278. številka. Ljoblja. rek 4. decembra XXVII. leto, 1894 Ishaja vsak dan arveAeiS iziraSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman sa avitr o-ogerek e dežele ta vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jede« Ntesoo l gld, 40 kr. — Za Ljubljano hroa pošiljanja na doni za vee leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom račuua se po 10 kina rneuec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tule dežele toliko več, kolikor pofitnina znafia. Za osna ni I a plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiuka. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Shod zaupnih mož v Ljubljani. Čutimo so dolžno, đa Svoja poročila o tem shorln pnpolnirno po sterJOgrafiČDeifl zapisniku. Ko je bil izvoljen biro shodu, izpregovoril je predsednik g. dr. A. Ferjančie: Slavna gospoda! Jako se čutim počeščenega, da me je ta odlični, danes zbrani zbor slovenskih zaupnih mož postavil zborovanju za predsednika. Jaz pa si bodem vestno prizadeval dovršiti nalogo, ki sem jo s tem sprejel in ki je zame prav tako častna, kakor težavna. Upam pa in pristavljam prošnjo, da se vsak govornik omeji kolikor moči na kratko , in zatorej predlagam, da bi noben govornik o svojem predlogu, ki ga bode stavil, ne govoril dalj kot 10 minut in vso to s tem namenom, da danes točno in vestno izvršimo precej obširen program, kateri si je stavil osnoval ni odbor. Slavna gospoda ! Veliko veselje me navdaja, ko gledam, da se Vas je toliko nabralo iz vseh pokrajin slovenskega ozemlja na goli naš klic, da bi prišli na posvetovanje, na shod zaupnih mož. Ta sliod, slavna gospoda, se ni pripravljal mesece in mesece, zanj se ni agitovalo, a vender ste v toliki množini posetili ga in prispeli ta sem skoro iz vseh krajev slovenskih, in to iz prepričanja, da je ta shod potreben. In to prepričanje nas navdaja z nado, da bode rodil najboljši sad. Ker se mi pa vidi, da je postalo stanjo posebno zadnji čas kočljivo, pričakujemo od vsakega, kdor želi, da se ohrani med nami sporazumljenje in solidarnost med našimi poslanci, naj se poprime prilike, da t«j svoji želji da duška. Vsakdor, ki hoče pomnožiti vrsto tistih, kateri hočejo narodno zastavo visoko držati in nočejo zamenjati je z neko drugo zastavo, pridruži naj se nam! Dosedaj smo imeli Slovenci skupne nasprotnike, Nemce in Italijane. Bili so nam nasprotniki dosledno in so nam še vedno nasprotniki, ki naših teženj nikdar niso podpirali. Žalibog, da so nam v zadnjem času nastali tudi nasprotniki v naših vrstah in imamo vsled tega boj na mnogo strani. Ona druga stranka je to zakrivila, da se borimo doma drug proti drugemu. Zatorej bodi vsak za narodnost slovensko in blaginjo narodovo! Mladenič naj žrtvuje svoj mladeniški ogenj narodu, starejši naj daruje v korist naroda svojo modrost in izkustvo; vsak naj si poišče svoj delokrog, ker nikogar ne, moremo pogrešati! Razlika ostane le v formalnih ozirih. Starejši in mlajši ljudje ne mislijo vselej o istih stvareh jednako; ali v bistvu moramo biti vsi složni in razumemo] se. Tako delovanje in to razumijevanje naj bi se pričelo z današnjim shodom. Točk, katere hočemo razpravljati, je veliko, vender kdor jih je prečital , razvidel je, da hočemo sistematično pečati se s tem, kar nam je v bližnji bodočnosti najbolj potrebno. Kdor to stališče upo števa, ta bode umel, zakaj se pečamo z reelnimi vprašanji in zakaj se malo spuščamo v načelna vprašanja. Ali vse besede, vsi sklepi, ki bodo gotovo prešinjeni od želje, koristiti narodu, ostale bi le besede in sklepi, ako no sledi besedam in sklepom tudi dejanje. Treba je, da se organizuj emo! Zaslišali bodete naš načrt in uverjen sem, če ga izvedemo, bode imel blagotvorne nasledke. Pogrešamo marsikaterega zastopnika. Ali to naj nas nikakor ne moti. Uverjeni smo, da se sedaj še naši protivniki prepričajo o naših poštenih namerah in stopijo v naše vrste. Osobito pogrešam več zastopnikov iz Štajerske. (Klici: „Saj so tu, saj je zastopana Štajerska!") Č« je močno zastopana, me to tembolj veseli! V obče so oni udeležbo odklonili. Oni so se dali voditi zgolj po razlogih, da se tak razdor ne pojavi tudi na Štajerskem , kakoršen mi obžalujemo na Kranjskem. Vender pa, mislim, lahko so se zadnje čase prepričali o tem , da nismo mi zavira skupnemu delovanju. In na skupno delovanje za solidarno zastopanje slovenskega naroda, na to in za to hočemo posebne sklepe storiti in to željo danes posebno izraziti. Kolikor je v naših močeh in kolikor se strinja z načeli, katera so dosedaj vedno veljala za prava, pripravljeni smo, sodelovati z ono drugo stranko; dalje iti, nam prepoveduje naše prepričanje in narodna čast. (Dobro-klici!) — Kar se tiče izjave slovenskega dijaštva, nam je čas prepičlo odmerjen, da bi se že danes mogli i njo baviti. Sedaj pridemo na posvetovanje samo. Na razpravo pridejo iz reso-lucijskega načrta točke, oziroma odlomki, (čita): LISTEK. 0 e ž n i k. (Humoreska. Ćeiki spisal Svatopluk Čech ) Nedavno te je zvršila preceišoja apreraena v mojem življenji, kupil Hem ai dežufk. Kar me do tega pripravilo, je kratek roman, katerega hočem tu nesebično objaviti čitatelju. Z ljubeznijo se kai rad obotavljam. 2» neko-likokrat nem račuojal, z najugodoejfiim vetrom pluti naravnost v pristanišče zakona, ali preteto obotavljanje me je vedno prisililo neposredno pred uhodom sneti jadra. Pri zadnji taki ekspediciji sem dospel precej daleč. Šlo se je za ustop pri družini ljubljenega dekleta. Igral sem Že z gospodom Pulpaoom, tako ne Je imenoval moj tast in spe, prav prijazno mlin, smel sem božati grdega kužka gospe Pulpanove, samo dražestni Juliji bo približati mi do zdaj fie ni bilo mogoče. Pred kratkim sem zopet posetil gospoda Pulpana Tam sem bil svedok male domače scene. Gospodar se je trdil nad soprogo, ker je ta dozvolila, da je Sla hči nama v neki koncert. Razume se samo ob sebi, da je bilo meni nekako čudno pri srci in da me danes upanje na igro .mlin", muka, katero mi ja drugače osladil poreden pogled dveh lepih očes, danes ni moglo ukleniti. Priporočil sem se kmalu izgovorivši se na važno opravilo. Zaman me je gospod Pulpan opo zarjal, da se zuaaj bafi izliva precejšnja ploha. Končno roe odpuste, ko bo mi bili usilili dežnik, kojega palica je bila sicer starinska, na njej pa je bila razpeta novosvitla svila. Ta dežnik je bil dragocen spominek v družini. Z njegovo pomočjo sta se namreč pred toliko in toliko časom prvič približala gospod in gospa Pulpan, ko bo zadnja, tedaj še mlada, neizkušena devičic«, ni upala odbiti pomoči nekega galantnega mladega gospoda, ko jo je nepričakovano iznenadila velika ploha na ulici. Gospod Pulpan je v šali rad pripovedoval o tem dogodku z dežnikom in gospa Pulpan je vedno zardela pri taki povesti. Vzprejel sem ta Bpominek z dostojnim spoštovanjem in ko to storim, šine mi bliskoma drzna misel v glavo. Boječe jecljam, da bi v slučsju, če dež ne preneha, jaz lahko počakal pred koncertnim lokalom, mimo kojega me tako privede moje opravilo, gospodično Julijo in jo e dežnikom spremljal domov. Dovoli se mi. Do konec koncerta pa je bilo še dolgo. Taval sem torej počasi po ulicah. Pri lom je v meni do- I. Vsi za ohranitev slovenskega naroda in njegove zemlje , za gojitev in nekršeno javno veljavo slov. narodnosti, njegove vere in slovenskega jezika vneti Slovenci, katerim je zlasti tudi pri srci, da se razvija kulturna vzajemnost z drugimi slovanskimi plemeni, naj se za odločno in neomahljivo delo v ta namen združijo in organizujejo po vseh slovenskih pokrajinah. V. Obrača pa naj se tudi vsa skrb na ohranitev versko-nravstvenega in dinastičnega čuta. VI. Konštatuje in obžaluje se, da se je deloma osobito na Kranjskem zapustil slovenski narodni program, ter ustvaril drug program, v katerem se slovenska narodnost ne nahaja kot smoter in kateri daje potuho popustljivosti in brezbrižnosti v narodnih vprašanjih, kakor osobito na obžalovanja vreden način dokazuje od narodnega deželnega odbora kranjskega izdana in od one strani odobravana prepoved samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani. Priznavajo se pa načela katoliške vere kot trden temelj razvoju slovenskega naroda, ter se izreka želja, da bi na tej in na narodni podlagi zložno sodelovali vsi Slovenci v težkem boji za narodov obstanek. VII. Sedaj organizovano delovanje mej Slovenci v vse te namene na Koroškem Primorskem in Štajerskem naj pripoznajo in krepko podpirajo vsi Slovenci in istrski Hrvatje. Na Kranjskem pa naj se v iste namene združijo in organizujejo vsi Slovenci pod starim imenom slovenskih rodoljubov kot „narodna stranka". Poročevalec k tem točkam g. Luka Svetec izpregovori: častita gospođa! Govoriti mi je najprej o prvi točki. Slišali ste jo, prebrala se Vam je in jaz le na kratko omenjam, da je v nji zapopaden klic, da se zberemo in združimo vsi v obrambo slovenske narodnosti, v obrambo svojega narodnega jezika, v to, da našemu jeziku pridobimo veljavo povsodi v javnem zorel sklep, porabiti priliko, ko sprem m gospodično Juli;o, v to, da ji konečno odknjem svoja čustva. Častitljivi dežnik naj v drugič služi v to, da združi dvoje mladih src v ljubezni. Z živimi bojami si naslikam pred očmi ta trenutek. Sa aotna ulica, po-mladnji dež, tiho padajoč na razpet svilnati dežnik, pod njim mlada, lahko se me dotikajoča ljubljena deklica — oba zreva sanjavo izpod skrivališča v odskakajoče vodene kaplje na cesti, kakor dvoje ljubečih se ptičic v gnezdu pod vsrno streho . . . že ji stiskam roko in šepetam vse . . . Še trenotek, in trdno sem odločen za važen korak. Mej tem pa je bilo fie dovelj časa do tje, najmanj fie dve uri. Pogled sa svitlo, nad bodifičem se zibajoče skledico me spomni, da so brada in lasje dolgi bolj, nego je treba. Stop m torej v brivnico. Tu sedi namazan z milom in zavit v plašč, potresen s pudrom, mlad človek, čedne postave, kateri mi je pa na prvi pogled bil zopern. Jaz ne ljubim tacih podvzetno gledajočih mladib zijalov z belimi zobmi pod črnimi brki, katerim odaeva iz očij vera na njih nepremagljivost. Moral sem čakati in poslušati nezmiseloo čvekanje dobro plačanega brivca. Konečno zapusti bahač brivnico, noseč kopico gavranočrnih polžastih kodrov nad gladkim, belim življenju, kakoršna mu gre po postavi. Častita gospoda ! Jaz mislim, da mi tega ni treba na široko dokazovati, da je tak narod, kogar jezik nima veljave v javnem življenji, obsojen na narodno smrt. Mi pa tega nečemo, mi hočemo, da naš narod živi in napreduje. Torej kličem vsem: Združimo se v .skrbi za svojo narodnost, združimo se pa tudi dušno z našimi slovanskimi brati. (Dobro!) Gospoda moja! Ta zveza je bistvene važnosti. (Istinat) Tej zvezi se imamo zahvaliti, da je naš slovenski jezik v kratkem času, bi rekel komaj v kakih par desetletjih napredoval do take stopinje, do katere je nemški jezik potreboval mnogo stoletij. Le zveza z naprednejšimi narodi slovanskimi in njih zastopniki nam je olajšala naš boj in omogočila v kratkem času toliko napredovanja. Mi Slovenci smo majhen n rod, zatorej le, če ostanemo živa veja na mogočnem deblu slovanskem, le tedaj se moremo nadejati boljše prihodnjosti. (živio !) častita gospoda! — Naši protivniki tudi dobro vedo, kake važnosti je ta zveza za nas, Slovence! Zato skušajo nas od tega odvrniti in nam obtožiti tako zvezo s tem, da nas na vse mogoče načine obrekujejo, — da nam celo podtikajo politični panslavizem, na katerega mi niti v sanjah ne mislimo. (Dobro!) To, častita gospoda, nam ravno dokazuje, kako važna zveza je zveza naša z drugimi Slovani v Avstriji in da se te zveze kolikor mogoče krepko držimo, to nam priporoča I. resolucija. — Častita gospoda, da Vas ravno sedaj kličemo v tako druženje, ki je navedeno in omenjeno v prvi točki, vzrok je to, da so se naše politične razmere v najnovejših časih zelo zelo na slabo obrnile. Za grofom Taaffejem, kateri nam sicer tudi ni bil posebno naklonjen, kateri je pa za nas imel to dobroto, da je malo v kot potiskal nemške levičarje, naše najhujše nasprotnike in da jih ni pustil do nadvlade, to moja gospoda, je dobrota, katere mu pač ne bomo pozabili — žalibog on je padel, nastala je koalicija in veste, kaj to pomeni?! — Prišli so do vlade spet uaj-strastnejši protivniki naši, stari nasprotniki in vrhu tega si je koalicija postavila za svoj program varovati narodno posest. To se pravi: Nemcem in Lahom ohraniti tudi za naprej njih krivično posest (Dobro!) in zadržavati narodno ravnopravnost, do katere imamo po postavi trdno pravico in za katero smo se dozdaj, že več ko 25 let na vso moč potegovali. To zadržavati, ter združevanje narodov slovanskih braniti, to je poglavitni namen koalicije. Koalicija pomeni res prevrat, pa za nas ne na bolje, ampak na slabše, ter bi si naši nasprotniki svojo prevago radi ohranili se za daljno prihodnjost. To je vzrok, da zdaj glasno odmeva od jednega kraja do dru -zega klic: „Na noge, branimo se!" (Dobro! Živio!) Toliko o točki I.! Preidem zdaj k prvima dvema vrstama V. točke, namreč: MNaj se obrača naša skrb tudi na to, da se ohrani v našem narodu verskonravstveni in dinastični čut." Kar se tiče te točke, mislim, da je ni treba na dolgo zagovarjati. Naš narod je bil vedno zvest svoji veri in naša stranka ni storila nikdar kaj tacega, kar bi narodu slabilo verski čut. Nasprotno ! Pri vsaki priložnosti, ko je narodna stranka očitno nastopala, bilo je prvo izkazati svoji veri spoštovanje, svojim duhovnikom čast. Kaderkoli je nastopilo pri kateri koli slavnosti kako narodno društvo očitno med narod, prva pot je bila v cerkev — (Istina!) in slavna gospoda! na prvo mesto smo posajali svoje duhovne pastirje. To je naš zagovor in ta naj nas opravičuje proti hujskanju io natolcevanju tistih, kateri ne nehajo očitati nam, da od vere odpadamo. Ljubezen do naroda obsega vse, kar je narodovega, torej tadi njegovo vero in naš narod je živoveren, zatorej bo vsak pravi narodnjak to vero narodovo visoko cenil in spoštoval. Tudi, moja gospoda, kar se tiče di-nastičnega čuta, mi ni treba mnogo govoriti. Zvestoba do svojega vladarja in dinastije je našemu narodu že urojena. Ko smo pred 10 leti slavili 600letnico, odkar je združena kranjska dežela z našo visoko vladarsko hišo, konštatovalo se jo, da naš narod nikdar ni prelomil te zvestobe in kakor po Kranjskem, tako je bilo po vseh druzih slovenskih pokrajinah, tako da lahko rečemo s pesnikom : „Hrast se omaja in hrib, Zvestoba Slovencu ne gane . . . in kakor smo mi zvestobo do presvitle vladarske obitelji od svojega rojstva varovali in jo ohranili dozdaj, tako naj jo ohranijo tudi naši mlajši: Torej, častita gospoda, Vam priporočam tudi ti vrsti, prvo in drugo od V. točke v pretres! Sedaj pa pridemo do VI. točke. — Častita gospoda! Malo tesuo mi je tukaj pri srcu in jako kočljivo je to vprašanje, zatorej prosim potrpljenja, C* bi na primer preveč na dolgo raztegnil razgovor ali če bi mi kaka beseda ušla, katera se da zavijati. Obžalujem in gotovo vsi obžalujemo to, da se je zlasti pri nas na Kranjskem deloma zapustil narodni program, — da se je osnoval nek drug program; saj Vam naravnost rečem: program katoliškega shoda, katerega mi ne moremo po vsem potrditi, kajti ta program nima v sebi narodnostnega načela, narodnost temu programu ni smoter, in to je čisto naravsko! Ta program bi imel biti in je tudi verski program. V verskem programu pa, gospoda moja! že samo na sebi ne more biti narodnostno vprašanje na prvem mestu in to v resnici tudi ni. Ne bomo rekli, da niso zraven možje, ki so dobri rodoljubi, ali to niso vsled programa, to so oni po svojem rodoljubnem čutu; program jih na to ne veže, on je tak, da mu pristopi lahko vsak, tudi če ni naroden, če je v narodnosti mlačen, če je tudi narodnosti nasproten, vsak lahko pristopi temu programu; in tako, gospoda moja, se je žalibog tudi zgodilo. — Ponuja se Vam ravno v teh resnih časih vzgled in sicer ko je šlo za jednojezične napise v Ljubljani: takrat se je ravno pokazalo, da tisti, ki stoje za omenjenim programom, ne morejo odločno braniti narodnega stališča. (Burni klici: nečejo, nečejo!) Častita gospoda! Ne bodete zamerili, če vam na kratko to razložim. — Mestni odbor Ljubljanski je z ozirom na to, da po druzih mestih, kjer imajo Nemci večino, kjer so pa znatne slovenske manjšine kakor v Gorici, Celji, Trstu, z ozirom na to, da imajo po teh mestih le nemške ulične napise in da se Slovenci zastonj prizadevajo, da se tukaj napravijo napisi tudi slo venski, z ozirom na to je mestni odbor Ljubljanski sklenil tudi v Ljubljani napraviti samo-slo-venske napise. (Dobro!) On je to utrjeval s tem, kor so Nemci, kjer so v večini, označili nemški značaj dotičnega mesta, čeravno ni popolnoma, temveč le deloma nemški, s tem, da so napravili samo-nemške napise, naj se označi v Ljubljani z napisi tudi to, da je Ljubljana slovensko mesto. Torej, slavna gospoda, to je storil mestni odbor ali bolje, hotel je storiti I Ali kaj se zgodi?! Ugovarja precej vlada. Vlada ima zmiraj dvojno mero, s katero meri drugače za Slovence, drugače za Nemce. (Res je, istina!) Dopustila je vlada to v Trstu, v Gorici, pri nas je ugovarjala. Ali mestni odbor je šel na višje mesto in upravno sodišče kot najvišje sodišče je spoznalo, da ima mestni odbor Ljubljanski pravico to storiti, — ali zdaj pride naš deželni odbor in se postavi na vladno stališče, (velik nemir), na vladno stališče in prepove — ali izreče to za krivico, kar je najvišje sodišče spoznalo za pravico (Dobro!) Častita gospoda ! To je gotovo le bilo mogoče, ker so v njem možje, spadajoči pod omenjeni katoliški program (Žalostno!) in ker so našli ravno od tiste stranke potu ho. Drugače gotovo ni mogoče. — Tu imate vzgled, da ta program ni odločno naroden, ampak podpira narodno popustljivost, narodno mehkobo, narodno mlačnost! To pa še ni vse, ampak še drug vzgled Vam povem, — to je bilo brati te dni v časnikih. V deželnem šolskem svetu je bila namreč obravnava o sklepu našega dež. zbora, naj se pri nekaterih predmetih na višji gimnaziji slovenski jezi k rabi kot učni jezik in tu je ravno jeden član te naše katoliške stranke (Čujte, čujte!), bi rekel jeden naj-odličnejših mož, jeden stebrov te stranke (Klici: dr. Klofut ar!) _ ne samo nasprotoval temu od deželnega zbora sklenjenemu predlogu, ampak je še povdarjal, da se tudi na nižji gimnaziji preveč slovenski uči (Tako? To je nečuveno! Drzno, sramotno!) in da bi bilo dobro to omejiti. (Kaj?! Vmes smeh i u veselost.) Častita gospoda, ta stvar je premisleka vredna! Le mislimo si: deželni šolski svet se ima sedaj v kratkem prenoviti. Naj pride k temu članu še jeden jednak član od škofijstva in 2 taka člana od našega deželnega odbora, lahko si mislimo, moja gospoda, kako se bode potem godilo našemu slovenskemu šolstvu na Kranjskem in kakošen vpliv bode to imelo na šolstvo po drugih slovenskih pokrajinah. (Klici: in pa na vero tudi!) Ali častita gospoda, še jeden vzrok je zakaj mi temu programu ne moremo pritrditi. Rekel sem, da jfe verski program — vendar moram omejiti ta izrek, da rečem: imel bi biti verski program, — in kot takemu bi mu mi kot narodnjaki ne nasprotovali. Ali ta program se je izvrgel v političen program in sicer v tak politični program, da ga nikakor ne moremo sprejeti. Izdalo se je namreč geslo na katoliškem shodu in to se tudi razpravlja še naprej po časnikih te stranke: .Škofje naj bodo tudi naši politični voditelji!" — To se pravi: Škofje naj imajo tudi v posvetnih rečeh prvo besedo! — Častita gospoda! To je stvar velicega pomena in vredna, da si jo natančno ogledamo! 1.) Kristus, naš Gospod ni tako učil, Kristus je strogo ločil božje od posvetnega, de al je sam : „Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega!" On, ko gaje hotelo ljudstvo za kralja BaV" Dalje v prilogi. iu rudečim obrazom io zgovorni brivec vzame mojo glavo v roke. — Uporno friziran korakam zopet po ulicah. Še vedno sem imel dovolj časa. V kavarni pregledam {Častiš, pomudim se v prodajalnici du bana in konečno se sprehajam, utopljen v misli, sem in tje po cesti pred koncertnim lokalom, iz kojega bode v kratkem stopila svećenica m< jih sanj. Na novo začnem Blikati z najbujnejšimi barvami svoje domišljije oni zlati hip, domišljam si, kako se bode po moji izpovedi ona v Iju bežni privila k meni in se bode napnu sladko šepetanje spojilo s šumljanjem padajočega dežja. Prepustim se sladki nadi, da bodem uslišan! — Tedaj trčim na nekega znanca „Prijatelj, kam ?" me ogovori. .Iu pred vsem: Povej mi, dečko, kaj hodite vi gospodje literatje s tako posebno ljubeznijo brez dežnika po dežju Vu To ironično vprašanje me zadene kakor strela z jasnega neba! Zdai sele najtdenkrat opaž m, da že Bog zna kako dolgo hodim brez vsake strehe po peročem dezji. Dragocenega dežnika ni več! Vrag si ga vedi, kje ga je pozabil' Vaekako se taki pozabljivosti ni čuditi pri Človeku, ki že trideset let brez dežcika potuje po tej umazani dolini. Premišljevanja vredna je vaekako pojav, da se večin« naših hteratov brezbrižno, da, skoraj ustan-tetivno odreka tako važnemu orodju, tfakeršno je brez ugovora dežnik. Bog ve, kaj je vzrok te nenavadne činjenice. Morda ga zaničujejo zato, ker obično ves svet nosi dežnik in genijalen pisatelj iz dna duše sovraži vsakdanje navade ljudij. Drugače si res ne morem raztoimačiti stvari. Hvala Bogu, minuli bo zlati časi češkega založništva, ko je zvezek peunij zal t.a k plačeval s klobaso in kislim zeljem, roman z obnošenim površnikom. Dandanašnji pisatelj si že lahko, ako je le nekoliko vnet za to, iz dobička svoje navdušenosti kupi pošteno hišo, kam šele dežnik! Naj bo temu že kakor hoče, res pa je, da je pri naših pisateljih opaziti čutno pomanjkanje dežnikov. Čudim se samo, da do danea še ni nihče izmej številnih kritikov opozoril na ta nedoBtatek. Jaz sem jeden izmej onih natančnih književnikov, ki, huteč si izbistriti um, oplemeniti ukus, prav pazno prečitam vse književne ocene, ki izhajajo v vseh naših političnih in zabavnih listih, v znanstvenih in neznanstvenih, mestnih in podeželnih spisih in Časnikih, pa nisem še nikjer prišel niti na najmanjši Bled, da bi se omenjala ta napaka. Io vendar je jasno, da napominana okolnost precej škodljivo upliva na pisateljstvo. Kakor kažejo ombrometnčne tablice, ho v naši dežo i nalivi jako gosti. Ako se uvažuje, da pisatelj na cesti nikdar ne preneha z odkrivanjem, tu pozdravi svojega dobrotnika, tam se zahvali svojim čestilcem, je razumljivo, da sprehod po držji ne more koristiti njegovi glavi, zlasti ne, ako je katera izmej onih častitljivih glav, na katerej bi tudi najljutejši naaprotoik ne mogel skriviti niti jednega lasu, razven v biihbIu prezgodnje sodbe. Seveda, v taka razmotrivanja se spuščam šele sedaj, ali sedaj je prepozno, loviti srečo. V trenutku, ko me je prijatelj opozoril na pozabljen dežnik, mislil sem samo jedno, in to je bilo: dragoceni spominek moram dobiti nazaj, naj velja kar hoče! Kako bi bil zamogel brez njega stopiti pred Pulpanovo dvojico? — V dežju dirjam nazaj v prodajaloico duhana, tam ga ni. Tako tudi v kavarni n so vedeli ničesar o kakem dežniku. Io sedaj k brivcu! Res, tam v kotu je stal nek dežnik. V prvem veselji ga zgrabim, ali — o Bog, platno je bilo sicer ihto, ali drugačno držalo ! Ne«do je mesto svojega vzel dežnik gospoda Pulpanal Brez dvoma oni zijal, ki je bil z menoj v brivnici, ali — brivec ga ne pozna! BI je akrajni čas, da grem pred koncertni lokal. Zgrabim toraj I J Prilog* ^fllovenskema Naroda" &fc 278, duž 4. decembra 1894, narediti, se je skril (Tako je!) in pred Pilatom, ko je bil obtožen, da hoče biti judovski kralj, je odgovoril odločno: „Moje kraljestvo ni od tega sveta!" (Dobro, dobro in plosk), častita gospoda! Ako mi z verskega stališča že ne moremo pritrditi temu geslu, še manj pa 2.) z uvirom na nasledke. To geslo, častita gospoda, ni novo, tako geslo se je izdajalo v srednjem veko (Klici: žalibog !), takrat so to trdili seveda v čisto drugih razmerah, takrat so rekli: „ Papež je vladar celega sveta, papež imej povsod prvo besedo!" — To je bilo pred mnogimi stoletji in tudi takrat so vsled tega nastali prepiri, nastale so zmešnjave, dolgoletni hoji in vojne in nazadnje je zavladala mej posvetnj^ki in mej duhovniki taka popačen oh t, da je nastal splošen klic: .Popravka je treba človeški družbi, cerkev naj se reformira pri glavi in pri udih!" —in prišla je reformacija, katera je odtrgala od papeštva cele dežele in države, ki so odtrgane do današnjega dne. Pa ue hodimo tako daleč nazaj, poglejmo mi le v našo najnovejšo zgodovino. Nedavno volil s;- je na Notranjskem nov deželni poslanec. Tam je že šlo po tem novem geslu; ali se pa, častita gospoda, spominjate, da bi se bilo kedaj toliko strasti, toliko zmerjanja od jedne strani do druge čulo, da bi se bile besede „lar" in „farški" in nazaj „brezvernik, brezboinik" tolikrat slišale, kakor pri tej volitvi? — Častita gospoda! Drugo leto b 'tno imeli mi dežel-nozborske volitve; mislimo si, da ce bo delalo zopet s tistim geslom, mislimo si, da bi to, kar se je godilo na Notranjskem, razširilo se čez celo kranjsko deželo in da bodo tisti izrazi in tisto zmerjanje odmevalo od jednega kraja do druzega, slavna gospoda, ali mislite, da se s tem res poživi vera (Klici: greh se dela!), ali ni največja nevarnost, da podivja duhovščina in ljudstvo in da nastane popnčenost, kakor je bila v srednjem veku? Toraj tudi iz tega stališča mi ne moremo program i nasprotne stranke pritrditi. Će pa mi vprašamo, kako je neki naša duhovščina na jedenkrat prišla do tega programa, ki v naših razmerah ni čisto nič utemeljen, da se je jela ločiti od posvetnih narodnjakov, dobimo odgovor, da je to gibanje presajeno z nemških tal. Nemška duhovščina se je zadnja leta postavila na svoje noge in dosegla lepe vspehe. Ali uaša duhovščina, ko posnema nemške duhovnike, je prezrla velik razloček mej nemškimi in našimi razmerami. (Dobro • klici!) Nemški duhovščini ni se treba boriti za narodnost, nemška narodnost je utrjena, ona hrepeni celo po hegemoniji. Razumljivo je potem, da nemški duhovniki nimajo vzroka potegovuti se za narodnost, da jim je narodnostno vprašanje šh celo odveč, ker vidijo, da njihovi ro-|aki iz narodnostnih ozirov celo krivico delajo drugim narodom. Nemška duhovščina ima nadalje v resnici opraviti z židovsko* nemškimi liberalci. Ali častita gospoda! pri nas je bilo treba tacih liberalcev še 1« iznajti in iznašel jih je dr. MahniČ v svoji domišljiji (Dobro I živahna veselost t) Pri nas, Častita gospoda I ravno mi narodnjaki bijemo se s temi našimi židovsko • nemškimi liberalci od prvega začetka in ta boj trpi naprej. Kako more potem komu na misel priti, nam očitati, da smo jednaki, ravno-isti, kakor nemško-Židovski liberalci? Opomnil bi pa tndi še jedno! Nemški duhovščini hodi tuj dežnik, ia sdaj naglo v voz! Čez nekaj časa skočim is vosa aa prag koncertnega lokala — koncert je bil pri kraji in dvorana prazna I Pobit obrnem korake nazaj proti ataaovsnju goapoda Pulpana. Kaj mi je preostajalo drusega? Moral eetn. Ko pa stupim v sobo, kogs zagledam na strani lepa Julije? Onega čitatelju že snaaega mladeniča žarečib, samozavestnih oči j s belimi zobmi pod črnimi brki. — Nič vredni človek je v resnici zamenjal dežnik v brivnici, srečal slučajno gospodičao Julijo pred koncertnim lokalom ter ji ponudil avoj, to ae pravi, dežnik goapoda Pulpana, spremljal jo domov, drsen dovelj, da je šel ž no v stanovanje, In — kar je tragiko v moji situvaciii le povečalo, ji je bil, kakor sem zvedel pozneje, takoj pri tej prvi priliki odkril svojo ljubezen sssloaivši ae k njej na samotni alici mej zaljubljenim šepetanjem pod svilnato dežnikovo streho, pri rahlem šumenji vodenih kapljic. Zdaj imsm dežuik. Na ulici je moj zvesti spremljevalec ia pri padanji prvib kapljic ga razpnem v vtem njegovem obsegu nsd seboj. Ali tali Bogi Ne srečam nobene lepotice, da bi ji ž njim priskočil na pomoč. Samo premočeni literatje ae mi včasih jako na korist gibanje, ki je nastalo mej p-isvet ni mi Nemci. To je gibanje, ki se imenu,e antisemit z-m ali krščanski socijalizam. V stranki, ki se pod ffna i.neumna zbira, nahaja nemška duhovščina tvojo najtrdnejši) oporo, in brez te stranke, jaz sem prepričan, ne bi ničesar opravila. V zvezi s to stranko doseže veliko in se ji zna posrečiti, da bode premagala židovsko - liberalno stranko. Ako bi naša duhovščina prav ločila stvar od imena, ona bi našla, da mi slovenski narodnjaki sami igramo ravno tisto vlogo, kakoršno igrajo tam nemški antisemiti in kršćanski socijalisti (Klici: dobro!) Zategadelj bi jaz rekel: naša duhovščina, če prav prevdari narodno in versko korist, nam radovoljno poda roko, ker smo mi nje pravi zavezniki proti židovsko-nemškim liberalcem. (Istiua! Res je!) S tem bi bil jaz povedni, kar mislim k točki VI. Prehajam zdaj k točki Vil., pod kakošnim imenom tla se združimo na skupno delovanje, in tu jaz priporočam stari« ime naše stranke: narodna stranka Pod tem imenom smo nastopili od prvega začetka, pod tem imenom hodili smo združeno z duh iVŠčino in dos -gli lepe uspehe in nosili smo ga s častjo pri vseh svojih stiskah in bojih proti mogočnim sovražnikom, da je postalo slavno to ime tudi pri njih. To nam ostani! (Dobro ! Naj ostane!) — Torej pod tem starim imenom „narodna stranka" se združimo zopet! — Častita gospoda! Narodnost naj bo vez; ta vez je v korist tudi tistim, ki se potezajo za vero. Z narodnostjo, gospoda! pade tudi vera, (Da! Res je!), saj imamo mnogoletne skušnje, da tisti, ki odpadejo od narolnosti hlovenske, odpadli ho skoro brez izjeme tudi od vere in cerkve. (DobroI Izgledi na Primorskem!) In versko življenje, če se tudi po kakem neugodnem vplivu od časa do časa kaj poslabša, to se da popraviti, narodnost jedenkrat zgubljena, je za vselej zgubljena. (Istina, prav dobro!) — Ti oziri, gospoda! morajo pač nagibati vsakogar, komur je v resnici za vero, pridružiti se nam in pristopiti „naro ni stranki" in zato ponavljam: „Združimo se zopet vsi pod našo staro zastavo, veri in narodnosti na korist in na veliko veselje vsem pravim rodoljubom (Izvrstno, dobro, živio!) in v to pomozi Bog!" (Navdušeni dobro in živio-klici, plosk in burno odobravanje.) iDrtkje ntili. Avstrijska notranja politika v zrcalu trojno zveze. Ne sicer iz avtoritativnega, vender pa iz povsem zanesljivega vira izvedeli smo, da ae v pogodbi, katero sta skleaili mej aabo Avstrija in Italija kot členatrojne zveze, zagotavlja italijanski narodnosti varovanje nje posestnega stanja v Treatinu, v Trstu ia v Istri Pridržujoč si ispregovoriti • tej stvari obširneje, koastatujemo danes le, da nam je to vsekakor jako zan»mivo razkritje osvetlilo maraikako dogodbo is polupretek e dobe. Pred vsem nam je jasno sedaj, zakaj se vlada zavzema za ustanovitev slovenske osnovne šole v Gorici, v tem, ko ae stori prav aičeear za ustanovitev pdnake šole v Trstu, dasi je tam veliko več postavnih uzrokov za to. Jasno nam je dalje, od kod ao sicer strshopeti Italijani po litri, ki so — kakor je dovoljno soano — v vedni zvezi z polu vladni mi krogi v R mu, dobili toliko poguma za demonstracije proti vladnim na* redbam glede dvojezičnih napisov, jasao, ksko da je bilo mogoče ono za Dunajsko vlado tako malo častno in naš jazik tako pon žavaloo odstranjenje dvojezičoih nspiaov nad notranjimi uradnimi prostori sodišča Piranskega' Končno pa umejemo sedaj tudi pisavo ,Ri-forme", glasila italijanske vlade, katera je nasproti očitanjem italijanskega javnega mnenja, zakaj Rimska vlada ne stori ničesar za .nerešene" brate v Istri, odgovorila, da ni tako gotovo, da bi vlada res ničesar storila ne bila, da pa, ako je kaj storila, ne obeša tega na veliki zvon. Naš zaključek — za slučaj, da je gorenja vest reanična, o čemer pa nimamo uzroka dvomiti — je. da se Trentin, Trst in Istra ne vladajo le z Dunaj«, temveč tudi h R'ma. Državni zbor. Na Dunaj i, 3. deceembra. Začetkom današnje aeje je fiaančni minister predlolil budgetni provizorij za prve tri mesece Načrt zakona zoper pijančevanje se je končno vender vrnil odseku, da ga premeni in popravi. Ze koj koj se je v zbornici razpravljal prvi paragraf, so razni govorniki priporočali, naj se ves načrt vrne odseku. Takrat seveda ni hotela večina o tem nič slišati. Zbornica je z razpravami o tem načrtu napolnila pet sej in šele danea je poročevalec poal. Šukl je predlagal, naj se vrne načrt zopet odseku. Pusl. dr. Kramar je zabtevai, naj odsek v treh dneh o načrtu poroča, kateri predlog pa je bil odklonjen. Pob), dr. Menger je predlagal, naj se izreče, kako tendenco imej zakon zoper pijančevanje in zlasti naj se uvažuje, da v nekaterih pokrajinah je pijančevanje povsem neznano. Poal. dr. Kaizl je očital levičarjem, da bi radi ves zakon preprečili in konstatoval, da ae je pri razpravi o tej važni predlogi pokazalo, da v parlamentu ni nikake jedinosti. Ko je zbornica odobrila predlog, da se načrt vrne odseku, so prišli na posvetovanje predlogi glede podpor po uitnah oškodovanim okrajem. Razprave so bile dolge in dolgočasne. Končno se je začela specijalna razprava o no vem kazenskem zakonu in sicer najprej o splošnih določbah Prva stvar, ki je prišla na razpravo, sta bila §§ 1. ia 8., določujoča kazen na smrt. Poročevalec posl. dr. Ko p p je omenil, da so posl. dr. Pacak, Pernerstorf« r, dr. Šil, dr. Vašatv in dr. Slama podali glede teh dveh paragrafov pre minjevalue predloge, da je torej dopustna razprava. Pravi, da so rečeni poslanci zahtevali, naj se odpravi kazen na smrt, posl. dr. Kronswetter pa je predlagal, naj se obsojenci usmrte z giljotino. Poročevalec je zahteval, naj se §§ 1. in 8 \zprejmeta nespremenjeno. Posl dr. SI a vi k je utemeljeval avoj predlug, naj se izpusti ves § 1., ker se mu zdi razdelitev deliktov na hudodelstva, pregrefike in prest >pke neprimerna. — Posl- Roszkowski je zagovsrjal predlog, naj se odpravi kazen na smrt. Ta kazen se je uvedla iz strahu, češ, da se aicer pomnože hudodelstva. V dobah reakcije, političnih in verakih preganjanj se je vedno največ porabljala kazen na smrt. Ta kazen ne plaši bododelcev, zakai d ukazati se da, da so se zgodila najhujša budodelaUa prav takrat, ko ao je smrtna kazen najbrezobzrneje izvrševala. Ta kasen žali verska čutila in vse aszore, katere je ustvarila civilizacija. Vsa tuv a, katera vzgaja vera, ao aesdružna 8 to kaznijo. Strmeti je zategadelj, da ae unema za to kazen prav tista stranka, ki želi največjega upliva vere na vso državo. (Živahno odobravanje. Posl. Pernerstorfer: Ker niso kristjani, ampak samo politiki.) Ča se zvrši smrtna kazen, ni nobeaegs sredstva popraviti even tuvalno zmoto sodišča, is pomisliti je, da podivja ljudstvo vsled te kazni. Izobrsženi Fraiicozi hi d i jo usmrčeaia gledat, kskor hodijo gledat gledališke predstave, in kadar se obsojencu odseka gava, ae ploska. V mnogih državah se je kasen na amrt že odpravila, kjer ae Se ni, ae ponekod vsaj več ne izvršuje. Nsj se odpravi že tudi v Avstriji, to bo na Čaat civilizaciji in drtavi. — Zoper odpravo amrtae kazni je govoril poal. dr. Scheicher, zahtevajoč, naj se izvršuje v mejab krščanske morale. Cerkev dovoli smrtno kszen samo tedaj, kadar se država ne more ubraniti napadov. To pa nikakor ne gre, da bi se ljudje klali zategadelj, da bi ae pri drugih obudil strah. Rizpiava se je po tem ustavila in aeja zaključila. Prihodnja seja bo v sredo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 4 decembra. Volilna reforma. Praški .Politiki" javlja nje Dunajski poročevalec: .Na vprašanje, ali je mogoče, da bi se mogel konaeivativni klub zaradi nejedinoati glede volilne 11 forme raziti, rekel mi je upliven član tega kluba, da ne. Razpad kluba zaradi volilne reforme je izključen, kvečjemu bi se meglo zgoditi, da bi klub svojim članom dovolil, naj glasujejo, kskor hočejo. Drugo pa je, če se klub radi drugih vprašanj ne razbije. Posvetovanja v konservativnem klubu glede volilne reforme so imela doslej zgol informativen značaj. Očitna je ielja klubove večine, aai bi se klub pred Božičem ne izrekel določno in sicer zategadelj ne, da bi bilo možno sprožiti vso stvsr v deželnih zborih, za kar ae zlasti poganjajo češki veleposestniki, ki se o tej stvari že dogovarjajo s Stsročebi. — Tudi poljski klub ne je predvčerajšnj m Nemščina v vojski. Državnega zbora odsek za vojaške stvari je bil sklican v soboto na sejo, v kateri se je posvetoval o načrtu orožmškega zakona. Posl. dr. Paca'< je zahteval, naj se uradne knjižice orožnikov in sploh vse tiskovine, katere rabijo, napravijo v de-želnh jezikih dežel, v katerih službujejo, in naj s sodišči in sosebno z občinskimi uradi poslujejo v dotičnem dt-želnein jeziku. Ta Pucakov predlog je gotovo opravičen. Sedaj no morejo Slovani, če nso do dobra zmožni deželnega jezika, vstopiti v orož nisko službo ali pa jim je vsaj karijera zelo ottžku-čena. Vrb tega pa so mnogi župani, ki ne znajo nemški, in za te je vender nndležno, če ne raz umejo, kaj podpišejo ali kaj se jim piše. Vslic temu pa, da govori jako mnogo razlogov za Pacakov predlog, se mu je domobranski minister vender uprl, češ, da je nemščina službeni jezik v vojski in da od tega ni smeti odnehati. Drugega nagi a ni minister vedel povedati, a še ta, kateri je na -t I, je jalov, zaka] na Ogerakem morajo vojaška obl »stva občinam dopisovati v iu<*djarskem jeziku, pri orožnikih in domobrancih pa je ruadjarščiua siuzbeni j< z k, na Hrvatskem pa hrvaščina. K;er je princip že tako predrt, bi se vlada tudi lahko nekoliko ozirala na davkoplačevalce. V nanje države. Rusija in Srbija. Srbska vlada je srbskega poslanika v l\ter-burgu pozvala, nai se vrne domov, naslednika mu pa niso imenovali. Iz tega se sklepa, da misli sploh ustaviti diplomat čim občevanje z Rusiio. Uzrok je baje to, da je bil srbski kralj Aleksander, ko je prišel v Peterburg k pogrebu umrlega carja, jako neprijazno vzprejet — Mi se čudimo, da je kralj Aleksander sploh šel v Prterburg, zakaj politika njegova je taka, da na dober vzprejem ni mogel računati. Italijanski -prestolni nagovor. Včerai se je zopet sešel italijanski parlament in kralj je otvoril novo zasedanje z običajnim pre-Btolnim nagovorom. V tem nagovoru se puvdarja, da se je prebivalstvo, ki je bilo začetkom leta tako zelo razburjeno, zopet pomirilo. Kralj je potem ua povedal daljšo vrsto socijaln'h reform, govoril o državnih financah, katere še vedno upa uredit', in končal z zagotovilom, da uihče v Evropi ne misli in ae ne upa kaliti miru. — Nagovor ni naredil nikakega utua in splešuo se sodi, da prestolnega nagovora take vsebine že dolgo ni bilo slišati. Korupcija na Francoskem. Francijo vladajoča klika Židov, aristokratov in velekapitahstov, je to krasuo deželo tako korumpirala, ds je grozno, in da ni jedro francoskega narod* zdravo in čvrsto, kdo ve, kako bi narod te krize prestal. Zdaj r- zburja vse javno mnenje zopet cela vrsta škandalov, ki so drug od drugega sra motaejši. Glavni urednik lista ,X1X Bietde" je zbežal. Zval se je Portalis. Njegov stan oče je bil pravosodni minister Napoleona I, unuk pa je lastnike igralnih klubov oskubil za veliko stotisoč frankov. Prisilil jih je z grožnjami, da so njegovo molčanje kupili z velikanskimi svotami. Portulis je pobegnil, a mogel je to storiti le, ker mu je šla policija na roko. Sploh je Pariška policija zelo korumpirane. Policija vodi zapiske o posamičnih zanimivejših osebah ia te zapiske je Portal s pregledoval, seveda ker je dotične uradnike podkupil Stvar je prš a na dan. Govorile se je o njej v parlamentu, vlada je obljubila, da odpravi te zapiske, a storila tega še ni. Kakor Portalis tako so tudi drugi ljudje zaje mali iz teh zapiskov svoje informacije in |e izkoriščali. Pri sodiščih je ravno tako. Neki slepar je v kopališču A x les Bains ustanovil kazina, poslopje je komfortno, vabljivo, a kdor je tam igral, je gotovo izgubil. Sodniki so imeli prosti vstop, ni jim buČno na Notranjsko ter obsega -jočo: poljedelske kmetijsko izdelke, orodje, živino, šolske vrtove, in več druz h podobnih predmetov. Razstava bi se priredi Is, če se oglasi za sodelovanje in prispevke večina undotn b podružnic, v Logatci, in je v dosegi te svrhe pričelo se že delovanje logaške in nekaterih drugih podružnic. — (Burja in zameti na Notranjskem.) Poroča se nam od ondot: Zadaje dni dela nam burja po potih in cestah obilo preglavice, kajti ne manjka ae ni snega ni žametov, razun tega je pa prav pošteno mraz. Pot od Godoviča do črnega Vrha je prav ugodna za aanf, od Logatca sem pa ti preži iz vsacega ovinka — zamet. — Tržaški vlaki imajo zaporedoma zamude, po hribatib krajih v logaškem šolskem okraji pa daljni otroci niti do šole ne morejo. A vse to je stoprav — pričetek zime! • — (Prazgodovinske izkopine na Kranjske m.) V cariniku „Mittheilungen der an-thropob gischeo Gesellschaft* je kustos dvornega muzeja J-is Szombathv priobčil spis »Neue figural verzerte GU telbleche auB Kram-. V tem spisu poroča o obsežnih izkopavanjih, katere je letos na troske dvornega muzeja vodil g. Jernej P e č n i k. Uspeh teb razkopavaaj je bil jako lep. Zbirke dvornega muzeja so se vsled teh izkopln Isdstno pomnožile iu ker je mej temi stsrinsmi mnogo jsko redkib rečij, moramo samo obžalovati, da ao šle ii ra*e dežele na tuji Dunaj. Tega ao krive v prvi vrsti nezdrave raznere v deželnem muzeju. Kuatos Siorobathv priznava v rečenom spisu popolno osposobljenost g. Pečnika za razkopavanje, pa vender ae govori in piaari o Psčniku, da ne sna svoje stvari, in dež odbor se po tem ravna. •— (Redkost.) V Peeaeou na Štajerskem j« pridelsl posestnk in krčmar Peter Peintisger velikansko sladkorno peso, ki je bila dolga 57 centimetrov, imela 56 centimetrov presežka in tehtala 12 ki'ogramov. Tudi druge peso so bile jsko debele in lepe a omenjene ni dosegla nobena. — (Obrtna šola v Gorici.) Učencev na novi slovenski obrtni šoli v Gorici je čimdalje več. Zdaj jih je že 36 Treba bode še letos rszred deliti v dva oddelka. To je veselo znamenje, da se koj is početka kaže toliko zanimanje za to šolo. — (Vinarsko ia sadjarsko društvo) snujejo rodoljubi v Kanalu v soški dolini. Naloga društvu bode zboljšati trto- in sadjerejo v dotičnem okraju, kjer se prideluje nekdaj sloveči „cebidln". — (Ponesrečil) je včeraj okoiu 9 ure zvečer pri poštnem vlaku štev. 9 na postaji Zgornje-Ležeče sprevodnik Karol Streck is Maribora. Ko je vlak vozil v postajo, stopil je iz kupeja; spodrsnilo se mu je in pal js tako nesrečno mej predzadnji in zadnji voz, da je bil takoj mrtev. Revež je pal že lansko leto blizu Postojne z vlaka. — (Prepovedan misijo n.) Poročali smo že, kako se je mestni svetovalec d' Angeli v zdnji seji Tižaškega mestnega sveta zakadil v prečaatiti škofi,ski ordinarijat radi nameravanega misijona pri bv. Antonu novem v Trstu, in kako je isti svetovalec zagro .iI, da se mora delegacija pritožiti naravnost pri papežu zoper prevzvišenega škofa Tržaškega Že to je obudilo v vseh slovenskih krogih največjo ogorčeooat, ki se je še povečala, ko ae je izvedelo, da slovenskega misijona ne bo. Nebrzdano hujskanje italijanskih listov je napotilo cerkveno oblast, da je v opravičenem strahu, da bi najeti fakiui mogli prouzruč ti kake škandale, proaila c. kr. ■amestništvo poroštva, da se red in mir ne bo kalil. In t. kr. namestniitvo, ki ima na razpolaganje na stotine redarjev in na tisoče vojakov, ae ni upalo aH — naravnost rečeno — ni hotelo prevzeti poroštva za javni red in mir, in tako je morala cerkvena oblast odpovedati misijoo. To je sopet ssd Rioaldinijevega siatema. Ta vladna popust nos t, ta strah pred znano „ na u 1 a r i j o" Tržaško je nečasten za celo državo in osvetljuje klaverne razmere na Primorskem Zatrjuje se, da je ministerski predsednik brzojavno zahteval, naj se mu predlože akti. Bomo videli, kaj odredi, oziroma k čemu ga primorajo slovenski koahranci. Sicer pa se Že vidi sad vladnega postopanja iz pisave lahonskih listov. „L' Indipendente" je ves iz sebe samsga veselja in pravi: „In potem govore, da kričanje nič ne pomagal" Slednjič poživljata list svoje aomišljeuike in zaščitnike, naj z jednako eneržijo nadaljujejo boj proti škofijskemu ordinarijatu. — (Ros čudno!) „Soča" piše v Bvoji poslednji številki: Tržaški „Indipendeute" je priobčil brzojavko, katero je poslal občinski zastop Piranski ministerskemu predsedniku. Vsled tega ima baje tožbo! Čudno! List tožijo, ki je le objavil brzojavko, a puste v miru oblast, ki jo je sestavila in odposlala! — (Ukradeno vino) V javnih skladiščih v Trstu so neznani tatovi izpraznili po noči dva velika soda, držeča blizu 6 hektolitrov. Viuo so deloma odnesli, deloma pa pustili, d* se je izteklo. Govori se, da ao trije fioaočui stražniki kompromitirani pri tej vinski manipulaciji. — (Slovansko pevsko društvona Dunaj i) slavi v četrtek 6. dec t. I. dvaiaetletnico Arnošta Frjrchtgott-Tovačovskega, svojega ustanovitelja in prvega pevovodje v dvorani Rmacberjevi I. Schellinggasse 4. Vspored: koncert pod vo tstvom gosp. Teobalda Krečmanna, pri katerem sodelujeta gospica E na Malkovska, bivši Član .Narodnega gledališča" v Pragi, in klavirni virtuoz g ViliemKurz iz Prage. Društvo bode pelo sledeče Forchtgottove zbore: 1. Prida jaro; 2 S.r4v. u Vy5ebradu; 3. Druha kvtice ze slovansbycb naroduicb p e i, in sicer: a) 2 srbski, b) rusko, c) 2 slovaški, d) 3 češke, e) slovensko, f) poljsko. 4 Ticha noc. 5. Oj ti div-čino (maloruski zbor.) 6. Bolgarske narodne pesui. 7. Vlasti. 8. Srbske narodne pesni. 9. Vvrb po Volge (ruska). 10. D vuno pozdravom. 11. H i/e živi (hrvatsko) Gospica E MAlkovska bode p Ha „Pisen skfivaaci" z opere „liubička" od Smetane. G. V. Kurz bode igral skladbo od A Dvofa.a, Đ Smetine, Sapelnikofa in Rubionteina. II Prijateljska zabava, pri kateri sodelujeta tamburaška zbora si. akad. društva „S ovenije" in „Z/oni mira". Začetek ob osmih zvečer. — (Slovaško akad. diuštvo „Tatrana a a Dunaj i) priredi di.e* 5 t m. v dvorani aZur goldenen B me", Mavihhiiferstrasse 30, na čast Svetozarju Hurbanu Vajsn-dcemu literaruo-giasben večer, pri katerem sodelujeta pevsko društvo .Lumir" in tamburaški zbor „Zvonimirov". Začetek ob polu 8. uri. — (Novi hotel v Cerkvenici.) Ugodno jesensko vreme je omogočilo, da je Liubl|aueka lirma Toonies i/gotovila in spravila pod streho veliko bo t olako zgradbo in postranska poslopja. Najprej so i.e dodelale kopalne kabine in paviljoni. Ziaj pa je tudi glavno poslopje v tol.ko dodelano, da se bode odprlo bodočo spomlad v mesecu maju. Dosedanji tuji gostje v Cerkvenici so večinoma iz Z »greha in Dud'mpešte. — (Gledališka p r o tU t a v a a — klofutami.) V Pakracu na Hrvat-ikem so te dni pri redili tamošnji ddetantje gledališko predstavo. Nekateri navzoči vročekrvni Madjari so zahtevali, naj godba igra KoBSutbovo pesem. Hrvatje ao pretegovali in začel bo je prepir, ki je končal s klofutam', katerih največ so dobili Madjari. Konec je bil dvo boj mej dvema mladeničema, ki sta bila oba ranjena. Na Hrvatskem pač menda Še niso ugodna tla za Kosauthovo pesem. — (Razpisane službe.) V R š-.i bolnici tri mesta pomožnih zdravnikov; služba je dvoletna, plača 560 gld. ua leto. Prošnje do 31. t. m. msgt-stratu na li;k\. — (Popravek.) V št. 267. našega lista ae je m j izvršilnimi dražbami vrinila neprijetna po« mota, katero s tem popravljamo N-tn t tu Franceta Tratnika posestvo v Dolenji vasi raj se pravilno čita: Na prošnjo Franceta Tratnika iz Dolenje vasi Janeza Škota posestvo v Dolenji vasi cenjeno 2286 gld. Gosp. Franc Tratnik je bil torej toži tel j, kakor je razvidno iz tega popravka. __J Slovenci in Slovenke! ne z&blte družbe sv. Cirila ln Metoda I k___i Bazne vesti. * (Smetanova opera „ Da I i bor" v Monako ve ni.) V dvornem opernem gledališči v Mo-nakovem se je pela te dni Smetanova opera „I)alibora, v kateri je nastopila v glavni ženski ulogi Hrvatica gdčua Milka Truma. * (Ženski doktorji.) Na švicarskih vseučiliščih je v minulem šolskem letu doseglo 13 dan doktorske diplome in sicer v Bernu 7, v Curihu (> in v Genovi 1. Doktorstvo medicine je naredilo 8 dam, filozofije 5. Večina ženskih doktorjev je s Poljskega in Roškega, le jedna je bila pruska Nemka. * (Štrajk gimnazijskih dijakov.) V Grenohlu na Francoskem štrajkajo vsi dijaki tamošnje gimnazije, ker je bil judeu njihovih tovarišev izključen. Gimnazijalci so izjavili, da ne pridejo prej v šolo, dokler se ne prekliče krivično isključenje njihov* ga .tovariša. * (Železna krona.) V kapelici kraljice Teo-dolinds v Monzt se je ravnokar dogotovil altar, v katerem se bod« v bodoče hranila železna krona, tako imenovana, ker se v njej nali;ija žebelj iz odresenikovega križa. V sredi oltarja je železen z;« boj, v katerem bode ležala krona. V spomladi se bodo slovesno prenesla krona iz velike cerkve v Monsi v kapelico. * (Potresi v južni Italiji) še niso ponehali. Iz gorskih okrajev se poroča vsak dan o novih nesrečah. Odposlali so se vojaki in inženerji na pomoč. Iz vse dežele dohajajo dobrovoljni pri« j Bpevki za ponesrečene. * ( U ti k i i urednik) rumunskega lista „Tribuna" Septim Albini, ki je bil v znani pravdi zarad memoranduma obuojen na 21/a leti ječe, no je oglasil iz D.ikurešta, kamor je pob-gad ter opravi-ču;e hvi j beg. Midjan namreč bote z ječo storili neškodljive vse one, ki z besedo in peresom delajo z* rumunski narod. Z to smatra on svoj beg kot opravičen. * (Drzno b t a v o) ie dobil te dni v F orenci urednik l°„ po 100 1 — a9 7 m 50 124 m 50 60 • 97", ■ 1-2 ■ 20 R ■ 901' n 46 ■ 25 m f> ■ 87 lf>0 Kld. _ kr. 196 ■ — 132 n 50 12t> m — 1HH 9 BO 2f> a 7f> 23 ITH ■ 7 o i 421 — n 1 * Ji«/. m pripornČHino : 1371 —2 Koal — Zlate jagodo. — Vezao« 60 kr , po poŠti 5 kr. ve*3. ,.Glavno oblike zemeljskega površja". — Cena 2 tfi-i. f>U kr., napele im plur.iiO in /. lniknicatui 3 gld. 50 kr., napete ria platno in a paličicami 4 gld. — Za-vojuina in traukuvana poAiij atov f>0 kr. već.i Ig. pl, Kleinmajfr & Fed. Bamberg-ova knjigotržnica v Ljubljani, na Kongresnem trgu šlev. 2. Nov izvrsten potem ri-oveknr. Tlrolrc in ilruga vin«, bavarsko nno pivo itd. » priporoča prav p.» ceni (l'24l—14) Paulinova kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice št. 52. j^gentura bo poniiju. 1'rednit't. ne da prav ialiko ra/pecati. Velik /.aslužek. E ventil vi I ih i stalna placa. Sit tudi lahko opravlja kot nos rurnki posel Ponudbe pud ,,Artikel" iipravTiiatv u ^Sloieiiskegu Niroda". (1243—M Lepa darila (1362—i)) Miklavža priporoča A. Zagorjan ~xt~ Zvezdi, t7* I^j"CL"blja.rD_I. lI>OLril«L jako prikladna za katerokoli si bodi priliko! Popolna granatna ali ametistna garnitura obstoječa iz (lb03—6) 1 prekrasne broše, 1 moderne naročnice, 1 par lepih uhanov s pristnimi srebrnimi kaveljčki, vse v elegantnem kartonu, naj fine je in najsolidneje izdelano, ne da bi se dalo razločevati od pristne garniture, pošilja postu ne prosto na v*e kraje monarhije proti temu, da se vposlje znesek 3 a;ld. ali pa proti povzetju Leon Flaum razpo&iljalnica draguljev Oablonz n. N. (Čeiko). ILz^t Preprodajalcem popusti *"5fc-U Važno (1343—4) za vsako gospodinjstvo! 1 rjuha brez Sva, 3 vatle dobrs . . gld. 1 20 I namisnl prt ll platna v velikosti lf)'J en* n 1.20 <» servijet phitnemh........ „ 1 30 1 platnen prt za kavo....... „ l.tto t> platne.iih tihrisač........ „ 1.10 ♦1 praktičnih naglavnih rut..... „ —.H() 6 platnen h kuhinjskih prtov .... „ —.70 6 platnenih prtov za ko/.arco .... „ —.H5 6 platnenih zepiuh rOPOHV..... • 1.25 30 vatlov nJti,— 30 vatlov damaatnega grailla..... n — 30 vatlov harvaue posteljine..... a 6.— JR. NEUFELD aw VVien, I., Karntnerstrasse Nr. 42. m Brinjeva zrna prve vrate po 6 gld. 75 kr. za lOO ktg poštnine prosto na postajah I.upoelava ali pa M« tu I je-Opati|a brez vreč. Na zahtevanje pošiljava uzorce poStnine prosto. a, cl i ć &c Maisner poNin Hn«rliinio, Iatrn. (13«9-1) OMkrlniKtvo graAeln Ki |»eJulJe vo in 1'retkoteo na Hrvatskem imz pošilja, će se p'eje vpoilje denar ali proti pošt nemti povzetju arikaka ^-^.-t*Ci "a^C® - 1%'&^£»0000~~~ "ter starejše -----Kld. 1-10, od prej- gnj, ga )efH H5 kr. s steklenico in zavojnino vrtd Manj od 3 ateklenic se ne razpošilja. Naročila vzpre-jema tiskrliulš nt (jra^ia Ki jiM-liitJfvo in 1'relkovec, žel. postaja Krapinu na Hrvatakeiu. Karol Recknagei v Ljubljani, G-lavni trg št. 24 pnpi )ća II. (TJ95-6) MIEJSO IftUVO l)2u$ro po najnižjih ceiinli: Kožušne ninfe, Čepice, ovratnike« kožušne garniture za gospe in otroke, barete (čepice) za otroke. KloMf. za gospe in deklice. Zimske tricotne in glace-rokovice. Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Sirup iz planinskih zelišč tudi prsni, pljučni in kašljev sok imenovan, prirejen iz planinskih zeli46 ln lahko raitoplji-vega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 .-tcklrnic 5 gld. Dobiva se pri (1230 6 1 l»a!-jti lekarnarju v Ljubljani. 1'omHJm »e a obratno pueto. Lekarna Trnk6czy v Gradci RBOBnB C. li jiatM ra?oaieljsiTc awtr drl železnic. Izvod iz voznega reda -sr®l?stvn.©g-sk od X. ©Ictotsrst 3.©©-3b Naatopno omenjeni prihaja) »I ln orthajalnl čnil oanaoenl ao v •rrrfrij^rrnjttkrm rasu. Kreilujsovropakl uaa Je krajnem« ob in v Ij|ubijam aa 3 minuti naprej. Odhod ls LJubljane fjnž. kol.) Ob tU. tiri /% min. po nori oaebni vlak t Trbta, Pontabel, Beljak, O*, lovec, KrauaoiiiifBBte, tjjubno, č«» Selathal t Auaaee, Itchl, (linun-den, Bohioitrnil, Lienil-Oaatein, Zeli na Jeaeru, Htejr, Lino, Hudejevlc«, Plienj, Marijina vare, Eger, Karlu vo vare, Franoove Taro, Prago, l.ipHijo, Dunaj vi* Amatatten. Of> ti. uri lO min. tjulnt) meiani Tlak t Noto tneito, Koćovjo. Ob 7. uri IO min. sjutm) oiohiai Tlak t Trbia, Pontabel, H«ljah, Celovec, Kr.tii/.iiiiiifretH, Ljubno, Dunaj, doa Hol/.ttial t Solnograd, Dunaj Ti a A mit 1 trni. Ob fS< uri .~,f min. dopoltutntt meiani Tlak t Noto meito, Koderj«. Od 11. %tri SO min. dupolmtn« oeobnt Tlak ▼ Trbli, Pontabel, Beljak, Oeloreo, Kr.ui.-uii.iriiHto, lijuhuo, Selathal, Duuaj. Ob 4. uri 14 min. popolurtna oaebui Tlak t Trhli, Beljak, Oeloveo, Ljubno, 6ei BeUthal t HoluO((rad, Leud-Oaeteln, Zeli na jeaeru, Juo-tnmt, Hremiu-, ilurih, Oenevo, Paria, Stnyr, Lino, Omumlon, laehl, Huil<>jnvn-,,, Plzanj, Marijine Tare, Kger, Kranoore Trre, KarloTe Tare, Prano, Lipiko, Dunaj via Amatetton. Oo 7. uri HO trt tet. mvrrrr meaanl Tlak t Noto ineato, KočeTJe. Prihod v LJubljano (juž. kol.). Oo S. uri SS tnin. ajutrttf oaebiit Tlak a Dunaja tU Ametettan, Ide-eije, Prage, PraiiooTlh vurov, Kuri..vili vnrov, Bgra, Marijinih varoT, Pi«uja, BudejflTio, Soluogrbda, Lincu, Stevra, Omundena, Iaohla, Ana, aeea, Zeli* na joaoru, Lenil-Oaeteina, Ljubnega, Oeloroa, Beljaka Franaenafnatn Trbiita Ob H. uri 1!» min. zhitruj meiani vlak lz Kooevja, Norega meata. Ob 11. uri 367 min. SepaMalae oaebni Tlak a Dunaja Tla Amatetten, Lipaije, Prage, Franoovlh varov, Karlovih Tarov, Kgra, Marijinih TaroT, Planja, RudeJeTie, Soluograda, Linoa, Htejra, Pariaa, Genove. Ouriha, Id iMiii'i', lnomoata, Kella na jeaeru, Lend-Oaateina, Ljubnega, OelOToa, Lienaa, Poutahla, Trbiia. Ob jf. uri :t'J min. jiojmlinlnr inniaui vlak la Korevjn, Norega meata Ob 4. uri 4H min. }>t>,>t>lti Ob 7. uri V?.'* min. mjutrt%) t Kamnik. » S. n O."i „ ftojHthtiln* „ „ n O. n SO a atww „ . Prihod v LJubljano (dr2. kol.). 0» 0. nr« /iti min. tjutrnj || Kainutka. a 11. n IS „ lti|Bro iii igrače kot darila za Miklavža in Božič ima v največji izberi po najnižjih centih in jih priporoča najbolje (1335-9, Pp. Stampfel v nl»l|itiii, li»ui»roHui ti-jj'. „ToniiaLlio". Ženitna ponudba. Pekovski mojster, 23 let star, prijetne vnanjost.i, imajoć 2000 gld. premoženja, t lepem kraja na Štajerskem, išče tem potom družice zavoljo prevzetja večje pekarije — katera naj bi imela 1000 do 2000 gld. bodisi da je dekle ali pa mlada vdova do 26 let stara. Resne ponudbe s fotografijo naj se pošljejo pod znamko „zvest dO groba" rokomandirano uprav-ništvu,, Sioven-skega Naroda". (1336—3) ■MaaJaStgaMaaMaMtt^ 0 6 s 1 1 i I 1 i m m m i 1 7 Jakob Zalaznik: slaščičarski in pelovsli mojster •v Z^3*vx*V5l3ei3=Ll, Stari trg- &t. 21 priporoča slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih slaščičarskih izdelkov primernih za (1348 5, Miklavževa in božična darila kakor tudi štirikrat lit« clllll sveže ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo. Za praznike pristne, sloveče kranjipotice. KttKpoNiljta uvi tntU na siinaj točno. m m m m m 1 1 Št 10.312. (1372) C. kr. deželno sodišče v Ljubljani daje na znanje, da se je na prošnjo dr. Karola Triller-ja kot oskrbnika Jakob Mllavčeve konklirziie IliaSC dovolila zvršilna dražba na fttOOO g^ltl. cenjenega lieprt'lliakl flVe^tt posestva v lož. štev. 146 zemljiške knjige kat. obft. Ljubljanskega mesta na Kabjakll. Za to zvršitev odredjena sta dva roka, na t. jaiiuvarja 1^515 in na 11. febi-uvarja vsakokrat ob 11. uri dopoludne pri tem sodižči v Zatiški dvorani v II. nadstropji s pristav kom, da se bode to posestvo pri prvem roku le za ali nad cenilno vrednost, pri drugem pa tudi pod eno oddalo. Pogoji, cenilni zapisnik in i/.vleček iz zemljiške knjige Be more o v navadnih uradnih urah pri tern sodišči pregledati. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani dne 27. novembra 1894. i ♦ ♦ l I*>«l leel Majvltitjc prlgiaitiijr Njene c in kr. visokosti prejasne gospe cesaričinje-vdove madvojvoilluje Ntrfisnije. n Zobne kapljice |»remitvane lekarne PICCOLI vpri angeljuu v Ljubljani, Dunajska cesta. Nekoliko kapljic bo kane na bombaž in se dene v votli zob; kakor bi trenil, mine potem najhujša zobobol. Steklenica IO icr. {vas's—4) ■♦♦■i»«H«^Bi»«Sal«>«B >»aMlaai»»W»*M»4—»*aaiMMMB I I t I IsiajHtelj is odgovorni urednik: Juoip Noili. La..toiim tu tisk „Narudne TiHkarne". 77