malo skrbel, šele tretji Stankovič, čokati Jovo, je opustil misel na nekdanji dom. Zemljo je obdeloval pridno in vestno, toda bila je premajhna za .številno družino. Često je posedal ob potoku, ki je tekel pod njivo, in premišljal, kako bi pripravil otrokom boljši kruh. Bil je počasnih misli, zato je šele na starost našel rešitev: tu ob potoku je treba postaviti mlin. Pod mestom na Mora« vi sta sicer dva, toda njegov bi bil skoraj tik ceste, pri vhodu v mesto. Za kmeta, ki ima opravek na sodniji ali drugod, kot nalašč: med potjo odloži žito in nazaj grede vzame moko. Njegov sin Vaška je očetovo zamisel dolgo preobračal in gledal od vseh strani; ko se je pa nekaj let po očetovi smrti lotil dela, ga je tudi izvršil kljub pomislekom svojih sestra in ugovorov nekaterih znancev, ki so bili prijatelji obeh mlinarjev z Morave. In zgodilo se je, kakor je računal oče: z velike ceste, ki je bila oddaljena le dober streljaj, se je preko ozar kmalu napravila zasilna cesta, ki je bila posebno ob tržnih dnevih polna prihajajočih in odhajajočih voz. Mlin je mlel dan in noč. Kmetje so zjutraj pripeljali pšenico ali koruzo, odšli v mesto in se opoldne vrnili ter vzeli s seboj moko, mnogi so pa pred mlinom počakali, dokler ni prišlo njihovo žito na vrsto. Čiča Vaška, tako ao splošno nazivall mlinarja, si je kupil novo obleko in začel prihajati v mesto ter se ustavljati zdaj v tej, zdaj v oni kavarni, medtem ko njegovega dedu in prudeda ni bilo v mesto niti ob največjih praznikih; Stankoviči se nikoli niso imeli za meščane in tudi mesto ni nanje gledalo kot na svoje, neredko jih je celo spravljalo v zvezo s tatvinami koruze in drugih poljskih pridelkov. (Dalje prihodnjič.) desetar rko Od Radmana je zelo lep razgled. Kakor na dlani leži med gozdovi in polji kmetija Žlebni-ka, kjer je v mrzlih februarskih nočeh padel pesnik Kajuh. Nad Žlebinkom se dviga hrib Škorenj. Tam je v lepem majskem jutru padel komandant Kranek. Pred smrtio je rekel nekemu kmetu na Škornju: "Kaj boš godrnjal, če ae naše mule pasejo po travniku. Ob košnji bom v enem dnevu pokosil ves hrib Škorenj. Prišel bom z celim bataljonom. kajti takrat bom sigurno že komandant bataljona", A ko je Franek padel, je dejal kmet, da bi bilo bolje, če bi bog vzel njegovo "staro" kakor njc-|s Dslje ae vidijo Bele vode in nad njimi mogočni masiv Mo-zlrskih planin. Torbo spominov ima marsikdo na Mozirske pla« nlne: snežni viharji, letna vročina, čredo živine, studenci in kot zid navpične strmine. Bil je sončen jesenski popoldan, Deactar ftike Je s svojn desetino — 12 borcev — ves poool* dan pil mošt (tolkovec) pri Žon-ku. Rlko je bil star borec iz dvainšttridesetega. Rad je ka zal svoje rane,, ki jih je imel enajst na rokah in nogah 'To sem dobil pri Ribnici 1(M2, mezinec mi je odbilo v Tatrah, ko je bilo pol bataljona razbitega, v stegno sem dobil pri Grahovem in kaj bi vam še pravil. . Tako je govoril. borec v četi. Kadar je bilo treba iti na najnevarnejši položaj. .»!» v četo, ki se je prebijala čez tlru«a dva pa na straži. sto do tistih malih koč, pa čakajte. Dva, to je deset borcev, pa pojdita do Radmana in če so Švabi, čnkajta. Eden naj pride cesto, ae je vedno javlj Rlko. Nihče ne bi si mislil, da bi ta veliki človek, ki je vedno molčal in vedno stal ob strani, tako hraber. Ia* vsaka dva meseca, če jc prišel do žganja ali vina, se je napil. Napila ae jc tudi vsa njegova desetina. Tudi danea je pil, kajti desetina ni bila navadna desetina, kakor druge. Vseh enajst, ki Jih je imel, so dovršili oficirsko Šolo in so bili vsi spo-mladanci l 1 »44. Sinoči, ko Jih je spremljal s Pohorja v brigado, je razbil z njimi švabsko zasedo pri Dolžah, Sedaj je te tukaj pri Žonku. "Rog nas vs< ruj," Je vzdihovala Žonkova mati. "Od Št. Vida do Zavodnja je vsa cesta polna švabov. Kurirji »o šli že v svoje bunkerje. Najeli vas bodo." Novi dese icrji so zaskrbljeno pogledovali. To videč je Hiko zaklical: •Tovariši, v stoj — in vsi ao ae postavili v vrsto. — Tovariši, aku -paj nas je šestdeset." Tovariš Rlko, k teboj nas je aamo dvanajst prekine idečelični Pepe Iz Savinjskih hribov. "Molči» Pela*, ki nič ne veš. Vsi ste dovršili podoficirsko šolo in vsak od vas mora biti najmanj za 5 bor-cev. Ali Je tako?" "Bo tako," mu v»! odgovore. "Torej trije tn m* pravi IS — vaa gre do Kopa, t\ Ulje. to ae pravi 15. ae van odcepi v graben In zavijete Radman mora čakati doma, jaz bom pa tukaj čakal še nekaj ča sa." Rlko je sedel z enim borcem za mizo, dva druga je po alal na stražo pred hišo, "Poglejte mati," reče Hiko in pokaže na brzostrelko. "To sem zaplenil v borbi na Vipavskem in vašo hišo ne gredo ysl tisti faši ati, katere sem v borbi zrešetal. Doma imam staro mater, ki je rodila 14 otrok. Imamo samo leseno in črvlvo bajto. Vsi otroci smo bili hlspci in dekle." V sobo je stopil komisar Nande, ki se jc pravkar vrnil iz bolnišnice. Tam od Raven ae je sliša 10 poredkoma streljanje. Od Paške strani so zamolklo grmeli topovi "Tovariš komisar, no-vlnoo-desetarje peljem na Sa vinjsko v brigado. Patrole sem poslal proti Kepu do ceste in Radmana. Čez pol ure jo bom mahnil proti Radmanu In čez cesto naprej na Savinjsko "Ti al vedno stari Riko," reče Nande. "Komandir bi že lahko bil, pa si Še vedno drnetar. čeprav si znan kot najhrabrejši v bataljonu" »Tovariš komisar, ne morem piv magati, nocoj amo pri DolJah razbili ŠVabsko zasedo Zapleni 11 niamo nič, ker an bili hitrejši od na» Sedaj bom šel naprej. Tovariš komtaar. če greš na 'Savinjsko, ar nam lahkn pridružiš, čeprav teJtko hotllš zaradi ran. Riko Je bil znan kot najboljši na levo |>o ozki stezi do roba ce- Zo varnost boš imel dvajset de setarjev". Nato so vsi zapustili Žankovo hišo ter šli v strmino. Radman je zaskrbljeno gledal peščico partizanov, češ koliko Švabov je šlo proti Zavodnjam, a vas je tako malo!" "Lovro. jpristavi mitraljez k tej stari lipi, ostali pa na rob gozda nad bajto! Komisar, ti pojdi v hišo, ker si še slaboten!" Riko je odšel z ostalimi na rob gozda ter se vlegel ns cesto zra-ven podrte smreke. Vsi so polegli petnajst metrov drug "od drugega. Mesečina je lila skozi vejevje. Pri lipi ob hiši se je svetila cev mitraljeza. Na položaj je prišel tudi komissr Nande, ki je bil drugače zelo redkobeseden, a znan kot hraber komisar. Vlegel se je zraven Rikota. 4Ti, Nande, si gotovo študiral?" ga vpraša Riko. "Tehniko sem študiral," mu odgovori. "To se pravi, da boš gradil hiše, tovarne in mostove," govori dalje Riko. "Gotovo si dobro živel v mestu," nadaljuje Riko. "Eh, kaj dobro živel. Sin sem malega uradnika. Kaj pa ti, Riko? Kaj si ti delal prej?" "Štirinajst nas je bilo pri hiši. Bajta je toliko velika, da bi jo lahko trije nesli. Ko sem bil majhen, nas je jx> pet do sedem spalo na eni postelji, nato sem bil pri nekem vaškem oderuhu za konjskega hlapca. Capin je postal belček . . • Noč je bila mesečna in topla. Samo tam na Ravni so se slišali posamezni streli in rakete, ki so švigale nad Velunjski graben. "Tam se bije Šercerjeva brigada. Ali ni ravno takšna noč kakor takrat, ko smo napadali Št. Peter na Krasu in ko smo šli kar naprej proti Brkinom? Ob stezah in poteh so stale vreče jabolk. Dobri ljudje žive tam." "Ali boš še preganjal konje, če ostaneš živ?" "O, tisto pa ne, temveč k traktorjem bi šel in njive bi oral," mu odgovori Riko. Nato vstane in gre pogledat, če je že vsak deseter na svojem mestu. "Sedaj smo na položaju. Spali boste jutri na Mozirskih planinah," je tiho govoril. V dolini čez cesto se je nekaj svetlikalo. Na cesto so prišli prav počasi sem od Žlebnika prvi čeladarji. V gozdu je za-iumelo. Riko je vrgel prvo bombo na cesto, ter vpil: "Le bliže, čeladarji, le bliže, Hitlerjevi pasjeglsvci!" Oglasile so se puške cele desetine, vmes pa bombe in hkrati rafali mitraljeza. Nato se je začelo lomastenje kotlini. "Sedaj jo pobirate proti Šoštanju, kmalu boste proti Črni in še naprej, golazen ušiva iz Berlina!" Cela desetina je sledila Rikoveme zgledu t*»r divje rjula. "Za njimi, da jih ujamemo!" Cela desetina se je spustila nizdol po cesti. "Fantje z bombami, ker smo založeni z njimi!" je vpil Riko ter se spustil za nekim velikim Prusom. "Le počakaj malo," Je kričal Riko ter vrgel za njim bombo. Veliki Prus je zamahnil z rokami in pa-* del počez čez cesto, švabi so ušli v gozd, desetar Grega pa se je sklonil nad mrtvega švaba. "Mujor, te dve torbi ima, polni aktov!" je vpil Grega. Od Zavodnja sem so padale težke mine. Na ovinku ceste je ležala ubita mula, natovorjena s težkim mitraljezom, zraven je ležal mlad razmesarjen Švaba. Streljanje ie potihnilo. "Gremo naprej za Švabi," je zavpil Riko mitraljezcu. ki je čepel ob stari Radmanovi lipi. Otovorjena s težkim mitraljezom je cela desetina krenila po cesti proti št. Vidu švabake mine so padale v bližino. Na križišču, kjer gre cesta naprej proti Črni, na levi pa ae odcepi proti Belim vodam gozdna pot. je padla težka mina. razmcKarila hrabrega desetarja Rika, dva desetarja pa lahko ranila Danilo ae je že. ko so ob robu gozda zakopali Rika, zavitega v šotorako krilo. Po ceati od Zavodnja je prihajala patrola šercerjevc brigade. Tovariši, padel je naihrabrejši borec šercerjeve brigade, ki ni poznal bunkerja, ne zaledja, temveč aamo borbo," ao govorili deaetarjl. Jutranje aeptembrsk.i sonce je (•h»ijak> lepo koroške hribe švabi ao ae nenadoma umaknili proti Šoštanju. Komandant Jurtšne-ga SS bataljona je le>al nb cesti. Ko pa je Ua desetina mladih podoftetrjev naj»i« j na Savinj- Vrh Oeojš&ce. Pogled proti julijskim Alpam. beta jarabančeva Peter Jelemnlckf Ena glavnih nalog, ki je takrat delala najv^ preglavic našim političnim delavcem, je bilo organiziranje preskrbe in prehrane vseh partizanov, upornih vojakov, pribežnikov in beguncev, ki so se jim "pridružili. In da bi bili vsaj vsi zdravi! Morali bi videti njihove zmrznjene noge in roke! Morali bi videti te rane! In te bolezni! Verjemite, mnogi izmed njih so bfli v položaju, ki jim ga ni mogel nihče zavidati. Tak je bil na primer Fjodor. Moj dragi, s Fjodorom je bilo najteže. Vprašujete, zakaj? Saj je vendar jasfio. —Tako razdrobljenih kosti 6e nikdar nisem videl—je baje dejal zdravnik. Uravnal je nogo, dal jo je v sadro, a zasadrenje se mu ni posrečilo. Golenico so morali nategniti ob železnih palicah. Veste pa, da igrati se s takošnole nogo, gledati jo, čistiti, negovati, obvezovati in jo prekladati . . . komaj da bi sam vrag vzdržal. Pa da bi bile rane samo od strelov! Noge, roke, glava! In Fjodor, kakor sem že pravil, je ležal en teden na Ob-robovniku v snegu; a Četudi je zavil svoje krvaveče noge v plašč, mu je kaj malo pomagalo. Mraz je storil svoje.' Ne čudimo se fantom, ki so ga takrat našli, položili v kolibo čisto zraven ognja. Čeprav vemo, da bi tega ne smeli, so to vendar v dobri veri naredili. Hoteli so mu dobro. Želeli so ga rešiti. Toda jaj!—kakšno trpljenje je bilo šele potem! Kakšen križ! Rane, da, celi zmrznjeni nogi sta se gnojili, meso je gnilo in odpadalo. Fjodora so mučile bolečine, niti premakniti se ni mogel in Je onemogel, brez moči ležal na postelji. Kričal je, bil je hitro razdražljiv in tudi strašn-no togoten. Uboga Beta! Naložila si je težak križ Odkod je imela v sebi toliko moči? Odkod je vzela svetniško potrpežljivost? Kaiti vsak človek, posebno še tako hudo izmaličen kot Fjodor, ima svoje človeške zahteve. Nežno in z ljubeznijo se ga je dotikalo, mehko ga je prekladala in mu pomagala, dasiravno je Fjodor prav takrat, ko ni mogel več premagovati svojih bolečin, imel zanjo t*amo psovke; preklinjal je Bele, preklinjal Je vse na svetu in se po nepotrebnem razburjal. Ko je zopet nekoč prišel zdravnik, da pogleda Fjodorove gni-joče rane. je Beta sklepala in vila roke pred njim: —Gospod doktor, zaboga vas prosim, pomagajte mu! Doktor jf spoznal, da je Beta pri koucu » svojimi močmi. Ve del je, da je za Fjodorovo rešitev porabila že vse, kar je v svojem uboštvp še imela. Vedel je, da pod nesrečnikom razpada in trohni poslt dnja slamnjača. dc je že zadnjo rjuho okrvavil in raz jedel enoj. Vedel ju, da Beta nima ničesar več, da bi prt-oblekla pernico in postelj. —Naredil bom. kar ee bo dalo —je rekel.—Operirati ga moram Odrezal mu je sedem prstov na nogah. Hudo je bilo, seveda, pri moli duši, to je bilo bridko. Rezal je rane. rezal je vse. kar Je Še bilo zanič. Fjodor ae je branil, bil z rokami in jih vse po vrsti preklel. Zatem pa mu Je odleglo. Ko ae mu je onrnilo že na bolje, ko ae ie dalo z nJim že govoriti. je v mraku poanlala pti njem Beta in razpletala pogovor: -Ti, Fjodor, si velik hudobnež in nehvaležnež—mu je često govorila.—Odšel boš domov, a na nas boš pozabil . . . Fjodor je bil iz Krasnodara. Kubanski kozak. Že dolgo ni videl svojega kraja. Toda v nočeh, ko mu bolečine niso dale spati, se je v duhu vedno vračal tja. Vračal se je tja od nas globoko sredi hribov in strmih gri čev, kjer vise po pobočjih njive ovsa, vračal se je na domače ravnine in vselej se mu je zdelo, kot da se je znova rodil. —Pri nas na Kubani—je pripovedoval s skoraj odsotnim' glasom—pri nas ti raste pšenica . . . visoka kot trsje. Tudi na konju se v njej kar zgubiš . . . Pri nas je dobro. In Beta ga je opazovala.—Fjodor že ni več tu; Fjodor je nekje v Krasnodaru in hodi med svojimi polji ... Bile pa so samo sanje. Fjodor, ubožec, je živel le še v duhu, medtem ko je njegovo oslabelo telo ležalo na postelji kot popolnoma tuja stv*r. Nekoč so bili vsi domači za hipec stran od hiše. Ko se je potem vrnila Beta v izbo, je našla Fjodroa ležečega na tleh. —Ježeš Kristus! Kaj se je naredilo?« in je skočila k rijerru. Ni ji odgovoril niti besedice. Še celo tedaj ne, ko ga je položila nazaj v postelj in mu popravila blazino pod glavo. Ni hotel priznati, da je izrabil njihovo odsotnost in da se je poskusil postaviti na noge ... Očividno se je sramoval. Sram ga je bilo svoje revščine, s voje nemoči in v sebi jf. kuhal jezo in žalost, ki sta ga žrli. —Ah, kje! Fjodor bo počakal tako dolgo, da bo shodil—je računala Beta. Že pred tem, v začetku decembra, takrat, ko so Nemci odvlekli mladega notarja, sem slučajno srečal Beto na občini. Začel sem jo spraševati to in ono in začu- til, da je nekam vznemiriena. Govorila je: ! —Če začno zopet ti Švabi k 1 nam hoditi . . . Naravno, da je pri tem mislila na F;odora. —Upajmo, da vas puste pri miru—sem ji odvrnil, dasi sem vedel, da je to kaj slaba tolažba. —Zase se ne bojim. Za Fjodora—je rekla.—Saj bi ga ubili! Toda jaz . .. Umolknila je za trenutek, a jaz sem čakal. Slutil sem, da še ni dokončala, da samo išče najprimernejšega načina, kako bi jih pretentala. — ... jaz sem na to že davno mislila. Če bi le prišli, ko bi navalili na našo hišo, vdrli v izbo in našli na postelji Fjodora, bi jim rekla: 'To je moj mož!"— In legla bi k njemu pod pernico. . . . Morebiti mi ne bi verjeli, • znabiti, da bi hoteli, naj bi jim odgovarjal na njih vprašanja, kdo ve, če mu ne bi pri tem grozili Še z brzostrelko, satani. A takrat, kakor je Bog nad menoj, bi jim odgovorila: "Dajte mu mir! Saj' vidite, da je nem." Glejte, vse imam do kraja premišljeno. Ne vem, kateri zlodej me je tisti krat premotil, da sem Beti' podrl ves njen načrt in da sem zasejal dvom v njeno srce. Še danes me je sram za to, kar senci ji rekel: —In ko bi vam ne verjeli? Če bi odvrnili pernico in zagledali Fjodorove rane? Kaj potem? ... —Kaj potem?—je ponavljala moje vprašanje.—No, tedaj bi pa t . . . Izkazalo se je, da Beta vendarle ni bila pripravljena na vse možnosti. Na srečo Nemci zares niso zašli v našo vas. Verjetno so jih hudikovo morile druge, hujše skrbi. (Iz romana "Kronika"; založba Pravda v Bratislavi 1497. Prevedel Bogo Smole j.) BUILDING ' SERVICE . EMPLOYEES Weekly starting salariea MEN WOMEN 854.80 838.55 - 844.20 STEADY WORK 52 weeks a year Choose your shift. Day or night Sick Benefit. Hoapitalization . Pension Plan Insurance . Inquire 8:30 to 4:30 Room 1222 125 South Clark St. V Proaveti ao daeroe svetor-ne ln delavelcn vestL All Jlh ¿itate veak daaf "PROSVETA" 2157 S. LAWNDALE A VE. Chicago 23, 111_________________________________—19. Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnom......— V slučaju, da Je od atranl upravnlštva kakšna pomota, nas takoj obvestite, da ae lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SO« Za Zdrui dršave in Kanado 80.00 Za Chicago in ekolioo Je.....11.11 1 tednik in....................... 0.00 1 tednik la.-------------0.20 1 tednika in_______________ M0 2 tednika in_______7.10 9 tednike in________________ 4.40 2 tednike I»-----------»JO 4 tednike in.______________ 3.20 4 tednike ta___________4.70 5 tednikov in___________2J0 2 tednikov ta-------840 Za Evropo Je...------------J1L00 Ispolnlte spodnji kupon, prilošite potrebne vsoto denarja ali Money Order v pismu ln si naročite Prosveto. llsL ki Je vaša »ko, ao ae zakleli, da bodo vsi tako hrabri, kot jo bil atari desetar Riko,—M H, Prišteti se sme le one člane Is dništae. ki lo dovolijo ta ki Uve aa stanujejo na enem ta latam naslovu. V nobenem slučeju ne več kot I tednikov > , Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti član 8NPJ, ali še se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član Iz dotlčne družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. A ko tega ne store, tedaj mora upravništvo mila t i datum sa to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA. «HPJ. 2027 S. Lawndale Are, Chlcafo 22. aa Ust Proevele vsoto 8___ .......—---ČL Priloieno pošiljam 1) laaa------ Naslov Ustavile tednik ta ta pripišite k sledečih članov moje druàinei 2) 21 4) 21 čl ČL ČL društva št ČL Dršaea Ne* narečnih Stai Kadar ae preselite, vselej naznanite svoj stari In novi naslovi