OKTOBER
1	P Remigij +.
2	S Angeli varuhi
3	N Roženvenska
4	1" Frančišek Asi§<
5	T Placid
6	S Brunon
1 č češč. Kož. ven.
8	P Brigita	+
9	S Ludovik, Bert.
10	N 21. pobink.
11	P Mater. B. Dev.
12	T Kolumbov dan
13	S Edvard
14	C Kalist
15	P Terezija	H>
16	S Gal., opat
ŠTEV. (NO.) 191.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST M AMERIKI
Getlo: Za pero in narod — ita pravico in resnico — od boja do pmageh
GLASILO SLOV. KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA ® k CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJII IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN |LOVENSK|
LIST V! ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH,
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 2. OKTOBRA _ SATURDAY, OCTOBER 2, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Splošno javno mnenje v Angliji zahteva, da se napove bojkot japonskemu blagu in se prepove izvoz na Japonsko. — Vsi sloji se pridružili temu gibanju. — . Angleška trgovina na Kitajskem ogrožena. — Izredno zasedanje parlamenta.
London, Anglija. — Ni sicer povsem razumljivo, kaj je dalo povod, da postaja angleško javno mnenje od dne do dne bolj sovražno Japonski, vendar dejstvo je, da se v resnici izvaja močen pritisk na vlado, naj nastopi ostreje proti tej državi, da se jo na vsak način pripravi do tega, da neha s svojo osvojevalno vojno. Kar pa je še predvsem značilno, je to, da vlada sa-nia daje nekako pobudo za to splošno gibanje in se ne boji pri tem, da bi se ne zamerila mogočni Japonski.
Splošna zahteva se sliši,naj se napove Japonski gospodarski bojkot, namreč, da naj Se ne kupuje blaga, izdelanega na Japonskem, in obenem se naj prepove izvoz blaga, ki ga Japonska potrebuje. Temu gibanju se je postavil na čelo narodni delavski svet, ki je s posebnim proglasom v četrtek obsodil barbarizem Japonske in je poleg domačega bojkota priporočil,naj vlada pridobi za ta korak še druge velesile, zlasti Zed. države. V Londonu samem vodi tozadevno propagando anglikanska cerkev, ki je v zvezi z raznimi organizacijami sklicala za prihodnji torek javno zborovanje, na katerem se naj izrazi ljudska v°lja parlamentu. Delavski ^sti pa nasprotno pozivajo delavstvo, naj odklonijo od-Pošiljatve namenjene za Japonsko. Celo zveza angleških industrijalcev je stopila v to splošno protijaponsko parado in vložila apel na vlado, naj se postavi na odločno stališče Proti japonskem zatiranju angleške trgovine na Kitajskem.
Kakor omenjeno, je nekaj nenavadnega ta enotnost, s katero je Anglija točasno nastopila. Razumljivo postane •^ele tedaj, ako se pomisli, da J® angleška trgovina na Daljnem vzhodu v resnici zelo o-gožena, in se to dejstvo angleškemu ljudstvu tudi brez
SODNIK BLACK NA RADIO
Pojasnila o napadih zaradi
KKK članstva.
Washington, D. C. — Radijska družba National Broadcasting je v četrtek objavila, da je za drugi dan, v petek zvečer, naročil novoimenovani vrhovni sodnik Hugo Black pol ure za svoj govor, ki se je imel oddajati širom cele Amerike. Black sam, ki se je v sredo vrnil s počitnic iz Evrope, ni pred govorom pripustil časnikarjev k sebi in se tako ni moglo nič vedeti, kaka bo približno vsebina njegovega govora. Kakor znano, je ameriško časopisje že več tednov z vso ljutostjo napadalo Blacka, ker je bil pred 14. leti član Ku Klux Klan organizacije, češ,da kot tak je fanatik in zato ni sposoben za vrhovnega sodnika.
-o-
DOŽIVLJAJ AMERIŠKEGA VELIKANA
Oakland, Cal. — Z aero-planom se je vrnil v Ameriko zadnjo sredo z otoka Guam (vzhodno od Filipinov) Rich. Conley, ki ve povedati čuden doživljaj, ki se mu je pripetil tamkaj med domačini. Fant je izredno velik; meri namreč 6 čevljev, 6 inčev, in ta velikost mu je postala nevarna. Med tamkajšnjimi domačini je neka pravljica, po kateri bo prišel k njim neki velikan in jim odpeljal vsa dekleta. Tega Amerikanca so zdaj smatrali za tistega pravljičnega velikana in dosti razlage in pojasnila je bilo treba, predno jih je prepričal, da jim bo pustil dekleta pri miru.
OPICA SE SPRIJAZNILA Z ŽIVINO
St. Charles, 111. — Na neki farmi, 2 milji zapadno od tukaj, so avtomobilisti več-°lepšavanja predočuje. Ljud- krat opazili, ko je mala opi-stvo razume, da bo vsled te- ca na pašniku ob cesti jezdi-ga gospodarsko življenje v la kako kravo. Društvo za
OJACENJE ZA
KITAJSKO
200,000 mož komunistične armade na vladni strani.
Šangaj. — Kitajska. — Kitajska centralna vlada je v svoji vojni proti Japonski prejela ta četrtek znatno pomoč, namreč celih 200,000 mož. To armado so ji postavili na razpolago komunisti iz province Kiangsi. Tako se bodo zdaj ramo ob rami borile vladne in komunistične čete proti skupnemu slovražniku, dočim so se do zdaj že skozi deset let bojevale druga proti drugi, ko je Čiang Kai-šek skušal zatreti komunizem.
-o-
POUK TUDI ZA PRVI
RAZRED Chicago, 111. — Redni šolski pouk tudi za otroke prvega razreda na tukajšnjih o-snovnih šolah se je otvoril ta četrtek; za ostale višje razrede se je pouk prišel že v ponedeljek. Zdravstvene oblasti so namreč ugotovile, da je bolezen otroška paraliza; zaradi katere so bile šole zaprte skozi tri tedne, tako ponehala, da ni več posebne nevarnosti. Pri. ponedeljek se bodo otvorili še otroški vrtci.
ZAHTEVA ODŠKODNINO ZARADI STAVKE
New York, N.Y. — Sutherland Shipping Co. je vložila svojevrstno tožbo. Toži namreč delavsko unijo voznikov za odškodnino $100,000, za kar pravi, da je trpela škode zaradi stavke, v katero je stopila ta unija 10. septembra. Pokvarilo se ji namreč dosti blaga, ki ga ni mogla dostaviti.	.
ŠTUDIRAJO MOŽGANE MISS MAGUIRE
Chicago, 111. — Po dovoljenju matere Miss Maguire, deklice, ki je bila nad pet let žrtev spalne boleznf In ki je zadnje dni umrla na pljučnici, so se možgani pokojne oddali Northwestern univerzi, da bodo učenjaki tamkaj preštudirali ta nenavadni slučaj, ki je bil zagonetka za vse zdravnike,
KRIŽEMSVETA
—	Šangaj, Kitajska. — 20 kitajskih vojakov je v sredo zjutraj žrtvovalo življenje, da razstrele neko japonsko bojno ladjo. Skrivaj so skušali podtakniti mino pod ladjo, toda, ko so njih tovariši videli, da so jih Japonci opazili, so z brega vžgali vrvico, in vseh 20 je zletelo v zrak.
—	Fukuoka, Japonska' — Zdravstvenim oblastem tukajšnje province povzroča resno skrb neka kužna bolezen,katera se je pojavila zadnji ponedeljek in je od tedaj na njej umrlo že skoraj 300 oseb, bolnih pa je nad 5000.
—	London, Anglija. — Županom tega velemesta je bil zadnjo sredo izvoljen Sir Harry Twyford, ki bo nastopil svoj urad med običajnimi tradidjoneliiimji slovesnostmi 9. novembra. Novi župan je potomec N. Twyforda, ki je opravljal župansko službo pred 549 leti.
_ Chicago, 111. — Z mostu
na Michigan ave. je preteklo sredo zvečer skočil v Chicago reko neki fant, star okrog 22 let. Dva oskrbnika mostu sta bila priča prizoru, toda ni se jima posrečilo, da bi. bila izsledila truplo.
ZAPOSLEN DIPLOMAT
Angliji skrajno trpelo, in ima torej dovolj vzroka, da je razjarjeno nad Japonci. Priznati se mora, da je pri nekaterih povod za nevoljo bolj '^sebičen, in so ogorčeni nad Japonsko predvsem zaradi
njenega nečloveškega pobijanja civilnega prebivalstva.
Za prihodnji teden se bo rzkone sklicalo izredno zasedanje parlamenta, ki se bo avil° s to zadevo. Voditelji ^Pozicije so glede tega konkurirali z vlado ta četrtek.
ZAVLAČEVANJE TRAN-SPORTACIJSKEGA PROBLEMA
Chicago, 111. _ Ze dolga °ta se vodijo brezuspešna prerekanja glede izboljšanja ■lavnega transportacijskega ^'sterna v tukajšnjem mestu, °da še zdaj se ni dosegel ni-
varstvo živali je nato napravilo poizvedbo in farmar jim je povedal, da je opica sama od sebe prišla pred dobrim letom in se je med tem tako udomačila pri živini in svinjah, da je stalno med njimi. Poleti je z živino na pašniki^, pozimi pa spi pri njej v hlevu. Farmar pravi, da opica nikdar ne zamudi časa molžnje,ker ve, da dobi tedaj pajnt še gorkega mleka.
kak uspešni zaključek. Družba cestne železnice se ne more sporazumeti z družbo nad-ulične železnice, kar je glavna ovira. Tozadevna pogajanja preteklo sredo so se zopet razdrla. Tako mora občinstvo trpeti vsled zastarelih transportacij, med tem, ko se sebična lakomnost prepira za dolarje.
Angleški zun. minister, Anth. Eden, o katerem se lahko reče, da je eden najbolj zaposlenih diplomatov v Evropi. Novi mednarodni dogodki zahtevajo stalno pozornost Anglije in na zunanjega ministra pride najbolj odgovorno delo, da položaj spretno obvladuje.
TEŽAVNA ODLOČITEV
Španija in Kitajska zahtevate od Lige, da ju po pravi-
vilih ščiti pred napadalka-
mi.
Ženeva, Švica. — Liga narodov se nahaja točasno zopet v enem takih kritičnih položajev, kakoršni so bili tekom zadnjih par let že nekaj navadnega, zlasti pa še ob času italijanskega osvoje-vanja Abesinije. Zdaj se ima boriti z dvema težkima problemoma, Španijo in Kitajsko.
Vladi obeh držav ste zahtevali od Lige,naj ju kot svoje članice ščiti, kakor določajo Ligina pravila. Doslej je s tako zahtevo že skozi celo leto prihajala samo španska vlada, zdaj je situacija Lige postala še bolj nevzdržna, ko se ji je z enako zahtevo pridružila še Kitajska. Španija zahteva, da se proglasite Nemčija in Italija kot napa-dalki, ker ste poslali svoje čete proti njej, Kitajska nasprotno pritiska, da se za enako napadalko proglasi Japonska.
Kakor hitro Liga narodov v resnici odloči, da je kaka država napadalka, potem mora tudi takoj dejansko nastopiti proti njej. Zato se Liga, ki stoji pod vodstvom Anglije in Francije, tako krčevito izvija, da bi ne prišlo do te proglasitve, kajti proti trem tako mogočnim državam, kakor so Italija, Nemčija in Japonska, ni šala, resno nastopiti. Zdi pa se, da se Španija ne bo dala več pregovoriti; in tako bo morala Liga končno nekaj storiti: Ali proglasiti svojo nezmožnost in se raziti, ali Pa napraviti energičen, korak, četudi bo nevaren.
-o-
ZOBOZDRAVNIK USTRELIL ROPARJA
Midland, Mich. — Eden dveh roparjev, ki sta zadnjo sredo napravila poizkus, oropati tukajšnjo Chemical State Savings banko, je plačal svoj čin s smrtjo, drugi pa je ranjen pobegnil. Oba je zadel s strelom iz svoje lovske puške zobozdravnik dr. F, L. Hardy, ki je streljal na nju z okna svojega urada, ki leži nasproti banke. Roparja sta s strojnico vdrla v banko in tamkaj streljala na predsednika in blagajničarja, ker nista hitro dvignila rok kvišku. Ker sta vedela, da bodo streli vzbudili pozornost, sta takoj poslopje zapustila, ne da bi skušala kaj vzeti. Slišal pa je strele omenjeni zobozdravnik, pograbil puško in nameril na bandita, ki sta med tem že stopila v avto. Voznika je s .prvim strelom ranil, na kar sta roparja skočila ven in skušala peš pobegniti. Z drugim strelom je zobozdravnik nato enega na mestu ubil, dočim je drugi ube-žal. Ugotovilo se je, da sta bila bandita že prej v ječi zaradi ropa.
Iz Jugoslavije
Žrtev Pesnice je postal 32 letni delavec iz Voska, ko je lovil vejevje katerega je narastla Pesnica nosila s seboj. — Zlobna roka zažiga po Krškem polju. — Smrtna kosa in drugo iz starega kraja.
Utonil v narastli vodi
Maribor, IB. sept. — Deževje zadnjih dni je povzročilo, da je vodovje naših potokov in rek silno naraslo. Tudi Pesnica je valila ogromne množine vode proti Dravi. Pri tem je odplavila mnogo dreves, pa tudi poljskih pridelkov z njiv, ki so v bližini bregov. Gmotna škoda je zlasti v Pesniški dolini o-gromna. Povodenj je pa zahtevala tudi človeško žrtev. 32 letni delavec Josip Volk iz Voska pri Sv. Marjeti je v Pesnici lovil vejevje. Pri tem je pa iz&ubil ravnotežje, padel v naraslo vodo in izginil v valovju. Trupla še niso našli.
Drava je narasla za 2.30 m in še vedno narašča. Nanaša drevesa, grmovje, deske, lesne sklade. Na nekaterih mestih se je nakopičilo silno mnogo navlake. Okolica Ptuja je precej prizadeta. Zlasti kraji ob Dravinji, ki je močno prestopila obrežja. Pesnica je poplavila kraje Dornavo, Pa-cinje, Velovlak. Tudi Rogoz« niča je izstopila na nekaterih mestih. Nekateri travniki in njive so poplavljeni v Spuh-lju, v Brstju in Rogoznici. -o-
Požari na Krškem polju
Krško, 13. sept. — Požar za požarom se vrsti po Krškem polju. Ljudje so obupani do skrajnosti. Pretekli teden je gorelo v isti vasi pri dveh posestnikih, najprej pri Francetu Jankoviču v Krški vasi št. 27, potem pa pri Janezu Ivšiču na številki 21. Prvemu se je pojavil rdeči j petelin ob poldesetih zvečer in mu je uničil gospodarsko poslopje s kašco, senom, žitom in poljskim orodjem.Ško-de je za 20.000 din, dočim lastnik ni bil zavarovan. Ljudje so prepričani1, da je ogenj podtaknila zlobna roka. Drugemu je prav tako ob pol desetih zvečer nekaj dni pozneje pričelo goreti v gospodar skem poslopju. Ogenj mu je požrl za cel vagon sena, za pol vagona slame, drvarnico, pod, kolamico, več poljedelskih strojev, nekaj voz, sani in sodov v skupni vrednosti 35.000 din. Poslopje je bilo zavarovano. V zvezi s tema požaroma je bila aretirana neka ženska in odpeljana v preiskovalni zapor v Krško.
-o-
Potres so čutili
Iz Zagreba poročajo, da so
12.	sept. zvečer čutili manjši potres, katerega središče se je nahajalo na Griču sredi Zagrebške gore, ki je zadnje
čase sploh bolj nemirna. _
Tudi iz Sarajeva v Bosni poročajo, da so občutili precej močan potres v ponedeljek
13.	sept. ki razen strahu, ni napravil nikake škode.
Smrtna kosa	j
V	Koprivnici je umrla Draga Roškar, učiteljica stara 33 let. — V Mariboru je umrla, Marija Kurbus, gospodinja,
stara 56 let__V celjski bolnici
je umrl Rudolf Cocl, mizarski pomočnik iz Škofije vasi star 40 let. — V Mariboru je umrl Jakob Bračko, občinski delavec star 60 let.
-o-
Nesrečen padec
Julijana Florjane, 52 letna" posestnica iz Polzele je doma padla z verande in se močno poškodovala, da so jo morali odpeljati v bolnico v Celje.
-o-
Brdo so obiskali
Iz Kranja poročajo, da so; se v začetku septembra mudi-, li na Brdu pri Kranju inozemski časnikarji, ki so imeli v Dubrovniku ob Jadranski obali svoje zborovanje.
-o-
Nov dom v planinah
V	dolini Zingarice pod Stolom so pred kratkim slovesnq blagoslovili lansko leto zgrajen dijaški počitniški dom in letos zgrajeno kapelico.
-o--
Dogodek na meji
Iz Maribora poročajo, da je bil na meji prijet 30 letni posestniški sin Franc Onuk iz Radia, ko se je po nevtralni poti vračal proti domu. Prijela sta ga dva avstrijska fi-nancarja,ki sta ga hotela potegniti na avstrijsko stran,pr^ čemer je eden avstrijskih fi-nancarjev rabil orožje in Onu-ka ranil, dočim mu je drugi tiščal roko na ustih, da Onuk ni mogel klicati na pomoč, Onuku se je končno vendar posrečilo da je zbežal. Prebivalstvo na obmejnem Kozje-ku je bilo radi tega dogodka silno vznemirjeno.
o
Nesrečen padec
V	Kaplji vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu je 15 letni sin tovarniške delavke Ernest' Jurkovič nesrečno padel in se1 tako močno pobi)l, }ia so ga morali takoj odpeljati v celjsko bolnico.	' ' &

DENAR V STARI KRAJ
ipžiljamo po dnevnem kurzu. Včeraj bo bile naše cene':
V Jugoslavijo:
Za: $ 2.S5 $ 5.00 $ 7.20 $1J.65 $23.00 , $45.00 ,
Din: - 100 . 200 - 300 . 500 .1000 „2000
V Italijo:
Za:
$ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $167.50
Liri - 100 - 200
_ 500 -1000 -2000 ..3000
Pri večjih svotah poseben popust.
Za izplačila, <r dolarjih: i $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85". — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem.
Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Rd., Chicago, IIL

Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC?
Soboto, 2. oktobra 1837
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto .............-.........................$S.OO
Za pol leta ........................................ 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ....................................$6.00
Za pol leta ........................................ 3.00
Za četrt leta .........*........................... 1.75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1349 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
For three months ............................ L50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...............-...................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................ L75
Single copy ....................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._
Trgovina in vladna kontrola
Ko je gospodarska kriza zadnja leta pritisnila deželo k steni in je vse propadalo na desni in levi, ko ni bilo skoro nobenega zaslužka za malega človeka in ko je blizu 20 milijonov ljudi postalo odvisnih od javne pomoči, tedaj je vse zrlo na vlado za pomoč. Seveda je umevno, da v krizi se narodi obračajo za vodstvo in pomoč na svoje vlade. Tam iščejo pomoči, odtam pričakujejo ukrepov, ki naj pomagajo izboljšati položaj. Tako je bilo tudi v Ameriki, katera je jadrala in deloma še jadra po vodah popolnega gospodarskega liberalizma.
Gospodarski liberalizem je znan. V njem naj vlada popolna svoboda, vsak si pomagaj kakor veš in znaš. Prosta pot vsakemu, da se loti in poskusi na kateremkoli polju že hoče in če uspe, je njegova sreča, če ne, je njegova nesreča. Taka svoboda na polju trgovine in obrtništva je sicer prijetna za povprečnega človeka. Vsakemu je ljubo,' če mu je dana vsa priložnost in svoboda, da sme poskusiti svojo srečo, kjerkoli si želi. Ampak pota take gospodarske ideologije pridejo prej ali slej do svojega konca in če že do tega ne tako kmalu, prihajajo pa sigurno do velikih težav in kriz. In tako smo imeli v tej deželi že nešteto kriz, ki so nastajale v sistemu gospodarskega liberalizma. Zadnja gospodarska kriza ni bila nič drugega, kakor naravna posledica vrtoglave konkurence med vele-podjetji. In ko je prišlo v takih razmerah do gospodarskega poloma, so se vsi obračal za vodstvo in pomoč proti "VVashingtonu. Tam so čakali dolgo in pod republikansko1 administracijo sploh nihče niti prsta ni dvignil, da bi se nastajajočo krizo zaustavilo. Šele Roosevelt, ko je nastopil službo predsednika ie stopil pred to veliko vprašanje. Zavrl je uničujočo krizo z hitrimi odredbami in na to pa začel zidati novo podlago, ki naj bi v bodoče varovala narod pred sličnimi krizami.
Narod je bolj in bolj zahteval od vlade pomoči in vodstva. Predsednik Roosevelt se tej odgovornosti ni izogibal, kakor njegov prednik. Sestavil je posebne proučeval-ne odbore strokovnjakov, ki so začeli delati in sestavljati načrte za vladno vodstvo v trgovini in obrti in za javno in socialno oskrbo onih, ki so bili potrebni pomoči vsled brezposelnosti.
Kdo pa ie vlada? Vlada je narod sam. Narod si ob volitvah izbere vodstvo v raznih osebah, ki jih postavi na odgovorna javna mesta. Vlado vzdržuje narod in kar narod od vlade pričakuje, mora za vse to narod plačati. V krizi smo zahtevali, da vlada nekaj stori za nezaposljene, da jih hrani in zalaga. Vlada je to storila, narod pa bo za to plačal račun. Kako? Potom davkov, ki jih že v mnogih oblikah plačuje. Dalje smo zahtevali, da naj vlada poskrbi za stare in onemogle. Tudi za to je naredila načrt in v veljavi imamo Social Security Act, kateri zakon bo vodil to oskrbo. Račun za to pa bo plačal zopet narod, deloma delavci sami in drugo delodajalci. To so sicer za obe strani težka bremena, vendar potrebno, da je teža odgovornosti pravično razdeljena na vse sloje.
Zadnje čase pa prihajajo nove zahteve od strani vodstev trgovine in obrti. Podjetniki pravijo, če nam vlada zapoveduje, kako moramo vse plačevati za starostno pokojnino, za relief, za zavarovalnino- proti brezposelnosti, zakaj pa nam vlada še ne pomaga, da bo nam moč po zmernih cenah prodajati blago, itd.? Zakaj ne uredi naše konkurence, ki ogroža naš obstanek? Tako bi narod rad nazadnje vso odgovornost oprtil na rame vlade. Ta naj bi vodila dobre račune za vse v deželi in tako, da bi bilo za vse prav.
Vlada sicer to lahko stori in bo morda tudi prej ali slej prisiljena da to stori. Ali bo pa potem vsem prav? Težko! Popolne zadovoljnosti na svetu ne bo nikdar. Resnica pa je, da naše gospodarstvo in trgovina še niste na taki urejeni poti, kjer bi vse zadovoljivo teklo, kakor po žnorci. Najnevarnejša stvar v trgovini je zdaj še vedno neurejena in nekontrolirana konkurenca. Vladna ustanova NRA ie imela namen postaviti vrtoglavo konkurenco v trgovini in obrti pod kontrolo in sicer tako, kjer bi
bilo nekaj zraka tudi za male podjetnike in trgovce. Toda velepodjetja so nasprotovala toliko časa, da so uplivala na vrhovno sodišče, da je isto zavrglo — kar je največja nesreča za mala in srednja podjetja, ker še vedno nimajo vsled tega nobene zaščite pred uničujočo konkurenco. Ve-lepodjetja z svojimi ogromnimi glavnicami še vedno lahko uničujejo male trgovine in podjetja, ne da bi si mogli slednji kaj pomagati glede tega. Vlada je edina, ki bi potom kontroliranja cen lahko to zaustavila. NRA je imela ta namen, pa so jo uničili.
Ker je s tem trgovina in obrt na napačni poti je prav gotovo, da življenje trgovine in obrti ne bo potekalo gladko in zadovoljivo. Mali in srednji trgovec in obrtnik je še vedno zatiran od. veletrgovin in bo toliko časa, dokler ne bo vlada istega zaščitila z posebnim zakonom, ki bo določal, da veletrgovina, če tudi ima vsled velikega kapitala več ugodnosti, kakor mali trgovec in obrtnik, radi tega ne sme s konkurenčnimi cenami uničevati in zatirati ta male. In dokler takega zakona, ki bo kontroliral cene, zaslužek in profit ne bo v veljavi, toliko časa, bodo naše gospodarstvo ie vedno napadali nevarni in neprijetni krči.

MILV/AUČANI POJDEJO
NA AMERIŠKO BREZJE
Milwaukee, Wis.
Slovenci iz Milwaukee in West Alli&a se že več tednov pripravljajo, da poromajo k svoji nebeški Materi na slovensko Brezje v Ameriki v Lemont. Sicer je že minil poletni čas, ki je najbolj primeren za romanje; ali gorečnost Marijinih otrok ne pozna letnih časov, zato smo sklenili, da za Rože"nvensko nedeljo poj demo pozdravit svojo nebeško Gospo v njeno svetišče. Prav lepo število moških in ženskih se je zbralo, ki pojdejo prihodnjo nedeljo, dne 8. oktobra v Lemont. Dva bu-sa sta že polna, dosti jih tudi pojde z automobili. Slišim da jih bo čez sto. Da bo vse ?lo v redu, naj se romarji drsijo tega sporeda. Dva busa bosta čakala pred cerkvijo Sv. Trojice, 613 So. 4th St., tb 6:15 uri zjutraj. Odpotuje se natančno ob 6:30 uri. Ob šesti uri bo v imenovani cerkvi sv. maša. Kdor želi, je lahko pri sv. maši, posebno pa tisti, ki hočejo sprejeti bel j zgodaj sv. obhajilo. V Lemont se pride okoli desete ure. Če bo lepo vreme, bomo ili od 1 urške votline v cerkev v procesiji pojbč litanije Matere Božje in Marijine pesmi. Ob 10:30 uri bo peta sv. maša in na koncu blagoslov z Najsvetejšim. Kosilo bo pripravljeno za »vse. Naši dobri očetje frančiškani bodo skrbeli, da ne bo nobenemu nič zmanjkalo. Popoldne bo dosti prostega časa, da se udeležimo medenega piknika, katerega priredijo očetje frančiškani v Lemontu in da si lahko i-azgledamo krasno okolico. Odhod iz Lemonta z busi bo natančne ob 4 :()0 uri popoldne, tako da bomo okoli sedme ure zvečer nazaj v Milwaukee. Vsem navdušenim častilcem Marijinim kličem, na veselo svidenje na slovenskem Brezju v Lemon-
tu v nedeljo dne 3. oktobra.
Romar
Op. ured: — Dopis prejeli, ko je bila petkova številka že zaključena. Najbolje kar moremo,da objavljamo v soboto.
-o-
O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE
So. Chicago, III.
Po par tednih se zopet o-glašam, dasi ne vem kaj bi napisal. Morda bo še najbolje to, da povem o zanimanju naš,;h rojakov za novi list, mesečnik, ki se snuje, da bo izšel s prihodnjim novim letom. — Že nekaj mesecev vidimo v "Amer. Slovencu" poziv na naročbo tega lista, pa, kakor smo opazili iz poročil ki so bila od časa do časa objavljena v listu "A. S.", se je še razmeroma malo rojakov naročilo, oziroma pristopilo kot ustanovniki. Ker pa čas beži in da bi misel za list ne samo dremala in morebiti celo zaspala, s? je g. uredniku "A. S." zdelo primerno, da sam obišče našo naselbino in pogleda, če je ljudstvo res tako brezbrižno za to novo idejo. In kaj mislite o dosedanjih uspehih? G. Jerič pravi; Saj sem vedel, da bo So. Chicaga pokazala, kot ob vsaki taki priliki, svojo katoliško zavednost. — Dva večera smo dosedaj hodili okoli rojakov in kamor smo prišli, nikjer niso odrekli naročnine. Kjer še nismo bili, bomo še šli, dokler vas kolikor mogoče vseh ne ob-;ščem9. — Na zgorajšnje besede g. Jeriča sem postal nekako še sam ponosen na So. Chicago, ker sem prepričan, da bodo uspehi še večji in da bomo dobili še več naročnikov.
Toliko o tem. Sedaj naj vam pa še nekaj omenim — Že nekaj tednov pričakujem kakega glasu od nam vsem znanega lemontskega čebelarja Fathra Johna, da mi bo kako naznanil kedaj misli pri-
rediti letošnji medeni piknik,' ali kakor nekateri pravijo, "medeno nedeljo". Vse dosedaj sem Čakal zaman. Ko pa pregledujem Amerikanskega Slovenca od zadnje srede 29. sept., pa v svoje začudenje vidim, da se bo medeni piknik vršil že kar prihodnjo nedeljo, 3. oktobra in sicer ne glede na vreme. Ce bi ne bil opazil tega dopisa, bi bil prav gotovo verjel dopisniku iz stare domovine, nam znanemu Rev. p. B. Winklerju, nekdanjemu našemu župniku, ki piše, da bomo menda na letošnjem pikniku pri lemont-ikem čebelarju lizali med le skozi steklo. Pa se mu ta pobožna želja le ne bo izpolnila, ker kakor je videti iz poročila v sredini številki, ima Father John teh medenih sladkosti toliko, da bo vsem z njimi v dovoljni meri postregel in se ne bomo tako prerivali za nje kot smo se na lanskem medenem pikniku, kjer sem komaj "vlovil" nekaj manjših medenih posodic, niti polovico kolikor sem se bil namenil. Malo presenetilo me je to poročilo o medenem pikniku, ker me je tako velik prijatelj, kot je Father John, za letos pustil na cedilu in mi ni naznanil da ima toliko medu. Bog ve kaj je pri tem mislil. Jaz mu odpustim in ob enem povabim vse Southchikažane in druge, ki to berete, da pridete v nedeljo na medeni piknik lemontskega čebelarja, ki ponuja najboljšo robo, zanesljivo pristni čebelni med, s katerimi si bomo sladili grenkobe življenja in se z njim varovali nesrečnih prehladov in drugih bolezni. Saj če zasledujete priporočila raznih zdravnikov, je med ne samo poslastica, ampak najboljše zdravilo, — in pri tem še sladko zdravilo, — za mnogotere bolezenske slučaje. Torej nasvidenje na medenem pikniku v nedeljo popoldne v Lemontu.
Kakor sem že enkrat ( menil, se pri nas pripravljamo na veliko vinsko trgatev. — Ko sem zadnjič poročal, da jo bomo letos po več letih zopet enkrat imeli, sem kmalu dobil odgovor od č. p. Pija Petriča, ';iz Johnstown?, Pa. V odgovoru me opominja, kako slab spomin da imam, ki niti za eno leto ne drži. No, pa nič ne zamerim, ker pri tem sem fimel svoje namene, katere bom g. že sporočil. — Vinsko trgatev bodo pripravili z združenimi močmi cerkveni odborniki člani dr. Najsv. Imena, v nedeljo 17, oktobra zvečer. Upamo, da bo udeležba primerna in vredna pohvale. Zato vas že sedaj vabim tudi na to cerkveno prireditev.
Zadnjo soboto 25. sept. smo se podali Mr. M. Popovich, M. J. Novak, Mr. J. Košir in jaz na obiske v državo Michigan. Najprej smo obiskali našega starega znanca in dolgoletnega farana Mr. in Mrs. Lovrenca Samotorčana, v Co-loma, Mich. Ne morem vam
popisati, kako sta bila oba vesela, ko sta nas zagledala. Takoj sta nama razkazala dobro uspevajočo farmo/ na kateri so že začeli • obirati grozdje, ki je do malega že zrelo. Malo hladno je bilo tisto soboto, zato smo le bolj na kratko napravili. V hiši so nam postregli kot se spodobi, to je gospodinja z okusno jedjo, gospodar pa s pijačo, — pristnim črešnjevcem, ki je kar sijal' iz steklenice in nam vsem dobro teknil ter razvezal jezike,. Ker smo imeli še precej dolgo pot,smo se kmalu odpravili naprej k pri nas nekaterim znanemu farmarju Mr. in Mrs. George Mušica, ki ima obširno farmo. Tudi tam so že trgali, vendar nas je Mr. Mušica vodil precej daleč po svoji farmi, ker smo želeli nabrati nekaj gob, hkratu pa smo se domislili, da bi poskusili peči koruzo. Zakurili smo velik ogenj kar sredi gozda, da ni bilo treba daleč po drva in si napekli zvrhan koš koruznih storžev. Da bi vi cenjeni bralci vedeli kako okusna je pečena koruza, bi se pri priči ko to berete, do ušes oblizni-li, kot smo se mi, ki smo pečeno koruzo jedli. Prišedši v hišo nas je pa že čakialo izborilo kosilo, ki ga nam je pripravila Mrs. Mušica. Medtem ko smo mi jedli, je nam še vsakemu napolnila košarico grozdja, da smo ga vzeli domov. — Prav nič se nismo kesali da smo šli tako daleč obiskat naše rojake farmarje. Rečeni samo to, da je škoda, da je že zima pred durmi in najbrže do prihodnjega poletja več ne bomo videli michi-ganskih farm. — Ker sem že na farmah, naj omenim, da je letos videti silno veliko grozdja v državi Michigan.
Ne vem, če bi vam še kaj povedal, ali ne. To, da se je poletje od nas poslovilo že sami veste in vas ne bo zanimalo, kaj drugih posebnih novic pa ne vem veliko in če vam še te povem kolikor jih vem, bi moral potem predolgo melčati. Zato nasvidenje prihodnjič.
Novinar
--o-
DOMAČE NOVICE IZ LA SALLE
La Salle, III.
Le poglejte no. — Dne 22. septembra sta pristopila k oltarju sv. Roka v naši slovenski cerkvi Miss Mary Mavser in Mr. Anthony Banko. Poročali so jih domači g. župnik Father Joseph OFM. Priči sta bila nevestin brat Joseph in sestra Miss Anna Mavser. Svatba se je vršila na domu nevestinih staršev, to je pri Mr. in Mrs. Joe Mavser gori na 1590 Illinois Street kjer so se prav dobro imeli. Ker je nevesta Mary vsem dobro poznana, saj je bila precej časa voditeljica pevskega zbora "Soča'', so ji "Sočani" tudi zapeli: par lepih pesmi v pozdrav. — Pisec teh vrstic vama, novopopčenca, želi vsega božjega blagoslova v novem zakonskem stanu.
Štirideseturna pobožnost se je prav slovesno zaključila v soboto 21. septembra zvečer, č. g. Father Vodušek so imeli jako lepe govore za vse verne farane skozi vse dni pobožnosti, še najlepše so pa govorili ob zaključku. Čč. gg. duhovniki, ki . so prišli k zaključku pobožnosti, so imeli pete litanije,nakar se je vršila slovesna procesija z Najsv., katerega so nosili č. Father komisar iz Lemonta, 111., Very Rev. Benedikt Hoge, OFM. V procesiji so bili tudi drugi čč. gg. duhovniki; pa tudi šolski otroci šole sv. Roka. Zvonovi so za to slovesnost veselo pritrkavaii in pevski zbor je krasno prepeval lepe cerkvene pesmi. — Hvala vam č. g. Father Vodušek, ki ste bili med nami!
Rojaki Slovenci. Vaš zastopnik A. Strukel je prejel od uprave lista Ave Maria prav lep in podučljiv koledar za leto 1938. Koledar je poln zanimivega in podučnega he-rila. Kdor bi ga rad imel, naj se oglasi pri zastopniku. Cena koledarju je 50c. Rojaki, le radi segajte po tej knjigi, ki vam bo v veliko korist.
Vsem rojakom in čitateljem iskren pozdrav. Priporočam vam, da bi vsi agitirali za naš list Amerikanski Slovenec. Nadalje se vam zelo priporoča, da bi se naročali na novi mesečnik, ne samo pri nas, ampak po vseh slovenskih naselbinah. Ta list, kakor se obeta, bo silno zanimiv in podučljiv, zato naročajte ga. — Pozdrav!
Poročevalec
Razširjati katoliški tisk je veliko misijonsko delo!
KANARČKI NA PRODAJ
Na prodaj imam- mlade kanarčke, vzrejenedoma. Anton Banich, 1S04 W. Cermak. Rd. Chicago.
GARAŽO V NAJEM
druga od vogala, na pripravnem mestu poleg Lincoln st. (zdaj Wolcott), za zmerno najemnino dobite na naslovu: 1857 West 21st Place, Chicago.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
j,
UL t rii
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure rsak dan od 9. zjutraj lo 8:30 zvečer.
BK, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(114)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
Rehegfo, poglavar naselja črnili pritlikavcev. je pričakoval prihajajoče nekako sumljivo in z zlobnim nasmeškom, kar tii ppmenjalo nič dobrega. Bili so še oddaljeni, ko jim jc kričal nasproti: "Kakor vidim, so vaše roke prazne, v njih ne vidim darov." "Vse dobiš, kar zahtevaš," je kričal nasproti Bobolo.
V tem je Bobolo že prišel bližje in se skoro sestal s poveljnikom Rebego, ki ga je vprašal: "Kaj hočeš?" — "Pridrži to belo žensko za nekaj dni skrito," je novoril Bobolo, kazaje na Kali Bwano. "Ne!" je rekel Rebega, "naše lastne ženske nam delajo dovolj pre-glavic, ne moreni nslišati tvoje prošnje."
"Toda," je zopet govoril Bobolo, "obljubljam ti, da ti prinesemo za lo veliko veliko hrane, mesa, ril), sadja in drugega." Po teh besedah je bil videti Rebega dostopnejši, kajti njegovo ljudstvo je bilo že zelo izstradano, ker jc nad deželo zavladala silna suša in sadje se jc posušilo na drevesih.
uNu'irn' i i aiime: 'i.vNnic'A'ir, int.
Ko sta se Bobolo in Rebega zmenila, Ha Bobolo drugi dan prinese pritlikavcem veliko hrane, je Kali Bvvaiia smela ostati incil temi črnci in Bobolo se jc s svojimi oddaljil. Ko so bili že precej daleč, se je Rebega z zanimanjem ozrl v belo žensko in si z dolgim jezikom slastno obliznil velike ustnice!
Soboto, 2. oktobra 1937
'AM ERIK AN SKI SLOVENEC'
Stran i.
PROBLEMI PRISELJENCA
Podaljšanje naturalizacijsk'ih olajšav za veterane
VPRAŠANJE: Služil sem v ameriški vojski tekom svetovne vojne in dobil sem častno od-pustnico. Dosedaj se nisem pobrigal za ameriško državljanstvo, ker sem itak nameraval povrniti se za stalno v stari kraj. Sedaj pa sem se odločil ostati tukaj za vedno in želim postati ameriški državljan. Kaj mi je storiti?
ODGOVOR: Ravno pred svojo odgoditvijo je kongres sprejel zakon, da še nadalje podaljšanje prejšnje olajšave glede bivših vojakov v ameriški vojski tekom svetovne vojne, ki so še inozem-ci in hočejo postati ameriški državljani. To podaljšanje ostane v veljavi do 25. maja 1938. Zato ■ ne potrebujete nikakega "prvega papirja" in morete takoj zaprositi za naturalizacijo. Morate imeti dve priči, ali ni Vam treba plačati nikakih ria-turalizacijskih pristojbin.
Registracije inozemcev, ki so
prišli pred julijem 1924
VPRAŠANJE: Ali je kongres dovolil legalizacijo prihoda onih inozemcev, ki so prišli nepostav-no pred dnem 1. julija 1924?
ODGOVOR: Ne. Zakonski predlog, t. zv. Dies bill, je sicer vseboval tako določbo in Reprezentativna zbornica (House) je sprejela ta predlog, Senat pa ni ničesar sklenil pred zaključe-njem zasedanja. Pričakuje se, da bo Senat kaj storil v tem pogledu tekom prihodnjega rednega zasedanja, ki se začne meseca januarja 1938. Med tem imajo pravico do registracije le oni inozemci, ki so prišli nezakonito v to deželo pred dnem 3. junija 1921.
Naturalizacijske olajšave za incža ameriške državljanke
VPRAŠANJE: Moja žena, s katero sem se poročil 1. 1923, je ameriška državljanka. Jaz sem se vedno inozemec. Ali veljajo za nae kake olajšave za naturalizacijo?
ODGOVOR: Taka poenostavljena naturalizacija (brez "pr-yega papirja") je mogoča le za mozemca, ki so se poročili z a-nieriškimi državljankami po dnevu 24. maja 1934. Isto velja, ako so se poročili prej, ali je že-fta postala državljanka po zgoraj navedenem dnevu. V takih lučajih ni treba "prvega pa-Pirja" in zadostuje triletno bi-
-1
vanje v tej deželi. Drugače mora mož ameriške državljanke vza-dostiti istim zahtevam glede prvega papirja in petletnega bivanja, kakor vsakdo drugi.
Navidezna poroka zavoljo
priseljeniške vize
VPRAŠANJE: Kaj se zgodi, ako se ameriški državljan oziroma državljanka poroči z ino-zemcem oziroma inozemko le za to, da si ta-le priskrbi priseljeniško vizo, ali ne marata živeti skupaj ?
ODGOVOR: Zakon, ki ga je kongres sprejel meseca maja tega leta, določa deportacijo ino-zemca, ki se poroči le v svrho, da si priskrbi izvenkvotno ali prednostno priseljeniško vizo, nima pa nikakega namena izpolnjevati svoje zakonske dolžnosti.
Dokaz o bivanju pred 1. 1906
VPRAŠANJE : Prišel sem v Ameriko 1. 1899, ali ne znam ni za dan ni za ime parnika. Rekli so mi, da zadostuje, ako dokažem, da stanujem v tej deželi že od prej kot 1. 1906, v katerem slučaju mi ni treba nikakega spričevala o prihodu. Kako naj to dokažem?
ODGOVOR: Ako ste živel v tej deželi 1. 1900 in se spominjate natančne adrese, morete zaprositi federalni statistični urad, naj najde Vaš zapis v ljudskem štetju, ki se je vršilo 1. 1900. Pišite na Bureau of the Census, Department of the Interior, Washington, D. C., in dajte informacije o adresi, kjer ste živel Zel PciScl tedanjega ljudskega štetja (census).
Poročne licence
VPRAŠANJE: Ali je res, da neki novi zakoni otežkočajo poroko v Ameriki?
ODGOVOR: Bržkone imate v mislih novi zakon, ki je sedaj v veljavi y državi New York. Ne gre za nikako potežkočo glede dobivanja poročne licence, marveč le za to, da se poroka sme vršiti le po preteku 72 ur, odkar je bila izdana poročna licenca. Enaka postava je v veljavi v državah California, New Jersey in Texas, dočim v državah Connecticut, Massachussets, Michigan, Pennsylvania in v drugih dvanajstih državah morajo zaročenci čakati pet dni na poroko, potem ko so si zagotovili licenca. Namen teh zakonov je, da se preprečijo brze in nepremišljene poroke.	FLIS.
ZA NAŠE GOSPODINJE
UPORABA MEDU V DOMAČIH POTREBAH
V nekako dolžnost gospodinje spada tudi to, da skrbi za zdrav-3e družine in v največ primerih ona prva, ki postreže temu ali onemu, ko kaj zboli. Saj, če Se kateri ne počuti ravno zdraha, se kaj prehladi, je gospo-c'>nia takoj zraven, ki pravi: Malo čaja ti bom skuhala, pre-P°tiš se, pa bo zopet vse v redu.
Poleg raznih čajev, priznanih |n Nepriznanih, bi moral vseka-v0 biti na prvem mestu med, Postni in zanesljivi čebelni med, 0 katerem je bilo že zadnjič podano na tem mestu. Poglejmo, caJ pravijo zdravniki, za kaj v'se med lahko porabiš: . Pi'oti oslovskemu kašlju se Jemlje večkrat na dan eno kav-1,0 žlico ne pretoplega odcedka interne dušice, ki mu ie primera do polovice medu.
Pi'oti ozeblinam se rabi mazi-0 'z enega dela medu, enega c,ela terpentinovega olja in ene-dela lavorjevega olja. r*1'! bolečinah v ustni duplini
Ra * i •
'sta izpira z odsedkom vrtne-; a žajbeljčka, kateri se doda na en kozarec eno jedilno žlico me-
du
m eno žlico kisa.
Nadomestilo za ribje olje je ,lema> napravljena z mešanjem ' Veh delov čainega masla in e,*ga dela medu. Navedeni štirje recepti so odo-
POTOVANJE PREDSEDNIKA ROOSEVELT A



gggGjroty
....



GRAND
I NORTH DAKOTA^ OC1 i i x
r—
'B'U/nSst-------—i MlNN.j
Ipi^G^f^^ LAKOTA !
m i *** I #	J
o, \ f
X /i J^^^Z.....
I ^	r--------b v";	i
\ V* i -SH , ^ Dorado• <	V . A	<> S/ <
%	i '	■ 1 KANSAS: '. MISSOURI * I	.
, ^	^ • J _j1- -'- -,_!r------^	TENNESSEE- ^ - I,
M## ! / ■■
Točasno je predsednik na potovanju preko celih Zed. držav. Gornja slika kaže njegovo pot; debela črta, kod se je vozil v smeri proti zapadu, in s črticami je označeno povratno potovanje.	.	>1
breni od zdravniške zbornice v Angliji.
P šenu (všen ali pereči ogenj) se najprej oddrgne boleče mesto s platnom, na to naveže na boleče mesto v medu namočena platnena krpa, ki se menja vsaki dve uri. To je priporočal dr. Hayward v Crospey, Illinois.
Čebelni med uničuje glivice (trose in bakterije) bolezni in sicer: tekom 24 ur glivice le-garja (tifusa), tekom 10. ur glivice griže (disenterije), vse ostale povzročitelje nalezljivih bolezni tekom enega do pet dni (dr. Sackett, New York).
Kadar se kdo čuti prehlaj enega, naj se vleže v toplo posteljo, naj pije z medom oslajeni lipov čaj ali tudi le zmedom oslajeno vodo, na to se bo vznojil (potil), in prehlad se uniči že v kali (dr. Amal).
Med spravi obisti, ki običajno v starosti premalo delujejo k novemu delovanju (dr. Amal).
Med podaljša življen (dr. A-mal).
Med pomešan z rženo moko v mazilo, pospeši zorenje tvorov, ako se jih ž njim obklada. (To-bitseh, Čehoslov.).
Med je sredstvo zoper gnitje vsakovrstnih ran. Rana, ki se jo z obkladanjem medu zdravi, se zaceli neverjetno hitro. Opekline se ozdravijo brez komplika-
cij, ako se takoj početkom obkladajo z medom (dr. Saiss). -o-
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Gobe v ječmenčku
Operi kvort debelega, okroglega in zbranega ješprenja, ga prevri in odcedi. Zali j ga nanovo stremi kvorti gorke vode, ga osoli ter kuhaj počasi. Posebej duši 2—4 pesti na listke zrezanih, osnaženih gob (n. pr. jurčke, lisičke, parkeljce, mavrake, čebularce ali druge užitne gobe), ki jih duši v dveh žlicah masti ali masla, kateremu si pridejala drobno zrezanega zelenega peteršilja, čebule in strok česna. Ko si dušila gobe četrt ure, jih potresi s ščepom popra in z eno žlico moke; ko se moka prav malo zarumeni, pri-deni gobe ješprenju ter kuhaj
vse še četrt ure.
*
Ohrovtova juha
Srednje veliko ohrovtovo glavo očisti, operi in drobno zreži. Na vročo mast stresi zrezani ohrovt in ga duši približno pol ure. Nato posuj po ohrovju dve žlici moke, in ko vse skupaj porumeni, osoli in zalij z vodo ali juho od kosti. Ko vre pol ure, juho dobro žvrkljaj, nato pri-deni eno zrezano hrenovko ali pa kako drugo klobaso in ko še malo povre, je gotova. Zraven daš
zrezano in opečeno žemljo. *
R5ž z gobami
Operi v pesti riža in kuhaj z dvema, na majhne kosce zreza-nima krompirjema v polovici kvorta osoljenega kropa in polagoma zalivaj z 1 kvortom pe-teršiljevke. Posebej duši na masti (za eno žlico) 2 pesti svežih ali posušenih gob s čebulo, pe-teršiljem in za ščep popra; ko so gotove, jih prideni rižu. Pri-deni tudi še dve žlici rumenega prežganja in eno žlico vkuhanih paradižnikov. Ko vse še nekaj minut vre, postavi kot samostojno jed na mizo.
--o-
PRAKTIČNI NASVETI
Črno volneno obleko, ki je izgubila lepo barvo, osvežiš takole: Goščo od kave prekuhaj, jo precedi in operi obleko v tej vodi. Ali pa položi obleko na likalno desko, pomakaj krtačo v mlačno črno kavo in skrtači obleko. Ko se posuši, obleko zlikaj.
*
Predali pri omarah, mizah
se sčasoma kaj neradi odpirajo. Temu odpomoreš takole: Predale potegni iz omare in jih na-maži s suhim milom. Namazi pa tudi tiste dele v omari, po katerih se predal pir odpiranju ali zapiranju drgne.
ZDRAVSTVO.
NEKAJ O PREHLADU
Glavni del bolezni človeškega organizma v zimskem času tvorijo obolenja dihalnih organov, ki jih na kratko imenujemo pre-hlajenje. Krepke močne nature si tega ne jemljejo kdovekaj k srcu in prehladu ne posvečajo posebne pozornosti. Drugačen pa je položal pri bolj nežnih organizmih in pri ljudeh, ki imajo občutljiva pljuča ali pa so morda že kdaj bolehali za naduho, nosnimi katarji in vnetjem srednjega ušesa. Za take ljudi pomeni vsako prehlaj en je resno nevarnost. Ži-v krst ne ve, kaj se lahko izcimi iz čisto nedolžnega nahoda.
Prehlade zdravimo pogosto s kislinsko terapijo, to se pravi z vdihavanjem hlapov prav rahlih popolnoma neškodljivih kislin. Ta postopek je uvedel leta 1910 prof. dr. S. von Kappf v Monako vem. Imenovani učenjak je dolga leta opazoval delavce v industrijskih podjetjih in spoznal, da so osebe, ki so morale vdihavati kislinske pline, izredno zdrave in odporne ter neobčutljive za prehlad. S sodelovanjem strokovnih zdravnikov, s pomočjo bolnišnic, klinik in sa-natorijev je dr. v. Knappf izpopolnil svojo zdravilno metodo in sestavil različne aparate, ki o-mogočajo vdihavanje kislinskih zmesi in medikamentov v obliki suhega plina. To vdihavanje je mogoče v najpreprostejši obliki izvesti v spalnici med spanjem. Treba je le imeti posodo, iz katere izhlapevajo primerni kislinski plini in jo postaviti v spalnico ali delovno sobo. V bolj zastarelih primerih je treba vdihavati pline s pomočjo posebnih aparatov, ki so pa danes že tako spopolnjeni, da jih človek lahko nosi v žepu seboj. Zlasti v času, ko je navadno razširjena influenca ali hripa, je dobro imeti te priprave vedno pri sebi. Dobi jih človek lahko v vsaki lekarni. Z vdihavanjem kislinskih plinov naj bi se vsakdo razkužil po prihodu iz javnih likalov, gledališč, kinematografov itd. Vdihavanje kislinskih plinov ne vpliva samo zdravilno, ampak tudi preventivno. Kakor pri vsaki drugi bolezni, tako se ie treba tudi pri tej ravnati po načelu, da se je bolezni laže braniti, nego jo zdraviti.
-o-
BEZGAVKE
Zdravniki brez pomislekov odstranijo zabrekle bezgavke, toda znanost si še vedno ni na jasnem glede njih naloge in pomena. Slična operacija ne more imeti nobenih neugodnih posle-
KASPAR AMERICAN STATE BANK
Dolgo znana po zanesljivi postrežbi v vsakem bančnem poslovanju.
Odprta ob delavnikih od 9. ur? zjutraj do 3. ure popoldne.
1900 Blue Island Avenue	Chicago, Illinois
Ta .banka je članica Federal Deposit Insurance Corporation
Pri nas si lahko najamete
Varnostno shrambo
Kaspar American Safe Deposit Co. of Chicago _
die, če so bezgavke samo mez-govodi, ki proizvajajo brezbarvne krvne stanice ali kvečjemu pobijajo bolezenske klice. A če so bezgavke prave žleze z notranjo sekrecijo, kakor mislijo nekateri fiziologi, bi bila pač u-mestna večja previdnost. Dunajska zdravniška zbornica je preiskala v zadnjih letih nad 15 tisoč šolskih otrok v starosti od 13 do 15 let, da bi pojasnila to vprašanje. Opazovanje je ugotovilo 13 odstotkov operiranih otrok. Bezgavke so bile povprečno odstranjene pri vsakem devetem dečku in vsaki sedmi deklici. Ponovno tehtanje in merjenje vseh 8 tisoč dečkov je ugotovilo, da so vsi operiranci težji in večji od svojih sovrstnikov z ohranjenimi bezgavkami. Pri deklicah sledi operaciji samo povečanje telesne teže, dočim se ne opazi nobena nadpovprečna rast. Zdravnik S. Poller, strokovnjak na področju medicinske statistike, je sklenil na temelju teh številk, da so vratne bezgavke nedvomno prave žleze z notranjo sekrecijo. Hormoni, ki jih izločajo, morajo zadržati rast in prenaglo dozorevanje otroka. Seveda ne pomeni to, da bi lahko pospešili starši z odstranitvijo bezgavk razvoj pre-drobnega otroka. Kakor rečeno, še vedno premalo vemo o pomenu bezgavk za organizem. Vsled tega je dopustna ' operacija samo v sili, da bi preprečila nevarne posledice pri trajnih neprili-kah z bezgavkami.
•-o-
PAR ZDRAVNIŠKIH
Pravilo, da je spanje, če traja za odraslo osebo 8 ur in če ležeš zgodaj ter zgodaj vstaneš, je v splošnem točno. So pa zdravi ljudje, ki potrebujejo tudi 9- do lOurno spanje. V tem ni nič bolnega. So pač ljudje, ki po svoji naravi dolgo spijo, in
drugi, ki spijo kratko.
*
Grenka zdravila, ki naj pod-žgejo tek, dosežejo ta namen le tedaj, če jih jemljemo pol ure pred obedom.
* ■■
Odrasel človek zadiha v minuti 12 do 24-krat
*
Krvni obtok je odkril Harvey šele 1619.
TO IN0N0
MOŠKI PREDEJO
Moške, ki predejo mesto svojih žen, imajo samo v Tibetu. In še tukaj so taki možaki doma le v plemenu But j a, ki je staro mongolsko pleme. Medtem pa, ko moški doma predejo, tko in pleto, se morajo pa njihove žene zunaj mučiti s trdim delom, kakršno pri nas opravljajo moški. Vera teh čudnih Butjev pa ni ne budistovska ne hindska, temveč je še iz časov pred Budo. Zaradi tega s? lahko sklepa, da je kultura tega ljudstva silno stara.
-o-
NAJHITREJŠE ŽIVALI
Neki francoski znanstveni list je objavil pregled o najhitrejših, v svobodi živečih živalih. Nekateri znanstveniki postavljajo v tem pregledu antilope in gazele na prvo mesto. Sledijo cebra, afriški noj, ka-ferski bivol in žirafa. Šele po daljšem presledku poidejo na vrsto levi, sloni in nosorogi, ki njih hitrost pogostoma podcenjujejo.
Med pticami stoji na prvem mestu neka arktična raca, sledijo deževnik, fazani, divja raca, prepelica, golob, jerebica, vrabec, vrana in sokol. Med ribami pa je najhitrejša tuna. Ščuka, postrv in los sledijo v precejšnji razdalji. Ta statistika pa ne upošteva hitrosti delfinov in morskih roparjev iz vrste somov.	»
KJE IMAJO ŽENSKE NAJMANJ PRAVIC
Na Novih Hebridih blizu Avstralije živi rod, ki dosledno prezira vse ženske. Njihove žene nimajo pravice vstopati v vsako hišo, hoditi morajo le po stezah in potih, ki so nalašč zanje določene; jesti morajo posebej, verskih (poganskih) obredov se ne smejo udeleževati, prašičjega mesa se ne smejo dotakniti. Če se brat razgovarja s svojo sestro ali ona z njim, ju čaka smrtna kazen.
Čoln, s katerim se je vozila kaka bela lepotica, postane pro-klet; ali ga sežgo ali puste stroh-neti; nihče se ga ne sme več dotakniti.

' DR. C. G. KLEE * :'
f	DENTIST :.
je preselil svoj urad na ■ 805-8 — 5th Street, Room 305 <
Telefon Mi — 4790 i	MILWAUKEE, WIS.
B
V naši pekarni -
dobite SVEŽ NAREZAN K:RUH; vsak popoldan PRAVE MASl'.E-NE BISCUITS (butter biscuits)
V soboto pečemo prave KRANJSKE POTICE.
Sprejemamo naročila za ŽEMITOVANJSKE TORTE in vse druge paitije in veselice. Na zahteva« pečemo meso zastonj.
FRANK F0LTYN
domaČa pekarna
1854 W. 21st Place Tel. Canal 5481 Chicago, 111.
DRAMATIČNIM DRUŠT-
VAM IN VSEM, KI SE ZA DRAMATIKO ZANIMAJO!
Sporočamo, da smo sprejeli zastopstvo ža vso Ameriko za ustanovo, "ZALOŽBA LJUDSKIH IGER" v Ljubljani, ka-> tera zalaga vsa dramatična in druga društva z slovenskimi igrami, katere imenovana ustanova periodično izdaja. Obenem ta družba izdaja edino slovensko gledališko revijo "LJUDSKI ODER", ki je list za poglobitev našega slovenskega igranja In glasilo odrov Prosvetne zveze. Izhaja letno v šestih zvezkih, kateri vsak obsega najmanj po 40 strani drobnega tiska. "Ljudski oder" prinaša poleg člankov v prvi vrsti tekste iger, igric, zborovskih nastopov, deklamacij za Vse različne prilike v teku leta. Zato izhaja v zaključenih zvezkih, ki so po vrsti posvečeni sledečim si dobam cerkvenega in sončnega leta z njiju različnimi prazniki in spominskimi dnevi.
V drugi vrsti pa prinaša "Ljudski oder" tudi najrazličnejše članke ideološke in praktične vsebine. O njih raznolikosti pričajo številna zaglavja, v katera je bogata vsebina vsake številke pregledno razporejena. — Smernice igranja dajejo za. vsako dobo najprej izčrpen izbor iger, ki so zanjo primerne (avtor in naslov igre; založništvo; cena; število oseb; zahteve pozorišča; kostumi; rekviziti; v enem stavku kratka oznaka igre), prinašajo nadalje jedrnatčlanek ideološke vsebine, primeren za tisto dobo. — Zaglavje Narodni običaji odkriva lepote narodnih običajev, spodbuja k njih oživljanju in ohranjanju, daje smernice za to in prinaša tekste narodopisne važnosti ali za praktično uporabo. — Odrska tehnika se ukvarja z vprašanji naših preprostih odrov, 'njih modernizacijo in poenostavljenjem ter z vprašanji pozorišča na splošno.
—	Zaglavje, posvečeno kostumu, bo objavljalo po vrsti slike in kratek opis najvažnejših noš, ki prihajajo pri na-1ih igrah in jna naših odrih v poštev. — V zaglavju o maski bo izhajal najnovejši tečaj o maski in maskiranju.
—	Najobširnejša je Domača igrska kronika, ki bo prinašala, kakor doslej, dragoceno mesečno statistiko predstav po naših odrih, nadalje poročila o ljubljanskem in mariborskem Narodnem gledališču, c igrah v našem radiu, pod skupnim naslovom 'Nove igre' kratke ocene vseh novih slovenskih iger, pod naslovom "Strokovno slovstvo" poročila o domačih in tujih knjigah in revijah, ki govore o igranju. — Zaglavje Razgledi bc naposled prinašalo zapiske o znamenitejših dogodkih po gledališkem svetu.
Na to revijo naj bi se Naročilo vsako dramatično in pevsko društvo, kakor tudi vsako drugo društvo, ki od časa do časa prireja igre. Ta revija bo vam dala ves pouk in vedno nove igre, ki prihajajo na dan. Naroče se jo naj tudi posameznici, ki ' se za dramatiko zanimajo.
Letna naročnina za Ameriko zanaša $3.00, katero sprejema v Ameriki:
KNJIGARNA AMERIKAN-SKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Road Chicago, III.

HIŠE NA PRODAJ
Prodam več zidanih hiš blizu 26. ulice. Dva "fleta" po šest sob $3,800; štiri "flete" po 5 sob $8,500; dva "fleta" !po pet sob $4,300. — V za-ir-eno dam tudi farme za hiVe v mestu. Anton Jordan, 26*22 So. Harding ave., Chicago; Tel. LAWn. 7182.
> SfrSH®w
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Soboto, 2. oktobra 1937 ^
ROMAN 1
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu»
Kratek molk je nastal. Chauvelin je gubal čelo in srepo gledal sključeno postavo pred seboj. Končno se je Žid zgenil, segel v svoj globoki žep in potegnil iz njega pest srebrnikov. Zamišljen jih je nekaj časa gledal, nato pa je mirno dejal:
"Tole mi je dal tujec, ko se je odpeljal z Rubenom, če bi molčal —."
"Koliko je tega?"
"Dvajset frankov, ekscelenca, in jaz sem bil pošten človek vse dni svojega življenja !"
Chauvelin je vzel iz žepa nekaj zlatov in požvenkljal z njimi Židu pred ušesom.
"Koliko zlatov je tule v moji pesti?" je vprašal mirno.
Videlo se je, da ga je hotel izlepa pridobiti. Bal se je najbrž, da bi guillotina in druga enaka revolucijonarna strašila u-tegnila Zidu zmešati možgane. Poznal pa je lakomnost in grabežljivost ljudi njegove vrste.
Zidove oči so se zableščale.
"Najmanj pet, ekscelenca," je odgovoril.
Ali je dovolj, da razvozla tvoj molčeči in pošteni jezik?"
"Kaj hočete vedeti, ekscelenca?"
"Vedeti hočem, ali bi me peljal tvoj krasni voz za tujcem, ki je odšel z Rubenom."
"Moj voz vas popelje, kamorkoli želite, ekscelenca!"
"Tudi k "Blanchardovi koči" —?"
"Ekscelenca ste uganili —?" se je začudil Zid.
"Jo poznaš?"
"Poznam, ekscelenca!"
"Kod se pride do nje?"
"Po St. Martinovi cesti, ekscelenca, in nato po stezi k obrežju."
"Znaš pot?"
"Zakaj bi je ne poznal? Vsak kamen poznam na njej, ekscelenca, vsako biljko poznam ob cesti!"
Chauvelin je molče pometal zlate kos za kosom na tla. Hlastno'se je Zid spustil i a kolena ter jih hitel pobirati. Eden je odtrkljal pod omaro in dolgo ga ni mogel najti. Chauvelin je mirno čakal.
Ko je bil Zid končno spet na nogah, mu je rekel:
"Koliko časa potrebuješ, da pripraviš voz in konja?"
"Pripravljena sta, ekscelenca!"
"Kje?"
"Slabih deset minut odtod. Ali ju hoče vaša ekscelenca pogledati?"
"Ne. Kako daleč me moreš peljati z vozom?"
"Do koče, ekscelenca, in dalje, nego more priti Rubenovo kljuse! Prepričan sem, da bomo našli že dve milji odtod lažnjive-ga Rubena in njegovo mrho in njegov voz in dolgega Angleža v kupu blata in podrtij sredi ceste in —."
"Kako daleč je odtod do najbližje vasi?"
"Na St. Martinovi cesti je Miquelon najbližja vas, slabi dve milji odtod."
"Bi dobil Ruben v Miquelonu svežega konja in drug voz, če bi bilo treba?"
"Bi, — če bo vobče prišel do Miquelo-na."
"Si upaš-?" "Poskusite ekscelenca!"
"Dobro! — Pa povem ti, če si me goljufal, te izročim dvema svojima najkrepkej-šima vojakoma in nadevala ti jih bodeta na sedalo toliko in takih, da se me boš spominjal še v Abrahamovem naročju! Če pa najdemo dolgega Angleža, bodisi na potu ali pri "Blanchardovi koči", dobiš še deset zlatov povrh k temle! Ali sprejmeš pogodbo?"
Spet se je popraskal Zid za ušesom. Pogledal je na zlate v svoji dlani, pogledal strogega Chauvelina, pogledal Desgasa — vin končno dejal:
"Sprejmem."
"Pojdi in počakaj zunaj! Pa glej da izpolniš, kar si obljubil. Sicer gorje tebi in tvojemu sedalu!"
Ponižno in klečeplazno se je poklonil Žid in oddrsal iz sobe.
Chauvelin je bil očividno prav zadovoljen. Pomencal si je roke, kar je pri njem običajno pomenilo dobro voljo.
"Površnik in čevlje!" je naročil Desga-su.
Desgas je odprl vrata in dal naročila. Vojak je vstopil in prinesel Chauvelinu površnik, čevlje in klobuk. V par minutah je "duhovnik" izginil in mesto njega je stal v sobi Chauvelin v ozkih jahalnih hlačah in črnem suknjiču.
"Vi pa," je pravil Desgasu, "stopite h kapitanu Jutleyu, kakor hitro morete. Naročite mu, naj vam da še dvanajst mož. Mislim, da me bodete kmalu došli. — V "Blanchardovi koči" nas čaka delo, upam da bomo končno tam ugnali našo divjačino. "Dušica" je v svoji predrznosti — ali neumnosti, ne vem, kako bi rekel — ostal pri svojem prvotnem načrtu in je šel, da poišče Tournayja, Justa in druge izdajalce na dogovorjenem mestu. Ce jih najdemo, bo dela dovolj pravim. Branili se bodo obupno. Nekaj naših ljudi bo, se bojim, padlo —. Aristi so dobri mečevalci. Anglež je vražje drzen in povrh močen ko vol —. Pa vkljub temu, pet nas bo proti enemu! Ko dojdete voz, ostanite trdo za njim! Anglež bo pred nami. Ni verjetno, da bi pazil na to, kaj se godi za njegovim hrbtom na cesti —."
Spet si je pomencal roke in dobrovoljno potrepljal zaupnika po rami.
"Zanimv lov bo, kaj, prijatelj?" se je zlobno smejal. "Dobro izberite svoje ljudi, Desgas, ljudi, veste, ki znajo ceniti tak užitek —! In nikar mi ga ne ubijte! Privoščili si bomo nekoliko "Dušico", ej, prijatelj, kajne! Nekoliko strahu in groze ji bomo dali poskusiti, tej "Dušici" —! In potem šele —!"
Margareti je stal mrzel pot na čelu —.
XXVI.
ZADNJA POT.
Koraki so utihnili zunaj pred "Sivo mačko".
Desgas je odšel po naročena ojačenja in za njim je Chauvelin zapustil gostilno.
Par minut pozneje je cula Margareta hripavi glas Zida, kolesa so zaropotala po rogljati cesti, konjska kopita so topotala in nato je bilo spet vse tiho.
(Dalje prihodnjič)
f
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS

SiPaDi

sv.Mohorja
Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923.
SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS.
Odbor za leto 1937:
Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: John Falle, Sr., 1937 W. 22nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street, Chicago, 111. Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 W. 19th Street. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, OFM.
Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 W. 21st PI.; Theresa Chermch, 2024
Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. Cermak Rd.; Math Hajdmjak,
2017 W. 21st Place; John Mlakar, 1925 W. 22nd Place. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. Ei Ursich, 2000 W. Cermak Rd. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nd Place.
Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec".
Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, in nič v slučaiu, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika.
IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA
CHICAGO, ILL.
Člani in članice ste vabljeni, da se vdeležite naše prihodnje redne mesečne seje,ki se bc vršila v nedeljo dne 3. oktobra točno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Na seji bodo vam nadzorniki prebrali tri mesečne račune. V bližini živeče člane prosim, da ako je le
mogoče, da pridite plačati svoj asesment na dom, v nedeljo dopoldan pred sejo. Prosim tudi člane, ki ste zaostali s svojim asesmentom da vsaj skušajte poravnati svoj dolg", ali pa vsaj pridite in povejte, kaj mislite narediti.
Z sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik
VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI
vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini,
Dr. sv. Štefana
ŠTEV. 1, K. S. K. J.
Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino.
Odbor za leto 1937-
ANTON BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnik ANTON KREMESEC, blagajnik.

.'■■■•■'■'■.'■■■»■i.......'i'......k......r^TCT
-Mf.
Velikanska razprodaja
Novih in nazaj sprejetih avtomobilov v Chicagi
je zdaj v teku v U. S. Auto Finance Co. 134© W.Wffd Sf
Nikjer na svetu ne najdete take izbire najnovejših vzorcev po tako smešno nizkih cenah.
Vsak izdelek avtomobila je tukaj zastopan — drug ob drugi — nad 300 kar —. 1937 in 1936 — Buicke, Cadillacs, La Salle, Oldsmobiles, Pontiacs, Chevrolets, Chryslers, De Sotos, Dodges, Plymouths, Fords, Nashes, Lafayettes, Studebakers, Hudsons, Terraplanes, Willys, Psck^rds
PRIMERJAJTE — IZBERITE TISTO, KI VAM NAJBOLJ UGAJA IN PRIHRANITE VEC KOT POLOVICO.
Samo pomislite, popolnoma nov avto za samo $395 — z 90 dnevno garancijo in 10 dnevno poizkušno vožnjo.
Imamo tudi preko 200 starih modelov kar, popravljenih in garan-tiranih, 1933, 1934, 1935—Fords, Chevrolets, Buicks, Oldsmobiles, Lin-colns, Chryslers, Packards, Pontiacs, Plymouths — za nič več kakor $45.
NE ODLAŠAJTE - PRIDITE K NAM DANES ALI V NEDELJO.
MI ABSOLUTNO GARANTIRAMO, DA VAM PRIHRANIMO DENAR.
Mi smo največja avtomobilska finančna družba v Chicagi — nad 20 let v biznesu.
NE POTREBUJETE GOTOVINE - SPREJMEMO STARI AVTO KOT PRVO PLAČILO-PREOSTANEK V MALIH OBROKIH DO 2 LET.
Odprto imamo vsak dan do 10. zvečer in odprto je ves dan ob nedeljah.
U.S. AUTO FINANCE CO.
1340 West 63rd Street
Chicago, Illinois
polje
J. M. Tsroik
Morda se celo obesi?
Za zdaj "obupuje vsaj en jezuit nad svojo filozofijo", kakor javlja svojim ovčicam g. Molek. Obupavanje je huda roba, obup nad filozofijo bo še hujša, in lahko se ta jezuit še obesi, in ker držijo jezuitje močno skupaj, se še lahko vsi skupaj obesijo. Meh za smeh.
Še malo za smeh. Stvar pa je silno važna prav osebno. Precej dam na jezuite in njih filozofijo. Ako bi se jezuitje začeli obešati, ko že obupuje vsaj eden, bi še jaz moral poseči po štriku. Sramotno bi bilo za-me, pa tudi važno, malo mora biti važno tudi za g. Molka, ker bi se drugače ne koračil tako široko o tem šmentanem obupu. Tako-le je zatrobil in pomazal pod nosom svojim: "Društvo jezuitskih filozofov iz misisipi-ške doline je imelo konferenco, na jezuitski univerzi Loyoli v Chicagu in jezuit Leonard H. Otting iz Clevelanda je na tej konferenci bridko tožil, kako njihova krščanska filozofija in etika ne moreta doseči široke a-meriške mase. Citiral je statistiko, katera kaže, da se v Združenih državah vsako leto izvrši do 12 milijonov nepo-stavnih operacij na ženskah (splavov) in razporoke se tako množe, da danes že pride na vsakih pet porok ena razporo-ka.
"Ker naša lastna filozofija odklanja ta prakticiranja, mi prihaja na misel, da mi le otepamo zrak", je pripomnil jezuit. "Nekaj je narobe z nami, da ne moremo pridobiti ameriškega ljudstva za trdne krščanske ideje," je dodal.
Še slabše je na polju političnih, ekonomskih in socialnih idej, je dognal jezuit Otting in priporočal je za jezuitske šole popolnoma" nov kurz političnih, ekonomskih in socialnih doktrin. Stari kurzi ne drže več!"
Smatram, da je to prav vestno in natančno pouzeto po kakem poročilu,katero je prišlo morda prav od istega jezuita. Poročilo je vrlo temno, žalostno, priznam. Na sebi prav nič novega. Mozes govori na Sinaju z Bogom, ljudstvo pa pleše okoli zlatega teleta! Prav isto se dogaja dandanes na vseh poljih, ki segajo v moralično in versko območje, recimo v območje kr> ščanske filozofije, saj je jezuitska prav ista. Vsak razsoden človek bo iz vsega, kar je povedal jezuit Otting, sklepal, da je treba ubrati malo drugačna pota, rabiti povsem moderna sredstva za uveljavljenje krščanske filo-
zofije in njenih načel, ker res bi ne bilo dosti pomaganega s to filozofijo, ako se množice za njo ne zmenijo. Pravilno bo tudi,da res nekaj manjka na strani tistih, ki uče to filozofijo, ako nauki in moralne zahteve ne preidejo množicam v kri in meso, in se te množice ne zmenijo za to filozofijo, operirajo, da je vse krvavo, kontrolirajo, da se vse kadi in bo kmalu skon-troliran zadnji otročiček. in se razporočajo da ostajajo kaki cigani daleč za njimi. Tako je in hudo žalostno je, ker je tako. Ali naj se "filozofi" vležejo na trebuh in —. obupno zatarnajo, da nič ne izda, vržejo, kakor pravimo, puško v koruzo ? Kdor pozna zgodovino, pozna tudi to. na sebi jezuit ni povedal prav nič novega. Rekel je le, da mora biti orožje pri novih razmerah moderno, in nekaj bi bilo krivo na naši strani, ako bi orožja ne zmodernizi-rali. To je vse, in je bilo že od početka tako.
(Konec prihodnjič)
-o-
Z LJUBLJANSKE NOVINARSKE RAZSTAVE Kako mnogo čitajo Slovenci je razodela novinarska razstava na jesenskem vel esej mu od 1. do 12. septembra. Po statističnih podatkih je krožilo n. pr. 1. 1935 v splošnem prometu časopisja na področju poštne direkcije v Ljubljani 22,030.688 izvodov, v veliki savski banovini 27,550.886 izvodov, na področju Belgrada, kjer je osredotočen ves kulturni vpliv širokega zaledja, 62,856.-393 izvodov. Daleko manjši je promet časopisja v dunavski banovini, 14, 355.187 izvodov, v drinski in zetski banovini skupaj 4,841.302 izvoda, v primorski in vrbaski skupaj 2, 251.194 izvodov in v morasko-vardarski banovini 2,251.194 izvodov. Ako bi te množine izvodov časopisja porazdelili na prebivalce sedežev poštnih direkcij, odkoder kroži največji časopisni promet na deželo, bi prejel Ljubljančan po 365 izvodov, Belgrajčan 225, Novosadčan 180, Zagrebčan 153, Sarajevčan 58, Splitčan 37, Skopljanec pa 19 izvodov listov. Razstava je pokazala, da so Slovenci najmočnejši izvozniki svojih listov rojakom v inozemstvu, glede uvoza tujih listov, kjer v veliki meri odloča tujski promet pa je Slovenija spet v isti višini z najmočnejšim tujsko-promet-nim dovozom časopisja v savski banovini.
Oglasi v "Araer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh!
1
1
i
''IMIMIJMfMfMJiMIMfk
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za selq zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1Q53 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088	IS
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1911 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4G11 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANl
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.