ANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V - CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 122. CHICAGO, ILL., TOREK, 25. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 25, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Pogajanja z Ita- lijo se v teku S podpisom premirja zadnjo soboto se Francija podvrgla , kontroli Nemčije. — Večino dežele zasedejo nazijske čete in izročeno jim bo vse brodovje. — Italija zahteva svoj kos. London, Anglija. — Med Francijo in Nemčijo se je zadnjo soboto ob 6:50 zvečer podpisalo premirje, po katerem je cela Francija z vsemi svojimi oboroženimi silami, in vojnim brodovjem prišla pod kontrolo Nemčije in deloma tudi Italije. MRS. Podpis premirja se je izvršil v gozdu pri francoskem mejstu Compiegne na natančno istem prostoru in v istem železniškem vozu, v katerem se je sklenilo premirje 11. novembra 1918. Vendar pa se sovražnosti po podpisu niso takoj končale, marveč se je s tem čakalo, da sklene Francija premirje tudi z Italijo; šele šest ur po sklepu , pogodbo z Italijo se bo dalo povelje, da se ogenj na frontah ustavi. Francoska delegacija je takoj v soboto odletela z aeropla-nom v Rim, kjer je stopila v razgovore, in pričakovalo se je, da bo tudi tam prišlo do podpisa že v ponedeljek. • Na ta način je vojna, kolikor ta zadeva Francijo, končana. Toda v kratkem času enega meseca in pol, namreč cd 10. maja, ko je Nemčija podvzela svoj "Blitzkrieg" na zapadu, se je Francija izpre-menila tako, da bi komaj samo sebe še spoznala. Njena neodvisnost je docela izginila. S podpisom premirja se je namreč popolnoma podvrgla, nemški kontroli. Glasom pogodbe ji bo sicer ostal na jugu še mali kos, ki gžf nemške čete ne bodo zasedle, toda tudi tam se bo moralo vršiti vse tako, kakor bo prišlo povelje iz Berlina. Nasprotno pa bo celi severni del in vse zapadno obrežje doli do Španije zasedeno od Nemčije. Italija pa, kakor se sliši, bo zahtevala zasedbo južnega obrežja. Dalje je morala Francija izročiti Nemčiji vse svoje vojno brodovje. Vendar pa je Hitler slovesno obljubil, da ga ne bo uporabljal v vojni proti Angliji, marveč bo brez orožja stalo v pristaniščih. Enako bo moralo biti zasidrano doma vse trgovsko brodovje. Ves vojni materij al in vse orožje dobi Nemčija in v francoskih tovarnah se v naprej ne sme izdelovati nika- kega vojnega blaga več. ff Za vzdrževanje i*eda v kolonijah je Nemčija sicer dovolila Franciji nekaj brodovja, toda veliko vprašanje je, ali bodo kolonije sploh še ostale v francoski posesti. Zlasti za one v vzhodni Aziji se pričakuje, da :jih utegne zasesti Japonska. Vsi ti pogoji ostanejo v veljavi, dokler se ne sklene končna mirovna pogodba, do ka- JOHANA KASTELIC UMRLA Iz Eveletha, Minn., smo prejeli brzojavno sporočilo, da je v petek preminula Mrs. Joha-na. Kastelic, dolgoletna zastopnica "Am. Slovenca" in "Novega Sveta" ter tudi več drugih katoliških listov tu v Ameriki in domovini. Poročilo ne omenja drugega, kakor le še to, da se bo vršil pogreb v pondeljek. 24. junija, kar je bilo že včeraj. Mrs. Kastelic je bila stara okrog 65 let. Bivala je dolgo let na Evelethu. Njen soprog, g. Kastelic, je preminul lani, za katerim je pokojnica neutolažljivo žalovala. Bila je globoko verna in pobožna žena ter nenadomestljiva delavka za katoliške liste, zalcar ji bo Bog zdaj gotovo obilno poplačal. Podrobnejši opis o njej sledi enkrat prihodnjič. Njeni hčerki Jennie,katero pokojnica zapušča, ter drugim sorodnikom naj-iskrenejše sožalje. Blagi po-kojnici pa podeli Bog raj in pokoj. NA ZGODOVINA SE PONAVLJA — V OBRATNEM SMISLU Compiegne, Francija. — V gozdu blizu tukajšnjega mesta se je zadnji petek odigral enak prizor kakor 11. novembra 1918. Pogodba za premirje se je sklepala in vlogi ste bili v rokah istih dveh držav, Nemčije in Francije, toda izmenjani ste bili v ravno obratnem smislu. Dočim je tedaj Francija diktirala in Nemčija poslušala, je pa imela nasprotno zdaj Nemčija glavno besedo. Prostor sam pa je bil popolnoma isti. Hitler je ukazal za ta slučaj pripeljati semkaj isti železniški jedilni voz maršala Focha in ga postaviti tia natančno tisto mesto, kjer je stal pred nekaj manj kot 22. leti. In v tem zgodovinskem vozu, ki so ga Francozi v časti ohranili vsa ta leta, so morali zdaj francoski zastopniki poslušati pogoje za premirje, kakor so jih morali tedaj nemški. — Hitler je ukazal, da se ta zgodovinski voz, v katerem se je zdaj "oprala sramota Nemčije," prepelje v Berlin in enako tudi spominska plošča, ki je stala na mestu, kjer •:e je premirje podpisalo, in na kateri jc bilo zapisano: "Tukaj je 11. nov. 1918 podlegla zločinska oholost nemškega cesarstva, premagana od svobodnih ljudi, katere je to skušalo zasužnjiti." -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA PREDSEDNIK ZADEL VIHAR Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je sredi zadnjega tedna presenetil Ameriko s tem, da je imenoval v svoj vladni kabinet dva republikanca, namreč Ivnoxa, podpredsedniškega 'kandidati v zadnjih volitvah, mornariškim tajnikom, Stimsona,' drž. tajnika v Hooverjevem kabinetu, pa vojnim tajnikom. Bržkone je s tem imenovanjem nameraval predsednik utrditi vlado, češ, da boste obe stranki v njej zastopani. Dosegel pa je ravno nasprotno: Republ. stranka je oba moža takoj izključila, razni demokrati pa napadajo predsednika, da skuša ustvariti "vojni kabinet;" oba imeno-vanca sta namreč znana, da zahtevata, naj gre Amerika do skrajnosti, na pomoč Angliji. -o- VESELI, DA SO PRIŠLI V AMERIKO New York, N. Y. — Dva parnika sta zadnji petek prispela semkaj iz Evrope, nabasana z Amerikanci in evrop--skimi begunci. Eden od teh je bil ameriški parnik Washington, ki je priplul iz Bordeaux, Francija, z 1,786 potniki, drugi pa parnik Britan-nic, last Cunard-White Star, s 768 potniki. Prispeli potniki so kaj malo skušali prikrivati veselje, da se jim je posrečilo, priti na varno v Annyiko, zlasti še, ker so bili med vožnjo na morju v stalni nevarnosti. -o- PAKETNA POŠTA V STARI KRAJ USTAVLJENA Poštni urad je izdal obvestilo, cla je z več evropskimi in drugimi deželami, katere so ali vpletene v vojno, ali pa je pot do njih izpostavljena nevarnosti, popolnoma ukinjena paketna pošta. Med številnimi državami, ki so od tega priza- Razdelitev Evrope v štiri skupine Naziji Imajo baje v načrtu, da iz celega evropskega kontinenta ustvarijo eno samo gospodarsko enoto, razdeljeno v štiri upravne skupine. Iz Jugoslavije t PO KALSVETV •- Havana, Kuba. — V tukajšnji državi se je podvzela kampanja, da se v bolnicah širom celega otoka postavi križ nad vsako posteljo. Lour-des klinika je bila prva, ki je pričela to dejansko praktici-rati. ._ New York, N. Y. — V nekem tukajšnjem pravoslavnem listu se čita, da je v Moskvi točasno odprtih še kakih 15 do 20 cerkva. Od teh je ena katoliška, ena judovska, ena mohamedanska, ostale so pravoslavne. Cerkve stoje pod strogo državno kontrolo. — Vatikan. — Tukajšnja cerkvena državica, ki meri 108 akrov, se je podvrgla vsem vojnim določbam, ki so odrejene za mesto Rim, namreč, cla je uvedena zatemnitev in uslužbenci so opremljeni s plinskimi maskami. Upa pa se, da ne bo niti Rim, niti Vatikan napaden iz zraka. — Milwaukee, Wis. — Statistika o katoliških bolnicah v Zed. državah kaže, da je v njih tekom lanskega leta bilo oskrbovanih več nekatoliča-nov kakor pa katoličanov. Skupno so imele v enem letu te ustanove nekaj manj kot dva milijona pacijentov; od teh je bilo skoraj 58 odstotkov nekatoličanov. dete, ste tudi Jugoslavija in Italija. Do nadaljnjega ne sprejema pošta nikakih paketov v te dežele. Rumunija postala fašistična država tere bo prišlo šele vojne z Anglijo. po koncu Bukarešta, Rumunija. — Kralj Kari je koncem tedna preuredil Eumunijo popolnoma po fašističnem vzorcu. Razpustiti je dal vse politične stranke in ustanovil eno samo, narodno-socijalistično, ki bc na totalitarni način vladala državo. Istočasno je prevzel kralj tako kontrolo nad vlado, da ima skoraj izključno diktatorsko oblast. Kakor opazovalci trdijo, je storil kralj ta korak zato, da si bo tem lažje zasigural prijateljstvo Nemčije in Italije za svojo državo, ko je zdaj jasno, da ji je izključena vsaka pomoč od Anglije in Francije, od katerih ji je bila ob ljubljena pred izbruhom vojne. V nedeljo je kralj objavi novo preuredbo po radio, pri čemer je zabičal rumunskemu prebivalstvu, naj v naprej vsakdo odloži vse o#ebne in- usmeri vse svoje in stremljenje v terese ter zmožnosti dobrobit države. "Nihče ne sme več misliti na se, marveč samo na narodne interese Runi un i je;" je dejal. "Njene tipične obveznosti so naložene vsem Rumuncem — delati morajo, se truditi, odpovedati se vsem osebnim interesom ter se žrtvovati novim idealom ljudstva." ' Kralj je povdaril, da je bila uvedba te totalitarne edinosti potrebna, češ, da "nihče ne ve, kaj nam prinese bodočnost." Nova totalitarna stranka je ustanovljena, kakor se je pov-darjalo, na "nacionalističnih, krščanskih in plemenskih principih. Istočasno se je izdal. proglas, s katerim so po-miloščeni vsi politični zločinci. To se nanaša, kakor se razvidi, predvsem na člane fašistične organizacije Železne garde, ki je bila doslej v državi prepovedana. Istanbul, Turčija. — Kakor se je napram časnikarjem izrazila neka visoka nazijska osebnost, ima Hitler v načrtu, takoj, ko bo popolna ureditev s Francijo končana, sklicati evropsko mirovno konferenco, na kateri se ima Evropa v gospodarskem smislu preurediti tako, da bo v naprej celi kontinent med seboj sodeloval ter se bo na ta način izključila konkurenca med posameznimi državami, s čimer bi se preprečil kal nove vojne. Na to konferenco ne boste povabljeni niti Rusija, niti Anglija; o prvi se menda smatra, da nj^ni interesi niso predvsem v Evropi, Angliji pa hoče vzeti Nemčija sploh vsak vpliv nad gospodarskim življenjem kontinenta. Po tem načrtu, ki seveda ni uradno potrjen, se ima Evropa razdeliti - v štiri gospodarske* skupine. Prva bi obsegala Nemčijo in Francijo z vmesnimi malimi državama ter Norveško; druga bi obstojala iz Upostav-ljene Poljske in Cehoslovaške, tretja iz jugovzhodnih malih držav, dočim bi četrto tvorila Italija s Španijo. Vse države v posameznih skupinah bi se kolikor toliko samostojno upravljale, vendar bi tvorile gospodarsko eno enoto. Skupine same pa bi bile zopet tudi gospodarsko med seboj povezane, da bi ne prišlo do nikake konkurence med njimi. Kakor hitro pride do te preureditve, potem upa Nemčija, da bo cela Evropa prostovoljno sodelovala pri vojni proti Angliji. -o- GIBRALTAR NI NEPREMAGLJIV, PRAVIJO NAZIJI Berlin, Nemčija. — Angleška trdnjava Gibraltar, ki čuva prehod iz Atlantika v Sredozemlje, se je doslej smatrala, da je "nepremagljiva skala." Nazijski mornariški izvedenec Gadow pa je zadnji petek v nekem članku povdarjal, da so take trditve prazne bajke, češ, da obramba trdnjave, kljub zadnjim izboljša-njim, ni kos napadom iz zraka. Istočasno nemško časopisje povdaija, da je Španija upravičena, da zahteva to trdnjavo za se. --o- JAVNE NAPRAVE V NEW Bratsko sodelovanje bolgarskih in jugoslovanskih zadru-garjev. — Vzajemna razstava zadružništva in tiska obeh narodov. — Zvonovi — največja posebnost novih orgel v Cerkljah. — Še druge vesti. katero je izvršil cerkljanski rojak Dr. Fr.. Kimovec, stolni dekan v Ljubljani, so se pele samo pesmi cerkljanskih skladateljev, kot: Gvek, Vavken, Davorin Jenko in Dr. Fr. Kimovec. kar je tudi posebnost. -o-- Zlata poroka Ugledna posestnika in vzorna zakonca Janez in Jožefa Koletnik, ki živita v svojem lepo oskrbovanem domu na prijaznem Perniškem hribčku pri Sv. Marjeti ob Pesnici, sta pred kratkim slavila zlato poroko, srečna in vesela v krogu svojih ljubečih otrok. Mož šteje .73, žena pa 70 let. Oba sta iz revnih vinčarskih družin in sta se seznanila kot delavca pri nekem gospodarju pred 50. leti — pri posestniku Rojzm"rtu v Vosku. V zakona sta imela 16 otrok, od katerih še sedaj živi 7 sinov in 3 hčere. 'Zlato poročno proslavo je lepo organiziral sin Adolf, ki j je narednik pri vojaški godbi Vzajemno sodelovanje Jugoslovanov in Bolgarov Beograd, 16. junija. — (JK). — V okviru razstave jugoslovanskega in bolgarskega zadružništva pa njunega zadružnega tiska, ki se odpre jutri na belgrajskem sejmišču, se bo vršilo v Beogradu tudi letno zborovanje "Jugoslov.-Bolgarskega Zadružnega Inštituta." Ta inštitut sestavljata jugoslov. narodni in bolgar? ski narodni zadružni komite. Sinoči so prispeli v Beograd iz Sofije bolgarski člani pred-sedništva "J ago slov.-bolgar-skega Zadružnega Inštituta" z inštitutovim predsednikom g. Hristom Danilovom na čelu. Na železniški postaji v BeK gradu so jih ^prejeli zastopniki naših zadružnih zvez in organizacij. Srečanje naših in bolgarskih zadrugarjev je bilo zelo prisrčno in bratsko. -o- Cerklje imajo nove orgle Cerklje, na Gorenjskem. — Velike nove cerkljanske orgle v Mariboru. Zanimivo je tudi YORKU OGROŽENE N,ew York, N. Y. — Tukajšnja policija je zadnji petek močno zastražila dva velika mostova preko East reke, ko je od dveh strani prejela obvestilo, da sta mostova v nevarnosti bombnega napada. Obvestilo bi se drugače morebiti ne vzelo resno, toda po drugih dogodkih zadnjega tedna se more sklepati, da bi utegnil biti ta napad prav mogoč. Dan prej je bil namreč izvršen bombni napad na po slopje tukajšnjega nemškega konzulata in na razne komunistične urade. že stoje v naši cerkvi. Orgle same so ene izmed največjih v Sloveniji in Jugoslaviji sploh. 45 registrov, to je 45 najrazličnejših vrst piščali imajo, velikih, da bi štiri ljudi lahko enega vrh drugega postavili, pa bi zgornji komaj mogel z vrha v piščal pogledati; pa tudi majhne in drobne, da ene še za otroški me-zinček ni. Mogočne tro'bente, kakor da sodnemu dnevu trobijo, pa tudi tako nežne in tihe piščali, kakor da bi angel-ci v nebeških daljah nanje godli. Vseh piščali je nad 3000. — Najimenitnejša reč v erglah pa so zvonovi. 25 zvonov je obešenih v višavi gori pod obokom orgel. Zaradi vojske je šla trda za zvonove, zdaj pa že v orglah vise. Vse vrste glasov v zvonovih dobiš od najnižjega do glasu mrliškega navčka. — Vsa fara je ponosna na orgle, posebno pa še na zvonove. Zvonov namreč v vsej Jugoslaviji in menda na vsem Balkanu nobene orgle nimajo. Niti najodličnejše škofijske cerkve se ne morejo z njimi postaviti. — Sploh pa kaj bi orgle 5n njih prečudne glasove popisoval! Slišati jih je treba, potem boš vsaj malo vedel kakšne so v resnici. V njih je namreč zbranega toliko glasbenega bogastva, da bi najspretnejši organist imel leta in leta dela, preden bi našel in znal pokazati vso v teh orglah nakopičeno lepoto. Mnenje nekaterih strokovnjakov o novih orglah je: da niso sicer največje, pač pa po lepoti glasov skoraj gotovo najodličnejše orgle ne samo v Sloveniji ampak v vsej Jugoslaviji, tako da so jih s skrbnim g župnikom Črnilcem in mojstrom Jenkom Cerkljanje lahko veseli in na nje ponosni. Pri slovesni blagoslovitvi, to, da je vsa družina glasbeno nadarjena. zelo Smrtna kosa V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je dotrpel in se preselil v večnost konzistorialni svetnik in bivši škofijski arhi-vkr Franc Pokorn. Leta 1935 ga je zadela možganska kap, ga ohromila in onesposobila za nadaljno službo. Po 41. letnem delovanju v župniji Bes-nica se je preselil v pokoj v Breznico. Rojen je bil v Škof-ji Loki 1. 1861. Služboval je v Šmarju, Jesenicah in Stari Loki. Po njegovem prizadevanju je 'bila ustanovljena župnija Besnica, kjer je z gorečnostjo deloval do zadnje hude bolezni. -o- Velik vlom V neki deževni noči je bilo ! nedavno vlomljeno pri čevljarskem mojstru Andreju Gradišarju v Križali. Tatovi so odnesli okolu 50 parov novih čevljev, za deset tisočakov usnja in več celih kož. Tako je lastnik oškodovan za nad 16.000 dinarjev. -o- Zanimiva najdba Pri gradnji zaklonišča za mestno plinarno v Celju so delavci naleteli v globini skoro poldrugega metra na človeški okostnjak. Ker so poleg njega našli avstrijski krajcar iz leta 1800, sklepajo, da je okostje staro najmanj sto let, ki pa je kljub temu še dobro ohranjeno. -o- Štirinajstič teče zibelka Iz Save pri Litiji poročajo: Minuli mesec je vrla krščanska kmečka mati položila 14. dete v zibelko. To je pač rekord za našo župnijo v sedanjih časih, ko se še večje župnije ne moi^ejo s tem ponašati. . oVtHiKIH y4><. tVrpr I««. » Ml«I *!'» »1'rnafht tM -T» R»« W *,dPaH' UJ8mJD* FEATOKB 'sVNTJICATE.""Jnc* HsxNVW Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski. <( iisi v Ameriki. / Ustanovljen leta 189.1, I shaja Tfak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiskal EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 55« Naročnina j Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____$6.00 Za pol leta ____3.00 Za četrt leta______1.75 Posamezna številka_____— 3vC The first and the Oldest Slovene Newspaper in America* Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays, Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year_____u__ For half a year For three months Chicago, Canada For one year For half a year For three months Single copy______ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo *saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise, brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Zakaj vojska? svečo, jo je z neizmerno hvaležnostjo pogledal in zašepe-tal: "O mofumahali — O kraljica!" Kraljica je namreč ime, ki ga dajejo indski pogani katoliškim redovnicam. Take požrtvovalne ljubezni namreč v svojem poganskem občestvu ne poznajo. Ne poznajo je pa tudi ne tisti mlačni kristjani, ki takih žrtev niso sposobni ter iščejo samo slave in časti pred ljudmi ter sprejmejo kakšno žrtev na sebe samo, da se morejo s tem po-bahati. Kaj pomenijo take majhne žrtve napram tem, ki jih doprinašajo katoliški misijonarji in usmiljenke, ne da bi jih kdo videl in pohvalil! Francoski maršal Henrik Petain ima kot 84 letni, starček vrlo težko nalogo v sedanji kruti usodi, ki je zadela Francijo. V njegovo veliko ljubezen do domovine ne more nihče dvomiti. Bil je že v večjih vojnah, pogumen vojak. Verdun je branil v zadnji svetovni vojni s takim junaštvom, da ga je občudoval ves svet. Zdaj mora sedeti in poslušati, kar mu ukazuje nemški bivši korporal Hitler. Tako se suče svet in spreminja. Mussolini je pristopil v sedanji vojni na stran Hitlerja ravno ob zaključku. Smart boy ta Benito. Kaj pa če ima tudi proti njemu Hitler svoje račune? Preje so v Moskvi želeli, da bi se Nemčija izčrpala v boju na zapadu in da bi na razvaline in za zaključek prišli zraven še gospodje iz Moskve. Zdaj se pa čuje, da želi Hitler na Bal-Mnogi se sprašujejo — piše mons. Chollet, nadškof v kanu zanetiti spor med Stalinom in Mussolini jem, da bi ju Cambraiju — čemu je Bog dopustil to vojsko. Bog je on opazoval, kako se bota lasala. Eden proti drugim, ta-ustvaril ijudi, ki se med seboj pobijajo. Tudi jeklo, iz ka- ka je bila in bo še v bodoče evropska iskrenost! terega so topovi, je njegovo in vse tehnične iznajdbe, ki jih je človeštvo postavilo v službo vojskovanja, so izumi pameti, ki jo je dal človeku Bog. Bog je razodel človeštvu nauk o medsebojnem bratstvu, o ljubezni do bližnjega in o pravici, na kateri mora biti zgrajeno občestvo. Vojna blaznost, ki je zajela ljudi, je hotena žalitev reda, katerega Bog ni hotel. Kako je potem mogoče, da je Bog tako bla-znenje dopustil? Na to je treba odgovoriti, da ima Stvarnik pač zelo globoke razloge po svoji neskončno modri previdnosti. Greh je Bogu zoprn in vendar ga dopušča. To je zaradi tega, ker je Bog ustvaril človeka svobodnega in njegove svobode nikoli v ,nobenem primeru ne uniči. Iz tega sledi to, kar bi mogli imenovati božjo velikodušnost in široko-srčnost. Bog je vse storil, da bi človekovi svobodi poka zal pravo smer, da bi razsvetljeval njegov razum in da bi mu dal postave ter izkazoval neizrecno velike milosti in mu pokazal sijajne zglede dobrote, modre preudarnosti in svetosti — vse zato, da bi človek čisto svobodno stremel k dobremu in ga dosegel. Če pa človek temu ne sledi, ga Bog na noben način noče prisiliti in njegovo neizmerno potrpljenje nasproti zlobi in neumnosti človeka je oblika, v kateri Bog daje izraza svojemu spoštovanju človekove svobode. Preizkušnje sedanje vojske so seme, ki ga je Bog položil v razvoj človeštva, čigar končni sadovi bodo mogoče dozoreli šele v prihodnjem stoletju. Gotovo se pripravlja čisto nov način narodnega in socialnega soživljenja človeških plemen. Božja dela dozorevajo šele v stoletjih in njegovih načrtov prav tako ne moremo uganiti, kakor ob prvih udarcih mojstrovega dleta v mramor ne moremo uganiti, kakšno umetnino bo kamen na koncu predstavljal. Krščanska ljubezen Slej ko prej živi po vsem svetu, kamor sega blagodejni vpliv krščanstva, tista globoka in požrtvovalno dejavna ljubezen, o kateri nam pripovedujejo prva stoletja zgodovine krščanstva. Ta ljubezen nikakor ni splahnila in če na enem kraju sveta vlada mlačnost, pa se na drugem tem bolj uveljavlja krščanska ljubezen do pravega in brezpri-mernega junaštva. Takega junaštva gotovo ne premore nobena druga sila na svetu. Glavno glasilo francoskih misijonov nam pripoveduje v svoji zadnji številki, kaj vse na primer doživlja pater Wechinger, ki vodi hišo za gobove v Madelayu v angleški koloniji Birmi. Nekoč — tako pripoveduje sotrudnik te-/a glasila — je stopal mimo razkošne hiše, iz katere se je slišalo petje in prešeren smeh. Kar zagleda v temnem kotu na gnilem kupu slame človeka, -ki je bil od gobavosti popolnoma razjeden. Izvedel je, da je ta nesrečnež oče otrok, ki se v hiši bogato gostijo, on sam pa ni imel niti peščice riža, da bi se za silo nasitil. Že trideset ur je bil brez jedi. Misijonar ga je odpeljal v zdravilišče, očistil sam njegove rane in ga izkopal ter oblekel pa nato nasitil. rKdo si ti," je jecljal bolnik, "da mi s tako ljubeznijo stre-žeš, ko so me zaradi bolezni pognali z doma moji lastni otroci?" Misijonar mu je razložil, da je tako ljubezen za-povedal božji odrešenik Jezus Kristus. Nato mu je bolnik dejal: "Nauči tudi mene svoje vere!" Ta bolnik je postal goreč apostol krščanstva med svojimi tovariši v domu gobavih. V misijonski reviji beremo tudi drug primer. Nek gobavec, ki je bival popolnoma stran od vseh drugih v koči, je bil na smrtni postelji. Tako noge kakor prsti na rokah so bili že segniti in so od telesa že deloma odpadli. Misijonar in usmiljenka sta ga redno obiskovala. Gobovec se je bil že izpreobmil h krščanstvu in se je veselil krsta, ki je obenem postal njegova smrtna ura. Bolnik ni tožil in ko mu je usmiljenka med krstom držala v segnitih prstih TUDI MILVVAUČANJE IN WESTALLCANJE POJDEJO V LEMONT Milwaukee, Wis. Naznanja se vsem dobro-mislečim rojakom v Milwaukee in West Allis, da se bomo tudi mi udeležili blagoslovitve novega kolegija oo. frančiškanov v Lemontu, 111., 14 julija. Bus bo odhajal od tukaj že ob 6. uri zjutraj. Kdor torej želi iti z nami in se udeležiti te slaVnosti ter obenem na dan blagoslova videti poslopje tudi od znotraj, naj se priglasi Sporočeno je, da 'bo dovoljeno ogledati si nov kolegij tudi od znotraj samo na dan blagoslovitve. Zato ste ta dan vsi vabljeni, brez izjeme. Kateremu je le mogoče, naj se udeleži in se nam pridruži. Kdor torej namerava iti, naj se priglasi pri Mrs. Luciji Gregorčič na 629 S. 5th street, ali pa pri zastopnici Amer. Slovenca Rose Deželan na 1030 S. llth street. Kdor torej namerava iti, naj se v kratkem priglasi. Za en bus jih že imamo priglašenih, pa se vas lahko priglasi še, da vas bo dovolj še za drugi bus. Ne pa čakati s priglasitvijo do zadnjega, da ne bo prepozno. Kateri pa imate svoje avtomobile, greste pa lahko s svojimi karami in še morda katerega svojih prijateljev vzamete s seboj. 2e sedaj vam kličem na veselo svidenje v nedeljo 14. julija na lemontskem griču. Smrt nam je ugrabila mladenko, komaj 23 let staro Rose Zuzek, ki je za vedno zatisnila svoje oči dne 10. junija. Njen pogreb se je vršil četrtek 13. junija pod vod- stvom Ermenčevega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pa-trika in od tam na Mt. Olivet pokopališče. Revica je bolehala že nad tri leta. Zapušča žalujočo mater, dva brata, dve sestri in več sorodnikov. Naj počiva v božjem miru in'naj ji sveti večna luč, preostalim pa iskreno sožalje. V nedeljo 30. junija priredi fara sv. Janeza Evangelista običajni cerkveni piknik na Sagadinovem parku, na katerega se zlasti vabijo vsi fara-ni cerkve sv. Janeza Evangelista, pa tudi drugi rojaki v Milwaukee in okolici. Na pikniku bo veliko zabave za stare in mlade..Pridite v velikem številu, da bo večji uspeh, saj gre ves dobiček v korist cerkve. Torej nasvidenje v nedeljo 30. junija v Sagadinovem parku na South in Brnam St. na cerkvenem pikniku. Rose Deželan -o- GLAS IZ JUŽNEGA ILLINOIS A Fairmount City,East St. Louis, 111. Cenjeni čitatelji, zopet bom nadaljeval 's svojim pisanjem, ker novice se vedno najdejo. Tukaj se je namreč sedaj pričela konjska dirka in je v polnem razmahu. Avtomobili stoje na cesti kar v dveh vrstah na vsaki strani ceste. Tukaj je namreč cesta široka in lahko parka na vsaki ceste po dve vrsti avtov. Ta "Horse Race Track" je odprt vsako leto devet dni. Tako je tudi letos odprto od 3. pa do 15. junija. —r Tukaj so tudi tri tovarne, ki vse obratujejo s polno paro. Ena tovarna izde- luje umeten gnoj za farme in so jo precej podaljšali. Tudi drugi dve so izboljšali, da lahko v njej dela več ljudi. — Zadnji mesec, okolu 15. maja, ko je bilo par dni nekaj dežja, se je na bližnjem "Skat field" zgodila velika nesreča. Eden velikih tovornih avtomobilov, ki vozi WPA delavce na delo in z dela domov, naložen z delavci, se je hotel izogniti drugemu praznemu tovornemu avtu, je zavozil na stran, kjer je ravno ležal 'brzojavni drog, v katerega je seveda zavozil. To je povzročilo, da se je tovorni avto prevrnil v prav tam slučajno se nahajajočo globoko- grapo. Štirje delavci so bili močno pobiti, šest pa bolj lahko ranjenih, vendar je pa moralo vseh osemnajst domov, kajti vsak je dobil kako poškodbo ali prasko. Sedaj pa poglejmo nekoliko okolu, kako kaj po rovih obratujejo. Na Collinsville obratuje samo eden. Na Gleen Ear-lan,- so pa rov za vedno zaprli. Na F|dwardsville je še najmanj polovico premoga in "šaht" je stal kompanijo sko-ro milijon dolarjev. Sedaj je pa neka kompanija iz St. Louis kupila vse stroje in sploh vse za $90,000. Tako ni sedaj na Edwardsville nobenega dela. Na Stanton so trije rovi zaprti. Tako je tudi na Wilson, Beneld, na Gillespie dela en rov in je le nekaj Slovencev tam. Tudi na' Carlin-ville, Gerard, Virden lin Au- ni slovenski fant, v Ameriki rojen, ki sem ga jaz videl, da bi znal toliko slovenske godbe in pesmi. Pa tudi rojakinja Svasič, kot fantova mati, z njim lepo poje, da je kar lepo slišati. Ona tudi prebira Ame-rikanskega Slovenca. Rojaki po Oglesby so jako dobri in prav tako tudi v La Salle. Na Oglesby sem našel tudi veliko rojakov bolnih. Tako je med drugimi bolna rojakinja Petelin, ki rad bere potovalne dopise in novice, kakor tudi v lju'bljanskem listu, kjer pravi, da dobi tudi mnogo novic in veliko pišejo od vojne, več kot tukaj. Tam po La Salle je veliko vdov. Pr.ed letom je rojakinja Derganc še imela moža zdravega,sedaj je pa že na pokopališču. Le žal, da je več žena taka nesreča zadela. Sladkorna bolezen hudo gospodari nad ženami. Moja soproga je štiri leta hodila okolu bolnišnic in zdravnikov za sladkorno bolezen, največ je bila v Barnum bolnišnici v St. Louis, Mo. in končno je bolezen prešla. Bolniki so tudi kar po dva v eni hiši. Tone Gričnik na Carlinville, brat moje žene, živi v Peru, njegova žena je že skoro popolnoma slepa. Tako Mrs. Žlindra v Gran. ,ville. Veliko je žensk, ki so izgubile prste na nogi za isto boleznijo. Veliko je pa tudi drugih bolezni med našimi rojaki, med moškimi, še več med ženskimi.— Ko sem tam po La Salle izgoto-vil, sem se obrnil na moj stari prostor Granville, kjer je Dogodki med Slovenci £o W Ameriki Umrl za srčno kapjo Cleveland, O. — Pretekli torek je nagloma umrl za srčno kapjo rojak Frank Shank v starosti 50 let, stanujoč na East 55th street, doma iz Pre-doselj pri Kranju. V Ameriki je bival 27 let. Zapušča soprogo Frances rojeno Petrič iz Bršljina pri Novem mestu, dva sina in dve hčeri ter več sorodnikov. V starem kraju pa brata, tri sestre in več drugih sorodnikov. Pokopan je bil zadnji petek iz cerkve sv. Vida na Calvary pokopališče. Vest iz domovine St. Louis, Mo. — Dne 13. junija sem prejela iz starega kraja prežalostno vest, da so mi v Lokah pri Mozirju umrli moja ljuba mati v visoki starosti 78 let. Bolni so bili 12 let in še ni tri leta, odkar sve se zadnjič videli. Hudo nama je bilo slovo, ker smo vedele, da se zadnjič vidimo na tem svetu. — Draga mama, veliko ste pretrpeli na tem svetu, zdaj pa uživajte rajsko veselje. Zapuščajo tu v Ameriki šest hčera in sicer; dve v Ameriki, mene podpisano in Mrs. Hribernik; dve v Šoštanju, eno v Ličah in eno na domu. - Josephine Speck. burn, je vse zaprto. V Spring- tudiv veHko rojakov in so po- field dela še nekaj malega Hvala rojaku Barnicku in Bizjaku za gostoljubnost. — Iz Springfielda sem se obrnil na Lincoln, ki je lepo mesto, a dela samo en rov in še tisti le malo. Slovencev je tam malo in še ti so po večini na East Broadway in tam okolu, ki so pa vljudni in postrežljivi. Eden rojak, ki je Štajerc, ima tam grocerijo. Njegova soproga je Dolenjka, pa sta oba gostoljubna in dobra do naših rojakov. Po večini so tam Štajerci, ki so se poženili z Nemkami, pa se vseeno dobro imajo. Hvala jim za gostoljubnost. — Dalje sem šel skozi Blumington, kjer tudi ni dela. Rov je bil svoj čas tam, pa so menda pobrali iz njega kar je bilo. Ostalo je še nekaj stvari po železnicah, ker je tam malo železniško križišče. Slovencev tam ni. — Prva naselbina premogatska naselbina je bila nekdaj Minonk, kjer danes ni nič, kajti rov je zaprt že davno. Slovencev ni tam, le še nekaj Poljakov in par Hrvatov. Naprej v Rutland je več Hrvatov in Poljakov, pa zopet ni dela, ker je rov že davno izčrpan. Dalje je Vinona, kjer je bilo nekdaj veliko Slovencev, danes jih je le še par družin in več Hrvatov. — Od tam sem šel v Oglesby, kjer imajo cementno tovairno, ki pa le slabo obratuje» Slovencev je tam precej in so zelo dobri, zlasti rojakinja Svasič, ki ima fanta, kateri zna preko 50 slovenskih pesmi igrati na harmoniko in tudi veliko polk in valcerjev. To je menda edi- strežljivi ter dobri. Zlasti rojakinja Murn in Zalokar ter Matija Oven. Pri vseh teh sva bila z mojo soprogo prijazno postrežna. Vsi ti trije čitajo Amer. Slovenca. Tudi rojakinja Turk bere Amerikanskega Slovenca. Rojakinja Oven se je posebno lepo izrazila o Amer. Slovencu in tudi Novi Svet čita ter je obljubila, da tega lista ne bo nikoli pustila, ker so v njem lepe zgodbe. To so tri dobre žene, od katerih, nobeden ne gre praznih rok. Je pa ta križ tam v Granville, da ni že dolgo nobenega dela. Tovarn ni in ljudje se. morajo daleč voziti na delo. Tam v bližini je več malih kemp, pa vse počivajo. — Ko sem se podal proti domu, sem se najprej ustavil na Carlenvillo na farmi pri rojaku Kaitner, ki je že star mož, pa, še vedno dela. Potem tudi pri Johnu Novaku, ki ima precej lepo farmo, kakih osem milj ven iz mesta. Zemlja je dobra, samo ceste so slabe. Hvala rojakom za gostoljubnost. — Dež j t šel ko sem prišel do Johna Novaka po slabi cesti. Drugi dan sem po drugi farmi vozil ven, pa sem tudi tam plesal, pred-no sem prišel malo na bolj ka-menito cesto in od tam do Toneta Gričnika, ki ima še lepšo farmo. Otroci govore največ nemško, ker so bili v Nemčiji rojeni. Gričnik ima tudi veliko živine in z njo trguje. Hvala Novaku za prenočišče in Tonetu za dobro postrežbo. On je dober in najraje podpira svoje rojake. — Ko sem šel proti Carlinville nazaj, sem Poroka Madison, O. — V slovenski cerkvi v Madison, O., sta se v soboto 22. junija poročila Miss Mary Lazar iz E.uclida, O. in John A. Kodrich iz Pitts-biirgha, Pa. Poročal ju je Rev. Virant. Stanovala bota v Pittsburghu. — Bilo srečno! Srebrni jubilej Cleveland, O. — Zadnji teden sta slavila 25 letnico-^xu-o- ke tukaj dobro poznana in spoštovana zakonca Mr. in Mrs. John Kadunc iz East 71st street. — Še na mnoga leta! Avtna nesreča Indianapolis, Ind. — V avtomobilski nezgodi se je hudo ponesrečila in je nesreči tudi podlegla Mrs. Philippine Grunwald-Wagner v starosti 79 let. Pogreb pokojne se je vršil iz naše cerkve sv. Trojice na katoliško pokopališče. — R. I. P. — Z. Rojak umrl v West Virginiji Windsor Heights, W. Va. — V bolnišnici v Wheelingu je v nedeljo 16., junija umrl rojak Jakob Kenda, v starosti 65 let. Pokojni je bil doma od Tolmina na Primorskem. imel precej sitnosti, kajti kamenje se je mešalo z blatom, toda počasi sem .težave premagal in srečno prišel domov, četudi je celi dan deževalo.— Ker se mi je dopis malo zavlekel, bom1 pa nehal in še drugič kaj napisal. — Pozdrav 'bralcem tega lista in vsem dobrega zdravja. Steve Fabjan TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Rešeni sužnji so drug za drugim zapuščali svoje jetuiške prostore in brez verig na nogah stopali iz barake, noseč s seboj svoje orožje — krampe, s katerimi so kopali v rudniku' dragulje. Toda, bilo jih je premajhno število in premalo so bili oboroženi, da bi se dolgo branili. Da, sužnjev je bilo vsekako premalo, da bi se mogli s tako slabim orožjem kot so krampi, dclj časa upirati močno oboroženi sili. To je vedel tudi Tarzan in Kailuk je menil, da se jim že bliža konec. — Tedaj jc Tarzan, ki je gledal prihajajoče vojake, pobral na tleh ležečo verigo. Treba je bilo pač za vsako stvar prijeti, ki bi lahko služila za obrambo in tako je Tarzan pograbil za veriko, s katero jc začel opletati po zraku, da jc švigala,sem in tje kot kača. Ko so prišli vijaki že prav blizu, je Tarzan s svojo močjo napel verigo, da je vojake oplazita. Veriga je po stražnikih udarila s toliko močjo, da so popadali po tlehMn jim jc orožje izpadlo iz rok. Prestrašeni so se obrnili nazaj k ostalim, Tarzan in njegovi so pa pobrali na tleh ležeče orožje in se z njim oborožili. Ta-l.o so imeli vsaj nekaj v rokah za boj. Bfaran 2_______AMERIKANSKI SLOVENEC___Torek, 25. junija 1940 PAIANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 3 to 4 P. M. STATION WHIP 1480 kilocycles (Kirst. Station on Your Dial) Announced in English and Dedicated to all the Serbs, Croats and Slovenes lu'dturiiu/ a program Of CLASSICAL and FOLIC MUStC no novo pokopališče. Novo grobišče je okusno, svetemu kraju primerno urejeno. Ima čedno kapelo, režeta ga dve beli, široki stezi in zelene v u-metnih nasadih pestre grede. Stroški ureditve stanejo občino okrog 400,000 lir. ODLIKOVANJE IN PRIZNANJE JE PREJEL P. Bogomil Trampuš Nedeljski kotiček ZAHVALA IN POVRAT MED KIVARCE - v - J. M. Trunk. nitev v Ecuador. Gostoljubni Fater Pij in dobri g. Zakrajšek sta bila zame prava angela varuha. Ona dva sta me vodila do konca, boljše rečeno do trenutka ko sem se vkrcal na ladjo, "City of San Francisco" (Panama Pacific Line). V objemu z o. Pijem, g. Zakrajšekom in Svetom, sem dal "Addio" New Yorku in vsem Združenim državam in jo odrinil proti jugu. Sam — žalosten in poglobljen v tisoč misli, sem se nahajal v kabini št. 4. New York, se je počasi odmi-kal očem vseh sopotovalcev. Sčasoma so se videli še samo nebotičniki v zimski megli, kateri so se počasi tudi zgubljali eden za drugim, v obširnem horizontu. Ladja je neusmiljeno orala ledeno skorjo tja do Baltimora. V tem pristanišču smo ostali precej časa, ker je bilo mnogo prtljage in več tisoč ton cevi in drugih reči za Kalifornijo. — Življenje tu na parniku je bilo toliko bolj nostalgično, ker je padal sneg nepretrgano po dnevi in po noči. Zame je bilo toliko bolj žalostno tudi, ker sem čul samo "angleško špraho" in nič drugega. Že sem mislil da se nahajam znova samo med "gringos" kakor jih imenujejo Španci. Pa ni bilo tako. Nek mladenič se mi približa in me nagovori v angleščini. Dal sem se razumeti da govorim druge jezike. On ni tnal španskega, pač pa italijarlkega. Tako smo šli naprej. Ciia. Devinski knezi so ga v zadnjem letu znova pozidavah in opremili z vsem, kar zahteva moderno zdrav ljenje. Rimske Toplice so bile znane že starim Rimljanom. Rimski zgodovinar Plinij jih omenja in 'hvali njih terapev-tačno moč. Predvojno zdravilišče je uživalo svetoven sloves žn so ga obiskavali bolniki iz vseh evropskih držav. Prikupno novo zdravilišče, ki je bilo po 25. letih zopet otvorjeno, je začelo na binkoštni ponedeljek obratovati. Novi fašistični domovi Na nedavni državni praznik so položili temelje za sedem novih fašističnih domov v naši deželi. N.ove domove dobe občine: černice, Vipava, Solkan, Štandrež pri Gorici, Anhovo, Sočnik in Fara v Furlaniji. Svečanostno razpoloženje pri polaganju temeljnega kamna je najbrž marsikomu grenila misel: kje bomo pri sedanjem splošnem pomanjkanju dobili potrebni gradbeni material in drugo? Saj še splošno zaželene velike javne bolnišnice na Šempetrski cesti ne moremo spraviti h koncu Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vedno uspeh! Trst med angleško blokado Trst v maju. — Pravi poče-tek vojne na mejah Francije, Belgije in Nizozemske je v mnogočem vplival tudi na Italijo. Zdi se, da se Sredozemlja zopet polašča razburjenje po kratkem intervalu nekaj dni. Paralelno z nemško intervencijo na mejah Francije ifc Italiia. sprgjžila vprašanje angleško blokade, ki je po italijanskih računih naneslo' italijanski trgovski mornarici veliko škodo, katero cenijo n a eno milijardo lir. Ob tej priliki je bilo z italijanske strani podčrtano, da je zaradi blokade največ trpel Trst. Že ob začetku blokade so bile italijanske oblasti zaskrbljene glede usode Trsta, o čemer so pisale tudi inozemske agencije. Preko tržaške luke je namreč šel velik del nemškega prometa v prekomorske države, ki je zaradi blokade moral prenehati. Iz tega je razvidno, da se položaj Trsta ni popravil, marveč še celo poslabšal. •— (In se bo še manj, ko je sedaj tudi Italija v vojni. — Op. ured.). Pod kolesi avtombila Neko soboto je vozil po Via Ascoli v Gorici lahki tovorni avtomobil pivovarne Dreher. V ozki ulici se je igrala tropa otrok, med njimi 6 letni Bruno PlesniČar. Po nesječi se je fantek prevrnil in padel pod zadnja kolesa avtomobila. Šofer je vozil počasi, vendar ni mogel tako hitro ustaviti, da bi ne bil še s kolesom preko nesrečnega otroka, ki je močno ranjen obležal v luži krvi. Bil je pretresljiv prizor. Ulica so je zgrozila, zavpila, zapla-kala. Ženske so priskočile h krvavečemu Brunotu in mu skušale pomagati. Takoj so pa videle, da bo najbrž vsaka pomoč brezuspešna. Prinesle so zglavnik in položile nanj bledo glavo z umirajočimi očmi. Medtem je prihitel "Zeleni križ" in odpeljal ponesrečenca v 'bolnišnico, kjer je pa kmalu potem izdihnil svojo mlado dušo. Čuden primer,'veselje, v žalosti! Mati ubogega Brunota, je odšla pred nekaj dnevi v porodnišnico v pričakovanju veselega dogodka. Ravno v soboto, ko ji je avtomobil ubil dragega sinka, je povila fantka. DENARNE P0ŠILJATVE REPUBLIKANCI NA KONVENCITI » se Se dostavljajo v Jugoslavijo in < | Italijo. Prosimo pa pošiljatelje J [ nakazil za stari kraj, da pošiljajo < , v takih svotah, kakor tu navede- J | ne, namreč v ravnih svotah po i sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 ! | dinarjih. To radi praktltnoiti Iz-\ plačil. ! | Kdor želi poslati poSiljatev po- J , tom kabla (brzojavu), lahko «to- i \ n P« znižani ceni «a kar je J » treba namreč dodati k cenam za j | gotove svote dinarjev. (Ta zniža- ! | na cena za kabeliranje velja 1« J ; za Jugoslavijo.) > Naše cene bo zdaj: ! JUGOSLOVANSKI < | DINARJI: ! i; 7.a $ 2.30................... 100 Din < \> Za $ 4.40.................... 200 Din \ » Za $ 6.50................. 300 Din 1 ! Za S 8.45................... 400 Din ! Za $10.25------------------ 500 Din [' Za $20.00_________________1000 Din J Za $39.00....................2000 Din j ITALIJANSKE !; LIRE: l Za $ 3.25.................... 50 lir >| Za $ 5.90....................100 lir Ji Za $11.50..................... 200 lir »i Za $17.00____________________ 300 lir I1 Za $28.00................... 500 lir '! . I Nakazovati poiiljatv«, da bi ae J Izplačale v ameriških dolarjih > zdaj ni mogoče. | Vse pošiljatva naslovit« n«! j! JOHN JERICH ; 1849 West Cermak Road. « [, CHICAGO, ILL, J ga v celi državi. Namesto kostanjev bo trg krasil spomenik1 kralja Alaksandar I. osvoboditelja, ki bo postavljen 28. junija letos. Kam naj športnik postavijo, so se že par let pričkali, nazadnje so se odločili za' 'Zvezdo," katero bodo, kakor tudi njeno okolico, temu primerno vredili. -o- Na svatovščini N,a kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bil pripeljan 30 letni posestnikov sin Tomaž Možina iz Zaplane pri Vrhniki. Povabljen je bil na neko svatovščino v Rovte, pa so ga v neki gostilni neprijazni sosedje napadli s kolom in mu prizadejali nerodne poškodbe. -o-- Dva padca V Mozirju je padel z motornega koleša 29 letni učitelj Štefan Švegelj iz Rečice ob Savinji in se nevarno poškodoval. — Na Bregu pri Šmarju je pa padel s kolesa 25 letni sin posestnika Rudolf Volau-šek, ki je dobil hude poškodbe po glavi. Obsojeni nevarni vlomilci Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je zagovarjala triperesna deteljica, katere vodja je bil že večkrat prej kaznovani vlomilec Karel Žiber od Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Vlamljali so najraje v kleti in zidanice ter žitne shrambe. Ob neki priliki so odnesli kar cel polovnjak vina. Žiber je bil obsojen na 5 let robije, dočim sta bila njegova tovariša oproščena. Požar v tovarni konzerv V tovarni konzerv Arrigoni v Izoli je nastal pred kratkim velik požar. V nekaj urah so prispeli iz Trsta na pomoč gasilci, ki pa jim je šele po hudih naporih uspelo požar omejiti. Ogenj je nastal v velikem poslopju, v katerem konzervirajo ribe. Močan veter je gašenje zelo otežil. Požar je v tovarni uničil 800 stotov rib, poleg tega pa vse stroje in še stavbo, ki je pokrivala 600 kv. m. tal. Tistega dne je ostalo brez dela 2000 ljudi. Po prvih ocenah je požar povzročil za več milijonov lir škode. Podlegel zastrupitvi V samomorilnem namenu je 27 letni Toman Lunder, sluga v kinu Sloga v Ljubljani izpil večjo količino lizola. Prepeljali so ga v bolnico, toda tudi zdravniki mu niso mogli več pomagati in je zastrupitvi podlegel. Sumijo, da je izvršil dejanje zaradi nesrečne ljubezni. Po strupu je segel, ko se je nahajal na izletu v Borovnico. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE ' 1831 So. Afhland Avenua tel. Canal 0523 (Jradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer, Novo pokopališče v Idriji Idrijski župan je izdal odredbo, po kateri se dosedanje pokopališče zapre 31. maja in 1. junija otvori že pripravlje- Ta teden se vrši v Philadelphia, Pa., konvencija republikanske stranke; Gornja slika kaže, ko so razobesili pozdravne napise po mestu.; ŠIRITE AMER. SLOVENCA »ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Torek, 25. junija 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 PETA NEDELJA V JUNIJU moj jarem je Diag m ore-me moje je lahko (Mat. 11, 30)." Duhovi v peklu imajo služabnikov brez števila, ki jim ■ ponujajo svojo službo, ne da bi prejeli drugega plačila, kakor peklenske kazni. In lju-beznjivi,najdobrotljivejši Bog, ki ponuja celo večnost neza-popadljivega nebeškega vese-ija za plačilo, naj bi ne našel služabnikov, ki bi hoteli njemu zvesto in odkritosrčno služiti? Ali je mogoče, da se človek tako oddalji od pravega razuma? Neko breme slu-žabnosti moraš nositi, kajti "veliko težav je vsem ljudem prisojenih, in težak jarem leži na Adamovih otrocih od I. dne njih rojstva do dne njih pokopa v mater vseh ljudi (Sir. 40, 1)". Ako pa hočeš, da ti bo ta železni jarem narave in greha lahak, izpreme-ni ga v jarem Kristusov, kajti "njegov jarem je blag, in breme njegovo je lahko." Ali se ti zdi blag in lahek ? Ako ti je težak in nadležen, potem bodi prepričan, da ga ne nosiš v resnici, ker pač ne izpolnuješ vseh dolžnosti svojih, katere ti ta jarem nalaga. Ako ga resnično nosiš, potem te nosi njegova milost. Preišči in preudari, ali res služiš Bogu samemu. Morda pripadaš onim "razsvitlenim," ki baje služijo Bogu, a se nočejo ločiti od hudiča, sveta in svojih nekrščanskih načel. Potem se ne čudi, če je tako pri tebi, da se ti dozdeva služba Kristusova trda in jeklena. Ne nosiš službe, in služba te ne nosi. Ni služba trda in jeklena, ti sam si jo narediš trdo in jekleno, ker nihaš med svetom in Kristusom sem in tja. Po človeško govorim, ko pravim, da je Bog pri službi silno ljubosumen, in ne trpi tekmeca ob sebi. "Nihče ne jpore dvema gospodoma služiti (Mat. '6, 24)". uiriia in Metoda iz bheboyga-na, ki je odnesla zmago. Njegova povprečnost v kegljanju ravno zaključene kegljavske sezone znaša 204.14 in je obenem dosegel mestni rekord, da je dosegel v kegljanju 780 točk, poleg tega še druge tri, ki so vse bile preko 700 točk. — V priznanje tako dobrega kegljanja, je prejel na omenjenem banketu krasno trofejo, katero je podaril Mr. Charles E. Bro.ughton, urednik "Sheboygan Press," ki je obenem zelo navdušen za keg-ljavski sport. JJZ Tristoletnica goriške Kostanjevice. Letos v maju je Marijino svetišče na Kostanjevici nad Gorico slovesno obhajalo tristoletnico, kar je bila. prva cerkvica, ki stoji na mestu sedanjega prikupnega božjega hrama, pozidana in posvečena. Pontifikalno sv. mašo je daroval goriški nadškof Mar-gotti. aneooygan, wis. Zelo pomemben in lep prizor i\a letnem banketu Sheboygan Bowling Association's ki se je vršil v Turner Hall v Sheboyganu, je bil prizor, ko je bila slavnostno izročena trofeja našemu rojaku Augie Stempihar, ki je najboljši keg-ljač mesta Sheboygana v keg-ljavski sezoni 1939-10. — Mr. Stempihar je. dober član naše KSKJ in je kaj dobro poznan med člani kegljavske lige v srednjem zapadu, ki spadajo pod KSKJ. On je kegljal v kegljavski skupini društva Sv. tuaije) Dragi Slovenci! V slogi je moč! — In viribus unitis! — Ni dvoma,- da ljubimo vsi našo domovino, da ljubimo in občudujemo naše velike može. Torej, pokažimo našo ljubezen s tem, da se zanimamo in pospešimo vsi skupaj za našega Baraga. Kako lep je španski pregovor k pravi — "obras son amores y no vanas razones" — kar pomeni — z čini se dokaže ljubezen in ne z besedami. — Hočemo Baraga "Svetnika"? Treba je dela, znoj e v, požrtvovanja, edinosti v delu, mislih in željah. Mi, Južnoameriški Slovenci se združimo z vami pri tem vzvišenem podjetju. Ker sem že pri tej točki, omenim, da sedaj pišem kratek življenjepis našega škofa v španskem jeziku in pozneje ga bom v portugalskem. Še ni skončan, ker nisem imel dovolj Časa, vendar mislim, da bo v mesecu juliju že natisnjen. Knjiga bo obširna okrog 130 strani. Sprejmite, dragi Slovenci, in vi člani Baragove Zveze, ta izraz hvaležnosti in velikega zanimanja za Barago, z strani podpisanega in vseh Južnoameriških Slovencev. Iz Clevelanda do New Yorka sem potoval sam. Samo tedaj sem občutil kaj pomeni potovati sam, po deželi nepoznani in z zaprtimi usti. Za "ay non špik ingliš" sem udrihal na levo in desno. V jedilnici, so mi pokazali obširni imenik jedil. Mislil sem nekoliko in izbral (ne da bi razumel). Pa glejte ga šmenta! Kadar so mi prinesli krožnike sem videl da je bilo vse dragega kar sem si mislil. — Edino kar so "pogruntali" je bila kava. Ta pa ta. Samo ta mi je služila za kosilo. Po ne majhnih mukah, že jih že smem tako imenovati, sem končno došel do New Yorka. Takoj, ko sem korakal na površje, moje oko je plavalo naokrog, da bi videlo osebo dragega in nepozabnega Fatra Pija. — On je mislil, da sem star z dolgo brado — jaz sem imel idejo, da je on sivolas. Oba sva se zmotila. On mlad in moja malenkost tudi. Prisrčno sva se abjela in pozdravila. Po protokolarnih pozdravih naju je popeljal taksi do fare Svetih Cirila in Metoda. V župnišču sem našel samo prisrčnost in gostoljubnost. V dneh, ki sem jih preživel v veliki Metropoli, sem v spremstvu Fatra Pija napravil vse korake za potne liste. Šmenta, koliko težkoč na konzulatu. On lahko priča o tem. Saj se ni čuditi, že so mi tipali potrpežljivost. Nas se bojijo v Ecuadorju, kot samega vraga. Vendar proti vsem težkočam, ki so se prijavile, sem dobil dovoljenje za povr- Prometna nesreča Posestnik Alojz Cvel'bar iz Prekope je vodil tri konje po državni cesti iz Kostanjevice proti Novemu mestu. Za njim je privozil neki avto, katerega se je eden konjev tako prestrašil, da je skočil naravnost pred avto. Kljub poškodovanemu avtu je šofer obrnil in hitel po živinozdravnika, ki pa konju ni mogel več pomagati, ampak so ga morali u-s tre liti. -o- Kostanji se umikajo spomeniku Iz Ljubljane poročajo, da so začeli v "Zvezdi" sekati mnogim Ljubljančanom priljubljene kostanje, ki so v poletju nudili tolikim hladno senco. Naprej so začeli izseka-vati kostanje ki stoje ob srednjem prehodu skozi drevored ob Kongresnem trgu. V načrtu pa je, da podro vsa drevesa, da bo tako dobila Ljubljana obširen trg, ki ga ne bo enake- Btran 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 25. junija 1940 =Jules Mary — J. M.:= Dogodek na Poganskem polju . iz predvojnih Časov De Ferrantija je odločni Parentijev nastop le zganil, da je začel premišljati. "Dovolite mi, da hitro brzojavim v Mi-" lano, kjer me čakajo," je menil de Ferranti, "nato pa vam bom na razpolago." Ko se je vrnil iz brzojavnega urada, držečega se čakalnice, je dejal svojemu spremljevalcu: "Torej povejte vse, toda premislite vse besede in odgovornost, ki jo s svojim postopkom prevzemate nase!" Stopila sta v čakalnico in korakala v njej gor in dol, medtem ko je Parenti govoril. Oba se nista brigala za mladenko, ki je z bledim, trpečim obrazom sedela na klopi in ju opazovala z velikimi Črnimi očmi, polnimi strahu in tesnobe. Bila je Pepina. "Zdaj gre za njegovo življenje," je mrmrala sama pri sebi. Vse molitve, ki jih je znala na pamet, so izšepetale njene blede ustnice. Tudi med molitvijo ni odvrnila pogleda od obeh gospodov. "Ali imate priznanje, ki ga je napisala vdova Longhijka, s seboj?" je vprašal višji državni tožitelj in stegnil roko. "Tukaj je." De Ferranti ga je prebral. Nato je vzel žepno ruto iz žepa in si obrisal potno čelo. Kot človek je bil že prepričan, toda njegova sodniška vestnost je terjala še nekaj pojasnil. Kratko in razburjeno so si sledila vprašanja in odgovori. "Kaj nam dokazuje, da to pisanje ni ponarejeno?" "Pismo je napisala roka vdova Longhij-ke." "Ali poznate njeno pisavo?" "Da. Te močne, oglate črke se ne dado lahko ponarediti." "Toda žena si je lahko vso zgodbo izmislila, da bi rešila sina." "Podrobnosti so prenatančno opisane; zlasti njeno nekdanje ljubezensko razmerje s Cirilom Baccijem, s čimer je njeno sovraštvo do Baccijeve hčerke čisto pojasnjeno." "To je lahko navaden roman." "O tem se lahko prepričamo. Treba je samo zaslišati teto umorjene Karlote, ki je prav tako iz Giussana, rojstnega kraja stare Longhijke, toda biva že dalje časa tu v Turinu. Ta bo dobro vedela, kako je z vso rečjo." "Ali bi bilo mogoče, da se stara žena samo dela mrtvoudno?" "Ne, gotovo ne." "Take primere sem v svoji praksi često doživel." "Tereza Longhijeva je mrtva! Umrla je skoro tik nato, ko je bila vse priznala." Višji državni tožitelj se je zganil in u-tihnil. Plašno se je poizkušala medtem približati obema Pepina, toda bila sta tako vtopljena v svoj pogovor, da je nista videla. Tedaj je začela s tresočim se glasom: "Gospod de Ferranti..." Pogledal jo je, sočutno prijel jo za roko in dejal: "Ubogo dete, kako strašne bolečine ste morali prestati!" Dekle je planilo v jok in oba, policijski •komisar in višji državni tožitelj, sta se trudila, da bi jo potolažila in pomirila, kar se jima je naposled tudi posrečilo. "Tako, dete," je povzel de Ferranti spet besedo, "vrnite se z naslednjim vlakom v Moncalieri. Takoj bom uredil preložitev izvršitve kazni. Pridite jutri zjutraj k meni, potem bova šla skupaj v ječo, kjer boste lahko videli brata in govorili z njim." "Ali je zdaj res rešen? Ali bo kmalu izpuščen na svobodo?" "Prav gotovo, drago dete, besedo vam dam. Le pomirite se zdaj. Vrnite se domov in ne bojte se ničesar. Parenti je naročil voz za zvesto sestro in ukazal vozniku, da jo popelje na ošred-no železniško postajo. Nato je sedel z višjim državnim tožiteljem v drugo kočijo, ki naj ju popelje najprej na sodišče, nato pa v ječo. 16. Pavleta Longhija so drugo jutro, ko so mu bili odvzeli prisilni jopič, povedli v jet-niško govorilnico, kjer sta ga čakala njegova sestra in višji državni tožitelj de Ferranti. Doslej je vedel le, da je izvršitev usmrtitve preložena. Bil je čisto izpremenjen. Njegov dobrosrčni, prej polni obraz z zdravo barvo, je bil zdaj upadel in bled. Njegova lica so se' bila posušila, njegove temno obrobljene oči so gledale mrtvo in motno. Ko je zagledal svojo sestro, ga je ginjenost tako obvladala, da je omahnil in se zrušil na stol. "Ah," je zavzdihnil, "zakaj ste dete privedli semkaj?" / / Jokaje in hkratu smeje je stopila Pepina k njemu. Brat je stegnil roke in sestra se je vrgla na njegove prsi. Potem jo je vzel na kolena, kar je tako rad storil doma, in jo je začel poljubovati. Jokala sta se, objemala in si gledala v oči, ne da bi bila mogla izpregovoriti besedo. Višji državni tožitelj je presunjen gledal ta nemi prizor. Naposled je rekfel: "No, gospodična Longhijeva, zakaj ne poveste vašemu bratu vesele novice? Gotovo jo bo rajši slišal iz vaših kakor iz mojih ust." ♦ Pavle je vstal in še zmerom držeč sestro za roko pogledal višjega državnega tožitelj a, ki ga ni bil prej niti opazil. "Kaj pa je?" je vprašal. "Nekaj zelo lepega, dragi bratec. Čez nekaj dni boš spet prost. Resnica je prišla na dan!" "Mati . . .?" "Vse je priznala." "Ah!" (Konec prih.) Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" I zdeluje vse vrste tlaEovine, ta društva, organizacije In posameznike, lično In [»oceni. Poskusite In prepričajte le! , 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS RAZNE ZANIMIVOSTI ZAKAJ JE GRONLANDIJA TOLIKO VAŽNA? Mnogi se sprašujejo, zakaj tako zavezniki kakor Združene države pripisujejo tolikšno važnost Gronlandiji. Toda niso samo strateški razlogi me-rodajni za to zanimanje, mar* več se zdi velesilam Gronlan-dija važna zaradi tega, ker so v njej zelo bogati rudniki tako imenovanega 'kriolita' (ledeni kamen). Razen na Gronlandiji kopljejo kriolit samo še na dveh mestih drugod na svetu, in to pri Miaski v Uralu in v državi Colorado. Toda ti rudniki so zelo siromašni. Kriolit je po svoji sestavini natrijev aluminijev fluorit ter je neobhodno potreben pri izdelavi mnogih vrst aluminija, zlasti pa ni mogoče brez njega izdelovati duraluminija, iz katerega grade danes letala. Brez kriolita si ni mogoče predstavljati tovarne duraluminija. In duraluminiju je v današnji vojni prisojena prav važna vloga. Zato so 'bogati rudniki kriolita na jugu Gron-landije ono, za čemer obračajo oči tako zavezniki kakor tudi Amerikanci. VOJNI ZAKONI PRED DVA TISOČ LETI "Notranja fronta" ni izum naših dni. Ce prelistamo Livi-jevo rimsko zgodovino, bomo v njej odkrili, da je stari Rim že v 3. stoletju pred našim štetjem poznal določbe, ki sli-Čijo razmeram v današnjih vojujočih se državah. Bilo je med drugo punsko vojno, ko je Rim zavoljo katastrofalnega poraza pri Ka-nah zašel v strašno nevarnost. Zdelo se je, da je kartaginska vojska pod vodstvom genialnega Hanibala, ki je tvegala pohod čez Alpe, odločila zmago sebi v prid. V tistem času je Rim zbral vse svoje moči. Nastala je tedaj prvič vojna zakonodaja, ki je prisilila tudi ljudi doma k omejitvam. Njene določbe ?o se obračale, kar je značilno, v prvi vrsti na ženske. Nobena ženska ni smela imeti več nego 21 g zlata, vse ostalo je morala oddati državi. A tudi glede obleke so se morale ženske omejiti. Med drugim so jim n. pr. prepovedali nošnjo pisanih oblek. Posebna določba je končno odrejala, da ženske v mestu in njegovi bližnji okolici ne smejo uporabljati voz. Konji &'o bili tedaj potrebni vojski in isto tako vsa mogoča vozila, tako da je vsaka vožnja civilistov pomenila trošenje dragocenih vojnih potrebščin. Šele po dvajsetih letih, ko rimski imperialni sili ni pretila nobena nevarnost več, so te zakone razveljavili. Ženske so bile tega seveda vesele. -o-— DOGODEK Neke nedelje je prosil sosed Trnjevca, da bi mu posodil vola, da bo šel po apno, ker pride v ponedeljek zidar že prav zgodaj. —Trnjevec je pomežiknil in je rekel: "Jaz že dam vola, pa ne vem, če bo vol hotel iti, ker je danes nedelja." Sosed je razumel opomin, vendar je rekel: "Saj vol ne pozna' božji zapovedi!" "No, potem sta pa oba enaka!" se je namuznil Trnjevec in mu ni dal vola. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' g'llllllllllllllllllliniHIIIIIIillllHIIIIIIIIIIINIIIM MICHAEL TRINKO& SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravljači ometa in sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas. Ca daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo nafie cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska ^^ Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 47. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%. K. S. K. Jednota ima nad 36,500 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 183. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $7,400,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 poamrtnine. V Mladinskem Oddelku K. "S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "BB". Mesečni prispevek v mladisnki oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča. V slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto nzplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejiih vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmontov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V rsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, »padajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na Klavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago Street, Joliet. Illinois. Pisano poljm J. M. V Beogradu je bilo nekaj nekih proslav, ko so podpisali trgovinsko pogodbo s sovjetsko Rusijo. Rima niso sezidali v enem dne\*u. Namigavajo, da bi 'bila "pomoč" bolj mo raličnega značaja, kar tudi bo, ker nihče prav ne ve, kako je z vojaško silo v Rusiji, in kako naj bi Rusija pomagala, če bi sila tudi obstajala. Ako bi Jugoslaviji ne bilo treba prijeti za meč, bi bila pridobitev velika. Dalje izgleda, da je prava tekma za Jugoslavijo. Italija zagotavlja, da ne bo napadla, in Nemčija zagotavlja isto, in za dokaz "iskrenosti" pošlje Nemčija 15.000 otrok v Jugoslavijo. Baje je šel dr. Korošec v Berlin, in Stojadinovič je (na svobod;i. Cplo nekaj vpoklicanih vojakov so odpustili domu, pač pa so degradirali nekaj častnikov, ki so gledali na nemško stran. Zdaj je tudi Italija "udarila." Dvoje je mogoče. Alii-ranci morajo biti že tako pri koncu, da Lah smatra to za konec, ali pa Hitler še ni gotov, da bo konec, in potrebuje pomoči za konec. Ako bi res še ne bilo konca pri aliirancih, in bi bili celo Italijani vrženi na zapadu, v Franciji nazaj, potem bi se konflikt utegnil raztegniti tudi na Balkan. Značilno je tudi, da so na Dunaju zbrane nemške čete, ki bodo šle v Italijo. Morda, da držijo Lahe nazaj, če bi začeli junaško (?) bežati. Nekaj sličnega je bilo v zadnji vojski. Vse se le razvija, kakšen bo konec, je negotovo. * Nad šest miljard je šlo v kakih 7 letih za vojaščino. Kam je šlo? Zdaj govorjo o novih miljardah za obrambo. Koliko je obrambe trenotno? Sam predsednik je nekaj govoril o 1700 modernih proti-zračnih topov. Ampak izgleda, da imamo le 163 takih topov. In rekel je, da imamo 1700 tankov, modernih menda, pa pravijo, da je le 100 "lahkih" tankov. Ker smo le malo še demokratični, bi javnost rada izvedela, kako je v resnici. Ta javnost ima pravico, da izve pravilne številke. Dremanja je bilo že več ko dosti, ni treba še naprej le činkati. * Razni prorriinentni Nemci, ki so prišli z naziji navskriž in odšli, podajajo razna mnenja. Previdno seve. Pravega konca danes še ni, je treba previdnosti na obe strani. Znani Thyssen je podal mnenje. Pravi, da se je spri, ker še niso bili pripravljeni za napad. Ali je bil za napad, ko bi bili pripravljeni? Gotovo. Toraj je tudi on sokriv. Ker voda teče v grlo, je vsaka slama dobra. Je dobra za moraličen odpor, dokler je odpor le količkaj mogoč. Kdor izgubi pogum, je na tleh. Do-zdaj pa ne izgleda, kakor bi naziji ne bili pripravljeni; prav resni opazovalci trdijo celo, da so še za leta pripravljeni. * Vse trdi, da niti za obrambo nismo pripravljeni. Kako potem, da je Amerika v proš-lih letih kazala pest ti in oni sili, češ, pokažem ti? Ali smo bili ogroženi, ali nismo bili? Vlada je rekla, da smo bili. Kako potem, da nismo že tedaj začeli delati za obrambo? Dela bi ne bilo manjkalo, in treba bi ne bilo dajati brezposelnim tisti "relief," da so se navadili vogale podpirati. Ako bodo morali prijeti zdaj za delo, bo tež-koč in štrajkov. Manj posejati, da cene ne padejo, so rekli. Glasiti bi se moralo že prej: vse posejati, da bo za slučaj potrebe ali za nižje cene pri pomoči doma in na tujem. Zdaj smo prazni, pa daj. Do zadnjega avgusta smo bili do vratu pod vplivom komunizma in fašizma. Ce je kdo katero zinil, da naj se to omeji, so ga udarili po glavi, ne komuniste ali fašiste. Zdaj vidimo povsod "pete kolone," in treba je čiščenja, o katerem prej ni bilo ne duha ne sluha. Zdravje in moč posameznikov je treba pospešiti, pravijo, da bo za obrambo. Ampak politično telo je betežno, da še komaj lazi, in razni "poli-tišni" iščejo še zdaj leTvojo — moč. * . Ako je dr. Korošec šel v Berlin, se ni treba bati nobenega izdajstva. Čemu je šel, tega ne povedo. Ako je šel v neki sili, bi se morda dalo sklepati, da Beograd ne pričakuje bogvekaj od — Moskve. Morda se Jugoslaviji posreči, da bi postala neka druga Švedska, zaprta, ampak brez konflikta. Tudi to bi bila velika pridobitev. Ogenj uničil dve zidanici Iz Kamnika poročajo, da sta zgoreli zidanici posestnikoma Jožetu Kolencu iz Vrhe-ka in Antonu Tomažiču. Obe sta bili leseni in s slamo kriti, vendar je škoda precejšnja, kajti v eni je bilo 12 hektolitrov vina, v drugi pa šest hektolitrov, ki se je razlilo, ko so zgoreli sodi. Oškodovanca še zavarovana nista. bila. Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena AA in stane samo: , Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec) 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois M. KLARICH & SON GBADIM0 nove hiše, velike in male, prenav- STAVBENIK IN ljamo hiše m razna poslopja. KONTRAKTOR Gradimo garaže, popravljamo 3121 So. Parnell Avenue, p0,rfe" " SpreIe™mo T* in _____ . ~ _ ' velika dela. — Delamo načrte ca UrLlOAVjl), ILL. nove hiše> kakor ^ načrte za Telefon Calumet 6509 prenove in poprave.