i'^r f^n l^f Gorenjski časnik od ieta 1947 ÜL/ /1? t' Prvi predhodnik i bdnik Gorin)£c ipta jooo PETEK, S. JANUARJA 2007 Leto LX, št. 2, cena 1,21 EUR, 290 SIT, HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhata ob torkih jn os petkih naklada: 22.000 izvodov o p t N SKIfxLAS.Sl Poslanci razvoj u Na včerajšnjem sestanku kluba gorenjskih poslancev so se posvetili predvsem regionalnemu razvojnemu programu Gorenjske. Mateja Rant jinske zakonodaje, je razlo- zgodovini agendje doslej le Kranj • 'Tc»osto nas sprem- žil Sajovic- dvakrat prišlo do sklica go- V regionalnem razvojnem renjsldh poslancev, zato upa, Ija občutek, da gorenjski žu- programu Gorenjske so da se bodo odslej aktivneje pani ob pomembnih projek- opredelili prek dvesto projek« vključevali v skupne napore tih že znajo stopiti skupaj, tov, med katerimi so tudi za razvoj Gorenjske. Tudi medtem ko poslanci ne ètirje večji, in sicer oblikova- Borut Sajovic se je strinjal, zmoremo preseči strankar- nje gospodarskega središča da je čas za korak naprej. Ob- ske pripadnosti. Sam sem Gorenjske, Planica, razvoj ljubil je: poslanci se bodo po- prepričan o nasprotnem in memm. znamo enotno Triglavskega narodnega parka in letališče Brnik, 'leleli podpreti projekte, ki so v do- bi, da ste gorenjski poslanci podporo v državnem prora- bro Gorenjske," je pred se- naši ambasadorji v parla- Čunu. Prepričan je namreč, Stankom poudaril vodja klu- mentu, da bi ti razvojni cilji da vlada ima posluh za ena-ba gorenjskih poslancev Bo- postali čim bolj prepoznavni komeren razvoj vseh regij, rut Sajovic. Od poslancev se in ureslučljivi," je poudarila "Vaše želje so za nas domaČe naloge. Pričakujemo, da nas boste oborožili s še konkret- pričakuje predvsem podpora Slavka Zupan iz regionalne projektom iz regionalnega razvojne agencije Gorenjske razvojnega programa na dr- BSC Kranj. Po besedah di- nejšimi informacijami o po-žavni ravni, akrivnJ naj bi rektorja BSC Kranj Bogomir- sameznih projektih," je še bili tudi na področju pokra- ja Filipiča je namreč v vsej dodal Sajovic. trudih, da bodo gorenjski P^ projekti dobiJi tudi finančno Gorenjski poslanci so se seznanili z regionalnim razvojnim programom Gorenjske. s 13 Zbirajo vloge za nakup stanovanj Mate i a Rant ali www.ssrs.si. Razpis za ..............................................................................prodajo stanovanj je stano- Kranj, Cerklje - Republiški vanjski sklad objavil sredi de-stanovanjski sklad je prvi cembra lani. Prednost pri na-dan po novoletnih praznikih kupu imajo mlade družine Stanovanja na Bregu / f«»; c»ra2d začel sprejemati vloge za na- oziroma družine z vsaj enim _ kup 116 stanovanj, med kate- otrokom, gibalno ovirane rimi je tudi 48 stanovanj v osebe in drugi invalidi, mladi Cerkljah in šest na Bregu pri pari in varčevalci nadonaJne Kranju. Stanovanja na Bregu stanovanjske varčevalne she-so naprodaj po 950 evrov za me, znotraj teh kategorij pa kvadratni meter, za kvadrat- tisti, ki prvič rešujejo svoj stani meter stanovanja v Cer- novanjski problem. Stanova- 43. Zlata lisica, Kranjska Gora Sobota, 6.1.20 kljah pa bo treba odšteti Še deset evrov več. nja, ki jih ne bodo prodali v navedenem razpisnem roku. Petek, 5,1.2007 Vlc^e bodo zbirali do 17. ja- bo stanovanjski sklad od 8, nuarfa. Brezplačni obrazci so marca po razpisnih pogojih na voljo na sedežu Stanovanj- prodajal vsem zainteresira- skega sklada na Poljanski cesti 5] v Ljubljani, dostopni pa so tudi na spletnih straneh www, stanovanj skiski ad-rs .si nim kupcem do prodaje vseh stanovanj. Stanovanja bodo kupcem predali najkasneje do 1. oktobra. TONY CETINSKI koncert ob 2 .00 ŠANK ROCK koncert ob 20.00 hit holidays Kranjska Cora SREČ c ^ r. 2007 GerlitzeN Kl osterie - smučarska proga v dolino je odprta! Ircktno na smuČilie. Zvcicr s smučmi do parkrnŠča KflOiwiWSfNjtMr bdcnrhein • Afciadi • pvtiäü lUtilfHf fi (14tem) KRANJSKA GORA Lisičke prihajajo na Gorenjsko Zaradi pomanjkanja snega v Mariboru so se organizatorji 43, Zlate lisice odloČili, da tekmovanje četrtič v njegovi zgodovini pripravijo v Kranjski Gori. Tako se bodo najboljše smučarke sveta v Podkorenu pomerile jutri v veleslalomu, v nedeljo pa še v slalomu. Obakrat se bosta prva teka začela ob 9. 30, druga pa ob 12.30. V. S. tO AKTUALNO Zavezanci bodo prejeli že delno izpolnfen obrazec Pfi dohodnini za leto 2006 bo neka; sprememb. Davčnt zavezanci bodo prvii, odkar velja v Sloveniji dohod» ninski sistem, pre;elf od davčnih ura* dov 2c defr^o IzDohnjen obrazec. 3 KRONIKA Ponarejevalci imajo rac evro Po ugolovrtvah policije najpogos ponarejajo bankovce za 20 in 100 rov ter kovance za dva evra. Dos najvei ponarejenih evrskih ban cev odkrili na območjih, ki me Itali SNOVANJA Večni brevir za sveto muziko Cost lanske zadnje« sicer pa že devetdesete Glasove preje ;e bil muziko- log» glasbeni esejist, kritik in novinar Franc Križnar. Pred nedavnem jelz$ld njegova knjtga Portreti gorenjskih glasbenikov. Na prejf je povedal neka 1 zanimivih mis If. 10, 11 EKONOMIJA Gospodinjstva bodo izbirala j jlija bo zaCel veljali pn^sti trg pri dobavi elekiriCne energije gospodinj* stvom, ki se bodo lahko odločala med distributerji. Elektro Gorenjska nc pnčakuje vetikih sprememb. 17 VREME Danes in jutri, v soboto, bo prscg jasno, v nedelo pa pretežno oblačno. Pihati bo začdjimzahodni veter. 4/5°C jutn: precG \asno co M fft m i W 2 POLITIK da nica. zauri (§)g'gUts.si Drnovšek predlagal Gasparija loŽE KoSnjek analize, nato direktor analit- ...........................................................sko raziskovalnega centra in Ljubljana • Predsednik repu- viceguvemer za infonnad)-blike Slovenije Janez Dmov- ske zadeve. Leta 1988 je po-Šek )e konec decembra dr- stal namestnik guvernerja težavnemu zboru predlagal, danje Narodne banke Jugos-naj za guvernerja Banke Slo- lavije, nato pa je delal v Sve- venije ponovno imenuje se* danjega guvernerja Mitjo tovnj bar\ki. L^ta 1992 je biJ imenovan za ministra za fi- Gasparija, ki mu 51. marca nance, marca leta 200) pa je poteče šestletni mandat. Po prevzel vodenje Banke Slove- predsednikovem mnenju je rüje. Slovenska ljudska slran- kandidat v sedanjem manda» ka je v sredo sporočila, da tu dokazal, da ima znanje» iz- bodo njeni poslanci glasovali kušnje in osebnostne lastnosti, potrebne za vodenje tako za predlog predsednika Dr-novSka. "Tako Banka Slove-pomembne ustanove. Tudi nije kot osebno dosedanji prevzem evra je dokaz guverner dr. Gaspari sta od-uspelnega dela sedanjega lično opravila svoje delo pri guvernerja. Delo v centralni prevzemu evra in pri doseda-banki je pomemben del Ga- njem zagotavljanju stabiine-sparijeve poklicne potì. Naj- ga tečaja tolarja," je zapisala prej je bil vodja oddelka za v izjavo za javnost. M arih izžrebanemu «arorwii^K cusopiKa Gorenjski Glas Knjigo prejme RAJKO PIRC u Mavcic KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Leto 2007 je za Gorenjski glas zelo pomembno, saj smo z vami že 60 let. Odločili smo se, da bomo v prihodnji številkah predstavili najboij zveste naročnike, Tokrat predstavljamo Franca Vovka iz Lesc. Franc Vovk, po domaČe Vovkov ata, se je rodil 5, maja 1914 na ČeSnjici pri Podnartu. Po vrnitvi od vojakov je zaradi težkih pogojev za zaposlitev zamenjal več služb, medtem pa kupil zemljišče za gradnjo stanovanjske hiše v Lescah. Že od nekdaj mu je bila pri srcu Ivanka Potočnik • Turkova |o- hanca Iz Rovt pri Podnartu, ki pa se z njtm ni hotela omožiti, preden ni bila hiša zgrajena, ao. januarja 1941 je bila hiša dokončana, Franc in Ivanka pa poročena. Čez leto dni se je rodil sin Franci, čez dve leti pa le hčerka Vida, Franc je leta 1944 odšel v partizane, kjer je le za las ušel smrti, saj je kroglo, namenjeno njemu, prestregla vejica na smreki pred njim. Po vrnitvi domov je bif do upokojitve zaposlen kol obratovodja orodjarne v Verigi v Lescah, poleg tega pa je bil do nedavnega deloval na več področjih v Lescah, za kar je prejel številna priznanja. Najbolj si je prizadeval za zasnovo in izgradnjo rekreacijskega centra in kampa Šobec ter za ustanovitev Turističnega društva Lesce. Hči Vida pravi, da je bil Gorenjski glas pri hiŠi, odkar pomni. Rada ga je brala vsa družina. Tudi sedaj žal že pokojna mama johanca, ki ga je zadnja leta svojega življenja prebirala s povečevalno lupo. Leta 2001 sta zakonca Vovk praznovala biserno poroko v krogu svoje družine, ki Šteje še štiri vnuke in Štiri pravnuke: jero, £mo, Nejca in Filipa. Dina Kavčič manj milosti za kadilce Do 20. januarja bo ministrstvo za zdravje sprejemalo pripombe na predfog spremembe zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. lože Košniek Kranj • Ministrstvo za zdravje širi prepoved kajenja v javnih in delovnih prostorih ter povečuje zaSÜto zaposlenih v teh prostorih pred škodljivim tobačnim dimom. Seda-nji zakon ziagotavlja zaposlenim delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen, hkrati pa dovoljuje kajenje tudi v prostorih, v katerih delajo sleni. Po novem naj bi bilo i zato kajeaje dovoljeno le v 5 prostorih, v katerih zaposle- © rü ne bodo izpostavljeni bajnemu dimu in onesnaženemu zraku. Izjema so prepoved kajenja v vzgojno izobraževalnih in zdravstve- dokument zaradi preverja- tek kadilcev znižal, med nja starosti. Za primer kršit- mladimi pa se povečuje. Za- odprti prostori, posebej za nih ustanovah, v slaščičar- ve je pravnim osebam zagro- radi posledic kajenja umre kadilce določene hotelske nah in mlečnih restavraci- žena globa od 2083 lemo skoraj tri tisoč ljudi, od sobe, prostori v socialnih zavodih, bivalnih skupnostih )ah. Da bi zmanjšali dostopnost tobačnih izdelkov mia- (500,000 tolarjev) do dobrih teh skoraj deset odstotkov 33.000 evTov (osem milijo- zaradi posledic "pasivnega in zaporih, kadar živijo v doletnikom, bo dopolnjeni nov tolarjev), fizičnim ose- kajenja", vdihavanja s tobač-njih samo kadiJd, in kadilni- zakon zvišal starostno mejo bam pa 125 evrov (30-000 to- nim dimom onesnaženega ce. Ti prostori bodo morali za nakup tobačnih izdelkov s iarjev). zraka doma ali v službi. V biti posebej opremljeni. Iz njih se s tobačnim dimom onesnaženi zrak ne bo smel 15 na 18 let, pa tudi prodajalci tobačnih izdelkov bodo Minister za zdravje Andrej Evropi je žrtev pasivnega ka-Bručan poudarja, da je kaje- jenja nekaj deset tisoč neka-morali biti stari najmanj 18 nje tudi v Sloveniji eden naj- dilcev. V Evropi je leta 2000 iirili v druge prostore, še let. Prodajalec bo imel pravi- večjih zdravstvenih proble- zaradi posledic kajenja umr-naprej bo veljala popolna co zahtevati od kupca osebni mov. Na splošno se je odsto- lo 656.000 ljudi. Pisana in strpna Skofja Loka Škofjeloški župan Igor Draksler je s petimi strankami v občinskem svetu podpisal dogovor o razvoju. Mateja Raitt strokovnosti odločitev. Ob- izključuje, ampak jim skuša dročju bodo prednostno pri- so Še, da bodo s po- ponuditi kar najboljše mož- stopili k določitvi con, name- Sko^a Loka - Ne gre za sez- zomostjo in brez vnaprejŠ- nosti za razvoj- Pisana Loka njenih trgovini in drugim nam želja, ampak realne njega odklonilnega stališča je strpna Loka," je ob tem storitvenim dejavnostim, stvari, ki jih upamo tudi iz- obravnavali tudi predloge poudaril Igor Draksler. Na Krepiti nameravajo tudi soci- peljati," le podpis dogovora stra nk i n I is t, ki niso podpi s- področju promeme infra- alno mrežo v občini. "Obči- pospremil župan Igor Draksler. Pri oblikovanju nice dogovora. struktura na mora zagotoviti vse vrste vsebme so sodelovali Usta Loka postala "močno subre-za boljšo Loko ter občinski gijsko gospodarsko, promet- odbori LDS, NSi, SD in SLS. no, izobraževalno, kulturno Njihov dJj je, da bi Škofia zornost namenili vzpostavit- stanovanj in stanovanjske ika oost2la "močno subre- vi četrte razvoine osi. ori Če- ffradnie. kakovostne vrtce in razvo]ne prvi Zgrajen gradnje, kakovostne vrtce m šole. športne objekte, javno knjižnico in javne kulturne v V^O^ V4 A ^^ W ^ 441 * •^^t éimWSI * 4A V ^ìSW V i» t V tv^l IIVV M^ASftJ • t a «JA J-à W ^ tAA • ^ Att^XJ i MA J Ab Čeprav so poudarili, da ne in turistično središče^ Z do- hodnjem letu^ Na področju prireditve Za prednostno ______1___•____t - ________________iji^__♦____i__________1_______________ __^ ^^ gre za koalicijo, imajo le govorom so na petih najpo-stranke i6 glasov v 28- membnejših področjih opre- infrastrukture nalogo na kulturnem podro-se zavezali, da bodo po- čju so si zastavili odprtje danskem občinskem svetu, delili dolgoročni razvoj obä- skrbeli za zanesljivo preskr- nove, sodobne knjižnice do S podpisom dogovora so se namreč tudi zavezah, da ne s poudarkom na obdobju do leta 2010. "Škofja Loka bo vseh gospodmjstev in gospodarstva s kakovostno pit- leta 2010 in celovito prenovo Kristalne dvorane do sredine bodo v občinskem svetu de- mora biti ljudem prijazno no vodo ter urejeno odvaja-ovali povezovalno in uskla- okolje, ki posameznikov ter nje in čiščenje odpadnih jeno, pri tem pa vztrajali pri različnih skupin in slojev ne voda. Na gospodarskem po- leta 2008. V letu 2009 pa naj bi spet uprizorili Škofie-loški pasijon. Posvet diplomatov loŽE Košnjek brala širitev Unije na zahod- ..............................................................................ni Balkan in* medkulturni Brdo pri Kranju • Včeraj po- dialog- Slovenske diplomate poldne se je na Brdu pri bodo nagovorili predsednik Kranju začel tradicionalni, vlade Janez JanŽa In zunanji že 13. posvet slovenske di- minister Dimitrij Rupel kot plomacije, na katerem bo gosta pa generalni sekretar dana posebna pozornost Arabske lige Amr Moussa pripravam Slovenije na predsedovanje Evropski uiiiji v začetku leta 2008. sednik republike |anez Dr- | Naša država je za prednost- novšek na posvetovanju ne ^ ne naloge predsedovanja iz- sodeluje. Š in cesKi zunanji mmister Aleksander Vondra. Pred- I' « V A i KT U LNO info@g'glas,si 3 Zavezanci bodo delno obrazec Davčni zavezanci bodo letos prejeti od davčnih uradov že delno izpolnjeno dohodninsko napoved za leto 2006. Vsi, ki so lani imeli več kot tristo tisoč tolarjev obresti od depozitov, bodo napoved za odmero dohodnine od obresti morali vložiti do konca februarja. CvFTO Zaplotkik Kranj • Prvič, odkar v Sloveniji velja dohodninski sistem, bodo davčni zavezanci prejeli od davčnih uradov obrazec dohodninske napovedi, v katerem bodo že vpi-sani kontrolni podatki izplačevalcev dohodkov. Zavezanci bodo podatke pregledali, jih primerjali s svojimi in jih davčnemu uradu vrnili s popravki ali brez njih, hkrati pa bodo v napoved morali sami vpisati podatke za uveljavljanje olajšav za vzdrževane družinske člane ter olajšav za vlaganja v različne namene in v reševanje stanovanjskega problema. Davčna uprava bo delno izpolnjeno Davčni zavezanci bodo v obrazcu le preverili že vpisane podatke in sami vpisali podatke za napoved poslala zavezancem uveljavljanje nekaterih olajšav. / roe». corud tuwic do konca marca, zavezanci šava za prvega vzdrževanega otroka te 484.873 tolarjev, za jo bodo morali vrniti do kon- vrednostnih papirjev, dele- otioke, starejše od 18 let. Za- ca apriJa, dohodnino pa jim žev in investicijskih kupo- vezanci, ki so zaposleni v tu- nov bo tako kot doslej treba jini, bodo Že pri dohodnini drugega 527.040 tolarjev, za vložiti do 28. februarja, pri za lani lahko uveljavljali stro- tretjega 702754 tolarjev, za Zneski v dohodninski na- ^^^ P^ zavezancem ne bo ške prehrane ter prevoza na četrtega 878.469 tolaiiev, za povedi in odmemi odločbi P^^^ P^^®' ^ bodo še v tolarìih, le zne- je vrednostnih papirjev, pridobljenih na podlagi lastnin- sek, ki ga bo davčna upra- g^ih certifikatov ob kstninje- va vrnila zavezancu ali ga „ju podjetij. Pri prodaji nebo moral doplačati, premičnine mora zavezanec bodo iz tolarjev preraču- napoved za odmero dohodnine od kapitalskega dobička _ oddati v petnajstih dneh od petega 1.054.183 tolarjev • in tako dalje. Zavezanec z dvema vzdrževanima otrokoma lahko uveljavlja olajšavo v znesku 1.011.913 tolarjev, s Za leto 2006 še velja do-. tremi otroki 1.714.667 tolar- Lestvica še s petimi razredi naJi v evre. prodaje. hodninska lestvica s petimi dohodninskimi razredi in z davčnimi stopnjami v razponu od 16 do 50 odstotkov, le- bo odmerila do konca okto- Kaj pa pri dohodkih od ob- tošnja lestvica (objavljamo jo bra. V davčni upravi ob tem resti?! Napoved za odmero na 19. strani) ime le še tri opozarjajo, da bodo zavezan- dohodnine od obresti na de- razrede in nižji razpon med jev, s Štirimi 2.593.136 tolarjev, s petimi 3.Ó47.319 tolarjev... Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje znaša največ 560.937 tolarjev. Davčni zavezanci bodo za ci Še naprej odgovorni za vsebino dohodninske napo- na me depozite pri bankah in hranilnicah bodo zave- najnižjo in najvišjo davčno leto 2006 še zadnjič lahko stopnjo. uveljavljali največ dvoodstot vedi in da jo bodo morali od- za nei morali vložiti do konca dati tudi tisti, Id so zavezanci februarja, pri tem pa napove- za plačilo dohodnine, a od di ne bo treba vložiti tistim, davčnega urada ne bodo pre- ki so lani imeli manj kot 300 jeli obrazca z že vpisanimi ti soč tolarj e v obresti, kontrolnimi podatki. Lestvica za odmero dohodnine za leto 2006 (v tolarjih): Če znaša neto letna davčna osnova znaša dohodnina do 1.327.300 od 1.327.300 do 2.593.340 od 2.593.340 do 5.247'940 Posebna napoved za obresti Ugodnost za upokojence od 5.247.940 do 10.546.930 1.612.363 + 41 % nad Davčna uprava bo pri odmeri dohodnine za leto nad 10.546.930 16 212.368 + 33 % nad 1.327.300 .161 + 37 % nad 2.593.340 5.247.940 3,784.949 + 50 % nad 10.546.930 Pri dohodnini za leto 2006 upoštevala stari do- zadnjič olaišava na ^ \ «J« »J 1** t* t I / 2006 bo tudi sicer nekaj vse- hodninski zakon, ki je veljal binskih sprememb, Ker za dohodke od obresti, divi- do 3;. decembra, hkrati pa tudi nekatere za zavezance no olajšavo za vlaganja v različne namene in največ štiri-odstomo olajšavo za reševa-Poglejmo še davčne olaj- nje stanovanjskega proble- podlagi računov dend in kaphalskih dobičkov ugodnejše rešitve iz novega Save za leto aoo6l Splošna ma, Olajšavo za različne navel ja ceduialna obdavčitev, zakona, po katerem se ravna olajšava, ki pripada vsem, mene bo možno uveljavljati ki je za vse zavezance enaka od letošnjega i. januarja da-in dokončna, teh dohodkov Ije. Upokojencem, ki lani od znaša 604.330 tolarjev, olajšava za invalide s loo-odstot- za nakup državnih vrednostnih papirjev, plačilo premije ne bo treba več vpisovati v dohodninsko napoved. Za pokojnine niso plačevali akontacije dohodnine in no telesno okvaro 3,513.772 za prostovoljno zdravstveno tolarjev, za prejemnike po- zavarovanje, nakup zdravil. plačilo prostovoljnih prispevkov, nakup učbenikov dividende in kapitalske do- niso uveljavljali olajšave za kojnin in priznavalnin 14,5 bičke je 20-odstotna davčna vzdrževane družinske člane, odstotka prejemkov ter za stopnja, za obresti pa 15- napovedi za leto 2006 nebo zavezance po 65. letu staro- ter pbčilo Šolnine, za priklop odstotna. Od dividend so iz- treba oddati, če obdavčljivi sti 281.081 tolarjev. Olajšava na intemet, vlaganja v reše-plačevaici lani že pri vsakem dohodki iz drugih virov (ka- za dijake in Študente znaša vanje stanovanjskega problema, za plačilo članarine političnim stiankam in sindikatom ... Davčno osnovo bo izplačilu odtegnil) dohodni- tastrskega dohodka, na pri- 1.225.200 tolarjev, za samo- no in jo nakazali v državni mer) niso presegli 80 evrov, proračun. Napoved za od- Starši duševno in telesno stojne kulturne delavce in novinarje pa 15 odstotkov let- mero dohodnine od kapital- prizadetih otrok bodo lahko nih prihodkov do zneska možno zmanjšati tudi zaves skesa dobička pri prodaji uveljavljali olajšavo tudi za Šest milijonov tolarjev. Olaj- znesek samoprispevka. Drag direktor Komunale Plača direktorja kranjske Komunale v letu 2005 višja od županove. Suzana P. Kovačič poslovanja občin ustanovite- ..............................................................................Ijic Komunale Kranj (mestna Kranj • Računsko sodišče je občina Kranj, občine Cerklje, revidiralo plače direktorjev jezersko, Medvode, Naklo, lavnega podjetja Komunala Preddvor in Šenčur) pri dolo- Kranj za leto 2005; od januar- čanju plač direktorja javnega ja do decembra je bil v. d. di- podjetja izreklo negativno rektorja Jože Stružnik, s 1. de- mnenje, saj občine niso usta- cembrom 2005 je mesto di- novile skupnega organa, kot rektorja prevzel Ivan Hoče- to določa Zakon o lokalni sa- var. Družba Komunala Kranj moupravi,insoševednobrez je za leto 2005 direktorjema obračunala plačo v znesku meril za določitev plač direktorjev skupnih javnih zavo-14.173.663 tolarjev, "... od tega dov. Vrednost nepravilnosti je ocenjena na najmanj 4.094.6 06 tolarj ev. Komunala Kranj mora računskemu sodišču v zakon- Hočevarju za mesec december 768.150 tolarjev brez dodatka na delovno dobo," so sporočili iz podjetja. Za primerjavo: županova letna pia- skem roku predložiti dokazi- Ča je bila dobrih devet milijo- Io, da je [ože Stružnik vmil nov tolarjev. Po loo.b Členu preveč izplačano plačo za de- Zakona o lokalnih skupno- lovno uspešnost (vrednost stih plače direktorjev javnih nepravilnosti je ocenjena na zavodov ne smejo presegati 1.765.556 tolarjev) in da je plače župana občine, pri tem Ivan Hočevar vmil preveč iz- pa se ne upoštevajo dodatki za plačano osnovno plačo (vred- delovno dobo. Računsko so- nost nepravilnosti je ocenje- dišČe je zato glede pravilnosti na na 25.228 tolarjev). Prav tako družba ni določila plače direktorja v skladu z Zako-Komunala Kranj mora ra- nom o lokalni samoupravi; čunskemu sodišču pred- vrednost nepravilnosti je ložiti dokazilo, da je Jože ocenjena na 1.817.297 tolar Stružnik vmil preveč izplačano plačo za delovno jev. Družba je za nekatere ugotovljene nepravilnosti že sprejela popiavlj alne ukrepe. uspešnost in da je Ivan občine ustanoviteljice pa mo^ Hočevar vmil preveč iz plačano osnovno plačo. rajo v 80 dneh predložiti tudi ustanovitveni akt skupnega podjetja Komunala Kranj. Gorenjski Glas . ODGOVOR NA UREDNICA Manja Volčjak NAMESTNIKAODGOVORNE UREDNICE lože KoSnj^» Cveto Zaplotmk UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Boštjan Bogaäj, Alenka Brun, Igor Kavdč, Jože Koin|d<, UiiaPecemd Slo^n Sa)e, Vilma Cvvco ZaplotiiK D&nica Zavri Suzana P. Kova6d Štefan Žarp>, Mateja Rant Jasna Paladin, Mar^ Smolnikar, Matjaž Cragorič, Naglič. Milena Miklavčič, Simon Šubic, Maja Bertcra!), OBU KOVNA ZASNOVA Svitar, Tnakel TEHNICN! UREDNIK Grega Flajnik FOTOC RAPIDA Tina Doki, Gorazd Kavò£ Gorazd LEKTORICA Maqeta Vozi VODJA OC LASN EGA TRŽE NJA Mateja Žvižaj CORENjSKI CLAS regulriran^ bljg^/ia In stòntvena znamk« pod il* 9771961 prr Uradu QS z^ inteleblua(ng la$tninp. Ustan^^t^lJ in izdajatelj: gtas. d K/anj / Dir^honca Marija VolSjdk / Na&lov: ZpUova 400C Kran) /Td.t 04/201 42 oo.f^r 04/201 4113, e*mall: mali oglasi vt oimrtnic«! tet: Ù4/10Ì 42 47 {sprwjBm r>a odzivniku 24 ur dnevr^o): uradr>e ure: vsak delovr>i äan od 7» do ure / Goran>vM Jt pollik, i^Kaja torkih in ptlkrh^ v r^akFodi 22.000 itVQ<{oy / Aedn« ft los SET. d.d.« Iji^bl/ana / Uvcintr^r (dnkrat latno), Na potep in okaiA^h pri« 4) 41 / C#na i2vAda: 1,21 (UH / 290 Si Ti lei na natofnma: \27A% EUR / 30.446,2) SIT; Cene v SIT so pteraiunane »o itC^iu zš^ mer^javt 1 CUR je $40 SfT« Htdr* p^šintki imajo popusta, polletni popusta^ W^ni as % popust»: v cane re ^^ragurxan OĐV 00 sropnji tA li; nare prvi dan smo bili preseneče- delavci že skoraj šest mese- brili, da obveznosti do obä- prepričan, da ima smučišče rü nad obiskom, saj je v Bohi- cev niso prejeli plač. ne poplačamo kasneje in v dobre možnosti za razvoj in nju tudi še precej turistov, zlasti Hrvatov in Nemcev. Se- "Imamo tri zaposlene in obrokih, podobno smo se da ga v turističnem kraju Se denarja za plače ob stroških dogovorili z drugimi upniki. kako potrebujejo. žl rov m ca Občinski svet zadovoljen z delom ravnatelja Svet Osnovne Šole Žirovnica je občinski svet seznanil z razpisom za ravnatelja šole. Dva kandidata sta izpolnjevala vse pogoje: jelka Mihajtovski in sedanji ravnatelj Valentin Sodja. Občinski svetniki so na zadnji seji dali pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju Sodje na mesto ravnatelja šole. A. H. Jesenice Mencinger zdaj poklicni župan s prvim januarjem je župan Jesenic Tomaž Tom Mencinger, ki je svoje delo doslej opravljal nepoklicno, postal poklicni župan. Obenem je z začetkom leta delo nastopil tudi drugi podžupan Boris KItek (SDS), ki se je pridružil Borisu Bre- gantu, ki podžupansko delo opravlja že od sredine novembra, Oba funkcijo opravljata nepoklicno. U. P. «k I. Najhitreje rastoče trgovsko podjetje v Evropi za svoje (^slovalnice v Kranju, Domžalah in Ljubljani zaposiuje uva an u POSLOVODJE VAŠ PROFIL: • Ste dinamični In vas veseli delo s kupci. • Pri svojem delu ste samostojni, odločni in vztrajni. • Svojim sodelavcem ste vzor, znate jih voditi in motivirati. ' Imate ustrezno izobrazbo za vodenje trgovine oziroma ste opravili poslovodski izpit in imate vsaj osnovno znanje nemškega jezika. VAŠE NALOGE: • Prevzeli boste odgovornost vodenja sodobne trgovine. • Skrbeli boste za usposabljanje sodelavcev. dobro organizacijo boste pripomogli k uönkovitosti svojega S svojim delom boste prispevali k uspehu in nadaljnji rasti našega podjetja. V času sistematičnega in temeljitega uvajanja doma in v tujini vam bomo posredovali potrebna strokovna znanja ter vas tako pripravili na bodočo vlogo poslovodje oziroma njegovega namestnika. Od vsega začetka vam ponujamo raznoliko in odgovorno delo ter stimulativno plačilo.. PRODAJALCE VAŠ PROFIL: • Ste dinamični in vas veseli delo s kupci. • Ste prilagodljivi in radi poprimete za delo. • Znate delati v timu in ste prt svojem delu učinkoviti. • Imate najmanj 4. stopnjo izobrazbe oziroma opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za prodajalca. VAŠE NALOGE: • SkfbelI boste za založenost trgovine s prehrambnimi in neprehrambnimi Izdelki • Zagotavljali boste svežost sadja in zelenjave. - Skrbeli boste za urejenost prodajnih polic in čistočo trgovine. • Opravljali boste deio na blagajni. • Strankam boste omogočali prijazne in enostavne nakupe brez čakalnih vrst. Ponujamo vam sodobno delovno okolje z veliko mero samostojnosti, temeljito in strokovno uvajanje v delo, stimulativno plačilo ter zanimivo in odgovorno delo v dinamičnem kolektivu. Če ste vestni, pošteni, odgovomi in vztrajni, sprejmite izziv in nam pošljite prijavo s svojo telefonsko številko, življenjepis v tabelarični obliki, fotografijo ter potrdilo o ustrezni izobrazbi do 19. januarja 2007 na naslov: Lidi d.o.o. k.d.» Žeje pri Komendi 100,1218 Komenda prodaja® lidi.si wwv/ .lidLsi v. 6 Vilma. stan ovrt i je s.si VABILA PRIREDITVE Skakalci v Planici za točke celinskega pokala • Z danalnjim uradnim treningom se bo začelo tekmovanje za celinski pokal na 90'metrskl skakalnici v Planici. Tako jutrišnja kot nedeljska prva poskusna serija bo ob 9.30. prva serija v konkurenci pa ob 10.45. Pinale bo oba dneva ob 12. uri, podelitev nagrad pa uro kasneje. V. S. Kvalifikacije kadetinj za evropsko prvenstvo • Včeraj se je v dvorani SCŠ v Radovljici začel kvalifikacijski turnir kadetskih ženskih reprezentanc za uvrstitev na evropsko prvenstvo. Naša ekipa se je včeraj najprej pomerila z ekipo Norveške, danes ob 17*30 jo čaka obračun z ekipo Izraela, jutri ob 17.30 z ekipo Estonije, v nedeljo ob 17.30 z ekipo Litve in v ponedeljek ob 20. uri Še 2 ekipo Nemčije. Na prvenstvo vodita prvi dve mesti. V. S. 2. maraton Tamar in slovenski maraton - PD Rateče - Planica bo 20. januarja pripravilo 2. maraton Tamar in slovenski maraton v smučarskem teku. Proga bo dolga 25 kilometrov, prijave pa že sprejemajo po telefonu 5S8 50 20 ali po elektronski poŠti matjaz(g)kranjska-gora.si. Dodatne informacije na www.kranjska-gofa.si. V. S. Rokometni spored - Jutri se bo z 9. krogom nadaljevalo tekmovanje v 1, A rokometni ligi za ženske. Ekipa ŽRD Škofja Loka KSI bo ob )8. uri gostovala pri Celei Žalec. V. S. Hokejistke Triglava spet v domaČi dvorani - Jutri, v soboto, z začetkom ob 19.30 gosti domaČa ekipa ženskega hokejskega kluba Triglav Kranj madžarsko ekipo UTE MARILYN Budapest. Tekma bo v hokejski dvorani na Bledu. V. S. hokej Jesenice jeseničani danes za prvi letošnji točki Kljub prazničnim dnem hokejisti v avstrijski ligi ne počivajo. Tako so se že minuli torek v 34, kolu pomerili za prve letošnje točke, pri Čemer pa so naši prvaki ostali praznih rok. Gostovali so namreč v Beljaku pri ekipi Pasut VSV in izgubili kar s 6 : 2 (o ; 1, 3 : o, 3 : i). V nabito polni dvorani, kjer si je tek» mo ogledalo kar pet tisoč navijačev, sta za Acroni Jesenice zadela Tomaž Razingar za vodstvo 1 : o in Gregor Polončič za znižanje na 3 : 2. Po golu Po ončiča so BeljaČani, ki so tre* nutno na lestvici drugi za ekipo Salzburga, hitro dvakrat zadeli, naši pn/aki pa so se vdali in po Štirih zmagah ob koncu minulega leta tokrat ostali brez točk. Nova priložnost pa bo že danes, ko ob 19.15 v Podmežaklo prihaja ekipa Graz 99ers, i je trenutno na zadnjem mestu lestvice avstrijske lige EBEL Acroni Jesenice so • kljub porazu - obdržali Četrto mesto na lestvici, z ekipo Pasut VSV pa se bodo znova srečali že to nedeljo, 7, januarja, ko BelJaČani prihajajo v dvorano Podmeža-kla. Nedeljska tekma, ki si jo bo (tako kot današnjo) mogoče ogiedati tudi v neposrednem TV prenosu na športnem programu TV Sportklub, se bo začela ob 19, uri. V. S. Kranj Reprezentanca skupaj spet februarja Po zmagi na zadnjem turnirju na Bledu se bo slovenska hokejska reprezentanca spet zbrala 5. februarja, ko se bo po tridnevnih pripravah 8. februarja najprej v Nemčiji pomerila z domaČim moštvom, nato pa takoj odpotovala na EIHC na Dansko. Na zadnjem Challengerju letošnje sezone bodo risi tekmovali z reprezentancami Norveške, Belorusije in Danske. V. S. smucarsk; teki Kranj Majdičeva tretjič na vrhu Petra MajdiČ je na tretji tekmi turneje smučarskih tekačev Tour de Ski v Oberstdorfu na 10 kilometrov klasično "pome-tla" s konkurentkami in prišla do svoje tretje zmage v karieri. ki ji, kot je povedala po tekmi, pomeni največ. Po spodrsljaju v dvojnem zasledovanju, ko je bila le se je s to zmago v skupnem seštevku prestižnega tekmovanja povzpela na 2. mesto, za vodilno Norvežanko Kristin Steira Stormer pa zaostaja dobrih 20 sekund. Maja Benedičič zaradi zdravstvenih težav ni nastopila, preostali Slovenki pa sta bili v ozadju, Vesna Fabjan je bila 33., Barbara JezerŠek pa 34. Med moškimi je bil na i5-kilomelrski preizkušnji Nejc Srodar 62. Tour de Ski se bo danes s sprintom nadaljeval v Asi-agu, ter se zaključil v dolini Fiemme, kjer bo jutri najprej tek* ma s skupinskim startom na 15 oziroma 30 kilometrov, v ne-delio pa še zasledovanje na io oziroma 15 kilometrov, M. B. Imeti svoje s športnem društvu Planica so zadnja leta spet začeli vzgajati mlade športnike, saj si želijo, da ne bodo zgolj prepoznavni organizatorji, ampak tudi tvorci uspehov. Vi lm a Stanovn r k Planica - Ta konec tedna, jutri in v nedeljo, bo na 90-metrski skakalnici v Pbnki tekmovanje v celinskem pokalu v smučarskih skokih. To je tekmovanje, kjer se dokazujejo tudi tekmovalci. Člani domaČega ŠD Planica začeli imamo v društvu kegljače na ledu, ki jih je trenutno Šestnajst, večinoma pa so to odrasli tekmovalci. " Mladi skakaJd so zadnja leta vedno bol[§i. Zakaj? "Treba je poudariti, da smo s smučarskimi skoki na novo si želijo, da bi bili med njimi kmalu tudi domaČi fantje, Id solani v konkurenci do 15 let boljši, vletošnji sezoni sodeč- delati s prihodom Davida Jerovtka pred Stirimi leti. Vsako leto so rezultati že poslali ekipni državni prvaki. O tem in načrtih ŠD Planica sva se pogovarjala s predsednikom klubov, zdru- ki do 15 let ekipno zmagali na državnem prvenstva To je biJ res lep uspeh ter dokaz, da se z mladimi skakalci v klubu Marko G racer ženih p>od okrilje ŠD Planica, načrtno in dobro dela." Markom Gracerjem. Poleg smučarskih skokov bi bÜo v Planici mogoče prire-jati tekme v tekih, ki imajo na tem koncu tudi tradicijo. S tem bi golovo nekaj zaslužili? "V Planici smo imeli zelo resne namene, da bi pripravili kakSno tekmo svetovnega pokala v tekih, saj imamo za to vse možnosti. Povabili smo inšpektorja FIS Norvežana B j erkes toela, da je pro-z nami pregledal in so tako pripravljene za homo-logacijo. imamo tudi možnost, da bi v sezoni ali dveh lahko naredili tekaški šfadi- saj jim zadnja leta nismo mo- on s progami vred, saj gre Še ne dolgo nazaj ste imeli v gU zagotavljati pogojev za večinoma za zemeljska dela. Kakšne tekmovalce imate društvu odlične tekače, olim- delo. Trenutno je vodenje te- S tem bi pridobili v Planico trenutno v ŠD Planica? "Športno društvo Planica ima v smučarskih skokih tre- pijce. Kakšno te stanie sedaj? kašk^a kluba prevzel nekda- ie eno tekmo svetovnega "Res je imelo v smučarskih tekih na§e društvo v devetde- nji tekmovalec Robert Ker- pokala, lahko pa celo dve, Stajn, naša želja pa je, da pri- saj imamo vse pogoje tudi nutno v kategoriji mlajših 5n setih letih pet olimpijcev, po- dobimo mlade tekače ter jih v za tekmo v nordijski kombi- starejših dečkov Štirinajst našali smo se z vrsto naslovov klubu zadržimo. Je pa res, da naciji. Vse to bi 2a nas po- tekmovalcev, med njimi sla državnih prvakov, v našem si trenutno Še ne predstav- menilo nove možnosti in je tudi dve dekleti, zanje pa skr- društvu je bilo več kot štiride- liam, kako bo to mogoče, saj tudi razvojna priložnost Pla- bita dva trenerja. Imamo tudi petindvajset tekmoval- 5et tekmovalcev. Zdaj pa smo morali začeti delati tako rekoč so težave v društvu še vedno nice. Seveda pa brez fmanč-velike, denarja ni in največje nih vložkov ne bo šlo, to pa cev v smučarskem teku, od na novo. Težave v društvu so breme stroškov nosijo starši tega sedem mladincev, drugi namreč povzroČDe, da so tek- tekmovalcev, ki pa lahko popa so Še mlajši- Prav tako movala ali odšli ali prenehali, m^aioledonekemere. " je že vse stvar drŽave, Smučarske zveze in šele nato društva." novo vajo svetovni vrh "Siab začetek, dober konec," je preteklo sezono opisal telovadec Sašo Bertoncelj. Konec leta je predstavil novo vajo na konju z ročaji. Maja Bertoncelj Gorenja vas pri ReteČah - Kako ocenjuješ lansko sezono? To sta vrhunska dosežka, a fikacijah dobil najvišjo oceno vseeno si v Petkovškovi in v vsej sezoni, s talco oceno bi "Slab začetek, dober ko- Peganovi senci? dobil medaljo na svetovnem Sašo Bertoncelj je v pretekli nec. Pričakoval sem, da jo "Seveda sem v njuni send, prvenstvu. Vaja ima za štiri sezoni osvojil dve 4- mesti na bom začel bolje, jesenski in kar je nomialno. Če bom kdaj desetinke višjo oceno, ki zna- tekmah za svetovni pokal, zimski del pa je bil super. Rezultatsko gledano sta bila dva vrhunca: vsaj pol toliko naredil, kot sta onadva, bom lahko srečen. Obe na orodju, za katerega se je povsem specializiral - konju z ročaji. Telovadec ŠD Narod- memorial in decembrska ni dom, edini Gorenjec v ?ve- tekma svetovnega pokala v vajo, ki d je lepo uspela^ Ša 6.4. iCar se izhodišča tiče, bom sedaj povsem konkurenčen najboljšim. Gre pa za Decembra si pred^avil novo isto vajo, kot sem jo delal do- tovni gimnastiki, trenira pod vodstvom Sebastijana Piletiča. Glasgowu. Obakrat sem bil četrti." žavnem prvenstvu in v levali- slej, nov je le en element, ki "Predstavil sem jo na dr- sem ga delal že pred nekaj leti, pa ga potem pustil. le sicer tvegan, a kratek, kar pomeni, da mi vzame malo moči. Če mi bo vaja na tekmah uspela, mi fmale ne uide. Učim pa se tudi že novih elementov, ki jih v vajo načrtujem vnesti v jesenskem delu, seveda odvisno od prvega dela sezone. Nekaj presenečenj še imam." Sašo Bertoncelj se z novo vajo želi utrditi med najboljšimi "konjeniki" na svetu. Poleg trenir^Dv je tu še študij. Za gjmnastiko pa navdušuješ tudi otroke? "V OŠ Reteče pri gimnastiki pomagam mami Majdi. To mi je v veselje in pri tem se sprostim. Otroci radi vidijo, da jim pomagam. Zanje je to zagotovo Še dodaten motiv. Lani sem se vpisal tudi na fakulteto in sem študent prvega letnika mednarodnih odnosov na FDV." A 4 vilnui, stanovnik @g'glas.si 7 Na startu po šest naših lisičk Jutri bo v Kranjski Gori na sporedu veleslalom, v nedeljo pa še slalom za 43. Zlato lisico, na obeh preizkušnjah pa bo v svetovni konkurenci tudi po šest naših deklet. vtlma Stanovnik Kranjska Gora • Potem ko so mariborski organizatorji iz-giibili boj z naravo in se odlomili, da 43. tekmovanje za Zlato lisico pripravijo v Kranjski Gori, se je na začetku tega tedna tehnična ekipa za pripravo tekmovanja preselila na. Gorenjsko. V Kranjski Gori so )im na pomoč pri pripravi prog priskočili tudi domad žičničarji in Člani OK Pokala Vitranc, tako da naj bi obe tekmi svetovnega [ Branik), ) Ana KobaJ Že danes pa bo v Kranjski Gori ob 20.30 slovesno od- Radovljica), Petra Robnik z prtje tekmovanja, ki mu bo Blejske Dobrave (SK Jeseni- sledil koncert Tonyja Cetin- ce) in Urška Elabič iz Moj- skega. Se prej bo v Hitovem strane (ASK Kranjska Gora), šotoru (od 16.30 dalje) na- Nekoliko vprašljiv je le na- stop glasbenih skupin. Glas-stop Mateje Robnik, ki si je v bene skupine se bodo v Hi- torek zvila gleženj pri hoji tovem šotoru predstavljale po stopnicah. tudi jutri po 16.30, ko bo po- Na nedeljskem slalomu, tekala velika nagradna igra ki se bo prav tako začel ob ZM, ob 18. uri pa bo razgla-9.30 (oba dneva bosta final- sitev rezultatov veleslaloma, ni vožnji ob 12.30), bosta po- ki mu bo sledilo žrebanje leg Mazeieve, Kobalóve, štartnih številk za nedeljski Robnik ....................la- slalom in koncert skupine pokala potekali brez težav. Petra Robnik bo nastopila v ^^ ^^^^^ ^^^ ^^ Nedeljska razgla- ropskega pokala MaruSa sitev rezultatov s podelitvijo Ferk z Blejske Dobrave pokalov in Zlate lisice bo v veleslalomu in slalomu. lutrišnji veleslalom se bo na progi v Podkorenu začel ob 9.30, na tekmi pa bodo slovenske barve branile Tina Maze iz Čme na Koroškem nje). Mateja Robnik iz Luč (SK Branik). (SK Cma TAB), Ana Dtev iz Šmartna ob Paki (S K Vele- (DTV Blejska Dobrava) in Mariborčanka lika Štuhec ciljni areni na snežnem poligonu po končanem teiono-vanju. Mladinca pometla konkurenco marian puis prvič zmagal-mladinski re- ja Loka, tretji pa Benjamin prezentant Klemen Mahko- Kemperle iz Železnikov. Po končanem tekmovanju je najboljšim nagrade podelil Skofja Loka • Keglialki klub vic iz mariborskega Kon- Da je bil 9. pokal Poden res predsednik Športne zveze Termo Polet Virmaše-Sveti struktorja (641 podrtih keg- v znamenju mladincev, je Ivan Hafner, najboljšemu Duh je v športni dvorani Po- Ijev) in tako prekinil niz petih zadnji dan potrdila Eva Sajko domačemu tekmovalcu den v Škof^i Loki organiziral zaporednih zmag Borisa Be» iz Konstruktorja Maribor, ki Slavku Hudolinu pa je česti- tradicionalni pokal "Loka" v nedika, ki je letos nastopil jeposJavila novženski rekord tal predsednik KK Teimo kegljanju. rahlo poškodovan. Drugo kegljišča s 568 podrtimi keg- Polet Marjan |enko, ki se je V desetih tekmovalnih mesto je osvojil Damjan Haf- . Druga je bila Silvana Beld- ob zaključku tekmovanja za- dneh je nastopilo kar 162 nar iz kranjskega Triglava, jan iz Triglava Kranj, tretja pa hvalil občini Škofja Loka, tekmovalcev v ženski in mo- tretji pa je bil še en mladinski Mihaela Topolovec iz Korota« Temiu Škofia Loka, Zavodu Ški konkurenci. Tekmovala reprezentant, Mitja Gornik iz na. Med neregistriranimi je za Šport Škofja Loka in je večina najboljših sloven- cerkniškega Bresta. Med ne- bila prvega mesta vesela Moj- vsem, ki so kakorkoli pripo- skih kegi)ačev, nekaj pa jih je registriranimi tekmovalci je ca Košir iz Dali športa (543 mogli k izvedbi tekmovanja prišlo tudi iz Hrvaške in Av- zmagal Stane VorŠič iz Pre- kegljev), druga je bila Ivanka ter vse povabil na 10. jubilej- strije. Med moškimi registriranimi tekmovalci je letos doselj (555 kegljev), drugi je bil Franc Žontar 12 DU Skof. Božič, tretja pa Verona Šmid, ni pokal Loka, ki bo letos d.e- obe iz DU Železniki. cem bra. Pn^enstvo postaja vse I zanimivo Po novoletnem odmoru se bo ta konec tedna nadaljevalo državno prvenstvo v dvoranskem hokeju, saj bodo člani tekmovali v Horjulu, mladinci pa v Železnikih. Vilma Stanovnik k^ Tako na lestvid vodi ekipa ....................................... Loka Spiders s 14 točkami, sle- Medvode, Vrhnika • Zadnji dve dita pa jieldpi Borovnice z it in koli državn^ prvenstva v velikem florballu sta bila v Strahi- Thunderja z S točkami. Že jutri pa je na sporedu nov kiog. nju in na Vrhniki. Najbolj zaiii- ko se bosta v dvorani v Horjulu mi va tekma je bila zagotovo v ob 11 ► uri pomerili ekipi Žirov - Strahinju, ko sta se pomerili in Borovnke, sledila bo tekma ekipi Loke Spiders in Žirov. Žj. med ekipama Polycom Brioga rovci so povedli, a so državni inGalaks Domel Marmorja ter prvaJd iz Skofle Loke imeli do- ob 14. un med Ljubljano in vol) mo6 za izenačenje in za Thunderiem. zmago 6:4. V preostalih dveh V Železnikih pa bo jutri na tekmah v Strahinju je ekipa sporedu turnir za ekipe U19, Thunderja z 9 :4 premagala Na zadnjem v Medvodah je - 1 j. ., , ... ... 1/ * . 1.1 xl Polycom Brlog, ekipa Ljublja- ekipa Thunderja po ogorče- ne pa je morala priznati pre- nem boju s 14 : 9 premagala Kalan). moč Galaks Domel Marmorju ekipo Lc^ Spiders, ekipa Poly- z 1:8. Na Vrhniki seje dvoboj com Brlog je bila s 1514 boljša pa s tekmami Borovnica : nec tedna še počivale. V ma- med ekipo Thunderja in loški- od ekipe Žirov, vodilna ekipa Thunder. ŠDMH : Žiri, Loka lem ßoorballu za moške tremi pajkd končal v korist Loča- Borovnice pa je kar s 23 ; 2 Spiders : Galaks Alples, Borov- nutno vodi ekipa Borovnice, novz8 ; 2, Borovnica je prepri- ugnala Galaks Alples. Jutri se niča : Polycom Brlog in Žiri : med dekleti pa ekipa Žirov, ki djivo z u : 4 ugnala Galaks bo tekmovanje v Železnikih Thunder. ima po štirih kic^ enako §te- Domel Marmor, Žirovd pa so začelo ob 9. uri s tekmo Loka dpe deklet in članske ekipe vilo točk kot ekipa Loka Spi- bUisGiiboljtì od Polycom Br- Spiders : ŠDMH, nadaljevalo v malem floorballu bodo ta ko- dere. CORENiSKI SEMAFOR SMUČARSKI TEKI Državno prvenstvo v klasiki (Rudno polje): člani, mladinci (10 km) absolutno: 1. jelene (Merkur Kranj) 25:43, z. TrŠar + io, 3. Šimenc [oba Valkarton Logatec) 4-15,4. Potočnik (Bled) -H 26, 5. Klavžar (Valkarton) + 44, 6. Marn (Merkur Kranj) -k r.yy, članice, mladinke (6 km) absolut« no: 1. Višnar 18:07, ČebaSek 2, 3. Eržen + 9, 4. Pok-lukar (vse Bled) + 12, 5. Avbelj (jub Dol) -i- 34, 6. Šimenc (Valkarton) + 37; ml. mladinke: i. Eržen (Bled); si. mladinke: 1. Čebašek (6led); ml. članice: 1. Poklukar (Bled); mL mladinci: 1. Prosen (Merkur Kranj); st mladinci: 1. Šimenc (Valkarton), 2. Potočnik (Bled); ml. člani: 1. Repanšek (Dol), 2. Kopavnik (Planica). Pokal Bleda: ml. dekike: 1. Bahc (ČRN), 2. Urevc (Bled); ml. dečki: 1. Razinger (Bled); st. deklice: 1. Meglfč (Merkur Kranj); st dečki: 1. Klinar (Bled). M. B. ŠAH Ciklusi ŠK Stari Mayr Kran), 14 tumiijetr - Skupni vrstni red; 1. Dušan Zorko (ŠSTomo Zupan Kranj) 962,9,2. Mi- brad Bulatovič (ŠK Stari Mayr Kranj) 953, 3. Matej Keržič (ŠK Stari Mayr Kranj) 922,8» 4. Zlatko jeraj (ŠK Jesenice) 874»9. 5- Marko Podvr$nlk (ŠK Cf»že) 869,6, 6. Žfvko juroš (ŠK Stari Mayr Kranj) 844 - najbolji! senior, 7. Zenjil Korač (ŠK Stari Mayr Kranj) 841,7, S. Simona Orel (ŠSTomo Zupan Kranj) 743,1, 9. Risto Cvetkov (ŠD Jesenice) 695, 10. Alfonz Medved (ŠK Stari Mayr Kranj) 662,7. O. O. Ciklus ŠK Primskovor 9 krofov, 10 minut, 10 turnirjev • Skupni vrstni red: 1. Dušan Zorko (ŠS Tomo Zupan Kranj) 787,9, 2. Živko juroš (ŠK Stari Mayr Kranj) 727,7 • najboljši senior, 3. Simona Orel (ŠS Tomo Zupan Kranj) 693, 4. RIstov Tase (ŠK Stari Mayr Kranj) 647,2, 5. Vtd Cazvoda {ŠK Stari Mayr Kranj) 548,4, 6. Iztok Belec (ŠK Stari Mayr Kranj) 551.$, 7. Alfonz Medved (ŠK Stari Mayr Kranj) 489,4, 8. Janez Grčar (ŠK Zagorje) 477, 9. Matevž Mrak (ŠK Stari Mayr Kranj) 475,6; lO. Matej Keržič (ŠK Stari Mayr Kranj) 465,1. V. S. sah škof)a Loka Tudi loški šahisti aktivni V prostorih balinarskega kluba Lokatekst na Trati v Škofji Loki prvič poteka občinska Šahovska liga Škofje Loke. Na tek* movanju sodeluje devet ekip: Obrtna zbornica Škofja Loka, LTH Škofja Loka, OŠ Poljane, Gimnazija - Ron Škofja Loka, Jelovica Škofja Loka, Unitech-LTH OL Škofja Loka, DU Škofja Loka, 'Čukci^ in 'Mladi' Škofja Loka. Tekmovanje poteka na treh deskah, vsaka ekipa pa igra z vsako ekipo in vsak igralec dvokrožno z vsakim nasprotnim igralcem. O. O. KOŠARKA Csge Kožarkarice za pokalno lovoriko Ta konec tedna bo dvorana Gimnazije Celje Center gostila finalni turnir ženskega pokalnega tekmovanja za košarkarice. jutrišnja polfinalna para sta Hit Kranjska Gora in KED Panter flirfja (ob 17. uri) ter Merkur Celje in Odeja (ob 20. uri), Veliki finale jutrišnjih zmagovalk bo v nedeljo ob 17. uri. V. S. Slovenska športna revija JANUAR 2007 v osrednlih prispovklh se preiMavl|a|o; iportDld Ifta 2006, Kasim Kamenica, Davo Karnlćar, Errnin Rakovi'č, Klemen Lavrič. Mca Jurkovič, 'Matej Žagar, Lea Murko. Adela Šajn, Matej Jutìé^, Drago Cotar, Tugo Klasinc, Justine Henìn, Fabio Cannavaro, Lukas Podoiski, Lewrs Hamilton.. sklkblìah^ ri 1enc, Dominika Komac (www.mis&^porta.si) PruUžna lievlllia slovenske iporine revile SPORT (na naslovnici ita Potrà In Matici vas čaka pri nim prod&lalcu iaupUov. flevljo ŠPORT latiko naročita na Ol/Ml 76 48 ali na e4port@sfof.notl 8 mon.subic (§>g-gUis. si GORENJSKI GUS petek, 5. januarja 2007 nesreCe Kranj Umrl pol meseca po nesreči v torek je v Kliničnem centru v Ljubljani za posledicami prometne nesreče umrl 55-letni Kranjčan. Kot smo poročali, je i6. decembra ob 22.45 v bližini Predoselj na lokalni cesti Kokrica-ßritof voznica osebnega vozila trčila v 53*letnega Kranjčana, ki je hodil po sredini desnega smernega voziSČa. Ker je bil oblečen v temna oblačila in ni uporabljal kresničke, ga je voznica v temi prepozno opaziia. Čeprav je zavirala, nesreče ni mogla več preprečiti. Po trku je Kranjčan najprej padel na vozilo, nato pa na vozišče. S. Š. KRIMINAL Bled Okradei turista Še v starem letu je nekdo gostu hotela Krim na Bledu iz hotelske sobe ukradel 750 evrov. Policisti le zbirajo obvestila in bodo zoper za zdaj ie neznanega osumljenca podali kazensko ovadbo. Kranj Odpeljal žlebove Neznani storilec je nekaj noči nazaj 2 nedograjene hiše v Britofu ukradel trideset metrov bakrenih žlebov in s tem lastnika oškodoval za okoli 1.250 evrov. Šenčur Odnesli motorne žage Pred dnevi so neznanci vlomili v prodajalno tehnične opreme v Šenčurju, iz katere so odnesli dvanajst motor* nih žag in štiri motorne kose žnamke Stihi. TURNŠČE V drvarnico po motor in moped v noči na sredo so neznani storilci vlomili v drvarnico stanovanjske hiše v Turnšah pri Domžalah, od koder so odtujili neregistrirano motorno kolo znamke Moica M200, letnik 1953, in modro neregistrirano kolo z motorjem znamke Pony expres. Lastnika so oškodovali za približno 2.500 evrov. S. S. Eri L' D A T R I s G M imajo radi evro Evro je že peti dan uradno plačilno sredstvo, zato je vse več možnosti, da naletite na ponarejen evrski bankovec ali kovanec. Ponarejevalci imajo najraje bankovce za 20 in loo evrov ter kovance za dva evra. Simon Šubic opravijo menjavo bankovcev. Potrebovali naj bi majhnih Kranj • Že lani, ko evro v Slo- 220.000 evrov veniji še ni bil uradno plačil- apoenih, v zameno pa oblju- no sredstvo, so polidsti opazi* bili 240.000 evrov v apoe- li občutno povečanje Števila nih po 500 evrov. Kasneje se unovčenih ponarejenih evr- je izkazalo, da so naivnežu skih bankovcev in kovancev. izročili ponaredke, ki so bili prvih devetih mesecih lan- samo obdani z nekaj prisGii- skega leta so tako iz obtoka iz- mi bankovci za 500 evrov. ločili 2.321 ponarejenih ban- Ker je evro postal plačilno kovcev in ponarejenih kovan- sredstvo na slehernem pro-cev, med njimi pa je bilo naj- dajnem mestu, bodo razpe-več p>onaredkov bankovcev za čevalci §e lažje unovčevaU 20, $0 in 100 evrov ter ponaredkov kovancev za dva evra. ponarejeni denar, zato je priporočljivo, da se seznanite z zaščitnimi elementi in da Največ ponarejenih evr-skih bankovcev so odkrili na preverjate lastnosti bankov- območjih, ki mejijo 2 Italijo (igralnice, bendnski servisi, hoteli ipd.), ponaredki ko- ce v, Še posebej višjih vrednosti. Trgovd sicer že ponujajo različne testerie za evro ban- Ponarejevalci fmajo najraje evrske bankovce nižjih vrednosti./^oto corazd Kay^it vancev pa so se pojavljali iz- kovce, a je vseeno dobro ve- elementov, ki omogočajo, da Če videti s sprednje m zadnje barve (na bankovcih za 50, ključno na cestninskih po- deti, da je ponaredke mogo- lahko hitro in zanesljivo pre- strani pristnega bankovca. stajah avtocest. Najbolj zaiü- če zJalika ločiti od pristnih verite njihovo pristnost miv je lanski primer, ko so bankovcev s preprostim pre- Bankovci imajo zaradi po neznanci slovenskega držav- skusom otipa, videza in na- sebnega reliefiiega tiska zna Ijana ogoljufali s ponaredki giba, ki le med dnigim opi- Čilen otip. Ko pogledate ban za 500 evrov, in sicer pod san tudi na spletni strani kovec proti svedobi, vodni pa boste opazili zlato rumen takim, za katerega ste prepri- pretvezo, da bodo od njega Evropske centralne banke. znak, varnostna rdi in sestav kupüi nepremičnino, a pod Evrski bankovci so torej Ijena številka postanejo vid pogojem, da pred nakupom opremljeni z vrsto zaščitnih ni. Vse tri elemente jemogo Če nagnete bankovec, lahko 100, 200 m 500 evrov. Polidja svetuje, da vedno na sprednji strani vidite preverite več zaščitnih eie-spreminjajočo se podobo na mentov, najenostavnejše pa hologramu. Na zadnji strani je, da bankovec primerjajte s trak (na bankovcih ža pet, čani, da je pristen. Ce boste deset in dvajset evrov) oziro- posumili, da imate ponare- ma številko spremenljive dek, obvestite policijo. I i 'i t iillH Pi J ^ J \ D 07,1 ^skii s Ugodni potrošniški krediti! Sami lahko svoje želje hitro uresniote s pomočjo ugodnih potrošniških kreditov Postne banke Slovenije. Krediti imajo nizko obrestno mero, do konca januarja 2007 pa je strošek odobritve samo 1 evro*. Ne odlašajte. Obrazce lahko dobite in oddate na vsaki pošli ler v enotah banke. Za dodatne informacije pokličite 01 547 32 06, 02 228 83 72, 03 424 39 86,04 201 85 52 ali obiščite; wvk^.pbs.fi PBS. b I pO^nU UMU SLOVtMQE iLé. B^MČHM tkhùiBM ÉMkv AffT^d^ KRIMINAL Kranj Izbral je leona Zadnji praznični dan se neznani storilec nd ultci jaka Puc-Ija v Kranju usedel v parkiran osebni avtomobil Seat Leon 1.9 TDI, rdeče barve in registrske številke Lj 22-4DU, spravil v pogon njegov motor In se odpeljal neznano kam. Lastnika fe oš kod ova za i sedemnajst lisoČ evrov. Šenčur V industrijsko cono po material Neznani storilec je med novoletnimi prazniki na gradbiSču v industrijski coni v Šenčurju ukradel sedemdeset kubičnih metrov stirodurja, Lastnika je oškodoval za okoli 6.300 evrov. Kranj Izginil stroj Med novoletnimi prazniki je nekdo vlomil v skladišče na gradbišču na Ulici Tuga Vidmarja v Kranju in si prilastil električni stroj za vrezovanje navojev znamke Vilex. Lastnika je oSkódoval za ökoli 2.^00 evrov. Krak; Dvakrat v isti noči Neznani storilec je v noči na torek prišel do osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na Cesti talcev v Kranju, In ga odprl z uporabo sile. Iz avtomobila je vzel avtoradio. Z vlomom je lastnika oškodoval za okoli tristo evrov. Iste noČi je nekdo avtoradio odnesel tudi iz osebnega avtomobila na Žanovi ulici, s čimer je lastnika oškodoval za dvesto evrov. ra dov lj ica Ključe pustil v avtomobilu v noči na torek je s parkirnega prostora na Cankarjevi cesti v Radovljici izginil rdeči Renault 5 z registrsko Številko KR n-31 F. Tat je lastnika, ki je v avtomobilu pustil kontaktne ključe, oškodoval za približno petsto evrov. \ à 24 Križnarjevi Portreti gorenjskih glasbenikov » v pncajo, daje Gorenjska glasbeno razgibana pokrajina, ki ima svojo glasbeno elito, ta pa je cenjena tudi na slovenski in mednarodni glasbeni sceni. Priloga Gorenjskega glasa urednik; Miha.Naguć(S)siol.ket Je Gorenjska glasbi naklonjena pokrajina? Je mogoče govoriti o gorenjskem v glasbi? Katera od slovenskih pokrajin je najbolj muzikalna? Odgovore na ta vprašanja smo iskali na Glasovi preji, najdemo pa Jih tudi v knjigi, kije bila povod zanjo: v Portretih gorenjskih glasbenikov dr. Franca Križnarja. Miha Naguč jevo vprašanje, ali je v njego- glasbi težko govoriti, kaj šeie krivo besedilo, ker domne- neko neizmerno žalost» eie- ....................... vem glasbenem opusu kak o pokrajinskem. "Poznam vam, da mi beseda v glasbi gičnost slovenske pesmi in vtor je gorenjske Izrazito gorenjski motiv, od- sicer različna mnenja muzi- poje in da sem morebiti edi- glasbe nasploh". Presenetlji- glasbenike por- govori, kot sledi. "Kot bivši kologov in kritikov o tem, kaj no tu zadel tisti slovenski vo, mar ne! tretiral v pogovo- etnomuzikolog vam lahko je slovensko v glasbi in kaj element v glasbi, po katerem Kateri od slovenskih po- rih z njimi, odgovorim takole: ko smo ne. Med vsemi mojimi kole- vprašujete. " In še: "Ne vem. krajin pa bi vi pripisali naj- SpraSeval jih je prerešetali celo Sloverüjo z gi je morda te slovenskosti če je prav Gorenjska tista po- večjo muzikalnost?" To tudi po gorenjskem v glasbi- nabiranjem izvirnih sloven- še najmanj prav v mojem Nekateri odgovori so prav skih viž, smo ugotovili, da je opusu. Nacionalnost v glasbi zanimivi in zelo dragoceru. Gorenjska bogata predvsem je bila problematična že pri lim, da je alpski element, ki Skladatelj Uroš Krek (rojen z godd in godčevstvom. Tu- mojih profesorjih, kajti tudi je prisoten v gorenjski pes- krajina, ki lahko glasbeno vprašanje je Križnar postavil oplemeniti skladatelja. Mis- organistu Hubertu Bergantu (1934-1999), rojenemu KamniČanu. "Primorci so 1922), akademik, velika avto- kaj torej nismo našli balad. Šker^ančevi glasbi je težko mi, danes bolj zaviralen kot prav gotovo najbolj muzikal riteta v slovenski glasbi, il- romanc, ipd., ampak v ples govoriti o slovenski glasbi, če ne: po svojem ritmu, svoji ni del slovenskih prebival gar rod po očetovi strani izvi- obrnjeno izvirno ljudsko seveda v to karakteristiko ne enostavni harmonski pod- cev, urejenost in delavnos ra iz Selške doline, živi pa v glasbo. Zato fenomen upoštevam tipičnega sloven- stati in po pomanjkanju pa bi priznal Gorenjcem Lescah, mu je povedal: "Jaz Avsenikov-Jožovcev iz Be- skega sentimenta. Vzhod- epičnega (vsebinskega) eie- Verjetno je to slednje posle se tu izvrstno počutim, lah- gunj na Gorenjskem v slo- njaški element, ki ga ima menta. To vidimo, recimo, dica dolgoletnih nemško ko celo rečem, da gorenjsko venski povojni umetni glasbi Osterc, i^leda veliko boij iz- ravno pri prekmurskih, šta- avstrijskih vplivov in sosed pokrajino naravnost ljubim, ni nič nenavadnega." kot da sem )o od nekod po- Zanimivi so tudi odgovori dedoval po nekih Čudnih ge- skladatelja Pavla Šivica vireii in se tudi odraža veliko jerskih in ostalih folklornih ske bližine." "Izhajate iz bolj kot v kateremkoli mo- elementih v slovenski glasbi Kamnika, živite v Šempetru jem delu. Na te stvari sem se in po opusih skladateljev, ki pri Novi Gorici, delujete (v nih. Z ustvarjalnim proce- {1908-1995), P^ rodu Radov- naslonil samo v nekaterih so na tej osnovi komponira- glavnem) v Ljubljani. Kaj od som pa pokrajina ni v neposredni zvezi ..." Na Križnar- Ijičana. Njegovo mnenje je, zborih, ki se zadnje čase veli- li; isto velja za rezijsko ijud- vsega tega ste največ: Gore- da je celo o nacionalnem v ko prepevajo. Pa še temu je sko glasbo." njec, Primorec ali Ljubljan- Katera glasba pa je gorenj- čan?" Profesor Bergant se je ska, če ne Avsenikova, pore- v odgovoru temu vprašanju čete morda! Slovita brata iz spretno izognil "Rad bi bil pravzaprav kozmopolit. Človek brez kakršnihkoli šovini- Begunj ne skrivata alpskega elementa v njunih valčkih in polkah, hkrati pa presenetita stičnih predsodkov in pa se- z ugotovitvijo, da je tudi v veda prebivalec v smislu teh veselih vižah neka oto- srednjeveške filozofske ideo- žnost. Slavko Avsenik (r. logije, prebivalec nebeške dr- 1929): "Če analizirate vse žave; to pomeni ditave, ki jo zvrsti slovenske glasbe, je v vsi doživimo, oziroma dose- njej kJjub ritmu določena žemo šele po smrti." Bog otožnost. Tega ne slišimo ta- daj, da bi bil žlahtni orglavec koj, zato je marsikdaj vaša zdaj že v pokrajinah nebe- ugotovitev o navidezni vese- ških zvokov! losti v slovenski glasbi pov- Iz doslej navedenih izjav sem na mestu. Res je nema- lahko izluščimo kar nekaj lokrat to skrbno zakrito, pre- sklepov, O nacionalnem in krito, vendar je otožnost kot pokrajinskem je v glasbi, ki tipičen vsebinski element je najbolj univerzalna umet- slovenske mentalitete vseka- nosi, le težko govorili. Go- kor prisotna tudi v narodno- renjska je manj muzikalna zabavni glasbi. Tako bi lahko od drugih slovenskih pokra- gladko vsako veselo polko ali jin. O tipično gorenjskih eie- valček zaključil z uspavanko. mentih v glasbi skoraj ni To lahko kot skladatelj nešte- mogoče govoriti; izjema je tih Avsenikovih uspešnic z alpski element, pa še ta "za-vso avtoriteto potrdim." Vil- vaja" v ples in je dostikrat veko Ovsenik {r. 1928): "Tudi v sel le navidez, tudi vesele in I veselih in hitrih Avseniko^dh hitre Avsenikove skladbe skladbah je slišati milino skrivajo v sebi svojevrstno è tona, otožnost, če že hočete. otožnost... A GLASOVA PREJA Snovanja Po skoraj dvajsetih letih, odkar naša časopisna hiša prireja Glasove preje, smo na zadnji v minulem letu, skupno pa že devetdeseti, gostiti muzikologa, glasbenega esejista in kritika ter novinarja in urednika na Radiu Slovenija dr. Franca Križnarja. Pred nedavnim je izšla njegova knjiga Portreti gorenjskih glasbenikov. Dr. Franc Križnar, muzikolog Igor Kavčič zgodilo» da se je vanjo zaletel. ...................... Kakšne velike revolucije na anoinje jutro sem radiu sicer ne čutim, priča-kot ponavadi za- kujem pa, da bo vedno bol)-čtl s knjigo in še. Zaenlcrat delamo vedno ^osho 2 radia, več in ne manj." naravnanega na program ARS, Iger ste ^asbo v tako imenoi^ni Glasbeni ju- Po stroki ste muzikolog, ilo* vek, ki veliko ve, a>vori in piše tranjici izbirali ravno vi, Fran» o ^ashi, na radiu pa nastopa» ce. Ob branju vaše knjige in te predvsem v vlo^ urednika pripravah na pr^o je mmtf in novinarja. Kako usklajuje- tudi preostaii dd dneva. Kaico te oboje? je minil vaš dan, v znamenju 'Stroka, za katero sem se 0asbc ali Mj banalnih zadev? "podpisal", je pravzaprav vse "Tudi sam se zbudim s to. Zdi pa se mi, da se je stro- programom ARS, a ne da bi ka v primerjavi z izvajaJd, ki vedel, kakšno glasbo sem, uvajajo nove smeri v glasbi, kadar seveda za to poskrbim ustavila v prejšnjem stoletju- jaz, pripravil za tisti dan. Pro- Sam se ne ukvarjam s kakš- grame namreč pripravljamo no ultra moderno glasbo, niti za Štiri ledne naprej. Tako se ne ukvarjam z zabavnimi sera danes v službi priprav- zvrstmi in folkloro res pa 2a knjigo je dr. Francu Križnarju med prvimi čestital skladatelj Alojz Ajdič./ Foto CorA2d Ksv^rf Že program za januar in je, da v tej knjigi posegam po celo februar ter vanj vpletal različnih področjih glasbe. njej objavljene intervjuje, iz- svečnico in Prešerna. Na ra- Zagovarjam tudi, da je po- vemo, da so nastajali v letih hodil" po takratnih gorenjskih občinskih prostorih, Music, kjer so se kalili mnogi iz prve lige slovenskih diu tako svojo praznično trebno tako imenovano res- 1990-92. Zakaj je od nastan- spoznaval, da so se mnogi jazzovskih glasbenikov. Za zgodbo vedno doživljamo no glasbo na razne načine ka do knjižne izdaje preteklo odUčni glasbeniki kalili ob Kranj tudi sicer velja, da ima dvakrat, prvič že mesec pred predstaviti tudi širšim pia- več kot desetletìe in pol? Ijubiteljskili glasbenih zane- precej odličnih jazz glasbeni- praznikom in drugič, ko ta stem prebivalstva." II Zamuda je zgolj tehnične senjakih ... Pogovor je odklo- kov. Takrat bi Big band en- na koledarju res pride." narave in ne avtorska. Knjiga nila le ena umetnica, prav krat ali dvakrat na teden Muzikolog sicer Še ni nujnp je bila leta 1902 pripravljena tako pa se je po petnajstih le- ko vaje imel kar v Kranju. Kakšna je "Štimunga" mi ra- glasbenik, za vas vem, da za objavo, a se je pri prvem tih objavi v knjigi pisno odtisu, odkar imate novo oblast? znate tudi igrati na nekaj in- naročniku zapletlo, kasneje povedal le en ustvarjalec. Danes bi najbrž izprašal še 'Muzika je büa v zgodovi- štrumentov... je bilo založb še nekaj, izid se Tako je v knjigi petintrideset mnoga nova uspešna imena ni pravzaprav dekla vsem re- "Začel sem s trobento, na- je oddaljeval, vsebina pa je intervjujev, že uvodoma pa v med gorenjskimi glasbeniki, "Sem pa žimom in bo tako najbrž daljeval s klavirjem in ro- hkrati postajala vse bolj uni- knjigi povem, da sem zaob- kateri glasbeniki pa so se , , tudi v prihodnje. Sam pa gom, ter končal srednjo glas- verzalna. V temčasu se je se- šel mnoge, ki delujejo na cer- pravzaprav uveljavili v zad- VSČSkOZl l^Cll, sem hkrati prepričan, da je beno Šolo pri legendi sloven- veda marsikaj zgodilo, neka- kvenih korih, v ljubiteljskih njih petnajstih letih? glasba umetnost, ki je sicer skih homistov fožetu Faiou- teri intervjuvanci so medtem skupinah, nisem posebej po- "Omen eni Kra nčan le že SClj SCYYl ŠC dunCS neodvisna od kakršnekoli tu. Opravil sem celo spre- že pokojni, eni so v svojem segal na plesno in folklorno eden takih, pa pianist in skia- « ^ « ^ » » » « « « i««* «i i^« w • ^ • ljubiteljski glasbenik in dnevne, jemni izpit na takratni Aka- delu napredovali, drugi ob- področje ... Upošteval pa datelj Peter Kopač, pianist in glas- demiji za glasbo v Ljubljani, stali na mestu ... Za to izdajo sem tako tiste, ki so Gorenjci organist Tone Potočnik, ki se Nauai «lusoiuuio ca gub- ueiiuji za ^däüu v bo, naš radijski umetniški a sem se primarno odloČil * * t I * * ^ intervjujev nisem program nima povezave z ničimer drugim, kot le z nekakšen glasbo. je pa res. da moramo , po novi zakonodaji, ki ureja projektni medije, poskrbeti, da je na in so se odselili drugam v je takrat šele vrnil iz Rima, za muzikologijo. Sem pa Ijal, sem pa aktualiziral bio- Slovenijo ali v mednarodni danes pa ga lahko imamo za vseskozi igral, saj sem še danes ljubiteljski glasbenik in nekakšen projektni Hornist v tako imenovani 'loški grafske in bibliografske po- prostor, kot tiste, ki sona C.o- datke. Pravzaprav je bil že od začetka namen vseh teh In- renjsko prišli od drugod." tervjujev, da postanejo, če Kot Lojze Krajnčan, ki je vseh treh programih Radia fiiharmoniji", Mestnem pi- temu tako rečem, večni bre- Kranjčan postal šele, ko se je v homist V tako Slovenija štirideset odstotkov halnem orkestru v Škofii vir za sveto muziko. Ko da- imenovani "loški glasbe izključno slovenske. Počasi prihaja do sprememb, vedeti pa moramo. Loki. Nazadnje sem igral nes skozi petnajstletno opti- gorenjsko prestolnico priselil s starši... enega najpomembnejših predstavnikov gregorijanske-ga korala pri nas. Tu je violinist Miha Pogačnik, s kitaristom Venom Dolencem sva se danes komaj spoznala, tako dolgo se lusva videla, pe- maja, ko je orkester pod taktirko maestra Iva Giiliča ko gledam nazaj, lahko re- "Krajnčani so prišli iz vec Jaka Jeraša se je medtem filharmoniji da se v medijskem masto- praznoval ijo-letnico." dontu, v katerem )e od Kopra Mestnem preko Lj ubij ane do M aribora zaposlenih več kot dva tisoč pihalnem orkes- Ijudi, premika zelo počasi. V Danes bi jih izbral še enkrat toliko Čem, da je bila zadeva že uvo- Ormoža, Lojze pa je večji del upokojil, flavtistka Draga Až- doma zastavljena tako, da svoje mladosti in čas šolanja man, ki je takrat ne škofjelo bodo sledi ostale večne. Ne preživel na Gorenjskem. Po Ski glasbeni Šoli imela po da bi vedel, da bo usoda izida stroki pozavnist je pred pet- stavljen izvrsten razred flavt te knjige tako dolga. II najstimi leti komaj začel din- je danes ena od odličnih pe girati, danes pa je dirigent in dagoginj na Srednji baletn mislih imam prispodobo S Knjiga Portreti gorenjskih Kakšna so bila vaša merila umetniški vodja Big banda. trU V SkOm Titanikom, ki bi mu takrat ^shenikov, ki jo daws pred' pri izboru intenjuvancev? Takrat je bil zanimiv, ker je in glasbeni šoli v Ljubljani violinistka Vera Belič dali še malo hitrosti, pa bi stavljamOjje izšla pred krat- "Začel sem z največjimi imel že za seboj znamenito po vseh teh letih še vedno Loki. " goro presekal, in ne. kot se je kim, pa vendarle, ko beremo v imeni, potem sem se "spre- bostonsko Berklee College of namestnica koncertnega A GLASOVA PREJA Snovaiya mojstra Simfoničnega orkes- som dohro poznal. Takrat se kar tudi vedno z veseljem potrà Slovenske filharmonije, nrfi nisem zavedal, kako po- kaže. Mogoče se je v filozof- memben skladatelj je bil, ne- skem smislu lega, kar spra- koč tudi dekan Akademije za luješ, še najbolj dotaknil gfasi» ... Voii spomini nanj? skladatelj Uroš Krek, ki sta- "GabrijelČiČ |e bil Primo- nuje v Lescah, ima gorenjske Je časovna distanca f teh pet' ree, rojen na Gorenjem Polju prednike, celo življenje pa je najstih letih potrdila, da ste nad Anhovim, kjer je tudi ljubljanski aristokrat. dirigent in muzikolog dr. Mirko Cuderman končuje kariero „'' II izbirali prava imena? sklenil svojo življenjsko pot. "Vsekakor. Seveda pa bi Z družino je živel v Škofji Kako visoko Gorenja kotira- jih daties zagotovo lahko do- Lold in bil kot ustvarjalec po- mo na evropskih in svetovnih dal še najmanj petintrideset. vezan tudi s svojim rojstnim ^henih borzah? V petnajstih letih se je razvi- krajem in seveda Ljubljano. "|e nekaj vrhunskih skia- la nova generacija glasbeni- Dobro se še spominjam na- dateljev, ki jih izvajajo na tu-kov. Nekateri se še komaj So- jin^ intervjuja. Zamislil si jih festivalih, Peter Ambrož , pa so za nekdanje razmere že vrhimski umetniki. ga je na sv. Andreju nad Škofio Loko, ne kjerkoli. Bii je pel na štirih celinah sveta, danes na najpomembnejših Ne boste verjeli, Akademija je zelo ustvarjalen, v njego- odrih poje Janez Lotrič, violi- za gbsbo v Ljubljani ima danes svoj mednarodni abon- no igra Miha Pogačnik. To so ljudje, ki so na primer v svetu "konvertibilni in refe- vem opusu pa zanimivo ru Čutiti nobene gorenj skosti ali ma. Njihove pred desetletji primorskosti... V glasbenem uboge orkestrske koncerte, smislu je bil absolutist in se renčni", vendar pa gre vse mogoče enega ali dva na se- ni dotikal folklornih elemen- na raftm njihovega svetov-zono, so sedaj požlahtnili s tov. V intervjuju sva predela- Ijanstva, manj slovenstva in tujimi dirigenti, ki dirigirajo akademijskemu orkestru. la celotno hierarhijo glasbe- gorenjstva." nega Šolstva pri nas. Sam Da ne govori m o tisočih na- sem takrat deloval v kranjski Tudi to potrjuje misel, da je stopila in prireditvah, kjer je glasbeni šoli, on je bil dekan skoraj vsak diplomski nastop danes na ravni mednarodnega recitala." akademije in najina mnenja so se nekoliko kresala... " gia5{)a najbolj u n iverza Ima od vseh umetnosti. "Posluhov je več. O tem bi lahko dolgo govorili. Če vprašate velike umetnike, bodo ti rekli, daje v njihovem uspehu 95 odstotkov garanja in pet odstotkov talenta. Seveda pa brez nič talenta tudi II ;n umemosn. Že med študenti opažam številne uspešne bodoče glasbe- PUrame niC ne "Seveda, glasba je najbolj nike in skladatelje»" je povedal dekan Akademije za glasbo ^ K».^,* II univerzalna v smislu prepo- Pavel Mihelčič. i Foto;comdK«veie Koga bi sedaj izprašali, pa ga takrat Se ni frilo na sceni ? Glasbenike ste skoraj vselej zna va n ja in jezika. Včasih pa vprašali tudi o ton, koliko se je tudi ta potreben, recimo glasbenega konservalorija, "obarval" bralec sam»" je v kot à^^beniki Čutijo Gorenj "Žiiovec fošt Kosmač, štu- ce, je to občutiti v njihovih dent četrtega letnika violon- ustvaijalnih opusih ...? tukaj prisotni skladatelj Alojz Ajdič je lani doživel izvedbo opere Brata, ki bi jo po vojni, ko je prišel Peter spremni besedi k knjigi na- Lipar in v Kranju deloval veČ kot trideset let, so na glasbe- pisal dekan Akademije za glasbo. Pavel Mihelčie, kot čela Akademije za glasbo v "Mogočejebilatordečanit lahko lansirali v svet Ampak. ni šoli poučevali do ravni gost Glasove preje pa dodal Ljubljani je že eden takih. skozi vse pogovore. Ne vem, če ne bo prevedena v Špan-' današnje srednje glasbene še nekaj misli knjigi na pot. Studira v razredu priznane- ali za vsak primer, če bi mi šdno, v Južiu Ameriki nima- šole. Imeli so godalni orke- "Križnaiju čestitam za to ga profesorja Ciiih Škrjanca zmanjkovalo vprašanj, ali mo kaj iskati..." in bi v prihodnosti lahko bil bolj zato, da sem vsakega od stcr, nekaj zborov, iz katerih knjigo, ki je vsekakor poje nekaj opernih in drugih gumno dejanje. Ko sem jo eden od naslednikov Miloša sogovornikov malo zbodel. Je mogoče po poreklu dasbe- pevcev odšlo v beli svet ... po toliko letih spet prelistal, Mlejnika." Pri glasbenih ustvarjalcih nikov kateri del Gorenjske Skratka, v glasbi je glasbena sem ugotovil, da se besede Brez talenta tudi garanje ne pomaga taka navezanost na okolje še nekako obstaja, pri ljubiteljih bolj "rodoviten", kot drugi. Za likovno umetnost ali lite- nu)en pogo), rega se mora vrteti stroka. ne postaralo, v Knjigi )e ko osebne svobode, v njej je in amaterjih tudi še, pri po- raturo o tem lahko govorimo, Ne glede na pogoje dela. Čutiti iskrenost tako avtorja ustvaijaldh pa je to skoraj ne- kako pa je v giosbi? talent in druge dispozicije." portretov, kot glasbenikov, Dejali ste sicer, da o tistih, mogoče. Pevca je težko vpra- "Ko sem pred leti razmiš- katerih ime je v knjigi v čr- Šati, koliko se v svoj em petju 1 j al, češ bohin j ski kot nima nem okvirju, ne bi hesedovala ... Ravno prvega izmed sed» čuti Gorenjca, čeprav je prav eden od naših naiboli znanih nič, pa sem takoj ugotovil, da sta bila od tam dva znana Talent in posluh sta dedna, mar ne? portretirancev samih. Knjiga vsekakor zasluži Častno mesto na policah vseh, ki kaj "Posluhov je več. O tem bi dajo na slovensko glasbeno mih, ki soie pokojni, Kiarija- pevcev Janez Lotrič tisti, ki je glasbenika Janko in Tone lahko dolgo govorili. Če vpra- ustvarjalnost." V nadaljevano Gabrijelčiča, sem tudi med nami najbolj Gorenjec, Ravnik- Ko sem razmišlja) o Sate velike umetnike, bodo ti nju je nanizal tudi nekaj po- trži š ko-begun j ske m koncu, rekli» da je v njihovem uspe- datkov, Id v zadnjih letih vse sem našel nekaj odličnih lju- hu 95 odstotkov garanja in bolj povečujejo ugled ljub- biteljskih glasbenikov, loški pet odstotkov talenta. Seveda IjanskeAkademije za glasbo, konec je proti Selški dolini pa brez nič talenta tudi gara- Pred dvema letoma so na mogoče bolj bogat kot po- nje nič ne pomaga Ijanski del, je pa res, da se v akademiji pripravili 116 celovečernih koncertov, lani jih Žireh začne z An tonom J ob- Kaj pričakujete od knjige ? Je je bilo 108, podo bno bo tudi stom. Danes je v tem smislu dovolj, da gre za neki doku- v tej sezoni. Akademijski bolj kot nekoč pomembno ment časa, aH računate, da simfonični orkesterbovtem glasbeno šolstvo. Glasba je sveta stroka, ki se ji priklanjam tudi sam, in kot taka potrebuje šole. Če glasbenik nima podlage v osnovni glasbeni šoli, danes tudi med amaterji Jiima kaj početi." V uvodu k preji je s 1. stavkom iz Partite Št. 2 |. S. Bacha ^tirt leta ste bili ravnatelj nastopila mlada violinistka Ana Julija Mlejnik. Prihaja iz Glasbene šole Kranj. VkakŠ- bo knjiga imela tudi povratni vpiiv no gorenjsko glasbeno sceno? I» a sem na rz zaenkrat končal, moji avtorski apetiti gredo naprej. Zanimajo me vsi aktualni slovenski skladatelji, saj nameravam nadaljevati s podatkovno bazo v okviru Initi- šolskem letu igral štiri različne programe, gostoval v štirih različnih državah. V podobnih pozitivnih ocenah do knjige je razmišljal tudi skladatelj Alojz Ay dič. "Knjigo je potrebno obravnavati nekoliko drugače, kot le zbirko portretov. Pc^o- vori so izdelani tako, da lah- glasbene družine (oče Miloš je violončel ist, mama Vera pa ni kondiciji je danes gorenj' tuta glasbenoinformaci j skih ko vsak intervju vanec skozi solopevka), že od vsega začetka glasbenega Izobraževanja sko glasbeno šolstvo? znanosti. Sicer pa za nekaj pa se je odloČila za violino. Učila se je pri prof. Arminu "V glasbi ne smemo in ne časa ne načrtujem nobene pogovor predstavi svojo osebnost. V vsakem od 55 Sešku, trenutno pa v okviru Glasbene Šole Ljubljana^Vič dela moremo pričakovati neke knjige. Po treh, ki so izlle v glasbenikov, ki se nahajajo v program za srednjo glasbeno šolo, hkrati pa obiskuje tudi vrste premega razvoja, kot je tem letu, se moram najprej knjigi, se skriva drugačna drugi letnik Gimnazije v Skofjl Loki. Pravi, da jr noben to mogoče v ekonortiiji. Po- malo odpočiti. skladatelj ni bližji od drugega, da pa je vsak zase poseben, dobno kot pri drugih umet- tgra vse skladatelje po vrsti, odvisno od stopnje njenih teh- nostüi, tudi v glasbi obstaja ničnih sposobnosti. Zaenkrat še ne razmišlja o tem, kaj bo neke vrste krivulja, zdaj smo počela v prihodnosti. 60 glasbenica ali kaj drugega? Pravi, zgoraj, zdaj spodaj. V Kranju Knjiga kot Šantlova slika " Portrete lahko razume- osebnost. Križnar je iz vsakega naredil umetniško podobo. Kot je slikar Šantl v prvi polovid 20. stoletja obravnaval slovenske skladate- da se s tem Še ne obremenjuje, pomembno ji je, da lahko je bila v ča.su 2. svetovne mo kot dokument časa, kot Ije na sliki, tako Križnar go-igra violino in da iz leta v leto dobro napreduje. / fo^ cors»« vojne podružnica celovškega Črno-bele slike, ki si jih bo renjske predstavlja v knjigi." pomaga i I JUBILEJ Snovanja Jože Peternelj M a usar, slikar in pisatelj iz Žirov in eden od prvakov slovenskih slikarjev samoukov, bo v petek, 12. januarja 2007, dopolnil 80 let. Pogled v njegov atelje nam razkrije, da še vedno slika in tako ohranja svojo umetniško in človeško moč. čestitamo! Podobe sveta ki ga m V ve C Mika Naguč gospodar in mojster v svoji ............................... umetniški delavnici. In za ože Peternelj je živ do- svoja dela prejel Številna do-ka2 za to, da lahko člo- mača in mednarodna prizna-vek iz sebe naredi veli- ko vei, kot mu je namenjeno po njegovem poreklu in v danih družbenih razmerah. nja. število del, ki je v več kot pol stoletja prišlo iz te delavnice (slikati je zače) leta 1952, ko sem se podpisani šele ro- Rodil se je 12. januarja 1927 dil)» je impresivno. Pa ni le v larčji Dolini, dolini in nase- Številno; o tem, da je tudi kalju zahodno od Žiiov, na veli- kovostno, priča dejstvo, da je ki hribovski kmetiji pri Mau- vse slike prodal, vse knjige, sarju. Po vojni bi moral kot ki jih je napisal, so mu natis- Svet, ki gU J6 kot najstarejši med sinovi pre- nile priznane založbe, nobe- , ^ , vzeti kmetijo, a se je temu na ni izšla v samozaložbi. mladenič doživel odpovedal, ko je videl, kako Število slik je poslovna skriv- očeta silijo v kolhoz. "Za- nost, knjig je osem. Recimo, družni hlapec pa že ne da je slik več tisoč. V eseju, ki bom!", je bil odločen in šel prelil V podobe raje za vajenca v Alpino, v to- V domaČi hiši, je sem ga napisal in objavQ ob njegovi 70- m vami je postal čevljarski moj- pisatelj rovtarskih Aten, Lo- Jože Peternelj Mausar pred svojo najbolj zriano sliko (Obvezna oddaja, 1975) m besede, postal Ster in delal vse do leta 1971. ški razgledi 44, 1997), sem ko je pridobil status umetni- omenil število, ki ga lahko po- uspešno, saj so dražitelji kar pond o njem zapisali. Vse sli- niči pa je v Galeriji Svobode v Ziieh odprl Zoran Kriišnik. Pri teh dveh razstavah sem je mojster u Sl^Oji ka in odšel v svobodni pokHc. novim, ker je bilo pač že ob- 22-krat dvigali ceno. Na prvi ke so prodali po trikratni ev- Izkazalo se je, da njegov pra- javljeno: 3700. V resnici jih je skupinski razstavi je sodelo- ropski ceni. Največje so bQe umetniški vi poklic ni niti kmečki niti več Čevljarski • pač pa umetniški. val leta 1960, prvo samostoj« samostojne razstave ob njego- sodeloval tudi podpisani kot J J . , -- _____ p... p______________________In ko smo že pri številkah, no je dočakal 1968. Že leta vih okroglih obletnicah. Abra- takratni žirovski "kulturni ani- delavnici. In 2,a Ce bi postai gospodar doma- vprašajmo še, koliko je imel 1970 mu je prof. Zoran KržiŠ- hamovo razstavomu je posta- mator". Razstavo v Žireh načr- , . . . J tegi gmnta, bi mu rekli Mau- razstav? Več kot tristo! Na nik postavil samostojno raz- vil Andrej Pavlovec v galeriji tujejo tudi ob letošnji So-letni- SV(ya dela prejel sar. Tako pa si je to hišno vseh kontinentih (razen An- stavo v Mali galeriji na Titovi Loškega gradu; prišel je tudi d, spomladi, ko bo bolj toplo, Številna domača in mednarodna priznanja ime izbral za svoje umetniško ime. In to izbiro več kot upravičil: naravni in človeški svet, ki ga je kot mladenič doživel v domaČi hiŠi, je prelil v podobe in besede, postal je taiktike), ena pa je potekala v - cesti v Ljubljani; poznavalci takratni mogočnik Stane Do- N)egovih povesti v knjigah zraku nad Atlantikom. V leta- vedo, kaj je lo takrat pomeni- lane. Ob 6o-letnid ie bila nje- je, kol rečeno, osem: Vrnitev lu s tremi dvoranami, ki je le- . Galerija Takuma v Tokiu telo iz Zagreba v New York, j e mu je 1972 natisnila prvi kata- gova največja razstava v družbenem domu Partizan v Ži- (1981), Krtnr in Dolind (1985). Drenikov kol (1986)» Bukovci ves čas potekala dražba, vse log v barvah in v japonščini; reh (1987), tudi to je odprl (1987), Mateja (1991), Štiride-njegove slike so bile prodane; zato še danes ne ve, kaj so )a- prof Pavlovec. Tisto ob 70-let- set let pozneje (1992), Kolhoz Kaj nam prinaša novo leto 25 Računalnik in iaz Robert G u§nn Pa smo. Skočili sm^ v novo Upo. Kje ste kaj praznovali? kto. Konecjevseteevfonje, vse- NekaUri najbrž kje zunaj, dru- Vos zaninia, kaj vam bo prineslo nnvo leto? O tem lahko le Zad^ pa se lahko lotite tudi lahko z vedeževanjem izveste dru&iče. Z usodo se lahko snsča- ga praznova nja. letanja sem m gi ste bdi kje na siJvestrovanju, ugibate, na nekatere stvari vpli- te preko raàinalmka in inUme- tja, prekomernega zapravlja' spet tretji kar doma. Jaz sodim vate, a načeloma se vse pfvprosto ta. Na intemetu lahko uporabi- nja. pa seveda tudi preobilnega med te. zadnje. Bil sem doma, zgodi. v življenju ni nakJjuÓj. le vedeževanje na osnovi horo- najedanja in pitja. Priznati na toplem in užival v trenutku Vse se zgodi z določenim name- skopa, astrologije, numerologi- moram, da sem ka r vesel, da je ter obču til ut rip prazn ovanja nom, razlogom in kar je v prvem je ali iz kart. Vi zasta vite to obdobje mimo. Zdi $e mi, da zunaj. Kar predstavljajte si. trenutku videti slabo, se čez čas vprašanje, vedeževalka pa svoja pota usode. In to na več različnih načinov. Pa še trema kakor je lepo, je na koncu že Zunaj je tema, nebo je jasno, prenaporno i n je vsega preveč, jaz pa na kavču, sk upaj z Ijub- izkaže kot dobro. Srečanje z vašo usodo. Imate več moénosd. t Ko se ozremo nazaj, vidimo. Ijeno osebo. V kotu kamin in v Lahko se odpravite k vedeževai- da smo zapravili preveč denar- njem ogenj, na mizi kozarca ki. Veànajihje res ženskega spo- vam na drugi strani poda odgovor in vas popelje v prihodnost. Lahko pa se z usodo na intemetu srečate kar sami. Na tu odpade. Kako se boste vedeževanja, je vaša odločitev. Internet to ponuja, a po moje je vsaj z usodo potrebno biti si iz odvoči. Internet ponuja goro informacij in možnosti, m(^a ni. Najlaže pa te informacije najdete preko iskalnih strojev, ki ja, se zredili za kilo- vina, iz katerih počasi srkava gram in nasploh počeli stvari, vino. Idila, romantika. Ob ne- la. Osebni stik, pogovor, prisotnost čudnih občutkov in že izve- splet n i st ran i pač izb irate in om^^o^^y o isfc« nje po internet u. razmeščate karte, sistem pa Pri nas je najbolj priročen ki so Še marsikje presegle mgo. žm, tihi 0asbi. Brez besed po- ste vse o wi^ pnhodnosti. Tu, v vam potem prerokuje iz njth. http://uninv.najdi.si, od tuji No, vsaj kar se zapravljanja veste več, kot če hi ff>vorili veČ Gorenjskem dasu, piše o wfi Na intemetu lahko počnete pa http://www.goo^e.com. če, smo se pač morali znebiti ur, s posedi in dotiki se listvar- usodi vedeževalka Tanja. Oseb- skoraj vse v zvezi z vedeževa- Vpišete le iskani pojem in že do- starih tolarjev in pripraviti v ja prelep ambient. Si lahko no jo poznam. Izredna oseba. njem. Le s kavo je to bolj ne- hite nabor vsega želenega. Če je denarnicah prostor za evre. S hrano pa je že bolj problem, saj se je prostor našega trebuh a le pričakovanje, pričakova nje ne- Človeku zna prisluhniti in po- vašega b io rit ma. Kak o se bo vaje, saj potem sistem ne išče iz- sploh žel ite kaj lepšega. O. ja, seveda si lahko. Vse to vodi v na topline in razumevanja, rodno. Poleg vedeževanja na število možnosti preveliko, iski-polna nasvetov in človečnosti, intemetu obstaja tudi izračun ni pojem zapišete med nareko- širil. Pa še na drugih mestih se česa novega, vsega, kar se pozna, da smo pridno pridela- zgodilo in bo prineslo novo leto. verjamejo v usodo, ki zmorgo Občutek je enkraten. Sploh, če premostiti trano, ti se jih loteva. Upam, da je bil vaš skok ob veš. da te kmalu čaka nekaj še ko se z usodo srečujejo iz oČi v i zaloge za čez zimo. magßti. A k njg pridno le tisti, ki odvijalo vaše ljubezensko živ- peljank, ampak le točne zadet- Ijenje, kako vam bodo tekli po- ke. Poskusite vpisati "vedezpva- s/ i, v kakšn i fizični ko ndiciji nje na i ntemetu ", enkrat z na - boste in kako vam hiže tako na prelomu let vesel in ste se imeli bolj lepega in enkratnega. oä. Mednje pa jaz žal ne sodim, sploh. Internet je res medij, kjer rekovaji in enkrat brez. Opazite razliko v naboru možnosti? JUBILEJ Snovam a v ButaJah (1994), Greh v Do- lini (1995). Pet jih je založilo ČZP KnieČki glas, po eno pa založbe Borec, Pegaz Inter- Njegove slike, večinoma a na olatnu ali steklu, niso svoj evrstne etnografski national in CZP Enotnost, slikovni "zapisi". Na njih je vse v Ljubljani. Povprečna ohranil spomin na celo vrsto prizorov, ki jih mladenič še san* nakJada |e bila 4000 izvo- oseb ir dov, dve knjigi obsegala Čez otrok ir tristo strani, uspešnica Krtar živel, zdaj pa živijo le Še na sli- in Dolinci je büa razprodana kah in v zgodbah. Naslikal je v pol leta in se uvrstila med vaške originale, ki jih sicer najbolj prodajane knjige ti- pomnijoleŠenekaterinajsta- stega leta. rejši Žirovd. Na slikah "na- Jože ima zbrano in popisa- stopajo " potujoči Tomincov no tudi vse. kar so drugi na- šuStar in vaški podobar Tinik, pisali o njem. V različnih Ča- Id sta svoje izdelke nosila od sopisih in revijah je izSlo kar hiše do hiše, pa Majnikov 312 člankov in ocen njegovih del, 274 v domaČih in 3S v tujih. Skupaj 2 zapisi so bile seveda objavljene tudi številne reprodukcije, skoraj petsto. Ob svoji 70-ietnici je izbral najbolj značdne zapise Cene, ki je bil v duhu in telesu ubog; "bo^i otrok " bi rekel Ciiil Kosmač, Sledijo podobe kolektivnih oseb: deseti brat« le. koledniki, vahčarii, oastirii in klekljarice. In potem so tu še motivi nekdanjih vaških ritualov: veselic, ohceti, sei- in reprodukcije. Tončka Sta-nonik, žirovska rojakinja ter mov, poti k maši... Nekatere Vsak kmetič Ima svoje veselje urednica in lektorica v zalo- prizore jeupodobQ tolikokrat, na levi sto ji možakar, kitami- žbi Mladiruka knjiga, jih je po bibliografskih načelih uredila v skladno celoto. Ta ime: Vsak kavni prizor opazuje in ima gobo, veliko kot dežnik. Na Deževni zimi se skozi turob- bila tudi svojevrstne cenzure. Po odmevni razstavi v knietiČ ima svoje veselje. Go- spuščene hlače; le enkrat lah- no pokrajino počasi pomika- Loki (1977), so v Leku natisni-barjeve sanje, Deževna zima, ko ugibate, katero potrebo si jo Črni dežniki na dveh no- li koledar z njegovimi slika- svojevrstna monografija for- Sosedov Cene ... pri tem zadovoljuje. Na sceni gah tistih, ki jih nosijo, naj- mi. A glej ga zlomka: med mata A4 in v trdi vezavi z naslovom O slikarskem in lite- Vsak kmetič ima svoje ve- je tudi velika hruška» polna brž gredo k maši. Mausarje- njimi ni bilo nekaterih naj- selje je ime za podol» moža- zrelih sadežev, ki vabijo, da bi va najbolj znana slika pa je boljših! Zakaj? Zato, ker so gotovo Obvezna oddaja morali izločiti tiste, na katerih (1944-1950)- Tisto, ki jo hra- je naslikal krščanska zname- ramem delu Jožeta Peteme- kaija, ki v velikem čebru umi- jih kdo utrgal; ob njej Človek Ija Mausarja je izšla v - treh va svojo babo; golo seveda, na pomisD na drevo v raju, Če- izvodih. Ponosen sem bil, ko ogled je tako kosmati trikot- prav je brez kače. Pa s slamo ni doma, je naslikal v letu nja! Slika Vsak kmetiČ ima svoje veselje pa cenzure ni motila. Po natisu so v Leku mi j e avtor sporočil svojo od- nik kol grička nad njim pa krita bajta z lesenim zatre- 1975 in ima rdečo piko, kar' ločitev, naj enega od teh iz- dolgi in temni spuščeni lasje. pom in rrxajhnimi okni, ka- pomeni, da ni naprodaj. |e vodov hranim podpisani. Njena oblačila so zložena na kršnih je bilo nekoč veliko, umetniški dokument časa. ki pošiljki zdravil za Kitajsko do- Leta 1999 pa je pri založbi pmčkj. Visoki in sloki umiva- zdaj bi jo komaj še našli; ob ga je slikar kot kmečki sin dali še zaboj teh koledarjev. A ICO v Mengšu v zbirki Slo- lec s klobukom na debeli gla- zidu so zložena drva, iz dim- sam in prizadeto doživel. je Čez nekaj mesecev priro- venske legende kot njen tret- vi in obut v ogromne gojzarje nika se kadi, tudi sicer je slika Tako ni čudno, da so to sliko mai nazaj. To pot so nekaj 12- ji zvezek izšla še prava slikar- zajema iz lesenega korita polna topline, čeprav sta zna- natisnili tudi v učbeniku zgo- vodov zadržali kitajski cen- ska monografija z naslovom vodo kar z majhnim škafom čilna žirovska gričeviiata po- dovine za osmi razred osnov- zorji, ostale pa vmili, češ da |ože Pctemelj. Njen urednik in jo zliva na ženino ^vo; iz- krajina v ozadju in "ablačno" nih šol. kitajski zakoni ne dovoljujejo in avtor besedila je pisatelj raz na njenem obrazu je pod nebo nad njo bolj pusta kot Ivan Sivec, na 140 straneli so mrzlim curkom skoraj trpeč, ne... tudi odlične barvne repro- njegova lista pa so se razlezla dukdje najboljših slik. v širok nasmeh. Za grmom Ko je v sedemdesetih dose- razpečevanja pornografije, gel svo] slikarski vrh, so nje- "Inmamavčebrujeokopana Gobarjeve sanje prikazuje- gova dela kupovali, slavili in prirajžala domov," je zapisal možakarja, ki je zaspal pod nagrajevaU. Deležna pa so tisti, ki jo je ustvaril... Vsak kmetič ima svoje veselje je ime za podobo možakarja,^ ki v velikem čehru umiva svojo babo; golo seveda, na ogled je tako kosmati trikotnik kot grička nad njim... Sveti trije kralji 66 IZ STARIH ČASOV Miha Naglič Nocoj bo še zadnji svffti večer. Ijevali". "Kraljevali so navad- sUrija in se je kmalu docela bela roža. Tinetu (ali kako Ko so Šli včasih Še t retjič "oko • no v treh - Gašper, Mi ha, Bol- izgub il - ljudje pa so ga še p re- d rugo i m e posla ra n ega sam-li ogla", so na hišna vrata zapisali začetnice treh kraljev, težar - vČosm v petih: še an z zvezdo in Herod. Takrat so so ti ca) v malin jo bomo dali - on kralji odšli na pot tudi po bo moko v malin deval, ona pred njimi in za njimi pa prvi opravljali tudi stari dramsko- kmetih in marsikje poleg kO' in zadnji številki aktualne let- liturgični prizor, da se kralji lednic peli tudi klafiarske pes- oča, bela roža!' nice, letos se ho torej pisalo: pogovarjajo oh svojem sreča- mi, ki so bile vešče ženskam oČa in roža, je bil naglas na mu bo èakelj držala, hišni besedah 20+G+M+B+07. Zanimivo pričevanje o tem, kako je bilo na Svete tri kralje nekoč, nam je ohranil France Koblar (1599-3975^, žeUznikarski rojak, ki je postal ugledni slovenski literarni zgodovinar, kritik in urednik, v zelo zanimivi avi obiografsk i k njigi in mlajšemu .':vetu /npr. pe- zadnjem a, da se je rimalo, sem o hlačah), samo zato, da Tako izročanje deklet starim šper: laz sem od tam doma, bi kmečke ljudi spravili v do- samcem, navadno kvantarsko nju. Drug drugega sprašujejo: 'Od kod so oni doma?' Ga- kjer sonce zjutraj gori gre, Gašper imenovan. ' Miha: ']az sem od tam doma, kjer sonce opoldan stoji. Miha imenovan. ' Boltežar: 'Jaz sem od tam doma, kjer sonce bro voljo in dobili več darov, zabcljeno, se je ponavljalo, dokler jih niso z vodo polili in so se srečevali luai s starejšimi koledniki - berači." so nato s kašljanjem in sme-Koblar je v istem delu opi- hom - zlasti veteli. Če se jim je so primera duhovito posrečila -ga prakticirali "na večer k odšli naprej. Navadno so sku- Moj obračun (izdani posmrt- za božjo gnado dot gre. Bolte- Novemu letu" in ga imenova- šali napraviti Čim večje na- Gotska podoba Svetih treh no, 1976J. Pred novim letom in tremi žar imenovan.' Nato pridejo li "kraja deklet". "Starejši mo- sprotje - najlepša dekleta so kraljev ii Herodu, ki jim naroči - ka- ški so do hiše do hiše. se prisodili najbolj nerodnim in kralji so v Železnikih koledo- kor v evangeliju - naj se vrne- ustavili tam. kjer so bila odra- smešnim starim fantom (ki ki je bila na slabem glasu. vaii. To so počeli otroci iz jo i n mu po vedo, kje je novo sla dekletu, začeli silno kašlja- jih je bilo včas i^t precej!). Hu- ( Nek o leto so nekje pdi: ' fn sem smo pribezljali, da bi kurbe vkradli, hišni revnih hiš. "Nabrali so se v rojeni judovski kralj, da ga ti ter zapeli Šaljivo zbadljivko: domušnost in iznajdljivost je veži premožnejših hiš, zapeli tudi on poj de molit - angel pa 'Dober večer, hišni oČa, bela bila tu včasih zelo slana, božično pesem in počakali na zavrne tri modre na drugo roža (dekle). Tu sem smo pri- sebno, kadar so se hoteli inaŠ- oČa!')" Ta stari novoletni obi- obdarovanje ..." Odrasli, zla- pot. Ta prizor je nedvomno bežali, hišni oča, da bi vam čevati kakim nečimmim ' čaj je bil hkrati že uvod v sti starejši fantje, pa so "kra- ostanek starega ljudskega mi- dekleta vkradli, hišni oča. dekletom, ali pa nad takim, predpustni čas... à USODE Snovanja Punčko je za celo popoldne pustil na zadnjem sedežu avta Milena Mikiavćič skrbi kmalu znebila- Prav prstki, mirno, kot bila o «dveh mesecih, ki ponosna sem postala na Aleksaf Imela sem navado. brez življenj a. "Stisnilo me je pri srcu in le tri mesece zapora, pa še to Zaradi zvez ali bogvedi Česa drugega, je Aleks dobil so minili od poro» da sem med delom prepeva- zavpila bi kot ranjena žival, le zato, ker so pri njem našli da. se ji je že zdelo, la, kajti na ta način mi je Čas stekla bi, Če me ne bi polici- mamila. Pa vsi so ga menda da ) e dovol j pn močeh, da si na j de kakSno delo. V staro službo "Aleks me je odvlekel v spalnico. S pasom od JUtftttlJČ Hale vsi začude no gledali, to je ve- potem, ko sta me odvlekla s da je punčka že iz najhujše- IjaJa na tone smeti, steklenic . , dela, Zato je stopila do neke- seboj, sem vedela, da se je ga, da pa bo morala nekaj in druge navlake, ki jo je na- mCJC privezal ga obrtnika, ki je občasno hitreje minevaj. Zato tudi ni- sta držala pod pazduho in zelo dobro poznali V tem sem slišala policistov, ki so me vlekla nazaj. Zdravnik času ie Ana na novo zadiha- se znašli za mojim hrbtom. nas je povabil v ne bi še mogla iti, ker bi jo ZaŠibile so se mi noge, toda pisarno, kjer mi je sicer povedal, la, prebelila je njxuio stanovanje, ga pospra\^ in odpe- iskal delavke za proizvodnjo. zgodilo nekaj, kar je zelo narobe. Že med vožnjo mi na- časa ostati pri njih, ker je šla na vseh mogočih in ne-podhranjena. Pa da to še ni mc^očih mestih, Vmes pa je za posteljo in ko Nič je ni vprašaj, kdo je, kar mignejo, da je moja punčka vse. Ko so ji vzeli kri, so na- redno obiskovala Aleksa, ker J ji je bilo prav. v boiniSmci, v kntiOiem sta- sem ga lepo -Aieks se je ponudil, da bo nju, ker je celo popoldne le- IniŠiiicl, v kritičnem sta- mreč ugotovili sledi pomirjeval. Če že ne mamil. Začude- se ji je smilil. Znal ji je pihati na dušo in ni bilo dolgo, ko kar sam pazil na punčko, da žala ru zadnjem sedežu v av- no sem ga pogledala, zmaja- je tudi sama začela veneri. prosila, naj VnC ne bova po nepotrebnem lomobilu. Zunaj pa je la 2 glavo in trdiJa, da to ni da se je v zaporu znašel po metala denarja skozi okno peklensko vroče pripove- mogoče, da moj Aleks že ni krivici. Postalo je samo po pusti pn miru, za varuško. Skoraj sem se dujeAna. da bom lahko tak, da on tega ne bi nikoli sebi umevno, da mu je pri- nahranila zjokala od sreče, ker se mi je zdelo, da sta se v njem prebudila očetovski ponos in Potem me prosi, če ji za naredil. Oglasil se je tudi našala denar, sploh ga ni p hip oprostim, da si prižge ci- eden od policistov, ki je potr- vprašala zakaj. Bila mu je | gareto, da pride k sebi, ker se dil zdravnikove besede in de- vdana in želela mu je izpol- skrb za hčerko. Od veselja trese od živčnosti. Minute so jal, da je Aleks že priznal in niti vsako željo. sliko najinega prvega sreča- sem ga objela in mu obljubi- tekJe, bili sva tiho, poslušali da bo zaradi zanemarjanja II Imela sem nekaj prijate- nja, ... če bi bila sposobna punčko, miJC la, da bo Šla prva plača samo sva dež, ki je padal in gledali otroka nekaj časa ostal v za- Ijic Še iz službe, ki so ga po- pogledati resnici v oči, bi vi- . '7 J I ^^ nikogar drugega. labode in druge ptice, ki so se zabrusil, da bo V službi sem včasih, ko je sprehajali po bregu ribnila. poru. Vsi pa so resno zagrozili tudi meni, da me Čaka znale. Vse so mi govorile, dela moškega z zapitim ob-kakšna tepka sem, da me bo razom, brez dveh sprednjih bilo dela veliko, delala tudi otrok eno noe po deset ur. Na začetku sem se še malo bala, kaj se doga- da nadaljujem," je naposled prekinila tišino Ana. Isto, če se ne bom vzela v uničil, če ne bom Šla stran zob, zavaljenega, smrdeče-roke in če ne bom bolj skrbe- od njega. Nisem jim verjela. ga, z dolgimi noliti na rokah la za otroka. Da bo šel v rejo Bila sem prepričana, da so in nogah. Včasih smo žen- Že zdržal ja doma, toda hčerka je bila Povedala je, da je našla ... Bilo me je groza, da bi iz- mi le nevoščljive, ker je bil ske res nenavadno trmaste zmeraj pridna in mirna, ko svojo punčko priključeno na gubila punčko, zato sem pri- tako lep in postaven. Žal in nevarno slepe ..." brez hrane. " sem se vrnila, zato sem se aparature, z modrikastimi stala na vse pogoje..." sem še zmeraj imela v glavi (se nadaljuje) Med sosedi 19 SLOVENCI ZA MEIAMI Jože Košnjek Na avstrijskem KoroSkem so se rodili številni ugledni Slo- mu letu je bil že storjen. Pri gostilni Piskemik oziroma Flori-venci, ki jih. ial. v Sloveniji Jan na Obirskem/Ebriach pri pretnalo poznamo. Ena lakih je dr. Angela Piskemik, ki se je rodila <27, angusta leta 2886 v uasi Lobnik nad Železno Ka- Želczni Kapli, kjer je bil doma njen oče, so odprii stalno razstavo o čezmejni sfcrbi za naravne okolje. Dr. Angela Pi- plo, umrla pa je 2j- decembra skemik bo deležna na njg' poleta 1967, Letos bo minih šti- sebne pozornosti, Znanstveni- rideset let oä njene smrti. Bila ca bo uvrščena tudi zbornik o je prva Slovenka z doktoratom naravoslovnih znanosti, bota- najbolj pomembnih in najbolj slavnih Slovenkah, v ničarka, naravovarstven ica. fosilu Kluba koroških 5Ìov«n-naroäna delavka in borka pro- cev Koroški vestnik pa bo Bre- li nacizmu. Dr. Angela Pi- da Resman objavila spomine skemik Je bila pred drugo sve- na "tetko Angdo". I»: Dr. Angela Plskernlk h$86 • Cestišče Piskemik oziroma Florian na Obirskem, kjer je bil tovno vojno in po njej tudi Ker gre u njenem primeru 1967), rojena v Lobniku nad fo\ej) Angelin oče. / pcmp: Me podpredsednica Kluba koro- za pomembno in tudi medna- dolino Bele/Vellach pri Slovencev v Ljubljani. Po- rodno uveljavljeno znanstve- Železni Kapli» fotografirana mi in Borovelj. Ministrstvu parka, naj biji v Bohinju, iger kopana je na ljubljanskih Ža- nico, bi se morale v praznova- leta 1961 v kabinetu za lah. Nfl njenem grobu ne nje obletnice njene smrti vklju- varstvo narave.t, «taber manjka njene t\ajljubše in naj- äti tuäi država in njene, pred- za okolje in prostor in Priro- Je imela počitniško hišico, doslovnemu dn^tvu Slovenije Trenti, kjer je poskrbela za Je bila dana pobuda za ponov- oživitev julijane, postavijo lepše rastline, praproti. vsem znanstvene ustanove, svoje prispevke, Inštitut za na- no podeljevanje priznanj dr. spominsko obeležje. Televizija koroških Slovencev je Wui» koroških Slovencev pri- rodrxostna vprašanja v Ljub- Angele Piskemik za varovanje Slovenija pa bi lahko na osno- dal ob obletnici smrti svetovno čakuje od javne agencije za IJani pa sam firuinčni ni feos narave, v Ljubljani, kjer je vi ze zbranega in na novo do- znane botaničarke pobudo za raziskovalno dejavnost Repu- tej nalogi. Klub načrtuje letos znanstvenica živela v letih "Spominsko leto dr. Afigeie Pi- büke Slovenije sofinanciranje obisk življenjskih postaj dr. 1916 - 1967, pa naj bi po njej stopnega gradiva posnela o pomembni znanstvenici doku- skemik", ki ni^ bi bilo končano zbornika s simpozija o delu in Angele Piskemik: Jezerskega, poimenovali eno od ulic. Ker mentamo oddajo. Priložnosti 2). decembra, na dan njene življenju premalo poznane Bele. Železne Kaple, Lobnika. je bila med pobudniki ustano- za dostojno počastitev dr. An-smrti. Prvi korak k spominske- Korošice. Avtorji so že oddali Celovca, Griesserhofa, Loge vitve Triglavskega narodnega gcle Piskemik je dovolj. 15 PRAZNIKI Snovarna Gašper, Miha in Boltežar ali sveti trije kralji, katerih dan praznujemo 6. januarja, ponekod še danes obiščejo domove in voščijo srečno novo leto... M I as na Paladin tem, da so prišli z Vzhoda v Šper, Miha in Boltežar. Vsak zbrala pod isto streho, na ....................... leruzaJem ter povprašali po od njih je prevzel svoje last- mizi ni manjkal hlebec bele- an svetih tieh rojstvu Jezusa, ägar zvezdo nosti, predstavljajo namreč ga kruha ali orehova potica, v kraljev je praz- so videli na nebu. Herod jih tri starostna obdobja in tri cerkev pa so odnašali blago- nik, ki ga kristja- je poslal v Betlehem, da poi5- rase - Gašper Azijca, Miha slavljat vodo, s katero so nato plenica, tudi sončen dan ni prinašal nič dobrega, je pa dobro letino napovedoval dež. Poleg vrste ljudskih vraž m praznujejo v spomin prihoda Čejo dete in jim naročij, da Evropejca in Boltežar črnca, kropili svoje domove. Ome- in šeg pa so največja značU-mu moraio sporočiti, kaj so Že v srednjem veku so jih za- njeni blagoslov se je tudi na nost novega leta in prvih dni kraljev, ki so se v Betlehem našli. Modri so odSli v Betle-prišli poklonit novorojene- hem, našli Jezuščka, se mu Čeli upodabljati tako in s takšnimi lastnosti so se ohra- dan svetih treh kraljev ohra- v januarju prav koledniki. nil marsikje, največja poseb- Trikralievski koledniki. ki so mu Jezusu, a vsebina prazni- poklonili in ga obdarovali, a nili vse do današnjih dni. Da- nost tega obreda pa je v tem, s pesmijo - kolednicami • m ka m njegov pomen sta se angel jih je v spanju opom- nes so sveti trije kralji nepo- da se na vrata s kredo zazna- dobrimi željami za novo leto skozi dolgo krščansko zgo- nil, naj se vrnejo po drugi grešljivi del božičnih jaslic, muje začetnice imen svetih včasili stopili v vsak dom, iz- dovino precej spreminjala. |x>ti. Ko je Herod spoznal, da nekdaj pa so veljali za najbolj treh kraljev in letnico novega virajo že iz i6. stoletja, ta Korenine, tako kot pri vseh krščanskih praznikih, tudi v so ga modri prevarali, je jezen ukazal v Betlehemu in priljubljeni motiv srednjeve« ške umetnosti in od takrat leta. Letos bomo tako zapisa- šega pa se je marsikje ohra-li: 20 + G + M + B + 07. Na- nila vse do danes. Sprva je tem primeru segajo v pred- okolici pomoriti vse dečke irasijo nemalo cerkvenih no- pis, ki ga lahko še pogosto bilo koledovanje le obredje, iašČansko obdobje poganov, mJajŠe od dveh let. To je vse, tranjlčin; na Gorenjskem jih opazimo po domovih, ostane predigra k maši, v baroku pa saj se je v teh dneh, ko Cer- kar v evangeliju izvemo o med drugim najdemo v cer- do naslednjega leta. Ponekod ga je za svoje vzelo tudi Ijud-kev oznanja konec božične modrih- Ne vemo niti tega, kvi na Krtini in na Sv, Primo- so sveti trije kralji otrokom stvo. Koledniki, ki so hodili dobe ali svetega dvanajste- koliko jih je bilo. Njihovo Ste- žu nad Kamnikom, kjer je podobno kot Miklavž prines- po hišah, so za svoje dobre želje in pesmi nekdaj dobili različne priboljške, suho rodnevja, že dolgo pred kr- vilo se je namreč vseskozi poslikava nastala okoli leta li darila, povsod po Sloven- ščanstvom častilo t. i. volčje spreminjalo. Sirsko izročilo dneve, strašno obdobje dol- govori o dvanajstih, na zaho- 1520. Dan svetih treh kraljev da- skem pa so verjeli, da sveti trije kralji pridejo človeku po- sadje, jajca, kakžno klobaso gih zimskih noči, divje jage in zlih duhov. Prav tako dan du pa je obveljalo Število tri, nes imenujemo tudi tretji vedat, kdaj bo umrl, Če se je in podobno, le redkeje de-ker naj bi modri Jezusu pri- božič, nekdaj pa je imel praz- njim na čast postil od svojega nar, danes pa je koledovanje. svetih treh kraljev prekriva nesli tri darila. Čeprav na pr- nik še večji pomen. Veljal je davno praznično izročilo vsa- vlh upodobitvah nikdar niso namreč za osrednji in edini sedmega leta dalje. Prehod iz stareoa v novo leto in skriv- kjer je še ohranjeno, dobilo nove. humanitarne raz se ž- koletnega praznovanja roj- nastopali kot kralji in se s krščanski praznik božičnega nostno obdobje divje jage nosti, saj je veČina darov, ki stva boga Dionlza, zavetnika rodovitnosti in vina. Krščan- kronami na glavi pojavijo obdobja in kar tristo let je oziroma že omenjenih volč- jih prejmejo koledniki, na- šele v 8. stoletju, je v 12. sto- moralo preteči od Kristuso- jih dni, pa je bil tudi pravi Čas menjenih cerkvenim dobro- stvo je vsebino praznika na- letju krščanstvo dokončno vega rojstva, da se je uveljavil za čaranje in vedeževanje, delnim organizacijam in mi- šlo v Matejevem evangeliju, začelo govoriti o svetih treh in med največje praznike za- Ponekod so na ta dan tresli sijonom. Pred nekaj leti so kjer je opisan prihod 'mod- kraljih, kljub temu da niso rih' z Vzhoda in njihov po- bili nujno le trije, da po svo- pisal božič, njegov rojstni dan. Tako kol božični večer sadno drevje, da bi bolje trikraJievsko koledovanje na obrodilo, predvsem pa se ve- klon malemu Jezusu, a stari jem stanu niso biJi kralji in in zadnji dan starega leta, je liko vraž tiče mladih deklet. primer oživili tudi na Kamniškem in v tednu okoli 6. krščanski viri o svetih treh da nikoli niso bili razglašeni tudi predvečer svetih treh ki so si v teh dneh skušale januarja po hišah hodijo kraljih, kakor so se uveljavili za svetnike. Tudi glede imen kraljev za vernike poseben napovedati poroko in izbiro osnovnošolci, oblečeni v Ga- mnogo kasneje, ne povedo razvoj ni bil preprost, a napo- dan. Vse poteka podobno kot moža. Tudi na vreme so bili Šperja, Miho in Boltežarja, n Ji ' zanesljivega. Ohranjeni sled obveljajo Kaspar, Melhi- na božični večer, le polnočni- v teh dneh zelo pozorni • če ter s pesmijo voščijo sreče, i rCu ICtl zapisi namreč pričajo le o or in Baltazar oziroma Ga- ce ni. Družina se je nekdaj je zmrzovalo, bo pozebla zdravja in uspehov. SO trikraljevsko koledovanje oživili tudi na Kamniškem in v tednu okoli 6. januarja po hišah hodijo osnovnošolci, oblečeni v Gašperja, Miho in Boltežarja, ter s pesmijo voščijo sreče, zdravja in uspehov. i6 KNJIGE Snovanja Pri Mladinski knjigi je pred nedavnim izšel Roman v stripu z naslovom Odeje, ameriškega avtorja Craiga Thompsona. Gre za knjižni žanr, ki prihaja, v nekaterih zahodnih državah pa je že vzbudil veliko zanimanje. Roman risbi in besedi Craig Thompson, Odeje Igor Kavčič kovostnega risarja in hkrati ........................ odličnega pisca. Kot je pove- o sem konec iese- dal Andrej lic z Mladinske ni v izložti knji- kjijige, jih je ta nenavaden game Konzorcij v roman navdušil na frank- Ljubljani v prvem planu zasledil furtskem knjižnem sejmu leta 2005, kjer je biJ razgla> "ararižma" slovarsko debelih šen tudi za najboljšega v svo- knjig v svetlo modri barvi s jem žanm. "Kljub zahtevno^ stripovskim risanim moti- sti projekta smo se odloćiU vom na prvi strani in našlo- za njegovo izdajo, saj ob kavom odeje, sem se najprej kovostnem knjižnem delu vprašal, kaj za vraga bi to želimo tudi slediti trendu v bilo. Mnogo predebel mia- svetovnem založnižtvu, kjer dinski roman, strip v knjižnem formatu, oboie skupaj? v zadnjem času stripi postajajo zares "vroče blago". Za- Slovenski založnik je žanr, ložbe so risarjem že začele ki ga doslej na Slovenskem naročati slripovske verzije nismo poznali, označil za romanov, ki sodijo v sveto« "roman v stripu". Pravza- vnoklasiko." prav gre tudi v svetu za rela- Thompson je pri dvaintri- tivno nov žanr. Pi<^nir na desetih letih in komaj treh tem področju je bil Will Eis- izdanih knjigah že skoraj ner (pri njegovih delih se je veteran stripovske scene. Roman v stripu je prvič skeniral, vstavljal v oblakce Cjre za Knjigo, leta 1978 prvič pojavil izraz Mladost je preživel v hrlbo- na rob odrivajo nežne fan- j , 1 "graphic novel ", sledijo avto- vitem Wisconsinu v globo- tovske duše, kot je on, odli- izšel leta 2005, po svetu je ..., " je povedal KranČan. KI bo zagotovo rji, kot so Art Spigelman (v ko verni družini. Odeje, mi- čen risar, ljubitelj knjig. A doslej prejel že več nagrad, Odeje so izi>le v nakladi bližja slovenščino je preveden nje- mogrede velike so za skoraj Craig kljub temu v Raini za slovensko izdajo pa je 1500 izvodov in so ob pod gov strip Maus), Neil Gai- šeststo strani, so pravzaprav najde somišljenico, med založba najela tudi mojstra pori Ministrstva za kulturo .. , , «. man, Alan Moor, Joe Sacco. njegov avtobiografski ro- njima se razvije prva ljube- za kaligrafijo, Davida Kran- dostopne po relativno nizki ^HultßljCiYl Craig Thompson, avtor knji« man, saj so dogodki in ime« zen in med počitnicami čana, saj je tekst v stripu pi» ceni. Craig Thompson že ^ . 1 ge odeje, o kateri pišem, pa na v njem resnična, rahlo celo odpotuje k njej v odda- san ročno, prav tak pa je štiri leta ustvarja nov ro- uVttHJd liOt pa je svoje delo označil za "illu' spremenjena je le zgodba. Ijeri Michigan ... Gre za tudi v slovenskem prevodu- man v stripu, za katerega navdušencem za klasičen strip. strated novel" torej ilustrira- To je zgodba o fantu, ki išče knjigo, ki bo zagotovo bližja "Naučiti sem se moral avtor- pravi, da bo njegova različi- ni roman. Kakršno koli svojo pot ob strogih starših, ljubiteljem branja kot pa [eve pisave, saj grafična po- ca looi noči, v ozadju is- oznako naj čtivo že ima, tradicionalnem družbenem navdušencem za klasičen doba le-te ne sme odstopati lamske civilizacije in kultu- pred nami je delo, ki za svoj ' " ^ ' ' ' . • k»» . • 1 , . . ^ , , 1 .. 1 ». 1 nastanek potrebuje dvojno 1 ^ « • t ^ okolju, v katerem ima kr- strip. Ni stripovskih super od stripa. Tako sem se tri re pa se bo odvijala Ijube- ščanska vera velik pomen, v herojev, je predvsem nežna tedne učil pisave, tri mese- umetnika katerem kleni vaški fantje zgodba o odraščanju. ce pa sem pisal tekst, ga ženska zgodba med prostitutko in evnuhom. Zveličana norost SEDM ICA marjm Smolnikar V starem Rimu so imeli na- med redom in neredom, med obrnjene resničnosti, je druga- na kot tudi državna oblast in, država potrošnike pred tem vodo. da so s prazniki počas- otroštvom in odraslostjo, med Č€n: če je rimska kultura na- kajpada, množična občila. "kulturnim" vandalizmom tili norosL Sedemnajsti de- resničnostjo in iluzijo; sred- rekovala čaščenje boga setve Decembra, recimo, odpove na neki način zavarovati, cemher, denimo, je bil rezervi- njeve^ka norost je bila naspro- in rodovitnosti, narekuje so- vsa logika ramanja, ki jo net- Delno bi zaleglo že to, U ran za saturnalije, praznik tje resntčnosfi vsakdanjega dobna družba čaščenje boga rekuje energetska kriza, prej država božično-noi»oletno ev- na ČAsi bogu Saturnu, ici so se rutinskega odnosa, norci pa Potrošnika, ki ga je v imenu ali slej pa bo država v takšni forijo omejila na zadnji teden do danes obranile v obliki pu- giumači brez lastnih vrednot, lastnih potreb ustvaril vesoljni ali drugačni obliki davkopla- v letu in prepovedala prodajo štovanja-, karnevalov in podo- norm in pomenov, iz kate- kap i tal j njegova božanskost Čevalccm izstavila račun tudi pirotehničnih izdelkov. (Sil- bnik množičnih norčij. rih bi bilo mogoče sestaviti pa je v prividu potreb in želja, za to sicer romantično iracio- ves t rova nje na newyorških Nič manj ni bila norost avtonomen pogled na svet. v ustvarjanju virtualne res- nalnost. zveličana v srednjem veku, ko so na prehodu letnih Časov Njihova vloga je bila množico vabiti v somrak mitolo- ničnosti. Njegov etos je opor- Vprašanje je, kdo je v tej tunističen. Če ne kar nemora- igri norec oziroma, kdo s kom ulicah je potekalo brez alko-in pi Svoje bo morala storili tudi organ izirali fest i vale, na ka te- gije, kjer n i ne reda ne civili • len m se n ahaja, ko t bi rekel brije norce ? Odgovor je jasen: stroka in raz iskat i p oja v brez - rih so resničnost postavil; nfl glavo; sužnji so postali gospo-dani, moški ženske, nižji zaaje. Čeprav sc vsebina kulture kot množične zavesti v času Nietzsche, "onkraj dobrega in ponudniki, ki so na strani ka- glavega potrošništi^a. Kateri zla", pitala, brijejo s potrošniki manko sili ljudi v to, da ku- Tako imenovani veseli de- norce na vse mogoče in nemo- pujejo in se finančno trošijo duhovniki začasni škofe in in prostoru spreminja ter raz- eember, ki se v resnici začne gočenaäne, potrošniki jim pa čez vsafeo razumno mejo? tako naprej. Pravzaprav je bil vija (od tod različnost kul- že novembra, je najbolj vul- nasedajo. Kar sploh ni Čudno, Samo brezvestno oglaševanje, srednji vek poln norcev, glu- tur), ni v sodobni družbi no- gama pojavna oblika kultur- saj ima Ponudnik načrt za praznično vzdušje in postav- mačev, vagabundov in potu- rost nič manj zveličana, kot je ne orientacije sodobnega Člo- britje norcev izdelan do naj- Ijanje pred družino in prijate- jočih pevcev, ki so ob razliČ- bila v sužnjelastniškem Rimu veka, ki ga v imenu vHjih in- manjše podrobnosti. In ker so Iji na pretirano pohlepnost po n ih družbenih priložnostih ali v srednjem veku. Samo ob- teresov oziroma interesov akterji v tej igri v neenako- mojem mnenju ne more vpli- predstavljali prazen prostor jekt norosti, torej na glavo "višjih" podpirata tako lokal- pravnem položaju, bi morala m EKONOMIJ stefa n .za rgi (§>s'glas .si 17 bodo izbirala 2 julijem bo uveljavljen prosti trg električne energije tudi za gospodinjstva. Na Elektro Gorenjska ne pričakujejo velikih sprememb. Šttfan Žargi bo tudi za gospodinjstva pri guba neizogibna. NatanČ-dobavi električne energije nejše izračune smo nazad- nirana izguba: Če si nekaj tudi začetek konkurence na katerimi ste sklepali pogod-prisiljen kupovati dražje, tem področju. V sosednji be o dobavi energije. Kakšno je stanje pri tem? "Za večino dosedanjih Kranj • Stopili smo v leto, ko kot to smeš prodajati, je iz- Avstriji so se ob sprostitvi t^ cene elektrike znižale. "Dokler bodo cene elek- upravičenih odjemalcev ve- uveljavljen prosti b^, saj se nje opravili lani poleti, pred trične energije vsaj delno Ija, da smo z njimi sklenili bodo morala odloČiti, pri ka- zadnjo od vlade dovoljeno kontrolirane, ne pričakuje- večletne pogodbe, ki se v ča- terem distributerju bodo, podražitvijo električne ener- mo kakšne tržne konkuren- sih, ko cena električne ener- kot to že velja za večje odje- gije za 4,8 odstotka, ko je ce, saj si težko zamislimo do- gije raste, kažejo kot njihov malce, jemala električno kazalo, da bi se električna bavitelja, ki bi zavestno pove- prihranek. To velja tudi se- energijo. Prosti trg naj bi energija morala podražiti za čeval svojo izgubo. V Avstriji daj, zato so dolgoročnejše prinesel konkurenco, ki ie v 21 odstotkov, skupaj z je bilo izhodišče drugačno, pogodbe vsekakor priporoč- nekaterih sosednjih državah omrežnino pa bi morali biti saj so pred sprostitvijo že Ijive." pomenila celo znižanje cene. O tem, kako so gospodarili v preteklem letu, predvsem pa kaj si obetajo v tem letu, smo se pogovarjali s predsednikom uprave Elektro Gorenjska | ožetom Knavsom, ki je tudi predsednik združenja slovenskih elektrodistributerj ev. računi za gospodinjstva viš-ii za osem odstotkov. Pri imeli ekonomsko opravičili ve cene. II V Sloveniji se oblikuje drugi steber proizvajalcev elek-trične energije. Bo konku» renca vplivala na ceno energije? "Vsaka konkurenca je zagotovo dobra, verjetno pa se bodo pozitivni vphvi pokazali na daljši rok." Kakšne so vaše ocene poslovanja podjetja Elektro Gorenjska v letu 2006? "Kar zadeva naša poslovanje v lanskem letu. lahko rečem, da pričakujemo solidne, če ne celo zelo dobre poslovne rezultate. Se nekoliko boljše, kot so bili doseženi v letu 2005. Edina izjema je seveda poslovanje do gospodinjskih odjemalcem, kjer Joie Knavs bomo ustvarili pričakovano • planirano izgubo, okoli 600 takšni podražitvi bi mi po- Pričakujete, da se bodo go- milijonov tolarjev. PriČakova- siovali na tem segmentu s spodinjstva odločala za dnino zato» ker je prodajna cena pozitivno ničlo. Kolikšna bi ge dobavitelje? Ste tudi predsednik združe* nja elektrodistributerjev Slovenije. Kakšno vlogo ima združenje pri vseh teh spremembah? "Zdriiženje je organizirano za usklajevanje naših prizadevanj na segmentu nalog gospodarskih javnih služb. Usklajujemo se na primer pri nastajanju novega podjetja SODO, skupaj nastopamo pri oblikovanju odnosa do odjemalcev, dobaviteljev ter ministrstva in vlade." električne energije za gospo- morala biti cena letos, v letu "!zku.^nje iz tujine kažejo Ali ni pri lem nevarnost, da dinjstva nižja od nabavne 2007, Še ne moremo reči, nato, da se ob uvedbi proste- se obnašate kot kartel, kose cene pri proizvajalcih." saj pogajanja z dobavitelji ga trga približno desetina go- to p<»osto očita nekaterim električne energije • Hol- spodinjstev odloči za spre-V letu 2006 ste zaključili dingom slovenske elektrar- membo dobavitelja, vendar tudi nekaj pomembnih in- ne, še niso zaključena. Išče- vestic I j. mo kompromisne rešitve se Še del teh kmalu vrne k prvotnemu. Če bodo razlike v združenjem (bančnemu, mobilnih operaterjev ipd.)? "Dokler ne bo mogoče v celoti uveljaviti ekonomskih II Res je. Leto 2006 je bilo med možnim povečanjem ceni minimalne, bo teh spre- razmerij pri cenah električ- invesricijsko zelo uspešno. Poleg zaključka prehoda na 20-kilovoltni napetostni nivo cen električne energije in med prehitrim oziroma premočnim obremenjeva- memb verjetno še manj." ne energije, mislim, da take nevarnosti ni." Po novi zakonodaji naj bi - to je bila naloga, ki je trajala njem gospodinjstev. Priča- tudi ločili vzdrževanje elek- S kakšnimi načrti stopa v več kot desetletje, smo za- kujem, da bo z vlado dose- tričnega omrežja od same leto 2007 Elektro Gorenj- klìuòli dve veliki naložbi: v februarju je bil končan nov žen tak kompromis, da podražitve ne bodo drasHčne prodaje. Kako bo s tem? "V novembru lani je vlada ska? "Značilno za nas je, da center vodenja in jeserü nova in da bo prehod na tržne sprejela sklep, da bo ustano- smo imeli v preteklem letu transformatorska postaja Bo- cene opravljen čim manj vila novo podjetje SODO - si- izredno ambiciozen investì- hinj, Za naše podjetje je nov boleče in na daljši rok. sodoben center vodenja iz- II stemsld operater distribucij- cijski program, vreden 3,2 skega omrežja, in mu podeli- milijarde tolarjev, ki ga letos rednega pomena, saj lahko s sodobnimi napravami upravljamo celotno omrežje z ene- ga mesta. V tem letu se je že pokazalo, da je bila to dobra naložt», saj se je skrajšal od- Omenjate vlado, ki je doslej določala cene električne energije za gospodinjstva. Aii ni letos v tem smislu predvidena sprostitev? "Da. Od 1. julija dalje cene la koncesijo za opravljanje nalog sistemskega operaterja. To pomeni, da bomo imeli v Sloveniji eno podietje z nalogami gospodarske javne še povečujemo na 3,5 milijarde tolarjev. ZaČeU ga bomo z izvedbo že dolgo načrtovane investicije v lo-kilo-voltni daljnovod Bohinj- službe vodenja in vzdrževa- Železniki in s pripravami na zivni čas na izredne dogodke električne energije ne bodo nja električnega omrežja, izgradnjo nove RTP Moste v omrežju. Najnovejša leh- veČ pod državnim nadzo- Vsaj v prvi fazi seveda priča- ter nove 20-kilovoltne pove- nologija se ie povsem potrdi- rom, vendar sem prepričan, kujemo, da bomo obstoječa zave med Jesenicami in la in izpolnila vsa naša priča- da do popolne sprostitve ne distribucijska podjetja oprav- Kranjsko Goro z načrtom kovanja." bo prišlo. Prehod na tržne Ijala vse potrebne naloge za povezave tudi z Italijo. cene bo postopen, pri Čemer to novo podjetje, tudi izvaja- Omenili ste planirano Izgu- bo breme neekonomskih bo pri prodaji električne cen porazdeljeno med pro- energije gospodinjstvom, dajalce in kupce še v daljšem Kolikšna bi morala biti po obdobju* Še nekaj let." vašem mnenju cena elektri- nje invesricij. Načrtovanje vlaganj pa naj bi prevzel SODO." Gospodinjstva torej prid o- ke za gospodmjstva, da pri Vendar bodo gospodinjstva bivajo enak status, kot so ga Velika in zahtevna naloga je seveda prehod na evro, prehod gospodinjstev med upravičene odjemalce pa bo zahteval sklepanje zelo številnih pogodb. Prepričan sem. da smo in bomo doka- tem ne bi bilo izgub? "Najprej naj pojasnim morda nenavadni izraz pia- s letošnjim polletjem lahko imela doslej cK>djetja oziro- zali, da smo najboljši, in da izbirala dobavitelja električ* ma večji odjemalci - status ne energije, kar pomeni upravičenih odjemalcev, s nam bodo naši odjemalci zato ostali zvesti." V lEDC-Poslovni šoli Bled bodo letos gradili Štefak Žargi ter umetnostjo, znanostjo in ............................................................................drugimi poklid, saj so za ude- Bled - Za lEDC-Poslovno ležence študija MBA letos šolo Bled je uspešno leto organizirali več interdiscipli- 2006, ko so praznovali svojo namih predavanj v svetu uve-dvajsetìetnico. V različnih izobraževalnih programih Ija vi j enih strokovnjakov. V letu 2007 imajo pomembne načrte. Začeli bodo lEDC je lani sodelovalo 3.527 udeležencev iz 51 dilav, skup- graditi tretjo stavbo, ki bo no Število ljudi, ki so se izob- omogočala nadaljnje inovira- raževali v vseh dvajsetih letih, nje in doseganje odličnosri pa se je povzpelo na več kot na področju razvoja menedž-37 tisoč. V tem času je lEDC menta in vodenja, Zaposliti spletla tudi trdno mrežo di- želijo nove mednarodno uve- plomantov • alimmijev, ki ima trenutno devet klubov v Ijavljene Člane profesorskega zbora in postati Še bolj med- razUčnih evropskih državah, narodna šola. Načrtujejo, da kmalu bo ustanovljen tudi bodo v vsakem razredu ude- alumni klub v Sevenü Ameri- leženci iz vsai 20 držav. V ki. Obletnico šole so prazno- programu Šole za leto 2007 vali s številnimi dogodki, ki je mogoče prebrati, da bodo so prispevali k večji prepo- imeli osem daljših izobraže- znavnosti !EDC, vrhunec pa valnih programov (od magis- je bila mednarodna konferen- trškega študija menedžmen- ca Vodenje za boljši svet. V ta do vpoglednega seminarja svetu postaja lEDC prepozna- Odkrivajmo managment), tri ven po inovativnem konceptu posebne programe - forume razvoja menedžerjev - iska- in sedem kratkih seminarjev njii navdiha ter proučevanju ter delavnic za posamezna vzporednic med vodenjem podjetja. uubljana Že prva nagrada Slovenskemu avtomobilskemu grozdu Kot so sporočili iz podjetja ACS - Slovenski avtomobilski grozd, je direktor tega podjetja Dušan Bušen že ob prvi podelitvi priznanj Europe INNOVA, prejel za odlično vodenje to priznanje. Evropska komisija se je namreč odločila za po* sebna priznanja za vodenje podjetniških grozdov in posebna Čast zagotovo je, da je med pmma dvema prejemnikoma tudi grozd fz Slovenije. Imena nagrajencev so objavili na slovesnosti, ki sta ji v okviru konference Europe INNOVA v španskem mestu Valencia predsedovala nekdanji finski premier Esko Aho in direktor inovacijske politike pri generalnem direktoratu Evropske komisije za podjetništvo in industrijo David White. Nagrajenca je v ostri konkurenci 24 uspešnih in podjetnih nomintrancev izbrala neodvisna strokovna komisija, ki je soglašala o njunem izjemnem in odločilnem prispevku pri ustvarjanju uspešnih grozdov. Ena od kategorij nagrade Europe INNOVA Cluster Awards je namenjena izjemno uspešnemu grozdnemu podjetniku, druga pa grozdnemu voditelju. Grozdni podjetnik običajno sodeluje pri razvoju grozda že od samega začetka in je gonilna sila njegovega razvoja, saj običajno prispeva k ustvarjalnosti in tekmovalnosti grozda. Grozdni voditelji v svoji vlogi običajno nastopijo pozneje» ko s svojim znanjem in izkušnjami s področja projektnega vodenja in izvajanja prispevajo k hitrejši rasti grozda. Evropska komisija je na istem dogodku nagradila tudi izjemne dosežke znotraj omrežij Europe INNOVA. S. Ž. MKANIl.JK A LON d ti Kron] intòmùdje CI4/2MKI-777, www.ion.fi4 z veljavno smučarsko karto dobite popust v toplicah »Erlebnistherme Warmbad« Beljak. www. 3 lae nde reck. at lart% s p^M&tom prh JPASS TRANVL KrmnjskaC^n rtmjjlGv^l, tèi n^&S} m$KfPASS fn Avcoeetcl pred Mifh predoeofD« pn M ftAVElIb p i i t 1 8 KMETIJSTVO cveto.zapl ot n fi; @g-glas. s i Cveto Zaplotnik Zgodba o krompirčku veza potrošnikov Slove- tev izdelkov, hi težko rekli, da nije Je v okviru sprem' imajo kaj skupnega z uvedbo evra. Zakaj? Lani je hita namreč slaba letina krompirja. Ijanja cen ob uvajanju evra sestavila Črno listo izdelkov in storitev, kisa se od lan- Po sušnem letu 200) je bila to skega februarja do noverribra v Sloveniji najslabša letina v podražili za več kot deset od- zadnjih desetih letih, na Go-siotkov. Listci je izzvala razliČ- rcnjskem je bilo pri poznem ne reakcije. Potrošniki SÙ jo krompirju öd 4O do 50 oästot- sprejeli z odobravanjem, češ • koi' izpada pridelka, podobno prav je. da nekdo v tej državi slaba letina je bila tudi v Evro- konkretno pokaže na ti^e, ki pi. Ob skromni ponudbi so uvedbo evra izkoriščajo za ne- cene porasle, po podatkih državnega statističn^a urada se m upravičene podražitve. In jih bilo malo, lei so menili, da je krompir v ene*n letu. to je bi potrošniška organizacija - v med predlanskim in lanskim zaščito potrošnikov - morala oktobrom, pri pridelovalcih po- takšru) listo sestapl/ati in objav- dražil za enainpolkrat. dražja Ijati vseskozi, tudi potem, ko bo surovina je povzročila tudi v^- evrska mrzlica že pojenjala, je maloprodajne cene izdelkov Trgovci in drugi ponudniki, ki iz krompirja na trgovskih poli- so se s svojimi izdelki in storit- cah. Takšnih in podobnih vam i z na "sra mot ilnem zgodb pa je še nekaj, vsaj med stebru ", so hiteli sklicevati no- živilskimi izdelki, ki niso izpo- vinarske konference in pisati stavljeni le primežu ponudbe sporoäla za javnost, da bi po- in povpraševanja, ampak ^udi jasnili resnične razloge za po- naravnim zakonitostim. Če je dražitev in dokazali, da za vse obilna letina inje ponudba ve- cenovne "skoke" le ni kriv evro. lika. so cer\e običajno nižje kot Vsaj za krompir oz. izdelke iz tedaj, ko je pridelka bolj malo krompirja, ki so se znašli pov- ... Ali tTiorda kdo kakšna bo sem na vrhu Črne liste podraži' letošnja letina? Bled Zanimanje za izrabo lesne biomase v prostorih Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Sled je bi sredi decembra ustanovni sestanek partnerstva za biomaso Regionalna biologistika. Na sestanku so zadruga Gozd Bled, samostojni podjetnik Peter Muri, družbe Humko, Born in El-tec Muiej ter razvojna agencija Ragor že podpisali pismo o nameri za vključitev v projekt, pričakujejo pa še nove podpisnike. Najprej bodo izdelali poslovni načrt, s katerim se bodo prijavili na razpise za pridobitev nepovratnih sredstev, potem pa naj bi začeli 2 uresničevanjem. Projekt predvideva pridobivanje lesne biomase, Izdelavo, dostavo In uporabo lesnih sekancev ter načrtovanje ogrevalnih sistemov. C. Z. IguegANA Žito nI zvižalo cene jelenovega hlebca Zveza potrošnikov Slovenije je ob dopolnitvi črne liste Izdelkov In storitev uvrstila na seznam tudi jelenov hlebec, ki naj bi se v Mercator)evih prodajalnah podražil za 23 odstotkov. Iz Žita so sporočKI, da že od lanskega rraja naprej niso podražili nobenega od svojih kruhov, le Mercator je njihov jelenov hlebec vključil med t,i. trajno nizke cene. Na začetku akcije 20. junija je tedanjo ceno znižal za 25 odstotkov, po koncu akcije 20, decembra pa je spet začela veljati redna cena. C Z. m mam Na Gorenjskem se povečuje število kmetij z rejo krav dojilj, pridelava krompirja pa se zmanjšuje cvtto Zaplotn i k Kranj - Na Gorenjskem, kjer je več kot tri Četrtine vseh kmetijskih zemljišč poraslih s travo, je glavna kmetijska dejavnost živinoreja, predvsem prireja kravjega mleka in govejega mesa ter reja diobnice, na ravninskem območju je pomembna še pridelava jedilnega krompirja ter deloma pšenice in zelenjave. Pridelava krompirja se zmanjšuje, širita pa se pridelovanje nekaterih vrst sadja in zelenjave ter predelava kmetijskih pridelkov, Kmetije iščejo dodatni dohodek v dopolnilnih dejavnostih. Od nekaj manj kot dvajset tisoč krav na Gorenjskem je okrog 5.500 krav dojilj. glavne so kmečki turizem, predelava pridelkov in lesa v tem obdobju porasla več renjskem redi prašiče za last- zaSčite zavarovanih območij, ter storitve s kmetijsko me- kot za dvakrat» še zlasti na ni- ne potrebe, le sedem kmetij V ekološki kontroli je 121 hanizacijo. žinskem območju. Povpre- jih ima več kot petdeset. Šte- kmetij, ob vse večj čna kmetija odda na leto že viJo drobnice se v zadnjih le- em povpraševanju po ekološko pri- Mleko oddaja še 920 kmetij 66 ton mleka. Prireja mleka se bo zaradi uvedbe mlečnih tih ni bistveno spremenilo, delani hrani pa še vedno ni rejo otežuje majhno povpra- organiziranega trženja. Večji kvot lahko povečala le še za ševanje po mesu. Večina sadjarji imajo hladilnice, več- Kot ugotavljajo v kranj- malo. na račun nakupa kvote "perutninarjev" redi kokoži ina se ukvarja tudi s predela- skem kmetijsko gozdarskem zavodu, se število kmetij» ki iz drugih koncev Slovenije, zaustavile se bodo tudi na- in piščance le za samooskr- vo sadja. "Drevesniča bo, nekaj pa je tudi večjih rej- vse bolj usmerjajo v vzgojo oddajajo mleko v mlekarno, ložbe v povečevanje hlevov. cev, Stalež konj je v zadnjih starejših in bolj odpornih zmanjšuje, hkrati se poveču- letih dokaj stabilen. Rastlin- sort sadja. Planine in planin- je število kmetij z rejo krav Omeiitve v Doliedelstvu ^^ pridelava, pri kateri sko- ska paša se bodo po oceni 9 » » ^ È \ » ^ m M W A^J«« ^tt dojilj. Mleko oddaja še 920 kmetij, število se je v zadnjih petnajstih letih zmanjšalo za In kako je v skih dejavnostih*^ Večina raj polovico njiv zaseda koru- kmetijsko gozdarskega zaveza, je izpostavljena urbani- da ohranile le, če se bo ohra-stičnim pritiskom, pridelavo nilo kinetovanje v vaseh, od- Cri četrtine, količina mleka je prašičerejskih kmetij na Go- že omejujejo (ali jo še bodo) koder prihaja živina na pašo. LjUBLjANA Perutnina bo zgradila tovarno v Bosni Perutnina Ptuj ostaja vodilna proizvajalka perutnine in predelanih perutninskih živil v Sfoveniji in v jugovzhodni Evropi, je na pred novoletnem srečanju z novinarji dejal predsednik uprave in generalni direktor dr. Roman Glaser in poudaril, da je kot vodilna izvoznica perutninskega rresa in izdelkov navzoča v 21 državah sveta. Čeprav se je prodaja v obdobju pojava ptičje gripe zmanjšala, so dosegli podobne rezultate kot predlani, predvsem pa jim je uspelo ohraniti zveste kupce in se prebiti na nove trge. Skupina, ki poleg matične družbe vključuje Se trinajst odvisnih in povezanih družb, je lani s prodajo ustvarila skoraj 167 milijonov evrov (dobrih 40 milijard tolarjev) prihodkov. Že lani je v bližini Banja Luke postavila obrat za obdelavo perutninskega mesa v vrednosti 1,5 milijona evrov (360 milijonov tolarjev), letos bo v bližini Sarajeva zgradila $e sodobni obrat za predelavo perutninskega mesa, ki jo bo stal veČ kot 17 milijonov evrov {4,1 milijarde tolarjev). Letos načrtuje v primerjavi z lani predvsem večjo proizvodnjo brojlerjev, puranjega mesa, mesnih izdelkov, krmil in vina ter zmanjSanje poljedelske pridelave. C. Z. kmnj Nov davčni pravilnik za strojne krožke Minister za finance Andrej Bajuk je v soglasju z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marijo Lukačič Izdal pravilnik, ki določa vilino prejemkov in pogoje za oprostitev plačila dohodnirie od prejemkov za medsosedsko pomoč med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih krožkov. In kakšni so pogoji za oprostitev plačila dohodnine? Pogoj je, da prejemke dobijo Člani kmečkega gospodinjstva in da kmetijsko ali gozdarsko storitev opravijo v okviru strojnega krožka z lastnim delom in lastno mehanizacijo. Pomembno je tudi, da storitev zaračunajo po cenah, ki ne presegajo cen, kot jih za medsosedsko pomoč v okviru strojnih krožkov določa od države potrjeni katalog stroškov kmetijske In gozdarske mehanizacije, in da za opravljeno storitev izstavijo račun. Račun mora biti najmanj v treh izvodih, od katerih enega dobi naročnik in enega vodja strojnega krožka. Prejemniki so oproščeni plačila dohodnine do zneska 420 evrov na hektar kmetijskega zemljišča In 85 evrov na hektar gozda, vendar največ za 20 hektarjev kmetijskih zemljišč in 30 hektarjev gozda. Novi pravilnik velja od januarja dalje. C. Z. f à w I « FIN cveto.zaplotnik 19 Plačilo kave s sto evri Uvajanje evra in umik tolarja iz obtoka potekata po načrtu in brez večjih zapletov. Gostincem in trgovcem še največ težav povzročajo bankovci višjih vrednosti. CvCTO Zaplotk i k obrtniki in dnigi v primeru novem letu, dan rekordov, tovine. Na bankomatih so v ...................................... plačila v tolarjih vračajo pre- Od šeste ure zjutraj, ko je za- prvih dneh od uvedbe evra Kranj • V bankah so tolarska ostanek v evrih» aii sprejeraa- čel delovati NLB Klik, je beležili 110 tisoč dvigov in stanja ie preračunali v eviska, bančni avtomati in elektronske banke delujeio, tudi uporaba bančnih kartic in POS evtske bankovce višjih vrednosti in kako so označe- hkrati "vstopalo " v spletno 100 tisoč vpogledov v stanje. banko tudi po 1.300 uporab- Iz Deželne banke Sloveni- ne cene izdelkov in storitev, nikov, običajna obremenitev je (DBS) so sporočili, da Treovd in gostinci so ob tem je 110 hkratnih dostopov, do- stranke lahko v vseh njihovih terminalov poteka nemoteno, potamali, da nekateri plačuje- slej zabeleženi rekord je tisoč enotah darujejo tolarski ali V sredo, ko je bil prvi delovni jo majhne zneske z bankovd obiskov. V sredo so do 13. ure evrski drobiž za dobrodelne dan po uvedbi evra, so v ban- za pet ali deset tisoč tolarjev zabeležili 35 tisoč obiskov, namene. "2 uvedbo evra kah začeli plačilni promet v ali za dvesto in petsto evrov, kar 95 odstotkov strank je že- bodo prednosti in slabosti evrih, obisk je bil večji kot obi- kar poslabšuje njihovo oskrb- lelo preveriti stanje, kar v obi- slovenske zunanje trgovine čajno in ponekod so bile tudi lienost z evrskim drobižem, čajnih dnevih sicer ni nava- vidne, boli izpostavi je- Čakalne vrste. Znova je "oži- V trgovinski zbornici so po- da. Večji je bil tudi obisk po- ne," je ob uvedbi evra v Slovelo" tudi trgovanje na Ljub- zvali potrošnike, naj majhne slovalnic, že do opoldneva jih veniji dejal Hans Hoizhac-ijanstó borzi vrednostnih pa- nakupe poravnavajo 2 ban- je obiskalo 25 tisoč strank, ki ker, ekonomist Bank Austria piriev. Tržni inšpektorji so na kovd manjše vrednosti. so opravile več kot 27 tisoč Creditanstalt Dunaj za ob- terenu preverjali spoštovanje V največji slovenski banki, plačilnih transakcij: veliko pa močje vzhodne Evrope, in iz- zakona o uvedbi evra, pred- v Novi Ljubljanski banki je je bilo tudi preverjanj stanja razil upanje, da bodo vidne vsem to, ali gostind» trgovd, bila sreda, prvi delovni dan v na računu in zamenjave go- predvsem njene prednosti. kran) Dražji bencin, cenejša dizel in kurilno oije Kran; Allianz na slovenskem zavarovalniškem trgu Včeraj so se v sldadu z vladno uredbo spet spremenile malo- i Družba za zavarovalniško posredovanje Sty ria West iz Mari- prodajne cene naftnih derivatov, tokrat so cene prvič v evrih. • bora je z novim letom začela tržiti na slovenskem zavaroval-95-oktanski motorni bencin se je podražil za 0,003 evra, na i niSkem trgu klasična in naložbena življenjska zavarovanja 0,974 evra za liter, 98-oktanski bencin pa za 0,005 na • avstrijske družbe Allianz Elementar, kl je de ene največjih 0,987 evra za liter. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 0,014 : zavarovalnic na svetu, Skupine Allianz. Zavarovanja bodo evra, na 0,924 evra za liter, cena kurilnega olja pa se je zniža- : sklepali neposredno v Sloveniji, podatke In pogodbe pa a za o,oii evra in po novem znaša 0,563 evra za liter C. Z. : bodo obdelovali na sedežu družbe na Dunaju. C. Z. Nova lestvica in nižji davek na plače Z novim letom sta začela veljati nova dohodninska estvica in nižji davek na izplačane plače. Cvrro Zaplotnik 688,53 ^^ do 1.669,17 evra ..............................................................................je stopnja davka 2,3-odstotna, Kranj - Izplačevalci plač bodo za plače od 1.669,17 evra do že pri januarskih (in tudi pri 3.129,69 evra 4,7-odstotna in vseh naslednjih letošnjih) iz- za bnito plače nad 3,129,69 plačilih plač morali iipošte- evra 8,9-odstotna. Lani bruto vati novo dohodninsko lestvi- plače do zneska 165 tisoč toco, ki je začela veljati z novim larjev niso biJe obdavčene, za letom. Medtem ko so bili do- plače od 16$ do 400 tisoč to-hodki iz zaposlitve, iz dejav- larjev je veljala 3-odstotna nosti, iz kmetijstva in še ne- davčna stopnja, za plače od kateri drugi dohodki lani ob- 400 do 750 tisoč 6,3-odstotna davčeni od 16- do 50-odstot- stopnja in za plače nad 750 tino, bodo letos od i6- do 41-odstotno. soč tolarjev n,8-odstotna stopnja. Davek na izplačane Dohodninska lestvica za leto 2007 (zavezanci jo bodo upoštevali pri dohodninski napovedi, ki jo bodo oddali prihodnje leto): Ce neto letna davčmt osnova (v evrih) do 6-800 od 6.800 do 13.600 nad 15.600 znaša dohodnina (v evrih) 1.088 + 27% nad 6.800 2,934 + 41 % nad 13.600 Z novim letom se je znižal plače se je že lani znižal za tudi davek na izplačane plače, petino, letos se je za enak de- Po novem mesečne bruto pia- lež, prihodnje leto se bo za če do zneska 688,53 ^^ nadaljnjih 30 odstotkov, v letu obdavčene, ža plače od 2009 pa naj bi ga ukinili. Občina Radovljica ŽUPAN Gorenjska cesta 19, 4240 RADOVLJICA, lelefori 04 537 23 00, faks 04 531 46 04 èlevilka: 1001-225/2006 Dalum: 3. 1. 2007 Na podlagi 56. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-UPB2. Ur. list RS, št. 32/06) župan Občine Radovljfca ob>av1ja JAVNI NATEČAJ za zasedbo prostih uradniških delovnih mest: 1. VIŠJI SVETOVALEC ZA PROMET IN CESTNO INFRASTRUKTURO (m/ž) ki se la^ko opravHja v nazivih: višji Svetovalec višji svetovalec Hin višji 9^tovalec I. Deb se bo opravtjalo v občinski upravi Občine Radovljica» v oddelku za infràstruMuro, za nedoločen čas» s polnim delovnim časom. Zahtevani pogoji In znanja: - najmanj visoka strokcvna izobrazba gradbene, komunalne, geodetske, dojge tehnične smeh. - najma^ij pet let delovnih izkušenj. - opravljen izc^ iz diiavne uprave, •opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka (ZUP-a)» - poznaiiranje uporabe raóunalniék^i programer, in Okvirna vsebina nalogr - r^ačrtovanje, organiziranje in izvajanje nalog s področ(a gradnje» opremljanja in vzdrževanja cest in prometa, - spremljanje, nadziranje in analiziranje dela s področja cest in prometa. • planiranje in usKiaievanie imi«sticij, - usklajevanje in nadzor nad delom izvajaJcev, - izdaja soglasij za poseg v varovani pas cest in za zapore cest, • sodelovanje v projektnih skupiriah. 2. VIŠJI SVETOVALEC ZA REKREACUO. DRUŠTVNE DEJAVNOSTI IN TURIZEM (m/ž) Delovno mesto se lahko opravita v r>azMhi višji 9»etc^talec III. vtsji sveto/alec II in visji svetovalec I. Delo se bo opravljak^ v občinski upran Občine Radovl;ičd, v oddelku za družbene dejavnosti» 2d nedoločen čas» s polnim dekMiim časom. Zahtevani pogoji in 2nanjd: - univerzHetna ali najmanj visoka strokovna izotn razba upravne» ekonomske, druge družbos-tovne smeri • r\ajmanl 5 let delovnih Izkušenj, - opravljen izpit iz državne uprave, - opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka (ZUP-e), - poznavanje uporabe računalniških programov, - oiganizacijske in komunikacijske sposobnosti. Okvirna vsebina nalog: • riaćfiovanje, organiziranje, vodenje, izvajanje □pravnih in strokovni h opravil s področja športa in rekreacije. dejavr>osti športnih» rekreatv-nih. vetemnskih dnjstev oz. tovrstnih r>eprofi(-nih organizacij, združen; in ir>stitucij» - sodelovanje pri oblikovanju sistemskih rešftev in drugih najz^itevnejših gradiv s podn>5ia dela. - samostojna pnprava zahtevnih analiz, razvojnih prc^ektov, informacij, poročji, -vodenje in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih s svojega podn>čja ne I. stopnji » ' načrtovanje, organiaranje, vodenje, ir^ajanje upravnih in strokovnih opravil s področja lurv stične dejavnosti, •pripravo predpisov, strokovnih podlag, upravnih aktov m diuglh zahtevnejših gradiv s svojega področja dela, - sodelovanje z dilavnimi Institucijami, pri delu v projektnih skupinah. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati za razpisani delovni mesti pod 1. in 2. točko, v skladu z drugim odstavkom 86. člena Zakona o lavTiih uslužbencih {ZJ\MJPB2. Ur. list RS. št. 32/06) izpolnjevati še naslednje pogoje: - držsvijansh.A:i Republike Sicvenije, - ne smejo bè p^ai/nomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradf^ dotzncäb ne smejo bit obsojerii na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest me* secev (potrddo izda Ministrstvo za pravosodje), - ne smejo biti v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja Iz prejšnje al meje (potrdik> Izda pristojno sodišče). Kandkiati za obe delcvni mesti morajo vtooi priložiti naslednje izjave: SVOJJ 1. fiksno zjdvo o izpolnjevanju pogoja glede htevane izobrazbe, iz katere rnora biti razvidna smer ter elo in ustancva. na kateri razba pridobljena aii fotokopijo dipfome. 2. ptsoo i^avo o doseženi delovni dobì ali fotokopijo delovne knjižice, 3. pisno izjavo o opravljenem državnem izpitu iz javne uprave ali fotokopijo potrdila o opravlje-r>em izpitu» 4. c^o izjavo o opf^jer>em strokovnem izpitu iz uprasnega postopka (ZUP) ali fotokopijo potrdila o opr9iijenem (zpitu. 5. pisno izjavo kandidata, da: - je državljan Republike Slovenije. ' ni bil pravnomočno obsojen zaradi r^akl^ne-ga kaznru«ga dejanja, ki se preganja po uradni dolžnost in da ni bil obsojen na nepogojno ka* 2en zap^ v trajanju več kot 6 mesecev. 5 prijavo na kandidaturo za de^o\ino mesto se šteje, da se kandidat stiinja, da za namene tega javnega natečaja dovdjuje prevert» podatkov. Će se v postopku sprejemanja v delovr>o raz* merje ali v času poskusnega dela izkaže, avnih uslužbencih» izpolniti v roku enega leta od sklenitve d^ovnsga razmerja. Natecajna komesija bo strokovno usposobljenost kandidatov presojala na podlagi pnfoženih potrdil, dokazil in pogovoraz njimi ter s pomočjo morebitnih drugih metod preverjanja strokovne uspo30bljer>osti. Potrdila oziroma soglasje za pridobK^je podatkov iz uradnih evidenc bosta izbrana kandidata morala predložiti pred izdajo sklepa o Izbiri. Kandidate vabimo, da post>ejo pisne prijave s k/alkim žMjenjepisom in zahtevanimi pisnimi izjavami o izpolnjevanju pogojev, najkasneje v 15 drieh od dneva objave ria naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 10, 4240 pripisom "Prijava na za zasedbo delovnega rnesta". O ebin bodo kandidati obveščeni v S dneh po opravljeni izbiri. Dodatne informacije o izvedbi javnega natečaja iahko dobite pri Poloni Zaiokar, tel.: 04/537-23-08. V besedilu javnega natečaja uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtroni za ženske in moške. JANKO S. STUŠEK ŽUPAN KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE» z.e«. Slovenska cesta 2 4207 CERKUE Zaradi razširitve poslovanja zaposlujemo nove sodelavce (m/ž): 1. poslovodja (1 delavec) 2. prodajalec - namestnik poslovodje (1 delavec) 3. prodajalec (1 delavec) Pogoji: • Pod 1. In 2 . V., pod 3. IV. stopnja trgovske, kmetijske ali druge ustrezne izobrazbe R^e vloge s prilogam) si^jemamo do vkijućt^ 15, januaoa 2007, Priloge: • dokazilo o izobrazbi (kopija zadnjega spričevala) • kratek življenjepis in opis posebnih ^anj Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. Odločitev o izbranem kandidatu bo znar^a do 25. ianaaria 2007. LOKAINZENIRING d. o. o., Kapucinski trg 7, škofja Loka, Podjetje za svetovalni inženiring, sče osebe za opravljanje vodenja projekta in strokovnega nadzora: 1. VODJA PROJEKTA (m/ž) • gradbene smeri - untv. dipl. ing. oz. ing. gradbeništva. 2. VODJA PROJEKTA (m/ž) • elektrotehniške smeri - univ. dipl. ing. oz. ing. elektrotehnike, Zahtevani pogoji pod točko 1 in toČKo 2: • izobrazba, kot je navedeno zgoraj, -član IZS, •opravljen strokovni izpit, - 5 let delovnih izkušenj - pričakujemo izkušnje na podobnih delih oz, na operativnem vodenju gradbišča Za razpisano delovna mesta je potrebno obvladovanje dela z računalnikom in izpK kategonje B. (zbranim Kandidatom ponujamo prijetno delovno oKolia, možnost izobraževanja in stimulativno plačo. Vase predloge s potrdili o izobrazbi in z opisom dosedanjih izkušenj pričakujemo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: LOKAINZENIRING d. O. O., Kapucinski trg 7, 4220 Škofja Loka. » 20 RADOSTI ŽIVLJENJA mfo@g-^as. s i KUHARSKI RECEPTI 2a vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: mesna juha (govedina, kokoš) z jetrnimi cmočkl, svinjska pečenka, pražen krompir, radič s fižolom, Sarkelj; Večerja: skutni itrukelj, mareiičnl kompot. Ponedeljek • Kosilo: segedin golaž, krompir v koscih, kisla smetana, sadna solata; Večerja: rižota s piščancem in zelenjavo, motovileč v solati s trdo kuhanim jajcem. Torek • Kosilo: goveja juha z močnikom, na čebuli popeče-no meso iz juhe, radič s krompirjem v soiati; Večerja: ocvir-kovka. jogurt ali sadni čaj. Sreda • Kosilo: goveji golaž iz bočnika, polenta z ocvrto čebulo in ocvirki, mešana solata; Večerja: Ipageti z mletim mesom in bučkami, rdeča pesa v solati, Četrtek • Kosilo: gosta zeljna enolončnica s hrenovkami, zrnat kruh, sadne kupe s kivìjem, bananami in stepeno smetano; Večerja: jajčno cvrtje s čebulo in slanino, zeljnata solata s krompirjem in 2 majonezo, francoska itruca, mandarine. Petek - Kosilo: porova kremna juha, osličevi fileji po pariško, francoska solata, sadni puding; Večerja: parmezanovi štru-keljci, motovileč s koruzo, drobno pecivo, sadni Čaj. Sobota • Kosilo: v pečici dušeno kislo zelje s svinjskimi par-keljci, irepki in obranimi suhimi rebrci, ajdovi žganci s krompirjem in z ocvirki, jogurt; Večerja: kraški toč, bel kruh, piškotki s kislo smetano in mandili. Kraški toč v ponvi segrejemo olivno olje, nanj stresemo drobno zrezan pršut, pustimo, da se na hitro malo ocvre, zalijemo s teranom ali refoškom, malce naj povre, nato takoj ponudimo z belim kruhom. Piškotki s kislo smetano in mandlji 50 àag moke, 1 pecilni proìelt, 8 dog surovega maslo ali margO' rine, 4 Ž/ice kisle smetane, 2 jajci, 1 rumeryak, 30 dag sladkorja, sesekljano limonino fupinico, 1 i^anilin sladkor, ščepec soli, 8 dag drobno zmletih mandljev. Na desko presejemo moko s pecilnim praškom, naredimo jamico, vanjo vlijemo posebej v lončku raztopljeno maščobo, smetano, jajci ir rumenjak, stresemo sladkor, limonino lupinico, vanilin prašek in sol. Na hitro ugnetemo dokaj trdno testo, ki naj pol ure pokrito počiva, nato pa ga razvalja-mo približno 2-3 mm na debelo in z modelčki izrezujemo razne oblike; tako oblikovane piškotke previdno polagamo na dobro pomaščer pekač aH peki papir, in svetlo rumeno zapečemo pri i6o do 180 stopinjah Celzija. I J O RADI FOTOGRAFIRATE? Objavite vaše izdelke na razstavi! časopis Gorenjski glas v letošnjem letu praznuje SO^etnicc Izhajanjs. Jubilej bodo spremljale Številne aktrvnosti, med drugimi pripravljamo fotografsko razstavo, kt bo v galeriji Gorenjskega muzeja na ogled v začelku marca 2007. Ob pripravi tega dogodka tudi Vas. spoštovani bralci, vabimo k sodelovanju! Vabimo Vas. da nam pošljete fotografije, ki ste jih že posfieli, ali pa jih še boste, ki predstavljajo svetlo, prijazno in pozitivno stran življenja na Gorenjskem, s poudarkom rm h . Vsak petek bo razpisana nova tema za natečaj fotografij, povzeta po lubrikah Gorenjskega glasa. Oo sedaj razpisane leme so b PRAZNQ DRUŽINSKA SRECANJA. KUUf^ARIKA. OKRAŠfVANJE. DARU • PRIREOmt KULTURNE. ŠPORTNE. DRUŽABNA SRECANJA Nova razpisana tema je: NAŠE VSAKDAlüE DELO Čim prej pobrskajte po svojem fotografskem arhivu ali na novo posnemite čim več btografii na katerokoli izmed do sedaj razpisanih tem, mi pa bomo med prispelimi izbrali najboljše, ki bodo nagrajene 2 21 EUR/5.032 SfT, objavljene v Gorenjskem glasu in na razstavi. dN [Včaki^^clo 7 2007 v dgnalr« cfcMci po pedi tvt rv&lQv s foto naiećaf ^ na CDfj ? nTirfđinei rasom- op 204Ö X 1636 so no s&^iirv (losnetta). oo&f» luOi icÉ:igQfi,'e, rrvwnainegn bnr^ 16 < 21 cm.nä naslcp/ Go«*^ gbs 1 <1000 Kianj taw s prp«cm'Za tob t^diràa* vcsefario s« od2iva in Vdiih Gorenjski Glas Hren Boris Besgant • * é s • * 4 ft ki, jajd in ... Različne že pripravljene hrenove omake pa Na prvi pogled neugledni lahko riajdemo tudi na poli- hrenovi korenini morda de- cah trgovin. Hren je okusen lamo krivico, saj se nanjo kot prilega, samostojen ali v največkrat spomnimo le en- omakah k prekajenim ribam krat na leto. Največ hrena ali h kuhanemu mesu. Kore- pojemo v dneh okoli velike nino lahko uporabimo tudi noči, sai ^^ hrenova kote- kot začimbo za juhe, solate nina za katoličane tiidi sim- in še kaj bi se našlo, bolni pomen. Skupaj s Šuji- ko in trdo kuhanimi jajci Marinirana zelenjava hren nikakor ne sme manj- g hrenom kati na praznični velikonočni mizi. Vretenasta hrenova Za 4 osebe potrebujemo: 2 pa-korenina, ki spominja na priki, 1 jajčevec in 1 bučko, z peteršiljevo korenino, je po- žUcl oljčnega olja. eno žlico na Šibkem ognju kuhajte 10 minut. Meso nekoliko Medtem pretlačite skuto, ji primešajte nastrgan hren, krita z grobo, rjavkasto lupi- sveže nastrganega hrena,} žli- ohladite, ga narežite na dodajte še oljčno olje in kislo no, pod katero se skriva belo cejabolčnega kisa, 6 žlic ekstra kockice in ga v mikserju smetano ter solite in popo- skupaj z limoninim sokom, prajte po okusu. Ko je krom-ekstra deviškim oljčnim ol- pir pečen, ga odvijle in po Zelenjavo narežite na rezi- jem ter Stirimi žlicami jlahe dolgem prerežite. Motra-čnejo sproščati gorčična olja, ne, ki jih 2 obeh strani pope- pretlačite. Dodajte nastrgan njost krompirjev posolite in meso. Korenina kot taka deviškega oljčnega olja in sol. nima posebnega okusa, ko pa hren nastrgamo, se za- Id dražijo oči in sin\ise. Nari- cite na oijčnem olju. Papriko hren, solite in popoprajte ban hren začne hitro temne- še toplo olupite, labolčni kis po okusu ter dobro premeti. gorčična olja pa začnejo skupaj z ekstra deviškim olj- šajte. Postrežete lahko takoj izgubljat) učinek, zato ga je òiim oljem, vodo in nastrga- s svežim kruhom ali pa ga do uporabe shranite v hladilniku. nadevajte z rezino dim-jene postrvi in s začinjeno skuto. potrebno zmešati z drugimi nim hrenom zavrite ter pre- živili (smetano, majonezo...) lijte preko posoljene zelenja- ali pa pokapati z limono ali ve. Postavite za nekaj ur na kisom. Korenika, ki jo k\ipu- hladno, da se okusi prepojijo y jijjjjjj pg^g^ mlad jemo, mora biti čvrsta in ne- in postrezite z naribanim. krompir s skuto, dimljeno izsušena. Če je le mogoče, miadim sirom ali pa kol pn- postrvjo in hrenom Testenine s hrenovo omako kupimo zavito v prozorno, logo k pečenemu mesu. vakuumsko zavarjeno folijo. Od korenine vedno odrežemo le toliko hrena, kot ga potrebujemo. Ostanek pa za- Piščančji namaz s hrenom Za 4 osebe potrebujemo: 50 dag najljubših testenin, j občnega olja, 2 sveža paradiž-nika, 1 srednje veliko čebulo, i Za 4 osebe potrebujemo: 8 hnček kisle smetane, 2 žlici srednje i^elikih mladih krom- sveže na riba nega hrena in sol. pirjev, J manjšo dimljeno postrv, 35 dag skute, 2 žlico Testenine skuhajte v sla- vijemo in hranimo v hladil- Potrebujemo: 2,5 dl kurje sveze nastrganega hrena, t nem kropu in jih odcedite. niku, lahko pa ga tudi zamrznemo. Če hren hranimo j uhe, 10 dag p ilča nčjih prsi žl ico ekstra deviškega o Ijčnega Čebulo olupi te. seseklj a j te in brez kosti. 2 žlici limoninega olja, 1 žlico kisle smetane, sol, jo popražite na oljčnem olju, dlje časa, začnejo gorčična soka, 4 žlice ekstra deviškega sveže mlet poper. olja izgubljati svoj učinek, oljčnega olja, 2 žlico sveže na- zato ga v nobeni obliki ne ribanega hrena, sol in sveže shranjujemo predolgo. Na- mleti poper. strgan hren je odličen v različnih omakah, npr. s kislo dodajte kislo smetano, opran in na kocke narezan paradiž- Krompirje dobro operite, nik. Omako dobro prevrite, jih nekajkrat prehodite z vili- dodajte rezance ter dobro carni, zavijte v alu folijo in premešajte in ko je vse sku- Kujjo jiiho zavrite, vloži- jih v na 180 stopinj Celzija paj že na krožniku, potresite smetano, naribanimi jabol- te piščančje prsi, pokrijte in ogreti pečici pecite eno uro. še s hrenom. ZELENO IN CVETOCE Igor Pavlič Indijska roža Letošnja zelena zima nam nico že prineslo tudi v vrtove je prinesb prve cvetove. Te- celinske Slovenije, vendar, lohe, ki že cvetijo po gozdo- če želimo, da nam bo uspe- vih, tudi kakšno trobentico vala, mora biti posajena v po- najdemo na kakšnem travni- sodo in pozimi naj prezimi v ku in tudi kakšen regrat je že notranjih prostorih. Je listo- zacvetel v vrtu. paden grm, z obrezovanjem V toplejših južnih krajih jo lahko oblikujemo v pri- pa je doma dobro udomače- memo krošnjo. V Sredo- na indijska roža, ki je doma zemJju služi tudi kot živa v vzhodnih deželah, na Ja- meja, ali pa kot glavno in ponskem in na Kitajskem, v najlepše drevo sredi vrta. Če sredozemskih deželah pa je ima rastlina veČ prostora na poleg raznih sort palm nepo- razpolago, ji pustimo daljše grešljiva. Krasi drevorede, poganjke, če manj, pa jo zelo ? žive meje, vrtove in tudi več- na kratko obrežemo vsako je posode so lahko zasajene leto. Cvetovi poženejo vedno ^ z njo. Zraste kot grm ali samo na koncu enoletnih majhno drevesce. Cveti zelo poganjkov. Glede zemlje ni imajo mlade rastline cvetove rastlina. To drevesce je bolj bogato, podobno kot japon- preveč občutljiva, Če je v po- lahko dnigih odtenkov, azširjeno po naši primorski ska češnja, cvetovi so beli, letni suši ne zalivamo dovolj, matična rastlina, čepa vejice deželi. rožnati vseh odtenkov. Veli- se rast upočasni. Razmnožu- pogrobamo, pa bomo dobili ko občudovalcev je to gmiov- jemo jo s semenom, vendar enake sorte, kot je matična er so zanjo pogoji tudi v zavetnih in sončnih vrtovih. t % KAŽIPOT, ZAHVALE info(§>g-glas. si 21 Preddvor 4 Margit Wurzbach v čast svojih prednikov Danes zvečer bo v župnijski cerkvi sv. Petra v Preddvoru po večerni maŠI koncert pevskih zborov domaČe župnije. Gostja koncerta bo sopranistka Margit Wurzbach, potomka rodbine Wurzbach, ki je prebivala v gradu v Preddvoru. Nekateri čiani rodbine so v Preddvoru tudi pokopani. Margot Wurzbach je dolgo želela peti v cerkvi, v kateri so prejeli zakramente njeni predniki, j. K. ZcoftNjE DupgE Šesti nočni pohod Kulturno turistično društvo Pod Krivo jelko Duplje pripravlja letos že 6. nočni pohod v Udin boršt. Tradicionalna turistično etnološka prireditev bo jutri» 6. januarja. Pohod se bo začel ob 19. uri pred gasilskim dornom v Dupljah, kjer bodo udeleženci lahko kupili bakle za osvetljevanje poti. Kriva jelka je od središča vasi oddaljena le dobra dva kilometra, kar je mogoče prehoditi v pol ure, Na cilju bodo obiskovalcem postregli s čajem in kuhanim krompirjem, rokovnjači pa jim bodo ponudili Še druge dobrote. Seveda je glavni namen prireditve ob rekreaciji tudi druženje, saj se pohoda udelež do tisoč ijudi iz raznih gorenjskih krajev. S. S. Kran) Najlepši spominek iz Kranja Zavod za turizem Kranj je na podBagi javnega natečaja izbral najboljše turistične spominke Mestne občine Kranj za leto 2006. Po izboru strokovne komisije je pn/o mesto pripadlo Oru^u kulturnih dejavnosti Vagant s spominkom Veduta Kranja. Spominek v obliki odtisa vedute Kranja se lahko izde-uje na repliki stare stiskalnice, izdelane po lesorezu Iz i6. stoletja, ali na ročnem tiskarskem strojčku Iz 19. stoletja. Veduta se odtisne na ročno izdelan umetniški papir različnih barvnih odtenkov ter različnih dimenzij. Drygo mesto si je prislužil Milan Peme s spominkom Kranjski vodnjaček, dišeča svečka. Model je približek originalu, saj je tehnološki postopek uliva-nja parafina zelo zahteven. Tretje mesto je pripadlo Jerneju Kosmaču s spomfrtkom Kranj skozi stoletja; v šatulji je zaklad, ki ga odpremo s potegom držala. Pokaže se nam zgodovina Kranja v letnicah, od leta 12^6 naprej. Slovesna razglasitev bo danes ob 13, uri v prostorih Mestne hiše v Kranju. S. K. Kropa Koncert "Sen o vrnitvi" Mešani pevski zbor Upnica pod vodstvom Slavka Mežka bo danes, 5, januarja, ob 19. uri priredil v cerkvi sv. Lenarta v Kropi koncert v počastitev 85-letnice skladatelja Vendelina Spendeva. rojaka s Spodnje Dobrave pri Krop(. Zbor bo na orgie spremljal Jaro Ješe. Koncert bodo ponovili v nedeljo, 7. januarja, v Frančiškanski cerkvi v LJubljani. Frančišek Špendov z me-nlSkim imenom Vendelin je bil rojen leta 1921 na Spodnji Dobravi. Leta 1939 je stopil v frančiškanski red. Študiral je teologijo in je bil leta 1947 v Rimu posvečen za duhovnika. V Chica-gu je študiral glasbo in v Rimu tjdi doktoriral iz slovenske orgelske glasbe. Znan je kot odličen skladatelj. 1. K. Kranjska Cof I / « -- "IV / čisto majčkene cene Pohitite in prihranite do 2*503,75 EUR (6OO.000SIT}» Avtohiša Vrtač, d.0.0. Kranj DtìavìMa («Tt» 4 . 4000 KAANJ r«i.: 04 27 0 0 200, faks: 04 27 00 222 www. ovfeH I ( flvrta C. 1 j <1 i-v^ «tifi I iri Skgrm* (>ornru 4.1 ll «itr Vh ir> 77il|JLin ISKRA ISD-lIV&RN&i«. Ür^ii Podjele Iskra ISD Uvama d. o. o. Je del Skupine Iskra ISD d.d., Savska Loka 4,4000 Kranj, in Ima do1g:oletno tradicijo in i^ušnje na področju tlačnega liva. Ce bi želeli delati in ustvarjati v nalem kolektivu in tmate bogate delovne izkušnje s tega področja ter niste stari več kot 45 let, se nam pridružite in sicer: ■ VODJA IZMENE - UREjEVALEC LIVARSKIH STROJEV ■ LIVARJI Izbrane kand date bomo za ovmm in z mozn ìli za določen Čas s ponim de jo zaposlitve za nedoločen čas. Va$e cenjene ponudbe s kratkim opisom delovnih izkuSenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v S dneh po objavi na naslov. ISKRA ISO üvarna d.0.0.^ Savska bka 4, 4000 Kranj • SploSna služba, td. 04/3076 701. ber delite tMdi infbfmaci>e. • Prisluhnite nam- polepšali vam bomo TU dan. 91.0 MHz uiuiui.potepuh.com Mali oglasi tel.: 201 42 47; 201 42 49 fax: 201 42 13 m p PROJEKT t 4* ** M4I V do 13.30. in u objavo vtord do pft-ka do 14.00! Oelovni ii^: od ponedeljka do peiUneofttinjenood 7.-15 uf?. Uv^ii siDO r>ovo rubriko Čisto V zadnjem hipu". to cem, ki se m res r^iKli neksi ptodad. ku- pni. i. UQlavzaio mbnko lah* ko oddate lè lorek v poned^ljf ic do m^ ure tn zi petek v ćelftek prav osme ure. Cena oo asa e 2.255 SI Tel.;04 2043 200 GSMr031 511 111 PRODAMO: KRANf PIANINA I: dvosobno. 70.38 rrn.i nad,1,Cerw• loo.ijoEUR{24 mio SIT). KRANJ: dvosobno, n obrobju mesta. $0 rns, obnovljeno L 03, l«po urtfeno. CK. klima Cena: 98.998 EUR (23.723.880 srn. KRANI • ZLATO POLIE: dvosobno. SV 30 m2, 06.1. md.. . je enoinđ in Ima na/vei nne^lia.Zamae K redn (eni ozirorria na kuponu pa sptejen^amo v peiek do druge ure In za v vseljivo. Cena 102,236,69 £UR {24.5 mio $KOF)A LOKA • ZMINEO samostojna hiia, novogradnja HI. pod. fm. 2S0 j im, psraia m:, niskoenerpjika, v naselju novih Hi5, razgled. Cena: EUR (37 mio SfT) KUPIMO; £no- In dvosobne v Kranju Kl$o v Kranju aii bližnji okolic» do 208 646 eUR (50 m 10 SIT^. CELOTNO PONUDBO NEPREMIČNIN NAlOetE NA NA5| SPLFTNI STRANI www.mp'proj^kt.si KsKERN^ NEPREMIĆN INE MdIsVDv trg 12. 4000 Kanj Tel 04/^0213 202 25 66 CSM OSW326 700, Ìnfo®>k3^kern.s POSLOVNI PROnOR^: KRAN]; m«stfio jedro^ 2 pisarni 16 in 26 mj, sóuporiba WC In čajn« kuhin;«, v L nad» obnova 2002. Zi mirne ser/isi, storitve), cena ■ \o EUft/ni2 ta^396.40 Sil/mi). KRANI « Planina: poslovai prostor v samostojnem objektu ^ ms m 76 mj, v pntliiju, primerno 2a mirno dejavnost« staro 22 leti cena ■ EUR/ms (1.917,00 S(T/m2). Prodamo: KRANji bk ob centru « pisana ^ £a|na ^yVCwe. ma^ popcJn^ ma na obnov|enc eb 2003, s^ruo., i, laHko z opremoi možnost cena -EUR. KRANf ' proizvodno, skladiščni, ir ^ovsk) prostora v izmet) cca. 5.000 m2 v pritličju m 5*000 m2 v 1* nadi ietnik 1992. takoj na voljo, možnost nakupa po delih, cena • 420 EUR/mz za 1* nad* (ioo.64l.$o SiT/ma) In 520 EUR/ma za pritličje (124.6i2.8c SIT/ma). HISE: Prodamo: HRASTIE ^ stan KiSa vel. mz (K. ? in M}, samostojna, zgrajena I. 1990, 45^ ma 2e naselja. Cen^: (42.056.820 sro- KRANI -t^ližina: let stara hlSa. 6S5 mz m, ima klet, podstreha (ni na robu 17V500 EUR ka 30 ^ena 2002, na hlia v izmeri u x io n Izdela na }• sončna okacija s pogledom na hribe, cena v 59.9 mio SIT (250.00O EUR)* BESNtCA: 30 let staro hiSo na parceli 960 m2, hiia ima kiet, pritličje, nad* stropje in podstreho^ vsaka etaža 90 m2, ločena je garaža 15 mz in manjla brunarica, cena » 48.0 mio SIT (200.300 HRATT^E: slar^* hiia iz 1. 80, velikosti 11,9018.60 m. na parceli 637 mz. klet, pritličje in nadstropje, hila je prazna, cena « 7 mio SiT (245.000 EUR). DRULOVKA: stan* hiSa stara 4$ let. primema tud za dvodružinsko hiio, stan povtiina 270 ma* parcele kooo mz, cena = 55,0 mio SIT (229.^0 EUR), VELESOVO: stan, hi|a letnik 1979. i o: KRANfp Planina I: dvosobno 60 m2 v 9. nad., letnik cena v 22,50 mio SIT (93.890 EUR). KRANji Pfanina I: trisobno 77,40 mz v 9* nad./U nad, ieinik 74, cena • 23*000*000,00 SIT (104.323 £UR)* KRAN], Zhto pole tnsobno 79,6 mz v visokem prirlič|j, nizek blok, obnova zoo^ ceria « 28,5 mio SIT (118.928 Sko^a kika, Podlubmk: dvosobno 60 mz v 8 ^ad., letnik 82, Južna lega, prazno, takoj vseljivo, cena s 23,0 mìo SIT (95,977 EUR) Oddam«; Krsnj^ centen dvosobno ali trfsobno stanovanje {po potrebi) cca 70 ma, popolnoma prenovljeno lata 2003, z opremo, takoj ni vOljO, iéói » 79.081 SIT 83.874 SfT/mes (330-350 EUR/mes). www*lii)*kerr^.si domplan tfoUa atnienlrfe^. nwvnànine urtancvnir enefyetfcp* l9iri bWii^bo^ 14 fi.! 041/647'439 teLs 20 68 700 STANOVANjE PRODAMO lOanj, Vodovodni stolp • dvosobno^ nadstr., v izmeri 56,^4 mz, leto izgradnje 1959, CK telefon, cena 9S977^9 ^^ i^i mio SrT)iv3e(jrvo po dogovoru. Kran^p Ptaniralll «Stirisobno. Hknadstr.. v izmen 90 ma, leto kZgr. 1985. preno J;efto 2C03. cena 150225^33 EUR, (36 mio ìtt). Sled, alpski bl^, dvosobno ^ k H* nad« sti*, v izmeri 72 ma, L cgr. 1989, cena 169420,79 EUR {40^6 mfo SIT). 61cd, alpskf bl^^ dvosobno, IL nadstr., v izmeri 53 ma, I. Izgr 1989, cena 111410.00 EUR (26,7 mio SIT). Kn^, Kokrka* dvosobno^ kab., v izmeri 57 rtu. prilli^, leto kzpr. 1964 Ogrevanje na uda goriva, balkon, pokrit partami prostor^ kibcl TV, delno obnovlfeno. Cena 95.560.00 EUR (2i9 mio SfT), BistricapriTöcu^garsoojcra.I rudstf.vtz- men t7,79mi L egr* 1973. delr» obno^je no 2003. cena 39422,79 EUR (9,5 mio SH^* Kranj, Janina I, dvosobno, IV. nvkir. v izmen 61,06 rnz, L izgr. 197& kopalnica ob-novljeria 2006. CK. telson, vseljlvo apfil 200?. cena 107000,00 EUR (25,3 rriio SIT), Krviji Planina, tnsobno, II. nad^tr« v izmeri 94.8 ma, L ì^tkL 1938, klasično ogrevanje, telef., potrebno obnove. ceru 112.669,00 EUR (27m)o SIT). STANOVANjE ODDAMO V NAIEM: Knnj, okolica, trisobne v $tar>ovanj:kÌ Hi\, I* izgradnje 2003. mansarda v izmeri 135,00 m2, v celoti opremljeno, CK. KtV. telefon, pokril parkirni prostor, o, «na varščina, cer>a ^.00 EUR (iSS.766.oo sn) 4 stroSId PRODAMO Bližina Cericef} na Gorenjskem, pntbč« na, ilonsa 12 x n ma na pa/celi velikosti 572 mz. I* izgradnje 1992, certa 162.744,11 EUR (39 mio SIT). Gorenjska • Begun)^ dvonadstropr^a, ve* hkosti 730 mz, na parceli velikosti 2370 mz, zgrajena leta 1894, leto prenove 2003. oprema; AOSU Cl<; kabelski inter« net. Uima, več telefenov, balkon, garaža, cereisa, več parkirnih mese ur^a remljV Iga * bivii etni dvo40 m2 zgrajene bodo ^ poda* jiane lil. gr. faze. pritbQe kuhinja, yedilni-. dnevna soba. WC. shramba, predsoba (58 mz), v nadstropju é^ otroiki sobi, spalnica, kopalnica (59 mz), podstrešje* možnost dodatnega prostora • 25 ma. Htie bodo s teraso In balkonom, ogreva^ ne predvidoma na plin* Vsab hiia ima iri parkirna mesta in vrtove: 35.4sm2. Cer\a Ai-i4i*TO3,OoEUR(33.7^^956.00SrT). A2wi3S57S*ooEUR(32489.9iKCoSrT). ODV je ie vključen v ceno. Kupec ne pb-ča provizi|& UihoMča^ prrtlična. dvoslar>ovanjsb, v fV. gndbeni donsa 220 ma, na parceli i 500 mZj voda, elektnka, CK, tele-. greznica, pripravljeno tudi za priključek na kana ^zacifo« garaža za dva avtomobila. Le(o izgradnje 2005/06, cena 271240,19 EUR (6s mioSrr). POSLOVNI PROSTOR « PRODAMO Kranjr SiražISče. visoko pritiičie, v izme* n ao9 m2. leto radnje 1974, delno obnovljena 2002. lastno parkirišče 30 mz, za trgovino ali podobno dejavnost, c^a ^33 EUR (j2 mio SIT)* POSLOVNI PROSTOR « ODDAMO V NAJEM: Sto^Uka^ I r>adstr^ smere 125 mz. leto izgr. 1990. za pisarn«, mesečna najemni* na 12S0,cc EUR (299.550.00 Sn) In stn> iki in 38 mz vphtli^u, ieto izgr, 1990,2a mirno dejavnost mesečna najemnina 494.00 EUR {>i8.3S2,oo SfT) m stroiki. SKUVDrSCNi PROSTORI ^ PROIZVODNE HALE PRODAMO NAjEM Stagrie pri Ljubljani, velikosti 600 mz, starost 30 leL leto izgradnje 1975. cena 427.724*92 EUR (102.5 mio Sri), nost tudi najema • cena 4172^92 EUR mesečno ^ rtroSki (1 m^o Sit ♦ nroib) PARCELA * PRODAMO Knnji Rupa* zazidljiva v izmen 657 ma, ceria 85 S44.9S EU R (20,5 mlo Sfizina iko^ loke^ zazrli ivs, v czmeri 74S mz. cena 111*900.00 EUR {26.8 mio srf). jjvomtiki Rovtnad jesenicamr,vrzmefi759 mz. na parceli elektrika m telefon, sondfia. dostop z javr^ osle« geodetsko odrT^rjena. cek)tna zazidf^iva, 6 km od avtoceste, cena 37.556,3} EUR (9 mloSfT) dcofja Loka * Poljanska dolina (Corenja vas) v Izmeri 764 ma, lepa, sonéna, cena 43816,00 EUR (;o,SmioSfT). PARCELA ZA VIKEND • PRODAMO: Ccnrif^ka, Srednja vas pri Cončah, v izm» rl 40} mz, cena 37.556.13 EUR (9 mìo STT), posetej doplačilo aa Že fzdano gradbeno dovoljenje in na£rt a czdebvo brunarice. Paloviče - districa nad Tržičem, v izme* rt 1097 m2. cena 27.466,19 EUR (6.SS2.0CC.00 sm. gekkoprojektj nepremičnine j emctf 79A. 400D KrviJ I rto-nep®gS*epfDjdct4i t vvMv.^ewprofWLSi s 04 2341 999 ] 031 67 40 33 I PRODAMO STANOVANJA eECUN) E NACOREN^M: dvosobno s shrambo. 60 ma, L 1988, nad^ stropje 3 /4* lastno parkirišče, balkon, mima lokacija. Cena 98.063,76 EUR (23,5 mio SIT)* KRAN): dvoinpolsobno stanovanje, . a005,63 ma « 20 ma kleti, vsi prikljuČ^ ki In inh^struktura, nova kopalnica, ku-hir^ja 2 vgradnlmi aparati v garanciji, CK « p[in. lastno parkirno mesto, dva balkor>a. Cena 131 447^7 EUR (31,5 mfo STT). KRANj ^ CENTER: nova stanovanja v popolnoma obnovljeni v centru me$td S9i9 m2, pritlfčje^ Cena: 105.155,89 EUR (25.199.559,00517) - dvosobno 52,43 ma, pritÜ^je^ Cena: 98.07541 EUR (23.502.792,60 SIT) - dvosobno 58.74 mz, u nadstropje* Cena; 112.593,33 EUR (26.981.866.80 - trisobne duplex 96,25 mz, 1* nadstropje in mansarda Cena: 165.331,42 EUR (39,620.022,75 SrT) ^ trisobr>e duplex 94.87 mz, 1. nadstropje in mansarda. Cena: 150.194,53 EUR (35.992.615.20 SIT). PftDDAMOHiSE: BISTRICA PRI TRŽiČU: samostojna, 125 m2 òivaln^h povrlin. I, 70, obn* 2006. na parceli 4O0 ma* Certa 160.657,65 EUR (38,5 mio SIT). ODDAMO POSLOVNI PROSTOR LESCE: m:, ebn. 1996. op^ernlpen no^^ m 1^1 v obrate vanju. Možna tudi prodaja. Cena 1.251.87 EUR (300.OOO SIT^/rrwsec EUR (72 mio WWW*E *eekkoprojekt *si Mlinska ul* 1, Maribor, PETrtič* Ste Mane Aut Mmes 9/a Telefon: 592 59 49,030/30 20 11 STANOVANJA PRODAMO KRAN) - SoHijevo nasetje» enosobno, 41,50 m2, N*/3, l.i. 1968. skrajna lega v naselju, obnovljeno in opremjeno v celoti* Cene: S5'545 EUR (20,5 mio SIT)* TKŽIČ • Ravne, enosobno, 45,50 ma, VP/4, iJ. 198S. Cena: 60.92472 EuR (14,6 m>o SIT)* KRAN) « Planir>a 1, dvosobno, 70,26 m2, lll./4i IX 1974, vzdrževano, odprt pogled Cena^ 102.236,69 EUR (24.5 mioSrQ* TRŽIĆ • mesto, dvoinpolsobno, 67 mz, II. nad., obn. 12000, takoj vsetji* vo* Cena: 64.680,35 EUR (15,5 mlo LESCE - trisobno, 60 mz v mansardi stanovanjske vile, obnovljeno v celoti . 2002, terasa 18 ma, vrt, nadstrešek 2» avto Cena: 110*582.54 EUR {26,5 mio SIT)* TRŽIC ^ trisobno, dvoetažno, 74^85 mz, l+Mi v skalil obnovljeno v celoti L 2005 Cena. 94725,42 EUR 7 mio TRŽiC • Pot na Zali Rovt, trisobnOi dvoetažno, 87,05 mz, VP in I. nad. l.i. 1947, obnovljeno. Cena: 73.026^20 EUR (17,5 mlo SIT). KRAN) - Huje. triinpolsobno. 115.60 mz, M/2, obnovljeno, galerija, 2 x klima, Cena: 150.225,34 EUR (36 mio si-o. HiSE PRODAMO BftrrOP pfti KRANJÜ. dvosun. v skiopu üvojCkd« III. ^r. fdid, LU. mi biv, povflirw. parcela cca.joomž. Cena; 149.808 £Uß (35,9 mto SIT). DRULOVKA • su n. hi^«,vmr>a. kontna, iio rn2 • 40 itiž neizdelan« mansarde, parcela 141 ms. I.l. 1994. zsl^ni pas, moien najem 1000 m2 zeinlJiSča. Cena: 204.473,3$ (49 mlo SIT), SP. UPNICA - stan. hiša, 14S biv. e. I. ve parcel«, 401 mi. sončna iokacija nd hribiku. Cena: 175.262,$ EUR (42 mio SIT). PARC E U PRODAMO UNCOVO • 3 zaz mi, 679 mz in t.ojo m2. Cena: 90 EUR/mj (31,5^7,6 sni mi). ZALOG PRI CERKUAH • zazidljiva parcela, na kate'ì stoji bivalna brunar» ica, 530 mz, ravna, sordna. Cena. 69.688 €UR (16,7 mio SIT). POONART • zaridljiva parcela, 1.142 m2, ravna, sončna, pravokotne ob* ike. C«na; 70 EUR/ma (16.774,8 Srr/ma). ntpnHtČHiHf RCA t KSTATf SVETRKd*«.«* u[Ì€A 12 4000 til. 04f2e 11 000 Féj.^ 04/2026 4 Email: hran|@^&vei«nepiemi^nine u htt p://www*5 vetrne prem i č n i ne. si STANOVAN|A prodamo KRANj • nova stanovanja v poslovno stanovanjskem objektu v bližini vodovodnega 5to{pa| od 41 ma do 94,io m2. Stanovanja bodo zgrajena do julija 2007* Cene: od 1*698158 EUR/ma (407*047100 SiT) do 2.010,87 EUR/ma SIT)* KRAN) ' Sorli^e n*: dvosobno, 54,13 mz^ 7. nadi, dvigalo, balkon, dobra lolebotiČnik: itirisobno, 874 ma. 7* /f2.1.1964« prostorne, klima, garažd. Moien rrakup tudi brez gara« že. Cena 138 958 EUR (33,3 mio SIT). KRAN} • Planina i: 115,60 ma, man* sard no stanovanje v večstano vanjski sUvb^ nad. 2/2 Stanovanje je prostorno, lo&n biv^alni in spalni dd, 2 klimi, opreml|«no, CK^plin* Cena 150.225 EUft (3$ mio SIT)* ŠKOFJA LOKA * Frankovo n*: dvosobne, 63,92 ms. I* 1983, 2./4 nad., adaptirano 1,199$. opremljenoi funk-ciona]r)a razporeditev, prijetno in lepo, ZK. Vseljivo tako}, vredno ogleda Cena 114755 EUR (27.5 mio ŠKOFJA LOKA • Podlobnik U: dvo- sobno, 62,16 mi. 12* nad*. I* 1980, bnovljeno. prijetno, mirno, razgled, ZK. Cena 93*291 EUR {22.5 mio SIT). H (SC prodamo BRITOF: 1/2 hiSe, pntliije, 94,39 m2 4196 m2 dvorišč, garaža, adaptirano I. 2006, prazna, takoj vseljiva, CK ni, 2K* Cena 104.325 EUR (25 mlo SIT). KRAN): \/i hiie, kar predstavlja tri* sobne, S6,o8 m2,44^34 m2 garate in kurilnice, m2 parcele, I. 197S, K'^N^M, adaptirano, CK • e1je, možen priklop na plin, ZK vse lojeno. Cena 14^05 EUR {35.3 mio SIT)• LOKA • Cronc: lepo urejena dvo* stanovanjska h^ia, cca 150 ma bival* rtih povr$in. K+P+N, v cebli adaptiv rana 1.2000,11964,360 m2 parcele. Hiia Je vredna ogleda. Cena 200.300 EUR (48 mio SIT). iENitUR; 182 ma, v zahodnem delu naselja so naprodaj tri li^ne enodružinske hiie, zgrajene do 3 podaljšane faze HiSe so podklete-ne, klasično grajene, z dobrim izko- prostora in zasebnostjo enot* Iz dnevne sobe izhod na zelenico^ vsaka hiSa ima tudi balkon in nadsireiek za dva avtomobila. Parcele merijo 293, 30$ oz. 372 ma. Cena:i8o.ooo EUR mlo SIT). Kupci ne plavajo pro* vizije. ZEMljl^ĆC prwiamo Podvin • Moinje: 559 mz, sončna, ravna parcela pravilne obüke v ob« močju lokacijskega načrta novega naselja enestanovanjskih hiS* Cena too EUR/m: (23.964 SI vstrov trg j. 4000kftanj Tli. 04/2341 «120, C4/23-66-670 04>/7S$*296, 040/204>66if 041/900-009 e-poStd: (ld.nepremkflme9<'^l«nek www. fld «plu s .si ŠK. LOKA. Fr^nkovo r^selja, enosol> no stanovanje, 40 m2 * a'nj, cena 92.600 EUft, • 031 /7S1-284Tccoo&i ODDAM 5060. v Kranju, opr^rnljsno. iamsM»- mu moÀkenvj, « 041/947-677 ^TIRISOBNO. oc>rdrri)eno sta/iovanje v širšem centru Kran^. «04/201-21- raùQO«« HISE PfìODUi HIŠO. na MEakj pri K/anju, poQalièanal gr, fan. podUeTena, z moinos^c OveM stanovanj. 9 040/999-919 roceoQ FR^STi J«?cf8ia C. S4/B. Sucgva 2?. Kjanj V 30, dneh prodamo Vdio nepremičnino CM/23 44 0V>. 041/626 581. 041/96« 896r 04U;M196 24ur/dan n %pr«m}cn I n«@fra$t.f i RIŠOi Bistrica pn Triižu, vo parcela 400 tiS^ v celoti lepa sonöria legSi cena 1 EUR« 041/707-201 fn2 667,66 T00ÙÙU POSESTI PRODAV V ÌK. LOKi, prodani parcelo za gradnjo stanovanjske hiSe, na dudovtli legi, #ein?4 2AZI0UIV0 PARCELO, tk. loM • Sv, Duh, 500 m2, vsa infrastruktura v bližini Cena 3l^300 sft/m2 oz, 130 eur/m2. • 0ö1/6dM04 aattocs POSLOVNI PROSTORI ODDAM POSLOVNE PROSTORE, v vel. 600 m2. na lokaciji Savska cesta 34. Krani. 9 041 /707-2 01 'coooo; MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PROCUUA> mERS. vo zf). gobkinshD piačio, fiiJtù Kranj, d.o.o,. Kninj. S»^ 34. Kranj, 04/20-11-413. 041/707-145,031/231-358 «ccow CITROEM JUMPER, I. 98. 256.000 km. oo^ljen veliki servis. Cena 940.000 SPT. « 041/706-328 KlA SPORTAGE 4x4 2,0 MRI, dobrem stan ju, nareien KdJ. seois, ntTi« gyme, cena: 2,600,00 EUR 041/697-492 ;oooeoi firsiovPwtfCCiik 10,4202 Naklo PRODAM IN MONTAŽA: « pnevmatike in pialiääa « amorliza^p t^om^t hitn sems v04 • avtoopiika. vse za podvozje voz^l • izpo&ni s^siemi, ka(ab2aior|i / lt\ Mi H H(tp://w>vw agganidr.sr PEUGEOT 206 14 eianJ, 01. Mast^ mk, klima, vsa oprema, ugodno, s 041/398-574 SUZUK) barve. 4x4. L 98, kJirna. kov. , el* steklai ?xair 700009? GOLf III rd benein, * 96, 3 vrata, epo oKranen. cana po dogovoru. 9 7ÙDQQÌÓ KARAMBOLI RANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZLO. nxS to(al«a • ponu^ r^JBĆ, takojšen odkuo. prMs. TEHNIKA PfiODAM TV SAMSUNG, 51 cm. T7X, sta/ 10 9 04/23^1-199 QRADBBNI MATERIAL GRADBENI MATERIAL Ml KOO PODARI, rabliene železne ali lesene sioo nice (8 stopnic), kupim ludi za simbolično cerv». 9 031/621-^35 toocodb PfiODAM IVERKE. 2x1 m. deb. 18 mm. 7oeee?d KUPIH OBŽAGAN LES 051/314-739 S rOOOOdO KURIVO PRODAM DRVAmeOskaai 04t/7l&0l9 . rroznost Go, STANOVANJSKA OPREMA GOSPODINJSKI APARATI PODAfi IM HLAOILNO. aknnjo ISO žS-014 . 9 04/S7. /ciorvMe ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM š AR PLANINCE. mEadiće. cona po do-govonj. B031/57^90S rcuccu KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM HRIBOVSKO, naMKlal« Mengele, pohak za seno s telestocom, ocfiemalnk siažB Strautrronn, zgr^p^a/mk sena Kulvi 2.5 m, puhalnik za ždo, Trosilnik umetrih 910p Afnazcna., «041/932-291 reoco*» MIKSER, zs rr^ zm CK dob^enje ste lerne. 8 01 /364-10-21 'ocEOn SILAŽNI. naKJajiJg Ctass m m^igetezv» i h laiden podcigerr. Kcett-wo Vicon2,4 rr, hcV9vfàvpeiekza senoKijTiT S m, mzmelChefcA^ (ravt« sfežc. »jezico Amazon? S m. 170 TRAKTOR. DeuB DX 95 KM, traKlor To^ pMo7SO€ Z naMadacem ftkc • 041 /962-291 TRAKTOR. Tomo Vjnković, I, 92, 041/350-206 ^ooooia TROSIL£C, SIP 21, gorski« pajek SIP 330 cm n cisterne Creina. 031/491-028 PRtOELKI PRODAM PRODAM, seno. Zg. &mik 26 tccciom VZREJNE ŽIVALI_ PRODAM B^KCA. sirrenlalcs. slarega 10 dn». 9 04/25-21-631. 041/37B-611 rooeou BIKCA. simenUloa. («ikega 100 041 /637-447 BIKCA, scmantalca. 041/378-911 10 Oni. roooota BIKCA, in teličko simentalce za nadaljnjo r»0, 9 041/603-208 rooooi« Bi^^SKO. kozo z petelha. tioM- 040/423-288 mccos» DVA BIKCA. oca. dO ko In leKko simen» KAAVO. ssnentslĐ go dugsm teletu II Uco BO teletu. 9 041/812-096 »xo03 MESNICE. l94BderfikBna2aiogl, endan stara perutnina po nsvcčitu, Dcčnačije. 9 PRAVICA. U zakol 120 041/551-970 PRAŠIČA, za zakol, domala kmia st in "šueh~. 9 04/250^25 toocm PRAŠtČA. zazsKil. 9 041/760'798 rcoscm PtVĆtČK 23 22M, 9 PfUŠIČE. za zakol 120 do ISO 041/279-397 ^«00« TEUČKO. slmentaJko, lezko 150 7000eu KUPIM BiKCA. 070 10 drk ^300022 VEČ BIKCEV, simentalcov ali dnjge mesne pasme, stare do 14 dni, • 051/41-77-62 ^»001« ZAPOSLITVE HUDIH OSEBO, za razve« hraoe in neakar^lco za-Bosi f^cenja Romsra, t^Ksn^a 3t. Kf«ri, rt. na. • 041/663062, Ja^ nxocai SIMPATIČNO, dek^ za delo v strežbt zaposlimo, sob., ned. prosto. Kavn Kotiček Čuk. Zrno d.o.o., Betvveisova 69. Kranj, • 051/630-018 'ocoozs Z/^05Ufi40. peka za nedoločen 6s6. zsz^ tene idoi^. P^^^ara Ppgaćrl^ Lan^fio« 61, Radch^ca, «041/756-186 'oosoir ZAPOSUM V0Đ4IKA, E^^ategonje, pre-VQS po Evrcp. 8er*or>ce^ ^vel s p., Natr» Q 22. Les». •041/67&<^ unzso ZAPOSUMO, vcznka CE kaleg«^ 2 è-kusrw" v meOrero^iemtrsnsporiu, Stampa hvSMo&p., attprMOìého, Vrtne fot 1. Vogfe, ieròj. 9 041/4d4-041 ČE^SMOfiETE, oo^jn, uzirarosT, se Of^tzlojsBe v erw» nagradni boste z odlićn m redno zaposfetvlo. Jancofìvr, d.o.o.. n« 54. Krò. • 041/617-132 r In V KRANJU, z^)C«fm3 telefpnčta/ko, delo od pen. dopet, od a. do 18. ure, bsobrazce nI pcmembna, Faitcm intematioräl. dx>,o.. Ü. M. 13, Celie. 051 /435'145 ZA NEDOLOČEN ČAS. zaposinozastop-niVe in vod|e Eđ^jpin zat9(ensko c^pdai? n(> vti srti^za vonjvonie zcfe?uia. rolnlj^ p» gop r uv^anie v delo, Srikopa. d.0,0., Z>-rortca 87. • 041 /793r «04/2&6&000 /covra KLEPAR. KROVEC. doĐi deto za ned. Il In vQzrSiQ nA stknuÉAs^n osebni dohc4eK. zadetek deb tatei nik s.p.. Omajnica 9. Komenda. emion I&ĆEH DUO ROLO, iiće ctelo na cMeln>cah. porokah z zabavno in narodno olaabo. STORITVE HUDIM ASTERIKS SENČILA. Rozm&n Peter s.p.^ Semcno 7. Kree. 041/733-709. zaMe. ittoil. ctM«, b* melr« zavese, pfee zavese^ KomamikI, frefive. vvsw.asSrfe net. BYTYOI SKALA d.n.o., Struževo Sa. Kfanj. irvajamo dela od temeljem do etrehe. notranje omeie, tasade^ ada^ tac^je. kaninite ékarpe, urejanje m tla-kovanje ch^nsc^ z nasim ali vasin^ materialom. • 041/222'741 «0113)0 GRADBENIK REXHO, Adergas 13. CerW|e, izvaja Od temeljev do sirehe, r>otranji o/netr, vee vrste ^asad. kamoKe ikarpe, adaptacije, urejanje in llakova- nje d^ertàc. • 041/5B9-996 ^ocùb^f LZOEUVA PODSTREéNiH STANO VANJ, po sistemu Knauli montaža strašnih c^n VeKjK in polaganje lami-natov, Izd* brunaric in nadstreškov* Mesec Damjan s.p.. Jazbine Poljane. • 041/76&^42 PRENAVLJAMO Ht&E. n star>os^p v Kranju in oKolKi« rvzervira;te svoj terniin^ MeoamaTri:^. d.o.o.i Staretova uL 39i nuxsi TESNSNJE OKEN IN VRAT, iMPŽena tesnrla do 30 % pnlvanka ori ogrevanju, prepiha fn prahu ni več! Zmariyian hrup. 10 let garancije. BE & MA, d.o.o. * Ekslerjeva KamnrK 01/dd- POSLOVNI STIKI KREOm Do 7 let. na osebni dohodek ali pok^ninor do 50 % obremenltv«. Krediti na osnovi vozils, ter leasing za vozila stars do 10 let MOŽNOST ODPtAČIUV NA POLOŽNICE. PRIDEMO TUDI NA DOM! NUMERO UNO Robert KiAdv« s.p^ Mlinslu uL 22, Maribor TeL' 02/252*4j-26, mob 041/75CÌ560,041/331-991 ZAHVALA V 97. letu nas je zapustila in odšla k Bogu diaga mama. babica, prababica, sestra in taš^ Amalija Pfajfar p. d. Liikcova babi Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaJje, sveče, cvetje, denarne in druge darove. Iskrena hvala dr, Špeli Petemelj. gospodu župniku Dam« janu Proltu za zelo lepo opravljen cerkveni obred, sosedi Vidi za lepe poslovilne besede, pogrebni službi Akris in pevcem Pueri Can-tonim. Iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim. Id ste kakor koli počastili njen spomin na domu in na njeni zadnji poti VSI NJENI. Lajše» Z2. decembra 2006 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil nai upokojeni sodelavec iz Sektorja za organizacijo proizvodnje Franc Krničar rojen 1927 Od njega se bomo poslovili danes, v petek. 5. januarja 2007, ob 15. uri na pokopališču v Šenčurju. Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA SI veano vesei m rad si Upe slovenske pesmi pel, v narai'i (gorah) si naUl dobre srce nas boli. ker te med nami več ni. ZAHVALA V 72. letu nas je nenadoma zapustil naš dragj mož. oće, stari oče, last. brat. stric Anton Strajnar strojevodja v pokoju iz Radovljice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujerrio vsem statxinikom, prijateljem, sosedom, bWSim sodelavcem in znancem za izrečene besede tolažbe in sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke 2a svete maše. Pcsebno zahvalo indomo sosedi Frandd Bohinc za nesel«čno pomoč v težkih trenutkih. Uršld Pangerc. g. Erženu za poslovilni govor, pevcem Zupan, delavcem Slovensloh železnic 22 ganl/ivo slovo s piskom, gospodu župniku za lepo opra\ijen pc^bni obred in pc^bni službi No^ Vsem imenovanim in neimenovanim, Id ste ga imcÜ radi in kakorkoli počastili njegov spomin, šc enkrat iskicr» hvala. lalupä vg. td snto ^ imeü radi: žena Katarina, hčerid Marta in RoiTuna z dfužinama ZAHVALA Ob izgubi naàe drage, dobre mame, babice in prababice Anice Kadunc roj. Vreček. upokojene babice Zdravstvenega doma Kranj iz Šeočurja, Štefetova ulica 36 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in zriancem za ustna in pisr» sožal ja. podarjeno cvetje in sveče, svete maše ter številno stvo na njeni zadnji pod duhovnikoma g. Cirdu Isteniču iz Šenčurja in g Francu Godcu s Primskovega za lep pc^bni obred s Sv. mašo. Hvala šolskima sestrama iz samostana Repnje s. Bc^ljubi in s. Rozi. Hvala os^ju Splošne bolnišnice I esenke, še posebej dr. Francu Solaiju za vso skib in nego. ihvaljujeva se sodelavcem Aerodroma Ljubljana. Komunali Kranj in 1 KOS U v stečaja še posebej se zahvaljujeva za zapete žalostinke in petje pri maši Kranjskemu kvintetu. Pihalnemu kvartetu in delavcem Pogrebne službe Komunale Kranj za lepo opravljeno pogrebno storitev. Žalujoča: sinova Janez in Frand z družino N« je večje boUčine kot v driek žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dan OSMRTNICA Vsem. ki ste jo poznali, sporočamo, da je svojo življenjsko pol v letu starosti sklenila naša draga mama, babica in prababica Matilda Plevnik iz Kranja Od nje se bomo poslovili danes, v petek. 5. januarja 2007. ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Do pogreba leži v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči: hči Marta z možem Vinkom, vnukinja Irena z možem Iznacem In pravnuk Gregor % 24 info(§>g-glas^si Anketa Da le ne bi ukinili študentskega dela Ana Hartman Nova zakonodaja, ki je v ve-javo stopila z novim letom, je prinesla dodatne obremenitve študentskega dela. Kaj na to pravijo dijaki in Študentje, nas je zanimalo v tokratni anketi. reto: C«ti7d Matjaž Teran, Podljubelj: "Slišal sem za strožje ukrepe, vendar pa mene kot dijaka to ne zadeva, ker delam samo med počitnicami. Da le ne bodo ukinili študentskega dela. Bomo potem dobili štipendije^" Mark Kavčič, Kamnik: "Tudi sarn delam prek študentskega servisa in me bo nova zakonodaja Še dodatno obremenila. Ne strinjam se s tem. Očitno bo treba poiskati luknje v zakonu." Andraž Šmid, Ško^a Loka: "Ne zdi se mi v redu, da smo z novim letom dobili takšno zakonodajo. Morda res mislijo sčasoma ukiniti Študentsko delo. Ne vem pa, kje bomo potem dobili denar" Maša FriŠkovec, Kranj: "V spremembe v zakonodaji se še nisem poglabljala. Mislim, da država bremeni študents'ko delo zato, da bi mladi po diplomi lažje prej našli redro zaposlitev." Sašo Duh, Kranj: "Defam samo med poletnimi počitnicami, Upam pa, da ne bodo ukinili Študentskega dela. S tem bodo tistim, ki jim starši ne morejo finančno pomagati, onemogočili študij." Strežbi Benjamin Rezar z Višje strokovne šole za gostinstvo fn turizem Bled je pred kratkim postal evropski študentski prvak v strežbi. Komisijo je navdušil 2 eleganco in dobrim znanjem. Simon Šubic cej izkušenj v gostinstvu, ..............................................................................saj pogosto pomaga v dru- Grad • Prizorišče zadnje let- žinski gostilni Pod Krvav- ne konference Evropske zve- cem v Gradu, ze hotelirskih in turističnih Brez temeljitih priprav šol (AEHT), že devetnajste pod mentorstvom Marijana po vrsti, je mesto Killar- Lebarja pa uspeha na tek- ney na Irskem. Spomin na movanju ne bi bilo, prizna- slikovito m zeleno deželo 22- va Benjamin. "Nabrati sem letnemu Benjaminu Rezarju moral predvsem znanje o iz Grada pri Cerkljah ne bo irski kulinariki, še posebej nikoli zbledel. Najbolj se bo temeljito pa sem se posvetil seveda spominjal dveh zlatih njihovim sirom in vinom/ medalj, ki jih je kot študent pojasnjuje. Tudi mentor ni drugega letnika Višje stro- skrival navdušenja: "Tek- kovne šote za gostinstvo in movanje je bilo zelo zahtev- turizem Bled tam osvojil. no, saj so vanj uvrstili tudi Skupaj s finsko predstavni- discipline, ki jih v Sloveniji co )e namreč zmagal v strež- ne poznamo, kot je na pri- bi v restavraciji, mednarod- mer priprava hladnih jedi na komisija pa ga je izbrala pred gostom (iz geridona). tudi 23 najboljšega posamez- Benjamin se je izredno ujel nika med 40 tekmovalci. Na s sotekmovalko. ki je bila konferenci in tekmovanju zelo dobro teoretično pod- AEHT je sicer sodelovalo kovana, medtem ko je Be- 278 študentov iz 34 držav, ki njamin izstopal v praktič- so se pomerili v devetih kate- nem delu. Stregla sta zelo i'i PO « ^ I f gonjah. usklajeno in lahkotno, kar "S finsko sotekmovalko je bilo pri končni oceni tudi Gaele sva morala čimbolj najbolj pomembno,'' se uskladiti način strežbe, saj spominja Lebar. se ta razlikuje od driave do "Osvojeni zlati medalji države. Moram reči, da sva sta mi dali nov zagon. Že se izredno dobro ujela, na sami konferenci so mi Mislim, da sem komisijo prepričal predvsem z ele- na primer poniijali mikavna delovna mesta v tujini, a ganco, dobrim skupinskim sem se odloČil, da vsaj nedelom in znanjem s podro- kaj časa Še ostanem v do-čja strežbe." ocenjuje Be- mačem okolju, " je še dejal Benjamin Rezar in njegova sotekmovalka sta komisijo očarala njamin, ki ima sicer že pre- Benjamin. z usklajenostjo in lahkotnostjo. 1 foto ao stron: wwweMnlio-kr »ni« v nHJBOU fOSLUSRfìfì RflDIJSKff POSTRJft nfì SOREfì J8K£m j i » CG GL 6BA Babji Vitraž Zadnji cikel glasbenih večerov Grajski Vitraž v letu 2006 je mrnil v znamenju Samih Bab. Skupina štirih dedcev, ki ob spremljavi trobente, kontrabasa, kitare in orglic prepeva ter preigrava posvojeno poezijo Janeza Menarta, ježka in ie številnih drugih pesnikov» je ŠkoljeloČane razveselila s svojim neizmernim humorjem, zar^imivim teatralnim performansom in svežino, ki so jo vnesli v svojo glasbeno-poetično govorico. Na odru so se jim kot gostje pridružilt t :f iS -d > A II vokalistka Maja Marovt in MP duo Človek in Duh. Obisko-vaici so bili nad izvedbo tako navdušeni, da so slojpìno na oder poklicali še dvakrat. Sicer pa je bil tokratni koncert brezplačen, saj so ga organizatorji podarili kot novoletno darilo poslovnim partnerjem Zavoda O ir) Zamorca, ter se^ veda vsem drugim glasbenim navdušencem. P. M. B. Humanitarna prireditev Jackson Fan Cluba Michael Jackson Fan Club, ki ta mesec praznuje deseto obletnico delovanja» danes ob 19. uri na dvorišču pri Oreharju (Pungart 2) v Preddvoru pripravlja humanitar-no prireditev. Nastopili bodo različni glasbeni fzvajald, celotni izkupiček od prodane hrane, pijače in bogatega srečefova pa bodo predali Robi/u Sojancu iz Novega me-sta, kf je ob prometni nesreči postal paraplegik. A. H. Najprej ogrevala Insomnya v TVD Partizan so zadnji petek v letu 200S občina jeseni-ce, Jeseniški Mladinski center in Zavod za Šport, prav tako z Jesenic, organizirali prednovoietni koncert za mlade. Organizatorji so se zelo potrudili in nudili celo prost vstop, a na žalost je bilo obiskovalcev premalo, za kar pa je bila verjetno kriva slaba reklama. Sprva je maloštevilno, vendar dobro razpoloženo občinstvo ogrela pop rock sku- pina Insomnya, kf je navdušila tudi z avtorskimi skladbami na podlagi vokala In klaviatur. V nadaljevanju so za odličen kitarski zvok poskrbeli že poznani heavy metalci z Bleda Lady's first Koncert, ki je trajal pozno v noč, sta v ritmu funk kitare In dovršene bas linije zaključila profesionalna in vedno bolj popularna mlada glasbenika duo Da Phenomena, Na jeseniškem koncertu sta dvigovala temperaturo in pospešila srčni utrip s svojo prvo malo ploščo Nočem te nazaj. A. 8. Pevec Domen Guzelj in kitarist Tomaž Fretih skupine Lady's first /fe» Arhs«i«v« 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o.. Kapucinski trg 4,4220 Škof^a Loka. tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: info^adio-sora. si Praznovanje 40-letr^ice je Alpski kvintet zaokrožil s slavnostnim koncertom v Festivalni dvorani na Bledu konec minulega leta. Ana Hartman Ipski kvintet je v teh dneh zakorakal že v 41, leto uspešnega delovanja. Jubilejnega koncerta ob 40-letnid se je konec minulega leta v polni Festivalni dvorani na Bledu udeležilo tudi več kot slo ljubiteljev glasbe Alpskega kvinteta iz Nemčije in Avstrije. Svojo profesionalno glasbeno pot je kvintet začel leta 1966, ko je pet mladih gorenjskih muzikanlov, navdušenih nad narodnozabavno glasbo» dobilo prvo ponudbo iz Alzaci je v Franciji. To je bil prvi korak na dolgoletni uspešni glasbeni poti. V vsem tem času so slovensko pesem mnogokrat ponesli Alpski kvintet z nekatefimi gosti na slavnostnem koncertu / )»f>" po Evropi, kjer so zasloveli le zlasti z instrumentalnima Čenk, Zadnja z naslovom kar Jože Bumik. Pri Alp-skladbama Dobro jutro in Naša štiri desetletja je izšla skem kvintetu, ki ga danes Čas počitnic, ki so jih zaigra- ob visokem jubileju. Da je sestavljajo |anez Per (vodja, li tudi na slavnostnem kon- nastalo toliko skladb, s kate- pevec in basist), Edi Semeja kaj dobrih pevk in pevcev. Poseben pevski pečat ps sta pustila kvintetu odlična pevca Oto Pestncr in Ivanka certu. rimi še danes navduSujejo (harmonikar). Franc Maček Kraševec. Na slavnostnem Alpski kvintet, ki je razvil občinstvo, sta veliko pripo- (klarinetist), Damir Tkavec koncertu so se spomnili poseben stil igranja - tako imenovani alpski stil • je iz- mogla komponista in dolgoletna Člana ansambla troben- (trobentar in harmonikar) vseh, ki so kdajkoli sodelova- ter pevca Anita Zore in Miha dal Itirideset kaset in zgoš- tar Ivan Prešem in harmoni- Možina, je prepevalo kar ne- li z njimi in tudi imen prve zasedbe ansambla. New York je kot nalašč pravo mesto za njeno glasbo, ki ima ameriške korenine in ameriški potencial. V pesmih je Diyala sicer preklinjala kot stara mornarka, ampak angleški jezik je tudi v kletvicah dosti bo!j speven kot hrvaški. Ji Klemen Globočnik kal kot tudi interpretacijo ter odigrala dodatek, čigar angleških besedil. Hip hop "drum 'n' bass" podlaga je pevka, ki obožuje Marilvna iubljanski "under- Mansona, je svojemu idolu neopazno prelila pevkin vokal v elektroniko. Med ground" klub K4 posvetila "Tribute" v podlagi estradniki je bila prisotna je tokrat gostil za- pesmi "Dope show'. Po tudi Članica dekliške skupi- grebško hip hop- vzklikih se je vrnila na oder ne Select Kaly. erko Diyalo, ki je začela svoj enourni nastop na Balkan soul večeru ob pol dveh zjutraj. Na odru sta ji družbo delala njen "beat maker" DJ Aintune ter režiser prvenskega vide os pota Mitja Okom, ki je izpostavljen na desnem krilu odra "hengal ' ves Člas na-s topa. Kom adi "D o v/n ". "City of trax", komad s porno vsebino "Giil like me" in "What i2 this" so pokazali povprečne podlage ter nadpovprečno dober ženski vo- I i Ö Promocija orkestra Orkester harmonik Glasbene Šole Tržič je pred dnevi dobil že svojo tret- « kompaktno ploščo. Snemanje v studiu Avse-nik v Begunjah sta poleg šole omogočila Turistično društvo in Občina Tržič, saj bo plošča namenjena promociji orkestra. Zanimivo je tudi to, da so ploščo s Ì3 skladbami izdelali na Češkem. Njen naslov Za glasbo v srcu izraža veliko voljo mladih glasbenikov za širjenje repertoarja in dvig kakovosti. Tokrat so zaigrali vse od slovenskih narodnozabavnih skladb do tujih popularnih melodij. Z orkestrom, ki ga vodi dirigent Marjan Bone, so se predstavili tudi instrumentalni solisti, trio glasbil in pevka Špela SreČnik, ki sicer igra harmoniko. S. S. GG mali oglasi 04/20142 47, pošta: malioglasii^g-Qlds.si www.gcrenjskiglas.si PETEK S. 1.2007 03 TELEVIZIJ; Televizijska voditeljica in pevka Viktorija Petek je konec leta izdala četrto zgoščenko z naslovom Najlepše melodije. I Ana Hartman Kljub števiJnim izkušnjam pri oddajah v živo nikoli ne iktorijo Petek veš. kai se bo zgodilo... gledaid Deželne televizije zelo "Res je. Zelo rada imam takšne oddaje. Seveda se vča^ dobro poznajo, sih dogajajo tudi nerodnosti saj vodi dve iz- tako z moje strani kot strani med najbolj priljubljenih od- tehnikov, vendar na koncu daj na tem programu: kon- nekako s pel jemo oddajo, taktno zabavno oddajo Pokli- Glavno je, da nam gledalci či me nocoj in Hej, ustavi ko- ne zamerijo teh napak." nje, ki je namenjena ljubiteljem narodnozabavne glas- Se oddajam v novem letu be. Se preden se je podala v obetajo spremembe^ televizijske vode, |e Viktorija "Vsekakor se obetajo spre- svoje življenje zapisala glas- membe obema oddajama, še bi. Pevka je leta 1993 izdala posebej pa oddaji Pokliči me kaseto, kasneje še tri zgoš- nocoj. Vendar naj za zdaj še čenke, konec lanskega leta je dodala Še Četrto z naslovom Najlepše melodije. Če bi morali izbirati med glasbo in vodenjem - kako bi se odločili? ostanejo skrivnost, dokler ne bomo tik pred tem, da vso stvar realiziramo." Katere so prednosd in katere siabosd dela v majhnem uredništvu, kakršen je na "Ne bi mogla izbrati, saj Deželni teJevizlji? sem se praktično zaljubila v 'Prednost so gotovo odno- vodenje, čeprav bi pred dve- si med sodelavci, saj smo po- | ma letoma rekla, da je glasba stali pravi prijatelji, zaradi če- | moja edina in največja ljube- sarso lahko oddaje boljše, saj | zen. Sedaj pa mi stik z moji- so narejene v dobrem vzduŠ- mi gledalci pomeni izjemno ju. Prednost je tudi ta, da veliko in je postal velik del imam precej proste roke pri zvoka. Na plošči so med pa Boris Kopitar je prispeval mojega življenja. II ustvarjanju svojih oddaj, saj drugim tercet z Borisom dva teksta ..." Se vam je katera izmed od- imam nad sabo samo enega šefa in ne več, ha, ha. Slabost Kopitarjem Le eno življenje, pa nekaj duetov z dolenj- daj. ki ste jih pripravili v teh pa je mogoče to, da zaradi skim slavčkom lozico Mav-dveh letih, Se posebej vtis- majhnosti ne morem realizi- sar, z Gamsi, s Francijem In kam vas bo pot zanesla v prihodnje? "Sem Človek, ki ne načrtii- nila v spomin? "Res sem že gostila mno- rati vsega, kar si zamislim. II Pušnikom sva zapela sklad- je veliko vnaprej. Vedno si lx> Angel, ki sva jo uspešno zastavim kratkoročne cilje in go znanih Slovencev in vsaka Lansko leto je bilo za vas še predstavila na letošnjem ko jih uspem realizirati, si oddaja mi je po svoje ostala v posebej ustvarjalno. Tik Klicu dobrote v Celju. Kot zastavim nove. V prvih me- spominu. Ene ljubših pa so pred božičem ste izdali čemi bile tiste z Marijo Ahačič trto zgoščenko ... • Pollak, s Stanetom Vidmarjem, Frandiem Pušnikom, gostja se je glasbeno predstavila tudi moja sestra sedh tega leta me Čaka veliko promocije, s katero bom "Tako je. Na željo mnogih sem se končno odloČila io Maja Petek. Pri projektu so podprla izid nove zgoščenke sodelovali tisti, s katerimi in seveda prenova oddaj. Po- ki sicer le ni toliko znan, a po nekaj letih izdala zgoš- sodelujem že vsa ta leta: Du- skušala bom delati še boljše, sem prepričana, da bo v krat- čenko z naslovom Najlepše San Zore. Janez HvaJe. Bor saj se vse življenje učimo in kem Času. Franci je čudovit melodije. Na njej je sedem- Zuljan, kar precej glasbe in stremimo k izboljšanju sa- dovek, ki ima za seboj težko najst skladb tako starejših tekstov pa sem prispevala mega sebe. Moje vodilo je. življenjsko preizkušnjo in je lahko vzor vsem nam." kot tudi tistih, ki še niso bile sama. Naj omenim še Ivana da nikoli ni tako dobro, da ne izdane na nobenem nosilcu Sivca in Francija LipiČnika, bi moglo biti še boljše." Novosti v informativnem programu Februarja na Kanal A prihaja Informativni program, ki bo razdeljen na dva sklopa. Med tednom bo tako med 18. in 19. uro na sporedu aktualno-infbrmativna oddaja Svet na Kanalu A, med vikendom pa pogovorno-družinska oddaja Katarina, v kateri bo voditeljica Katarina Stojanović gledalcem ponudila lahkotnejše in zabavne vsebine. Urednik informativnega programa Kanala A Bojan Traven (na sHki) pa se v teh dneh s svojo razširjeno ekipo ustvarjalcev {uredništvu so se pred nedavnim preko avdicij j pridružili tudi novi novinarji) pospešeno pripravlja na novi oddaji. A. H. Prvi na vasi Fredi Mller In voditeljica Klavdija /^of» Plesalci folklorne skupine Kamnik / ^ere ^h» PNV Prva oddaja Prvi na vasi v letu 2007 ]e tokrat 36. po vrsti. Ogledate si jo lahko v nedeljo, 7. januarja, ob 20. uri na TV Pika. Voditeljica Klavdfja, Korenof Lujzek, Mario Lis tea in Tinček so se odpočili od napornih praznikov m že z veseljem stremijo v vse izzive, ki jih bo prineslo leto, v katerega smo pravkar zakorakali. Najbolj se veselijo lepih slovenskih melodij, za katere bodo v tokratni oddaji poskrbeli Fredi Miler, ans. Založnik, Klapovuhi in legendarna skupina Hazard. Občudovali boste lahko tudi simpatične plesalke plesne skupire Štupi in folklorno skupino Kamnik. A. B. GG IZLETI Kot vsako leto bomo tudi letos organizirali izlet na januarske razprodaje v Trstu. A naj bodo nakupi le smetana na torti - Trst je namreč izjemno zanimivo mesto! Najprej si bomo ogledali nekaj njegovih zgodovinsko-kulturnih biserov. Kdaj: sobota, 13. januarja 2007 Odhodi« ob 6. uri z Jesenic, ob 6.30 Iz Radovljice in ob 7. uri izpred Gorenjskega glasa na Zoisovi i v Kranju. Program: Femetlči • Oevinski grad na razgledni pečini nad morjem - izliv reke Timav v jadransko morje in sprehod po lepi sprehajalni stezi • Trst: krožni ogled mesta do pomolov, rimskega amfiteatra in gradu San Gusto; nato pa individualni ogledi ali nakupovanje. Odhod domov ob i8. uri. Cena: 16,69 ®vra; za naročnike CG -10% Doplačila: vstopnina v Devinski grad Prijave: Gorenjski gJas: tel.: 04/201 42 41. Informacije, prijave in vplačila: Agencija Linda; tel.: 04/235 84 20 ali infb®linda.5i. Sedež si zagotovite s predplačilom. Vabljeni! Gorenjski Glas 04 PETEK 5,1.2007 KULTURy UUBUANA Arhitekt v Ljubljani^ Pragi in na Dunaju Na dan, ko se izteče 50 let od smrti Jožeta Plečnika, v nedeljo, 7. januarja, ob 19. url bo v Narodni galeriji odprtje razstave Jože Plečnik (1872 - 1957). Arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju. Njegov opus bo predstavil avtor razstave dr. Damjan PrelovSek, razstavo pa bo odprl minister za kulturo dr Vaško Slmoniti. I. K. U^egANA Kaj spreminja svet V Prirodosbvnem muzeju Slovenije bodo v soboto, 6. januarja, ob n. uri pripravili javno vodstvo po razstavi Kaj spreminja svet. Vulkanski Izbruhi, potresi, sonce, voda, veter, pa tudi neustavljiva moč življenja preoblikujejo naš planet. In Če nekaterih dogajanj človek res ne more obvladovati, je za mnoge spremembe celo odgovoren. Seveda pa je na ogled tudi razstava Skriti svet žuželk in vitrina četrtletja Popolna ;n nepopolna preobrazba pri žuželkah. 1. K. STRAŽiSče Mysterium s sakralno glasbo Komorni pevski zbor Mysterium iz Kranja bo pod vodstvom zborovodje Urške Fabijan v nedeljo, 7. januarja, ob 19. uri nastopil v Župnijski cerkvi v Stražišču. Predstavili bodo opus sakralne glasbe 20. in 21. stoletja pod naslovom \n dulci jubllo. I. K. a:-':: FRANC KRIŽNAR Portreti gorenjskih glasbenikov ^ » r M M Cena knilge je 16,70 EUR (4.000.0Q SiT). bralcem Gorenjskega glasa pa priznamo 20% popust, zato stane le 1135 EUR (3.200.00 SfT). Svoj izvod knjige lahko kupite na Gorenjskem glasu, Zoisova 1 v Kranju ali jo naročite po telefonu: 04/201 42 41 od 7. do 15. ure ati po e-pošti: narocnine@Q-Qlas.sr. Gorenjski Glas Gorenjska 96 MHz ft A O I O 2 A RADOVE K E Dramska sekcija KD Brezje bo jutri, v soboto ob 19.30 v Kulturnem domu na Brezjah premiamo uprizorita komedijo Franca Ankersta, Marjeta in ljubimci. Pn/a ponovitev v nedeljo ob 17. uri na istem mestu. Igor Kavčič a odru Kulturnega društva Brezje bodo jutri premienio uprizorili komedijo Marjeta in ljubimci, gorenjskega avtorja Franca Ankersta. Splet dogodkov in okoliščin, ki tvorijo komcdi-zgodba življenja. Zgodba nas popelje v vašo bližnjo soseščino, prav v vašem kra- a res ne more ju se zgoditi, Brezjanski akterji se nam bodo tokrat predstavili tipičnem ljubezenskem zapletu, v katerega se ujamejo Anže, Miha, Oštir in Marjeta. Vsi trije si na vso moč prizadevajo 2a ljubezen simpatične Marjete, a kot pravi staro pravilo, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Pun- Gledališka ekipa komedije Marjeta in ljubimci: (sedijo) janko Ober, Pavel Razboršek in režiser ca namreč ne izbere nobene- Dušan Kocjančič. (stojijo) Mojca in Miha Andrejaš. Peter Razboršek in Lili Andrejaš /^otej^rK«^^ ga izmed njih. Akcijska komedija je stkana na sicerš« medija na ljubiteljskih odrih Peter Razboršek, Pavel Raz- leta 1997 igre postavlja Du- njem "življenjskem odru", Povsem običajni fantje imajo svoje želje in potrebe, za njihovo izpolnitev pa se skušajo vselej najbolj vžge, saj jo ljud- boršek, Janko Ober in Lili šan Kocjančič, ki je vsa ta je radi gledajo,'" je povedal re- Andrejaš, je po igralskem leta tudi igral, v zadnjih dveh žiser Dušan Kocjančič: " Odločili smo se za besedilo Mar- stažu Še zelo mlada, saj ima- predstavah pa se po ta le dva izmed njih nekajlel- predvsem v vlogi režiserja. znajti z drobnimi lažmi in jeta in ljubimci, ki ga je leta ne igralske izkušnje. "]e preveč dela 2 režijo in zapleti, ki znajo biti tudi pre- 2005 napisal Franc Ankerst KUD Brezje od leta 1981 pripravo predstave v celoti, cej komični. in so ga dvakrat, trikrat že od- naprej skoraj vsako leto od- tako da igranje ne pride več Po lanski drami Kastelka, igrali na Dovjem, pa potem igrajo vsaj eno predstavo. po Štev." pravi. Njegova Vladimira Levstika, v kateri zaradi bolezni glavne igralke Doslej so jih uprizorili dva- prva je bila Štirje letni časi. je Lili Andrejaš za glavno vlo- nadaljnje uprizarjanje opu- indvajset, v glavnem kome- Vinka Modemdorferja. Dugo dobila nagrado za gorenj- stili, Tematika in svežina be- dije, nekaj pa tudi dram. šanu zelo ljubega dramati-sko ljubiteljsko igralko leta. sedila nas je prepričala, da Prve režije ie podpisal Dolfe ka. Njegova komedija Vaja so sev KUD Brezje letos zno- smo se kaj hitro odločili Anderle iz Tržiča, za njim je ^feora je bila tudi najuspeš-va odločili za komedijo. "Ko- zanj." Tokratna odrska ekipa: režiral Slavko Primožič, od nejša, kar so jih na Brezjah postavili v zadnjih letìh. Tokratna komedija je KocjanČi-čeva šesta v zadnjih letih. Kot je še povedal, so predstavi, ki je sicer dolga uro dvajset, dodali še nekaj teksta ob zaključku, jezik je tekoč, ne manjka duhovitih dvogovorov. V predstavi sodelujeta še dva Andrejaševa, Mojca kot šepetalka, Miha pa je poskrbel za glasbo in luč. Sceno so si zamislili sami, poslikal pa jo je Pri-stavčev Joža. Ekipa Marjete in ljubimcev upa na dober sprejem pri občinstvu in čimveč ponovitev tja do Linhartovega maratona, ki bo aprila v Radovljici. Prva ponovitev bo že naslednji dan v nedeljo, prav tako na Brezjah, naslednjo soboto, 13. ja- V boju za Marjetko se fantje poslužujejo različnih metod, tudi takega prisluškovanja pred celo dvorano. / p»» js®' nuarja, pa bodo ob 19.30 rali v Kulturnem domu v Mošnjah. NOMINATOR 231 CdtiAZD tibi K Na povsem enak dan ob katerem besediäjo v viscid ev- koncu leta. grudna, kot so ropsld politiki, je skozi umetni- pred dvema letoma dani druS- Ško zaznavanje avtorice dobil rva Šparon pripravili nepoza» spekter mavričnih barv, rado- bno srečanje na radovljiškem žive iskrivosti, ki pripoveduje Linhartovem trgu in v Šrvčevi še drugačno zgodbo o konju, hiši, je, zdaj že v minulem letu, ki mu gre pri nas zgodovina iz vzrejna hiša Baibana. povabüa leta Takrat }e namreč av- v inično vasico Globoko pri strijski nadvojvoda Kard, de- Mošnjali. Vzrok ni biJo pred- želni knez, kupil posest Lipica, novoletno rajanje ali slavljenje kjer je bila menda že v antiki katerega od vaških svetnikov, razvita konjereja. DomžalČan- temveč je na domaäjo Globo- ka Pok^n^ Šare, ki se je prav ko, na kultumo^lružabno sre- tako učila v Ijpid. je umetnost čanje vabil Janez Petemel. V in ljubezen do konja ter jaha- sodelovanju s TD Mošnje in nja zvabila v "beli" svet, zdaj pa ZdniŽenjem r^cev lipicancev že §esto leto živi v Podvinu, Slovenije so pripravili animi- kjer je spoznaia Petemelove. vo odprtje slikarske razstave Tako ni bilo prav velikega na- umetnice, naravovaistvenice, kliučja za sodelovanje. Polona I i Janez, )an in Luka z lepoticama Slavino in Monteauro Krainer, dolgoletne športne ja-halke. 2e, ko bi skoraj obvelja- da je po desetih letih prvič našel zanj nekaj prijaznih besed, ter da so mu bralci že po mesecu in pol namenili zaupanje kot politiku. Prav s tem priznanjem naj bi po besedah prvega moža časnika Danila Slivnika. Zoran Janko-vič navsezadnje postal tudi politik. Malo tu, malo tam in Ma§ še kje čas,... je v galerijskem okolju nagrajenim s svojim "bendom" zapela sijoča Neisha - Neža Buh, in šle 50 tako in drugače iskrene Čestitke. V podjetniški družbi smo letos le krajši čas poklepetali. Okrog "našega" Gorenjca Stanislava Vaianta, predsednika uprave NFD, se je zbrala zanimiva trojica. Priznani bančnik Vito Verstev-šek, odstopljeni iz "slavne" sredo še sama omislila svo- ta Colaiiča iz Krke, s precejš- uprave Abanke, je zdaj Član uprave mariborske Probanke in še vedno član NS NFD jo nagrado, saj je tretjič zmaga- njim naskokom "zmagala" lo tisto, da se ne bo slavilo kake- la na dirki za svetovni pokal- managerka Zofija Mazej Kuga vaSkega svetnika, je v goste Bravo! Pesnik in dramaturg, kovič, MBA, predsednica upra- Holding d. d., ki mu predseduje Miha Dollnar iz kranjske Save. član NS družbe prišel "legendami" princ ko- Blejöin Boris A. Novak pa je po ve družbe Esotech iz Velenja. centov Zoki • Zvonko Križaj, iz mnenju bralcev dobil prizna- So nosilno podjetje slovenske- Budine pri Ptuju. Zoki je do- nje na področju kulture. Prav ga ekološkega grozda, z dolgo- Esotech pa je dr. Bezdan Tomaia vse. Konjerejec, član kop- tako je bil opravičeno odstoteri. letno tradidjo obvladovanja vi- plč, predsednik uprave Slo- jašev v folklornem društvu Maikovd, kurent, lovec in še kaj bi se našlo. Pred mesecem je pripravü odmevno in zelo obiskano "Konjenico'" s skoraj 150 konji, ki se je je z vpr^o ljubiteljice konj, Polone Sare. je zelo aktivna v društvu za udeležil tudi Janez Petemd, ki in ob tem odprli Še prenovlje- ohranitev bohinjske dke, tudi je prav taisti večer slavil svojih no "konjsko sobo" na domači- sama skrbi za nekaj kravic te prvih trideset let Na sosednji tanez h Nina Peternel ji. Ker sem imel prednovolet- nega druženja že vrh glave, naše avtohtone pasme ter posveča veliko skrb za kar se da snega pa Se vedno ni od riko- naravno in prijazno konjeni-der» da bi me zvabil na kak do- štvo. In ko se povežeta čut do pustniški "kucelj", sem se rade živali in umetnosti, enostavno volje odzvaL Pa še za prehlad je mora priti do drugačne pripo- nik Delo pripravi tradicionalno domačiji Pr' Gbbočn'k mu je zapela Še Nuša Dmnda in bilo je,... hm, lepo. Obema, PcJoru in Janezu gre Čestitka! Na prvi delovni dan, ko čas- melisina, morda hruškova ali žajbljeva Ranica okusnejša cd "coldrexa". V starih sodih so vedi- Razstavljene slike, viseče na starih zidovih kmečke hiše. srečanje Delova osebnost leta, Danilo SKrinik, Zofija M. Kukovič. Zoran jankovič^ Peter )ančič )ože Colarrč pa moramo čestitati osebnosti. med uzdami» sedli, stremeni, ki naj bi najbolje zaznamovala Eno večjSi, če ne kar največje sokSi tehnolc^j in ekolc^je, venskega inštituta za standar- goreb in grela velika pole na, podsednicami, pasovi, s hra- minulo leto. Uprava časnika je presenečenje pa se je zgodilo z ki se je leta 199 6 preimeno- dizad jo. Z nagrajeno Zofìjo slišala se je harmonika in res je stovim šankom in mizo, živijo letos spremenila kategorije, imenovanjem na področju go- vala iz Elektrostrojna opre- Mazej KukoviČ, predsednico dišalo po domačem žganju s in so videti drupče kot v urba- način izbora ter glasovanja. spodarstva, kjer je v ostri, mo- ma, in se od leta 2002 zave- družbe, sta nepogrešljiva kmetije Pr' Turk iz Rovt,kista ni galeriji. Še tretp dimenzijo Brald časnika, ki je lota 1991 Ški konkurend globalnih Fra-skoraj z zdravniškim nasve- pa smo obiskovalci dobili v na svojo prvo stran zapisal Sa- nja Bobirua iz Gorenja in lože- zuje projektu 20 ključev ter standardoma ISO 9001, Alumni člana poslovne šole lEDC z Bleda. In tako naprei. J I ; f Ù Polona Šare Zoki • Zvonko Križaj Sod rž ni k, TopiČ, Vala nt in Verstovšek Neisha-Neža 8uh tom ponudila oče Ivan Potoč- vzrejnem hlevu lane^ Peter- mostojni za samostojno nik s hčerko Petro. Dišalo je tudi po domaČem čaju in. za ta Čas obveznem "kuhancu". Po neJa, kamor sta se bolj za šalo Slovenijo, so letos izbirali v Šti-in sliko, dala popeljati brata, rih kategorijalr - športu, kultu-blejska veslača Jan in Luka ri, gospodarstvu in politiki. V nagovoru Janka Stuška, župa» špik. Mlajši Jan, za katerim je Narodni galeriji v Ljubljani, na Radovljice in predstavi dveh prav tako že serija izjemnih re- resnid na ljubo, pred premalo znanih vaških poetov, je Janez zultatov, je po zagotovilu staiej- obiskovald, so uredniki ob Prtemd s 5WOÌO prikupno ženo Šega Luke, doma zadolžen za "pomoči" predsednika uprave Nino, "tamlado" Lectarjevo, višino. Telesno, saj je Luko že Danih Slivnika in odgovome- dekliško Andri^aŠ. popeljal na toplo v konjsko hišo, ki je to- pošteno prerasel Luka se je brezbrižno sukal med devetlet- ga urednika Petra Jančiča, v minulem letu sta bila oba prav krat dobila podolxp galerije, no Slavino in osemletno Mon- tako svojevrstno medijsko ak- kjer so zažareli svojevrstni koloriti Polone Šare. Ponosni ht^ teauro. Kot izkušeni konjar, saj tualna, četveric poddili priznaje znanje in simpatijo do konja nja. Tekačica Petia Majdič, v 14000. Družba ima svojo Dobre volje je bil videti tudi hčerinsko tudi na Kitajskem, Jan^ Sodržnik, včasih direk-Zofija Mazej KukoviČ se je ob tor mestne uprave prestolni- spremstvu moža in hčera zahvalila bralcem in sodelav- ce. letos kandidat za župana» še vedno šef hokejskih selek- in Šarmantni lipicanec, konj, o dobil v hlevu svoje ljube Saške glasovanju je zma^a zala£,si Zoran )ankovič cem za podporo. Preseneče- dj Olimpije. Za začetek in konje, Id pa to pravzaprav nit: nec pa je nekaj krepkih stkal ni, je bil izbor osebnosti leta odlični voditelj Peter Poles, ki na področju politike. Seveda je razmišljal, da se po prvem gre za novega župana Ljublja- delovnem dnevu prepozna ne Zorana Jankoviča, ki Še celo lelo. Morda res. Naj bo vedno trdno verjame in vztra- tako. Med uspešnimi in nagra-ja v tem, da je predvsem go- jenimi je vedrro dobra ene^ja. spodarstvenik. Taktno se je Naj nas vse skupaj spremlja zalivalil Danilu Slivniku. Češ celo leto! Sneg pa še pride. HUMOR / KRATEK Brat vse vidi. Brat vse ve PRVI PONAREJENI EVRI V obtoku prvi ponarejeni kovanci za tri, štiri m sedem evrov. Ce niste vedeli, v Sloveniji smo po novein letu prešli na novo denarno enoto evro. Kako, prvič slišite? Bratje ne moremo verjeti. Kot kaže je država spet zatajila, predvsem pa bi veljalo okrcati medije, ki so spet preslabo obveščali javnost O.K., kar je, pač je. V Bratski redakciji smo namieč odkrili, da 5 so neznani zlikovd že prve dni po novem letii v obtok uspeli spraviti večjo količino ponarej nih evro kovancev. Zaenkrat smo zasledili kovance v srebr- Pravi Evro ponaredek no zlati koinbinadji in sicer za različne motive in sicer zadnji- nje za kovance tudi med nutrì (3), štiri (4) in sedem (7) ev- ce miss tanga 3006, prve mizniatiki (iznajdljivi boste rov, na )esenicah so se menda spremljevalke miss tanga znali narediti biznis), prav tako pojavili tudi kovanci za Štiri- 2006 in miss lan^ fotogeniČ- pa se od njih težko ločuje mo-najst (14) evrov. a informacije nosö 2006. Razlike so miru- ška populacija. Proti tovrstni zlorabi kovarKev so že protestirali: slovenska slavistična sbor- do zaključka redakdje 5e nis- malne, tako da vam bodo zako- mo iispeli preveriti. Kovanci so vanca za triin Štiri evre "uvalili" zelo podobni pravim, na prvi tistega za sedem. Će imate niča, prebivalci nekaterih Pre- strani je š®vilka, ki določa vred- doma ponarejene kovance, jih šemovih in Trubarjevih uiic, nost kovanca, na zadnji pa mo- nemudoma prinesite na naj- upirajo pa se tudi že lastniki tiv. Oblikovalec je za vse tri vrste kovancev skrbno izbral tri bližjo policiisko postajo. Izve- traktorjev Dear John. deli smo, da je veliko zanima- Mali Brat TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Odgovor nam pošljite do torka prihodnji teden na SMS pod šifro uganka» pripišite rešitev -i- ime in priimek na številko 031 / 69-ÌVÌ1, ali po polti na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč ugank za odrasle". frrtajo dva kraka, ki nista pri tleh, vsak dan mokra, suha, sta vsem na očeh. Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS, in dru- gega, KI ga bomo prejeli po polti). Pravilna rešitev adnje objavljene uganke se glasi Štukatura. Tokrat nismo prejeli pravilnega odgovora. t^fcozfii sAMKòvce IN /Aoši^jftek SVBiMeM.Tr, teTi Ste-(to. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Težave" odloč tvah n sami s seboj se boste počutili veliko bolje. Ciede denarja se vam obetajo boljii časi. Že samo eto po kitajskem koledarju v znamenju prallča, kar uei tež'ou in nekateri nimamo predstavlja med drugim sreče. H^lo za iskren odgovor. ^^^^ finančno blagostanje. Vaš mož se ne bo spremenil, dokler se ne boste zače- i spreminjati vi sami. Prej Zanima me. koko bo v tem letu s službo. Kaj mi obetajo f-nonce? Bo kaj bolje? Upom. da bo ta rubrika ie dolgo obstajala. Kaßi ljudje imamo vedno Škoda^ ker ste mi pozabili pripisati svoje rojstne podatke (datum in uro rojstva), in boš še bolj zmedena, kot bo konec. Nikar se ne boj, si bila doslej, Na trenutke ne vidim nobenih zapletov, malo postoj in skušaj nič ne Ker si sama spremenila svo-narediti. Saj bolj ko boŠ ure- jo vlogo v družini, lahko prijala, bolj se boš zapletla. Re- Čakuješ pozitivne spre-šitev pride pred poletjem, membe. Delaš prav, vendar prej ni možno. Potem bo se spremembe ne dogajajo samo ljubezen. Izpit za avto čez noč. Ne išči toliko vzro- boš uspešno opravila. Vča- kov, zakaj ja in zakaj ne, de-sih seti preveč mudi, skušaj màio umiriti. Mislim na laj po občutku, ki te še nikoli ni pustil na cedilu. Vse po saj bi vam lahko kaj več na- ^oste začeli s sprememba- splošno, v vseh situacijah. malem si preveč zavijala v mi, prej boste lahko srečni. Lep pozdrav in srečno. Imej se rada. pisala, Kot pravite že sami, v tej službi ne boste dolgo ostali. Enostavno ni za vas, pa ne da bi bilo kaj narobe 2 ^'Zaljubljena" vami. Ne delo in ne okolje Sem noro zaljubljeno ... Kaj bom morala na operacijo. !n naenkrat si jih prepustila ni za vas. Sprememba glede $ploh lahko pričakujem? De- voto in reševala njihove obveznosti in odgovornosti. "Devica • Rak 2007" Moraš razumeti, da je za Prosim, ali mi lahko poveš, če njih to neke vrste lok. Kar • bo potem vse v redu. Zani- sama sebi. A vse to si mora-zaposlitve je kmalu na vidi- lam izpit za avto. Ali bo kma- ma me odnos s partnerjem v la storiti, saj drugega izhoda ku. Nekaj časa bo začasna, lu in ali bom uspeSr^a? Hvala prihodryje irì nasploh odnos v za skupno srečo ni bilo. Pred potem pa vas vzamejo v redno delovno razmerje. Naveliča i ste se vedno In lep pozdrav. dmžini. Najlepša hvala in vse teboj je dobro in uspešno Ljubezen je bolezen. In za lepo ti Želim. leto. Ime a bol dovolj ener- to bolezen je edino zdravi samo prilagajati rn da nikoli le ljubezen. Začaran krog ne morete izraziti svojega kajneP Kar nekaj časa se ti Operacija je res potrebna, gije, ki je v bistvu notranja tega se sedaj že zavedaš. Potem bo vse v redu in tvo- moč, da boš lahko kos vsem situacijam. Držim pesti zate mnenja. Vztrajajte pri svojih bo Še vse skupaj zapletalo jih skrbi v zvezi z zdravjem in želim ti vse lepo. HOROSKOP TANJA in MARICA 1Mb iJ wt Oven (213, - 214.) Kovali boste načrte o prihodnosti. Prav vse boste hoteli spremeniti. Tudi o samem prijateljstvu in nasploh o ljudeh, ki vas obkrožajo, boste dobili drugačrto mnenje. Zavest, da Čisto sami ne moremo biti, vas bo še pravočasno ustavila. Bik (224. - 20.3.) Zunanji svet in niti vaša bližnja okolica vas ne bosta zanimala. Ves prosti čas, ki ga boste Imeli, boste posvetili sebi. Umik v samoto vas bo pripeljal do spominov in v vas bodo spet prišle na površje stare želje in hrepenenje. Dvojčka (21.5. ' 21.6.) Finančna varnost vam pomeni ključ do svobode tn neodvisnosti. Storili boste vse, kar je v vali moči, da boste poravnali stare račune tn začeli na novo graditi ft-nančni vzpon. Denar res ni vse, je pa veliko. Rak (22.6. - 227») Tista odločitev, ki vam jo bo narekovalo srce, bo prava. A vseeno boste kar nekaj Časa obstali na križišču, ne ve-doČ, katera stran je prava. Poslovna odločitev se vam bo dobro obrestovala, tako da ne boste poplačani samo za naprej, ampak tudi za nazaj. Lev (237. - 23.8.) sprožil se vam bo niz nepričakovanih dogodkov. Kaj, kako, zakaj,..,? Prisluhnili boste notranjemu glasu in tako našli odgovore na marsikatero vprašanje, {zogibalf se boste povabilom v družbo, a prav vsem se ne boste mogli izogniti. Devica (24.8. - 23.9.) Zaradi preobremenjenosti boste začasno izgubili nadzor nad situacijo. Nekaj Časa boste zato stali na mrtvi točki in nIČ se vam ne bo dalo dopovedovati. Šele novica ob koncu tedna vas bo sprostila in spet bo vse v redu. Tehtnica (24.9. • 23.10.) Vaše delovne ambicije bodo v tem tednu na Čisti nuli. Sposobni boste le razmišljati, kaj bi bilo, Če bi bilo, nič pa tudi naredili. Prijateljski pogovor vas bo najprej razjezil in spravil v slabo voljo, a kasneje boste prišli do pametnega zaključka. Škorpijon (24.10. • 22.11.) Poravnali boste stare dolgove. Dober občutek vas bo motiviral na celr Črti. Polni energije se boste podali novim zmagam naproti. V ljubezni boste sprva skeptični, a na koncu vas le premaga radovednost. Strelec (23.11. • 21.12.) Kot ponavadi boste tudi tokrat izdelali popolni načrt. A malo vseeno bodite pozorni. Lahko prfde do nepričakovanega zapleta. Večje Škode ne bo, le sam čas realizacije se vam bo prestavil. Dobili boste dobro sporočilo. Kozorog (22.12. ' 20.1.) Pred vami je obdobje polno hitrih odločitev. To ne pomeni slabo, le ne boste si mogli privoščiti negotovosti, kar je vaša slaba lastnost- Za dobro voljo boste imeli dobre razloge. Vodnar (21.1. -19.2.) Ves teden boste prekipevali od pozitivne energije, m jO boste prenašali na vse, ki bodo v vaši bližini. Za izvor dobre volje boste vedeli vi in tudi nekdo drug. Ljubezen, ki jo boste občutili, je lahko trajna, če boste le hoteli. Ribi (20.2. • 20.3.) Ker boste vse že vnaprej preračunali, se boste lahko veselo odpravili po trgovinah. Mala zmaga? Vseeno, važno, da je. Poslovno boste iskali lažje poti in se izogibali pretiranemu deiu. Darilo ... 08 PETEK 5.1.2007 NAGRy DNy KRZANKy i vdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group PE Kranj Kidričeva 2. 4000 Kranj Tel.: 04/281 70 00 Internet: www.adnatc-sovenlca.s Kako do avtomobila? Vsi zavarovanci avtomobilske odgovornosti Adriatic Slovenica prejmete skupaj s polico avtomobilskega zavarovanja nagradni kupon« kì ga izpolnite. Nagradni kjpon sestavljata dva dela. Tistega, ki ostane vam, skrbno hranite ves čas trajanja nagradne akcije. Na drugem delu kupona, ki ga vrnete zavarovalnemu zastopniku, pa obkrožite, katere nagrade želite preje* ti v primeru, da boste tzžrebant. Vse ostale, ki želite sodelovati v nagradni igri, prijazno vabimo v poslov- igre, torej od >. novembra 2006 do 37. oktobra 2007, tz bobna pa bomo izžrebali srečneža, ki prejme avtomobil, tistega, ki ga je označi! na kuponu. Vsem našim zavarovancem avtomobilske odgovor» nosti podarjamo nagradni kupon za sodelovanje v veliki nagradni igri Dvojna varnost • dvojna sreča. Sodelujte tudi vi! Več informacij na www. ad flati c-s love niča .s i, Izžrebane reševalce križanke čakajo naslednje nagrade: malce avtomobila do imo V Z veiiko nagradno igro Dvojna varnost • dvojna sreča že Adriaticu Slovenici nagrajevati predvsem zavarovance avtomobilske odgovornosti, k sodelovanju pa vabimo tudi vse ostale. Vsak nagradni kupon sodeluje v nagradnem žrebanju kar dvakrat. Izmed vseh, ki bodo med med i. novembrom 2006 in 31. oktobrom 2007 na Adriaticu Slovenici oddali žrebalnf kupon, bomo izžrebali srečneža, ki prejme nov avtomobil. Izbirali boste lahko med športnim ali družinskim avtomobilom. Vsako četrtletje bomo med prispelimi kuponi izžrebali še 30 privlačnih nagrad. no enoto Adriatic Slovenica Kranj, Kidričeva cesta 2. , p^ket ADRIATIC SLOVENICA da izpolnite anketo in kupon ter p oddate v zbiralnik. 2. darilni paket ADRIATIC SLOVENICA 3. darilni paket ADRIATIC SLOVENICA 120 privlačnih nagrad in in lepe nagrade prispeva COPENjSKI GLAS 5 nagradnih žrebanj ^^^^^^^^^ ^^^^^ sestavljeno iz črk Vsakdo, ki se poteguje za glavno nagrado, bo že na iz oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke), kuponu označil, kateri avtomobil želi prejeti, v pri- pošljite na dopisnicah do srede. 17. januarja 2007, meru. da se mu nasmehne sreča. Izbiral bo lahko na GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopis« med §portnim in družinskim avtomobilom, Vsako nice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega četrtletje bomo v Adriaticu Slovenici izžrebali Še po glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. 10 privlačnih nagrad. Srečneži bodo lahko izbirali med tečajem varne vožnje. otroSkim avto sedežem ali setom prve pomoči, nagrado bodo označili že na nagradnem kuponu. Ne pozabimo, kdaj stiskamo pesti! • Prvih trideset nagrad bomo izžrebali že 1. marca 2007: • drugo žreb&nje za kupon« bo 1. junija; - žrebanje tretjega Četrtletja bo 3. decembra; ' glavno žrebanje bo 11. decembra, v katerem bodo sodelovali vsi kupont. oddani v času trajanja nagradne PLANOTA PRIV)PAV) 08 PETEK 5.1.2007 DHÜZP BN KRONIKy Če kdo trdi, da se v Škofji Loki čez praznike ni nič dogajalo, se zagotovo moti. Študenti, občina nekaj posameznikov so v decembru za meščane pripravili pester program dogodkov. m » M / Fe»e: P«1er»a M. Qaitfatin S ^ > / - : ' --i^ Fotograf Bojan Okorn pravi» da mu fotografija predstavlja Bobnar Klemen Markelj je na Bobnarski kliniki predstavil hobi, saj meni, da se od tega ne da živeti. / fow fohm m fiawaim različne tehnike igranja na bobne. / VRTIMO GLOBUS Michael Jordan se ločuje Michael Jordan in soproga Juanita že več mesecev živita ločeno, prejšnji teden pa sta na sodišču vložila prošnjo za razvezo. Njuni odvetniki so povedali le, da se po 17 letih zakona sporazumno pa kljub razhajata, v ločitvenih dokumenti navajata nespravljive razlike, ki ji prizadevanjem nista uspela zgladiti. Košarkar, k) je bil petkrat Izbran za najboljšega igralca N8A lige, z ekipo Chicago ßullsov pa je osvojil Šest naslovov prvakov, je znan po skokih Čez plot. Juanita je že leta 2002 zahte* vaia ločitev, a se je po enem mesecu premislila, ker sta želela poskusiti znova. Oprah odprla šob Oprah Winfrey je v Južnoafriški republiki odprla šolo za revne deklice In s tem izpolnila obljubo, ki jo je pred šestimi led dala Nelsonu Mandali. Elitni internat so zgradili v majhnem mestu Henley-on-Klip, južno od johannesburga, ponaša se z računalniškimi učilnicami, knjižnico, gledališčem in wellness centrom. Oprah je med 3.300 prošnjami sama izbrala 152 učenk» ki bodo sredi januarja sedle v Šolske klopi, odprtje Šole pa je opisala kot 'naj-ponosnejši, najčudovitejši dan v njenem emu Renee išče pravega Renee Zellweger se pritožuje, da ima z moškimi Se manj sreče kot Bridget Jones, vloga katere jI je bila pisana na kožo. Igralka je zakon s country pevcem Kennyjem Chesney)em, ki je trajal le Štirt mesece, opisala kot svojo največjo napako, kljub slabi. Izkušnji pa Še vedno upa, da bo našla pravega. Njen novoletni sklep)e, da bo začela hoditi na prave zmenke in poskrbela za svoje ljubezensko življenje. Eva bo nehala gristi nohte SeksI latino Igralka Eva Mendesje sklenila, da bo v letu 2007 nehala gristi nohte. Grde razvade se skuša otresti že deset let, ker dvomi, da bi ji brez pomoči uspelo, bo najela hipnotizerja. "Že deseto leto zapored sem si obljubila, da bom nehata gristi nohte. Najdlje sem zdržala pet dni, zato bom verjetno že januarja hodila okrog s prstom v ustih," je povedala zvezdnica filma Hitch, ki sama ni dovolj vztrajna, a je odločena, da ji bo s hipnozo uspelo. jeseničanka Nivesa Nlsič je dvajsetletna kozoroginja, ki sicer dela v gostinstvu, prosti čas pa posveča športu. Med drugim je uspešna tudi na področju borilnih veščin. fMfti jinftr PicMn