S • št. 248
(15.976) leto im
7096 OA
60090201
m
trg'"revolucije ' 6001 KOI" Lf'
owmvA - Ufevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____
-	POSIMNA PLAČANA V OOTOVN
I 5C#V LlIC Spedlzlone in abbonamento postale 45'
SOBOTA, 18. OKTOBRA 1997
Med
željo
in
potrebo
Breda Pahor
V Ljubljano so se vrnili s kopico lepih vtisov, Sopi dopisov, nekaj publikacijami in s prijetnim občutkom o koristno preživetem delovnem dnevu. Slovenska manjšina v Italiji je preko svojih številnih predstavnikov prijetno presenetila elane Komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu. V njej so odkrili vrline, ki so v matici očitno v zatonu, prostovoljno delo, veliko osebno zavzetost za »stvar«, pripravljenost na medsebojno dogovarjanje. Ko sami govorimo o sebi, si navadno teh vrlin, večkrat povsem upravičeno, ne prepisujemo, zanimivo pa je, da so jih slovenski parlamentarci tokrat zaznali pri predstavnikih naše skupnosti.
Vendar je razlog za včerajšnji niz srečanj globji, saj izhaja iz želje, da bi to vCasih očarljivo včasih nadležno neznanko pobliže spoznali. Opombe, Ceš da bi našo stvarnost mati Slovenija morala dodobra poznati, trčijo ob stvarno in trezno ugotovitev, da matica in manjšina živita loCeni življenji z bolj ali manj tesnimi vezmi. Ko se zavzemamo za uveljavljanje avtonomije manjšine, je z drugimi besedami izražena ista misel.
Ce je bil za komisijo včerajšnji niz tržaških srečanj izredno doživetje, je bilo za manjšino oblikovanje obiska nekoliko neobičajno. Ni namreč v navadi, da bi o svojem položaju spregovorila tako množično in s strogo porazdelitvijo na posamezne resorje. Čeprav so bili problemi zaradi omejenega Časa, ki so ga imeli na voljo predstavniki nad 40 vabljenih. dejavnikov, lahko samo navrženi, je bilo povsem očitno, da je ključno vprašanje denar oz. njegovo pomanjkanje.
Kot so sami elani komisije povedali, je lahko trenutno edini konkretni rezultat tega prvega srečanja njihovo zavzemanje, da bi Državni zbor izglasoval amandmaje, na osnovi katerih bi iz letošnjega slovenskega proračuna slovenska manjšina v Italiji dobila veC sredstev. Zato da preživi v tem obdobju, ki ga v konkretnem, povoljnim ozračjem navkljub, označuje predvsem boj za dostojen obstanek.
RIM / OB ROBU KONFERENCE O ALBANIJI PRVO SREČANJE OBEH ZUNANJIH MINISTROV
Friec in Dini tudi o položaju slovenske manjšine v Italiji
Proti ureditvi tega vprašanja naj ne bi bilo nasprotovanja v parlamentu
RIM - Ob robu konference o Albaniji sta se včeraj v Rimu prvič srečala tudi novi slovenski zunanji minister Boris Frlec in šef italijanske diplomacije Lam-berto Dini.V daljšem razgovoru sta ministra ocenila dosedanje sodelovanje med državama, ki je bilo zlasti v obdobju sedanje italijanske vlade uspešno in prijateljsko.
Oba ministra sta spregovorila tudi o položaju slovenske manjšine v Italiji, pri Čemer je slovenski zunanji minister z zadovoljstvom sprejel Dinijevo oceno, da se je že začel postopek za sprejem zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji in da pri tem med glavnimi parlamentarnimi strankami ni bistvenega nasprotovanja glede ureditve statusa manjšine.
Na 9. strani
TRANSPORT / V TRSTU POSVET O KOMBINIRANIH PREVOZIH
Za začetek koristno spoznavno srečanje
TRST - Pomembno doživetje: tako so elani Komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu novinarjem označili včerajšnji celodnevni niz srečanj s predstavniki slovenskim organizacij v Italiji. Iz pogovorov, ki so potekali na sedežu slovenskega generalnega konzulata, so si ustvarili dokaj celovito sliko o položaju slovenske manjšine v FJK, jasno pa je izšlo, da jo hudo bremeni težka finančna kriza. Ce je po eni strani bila pestrost predstavljene dejavnosti prijetno presenečenje, kot so slovenski parlamentarci povedali na novinarski konferenci ob zaključku srečanj, so seveda nadvse zaskrbljujoče finančne težave. V zvezi s
tem je bila izrečena obveza o zavzemanju komisije in posameznih elanov v okviru posameznih poslanskih skupin, da bi Državni zbor izglasoval popravke k proračunu. Z njimi bi slovenski manjšini v Italiji zagotovili veC sredstev od tega, kar je zaenkrat predvideno. Iz predstavljene palete je izšlo, da je v kopici perečih problemov še najbolj akuten položaj SSG, GM in PD, je bilo reCeno na novinarski konferenci. Člani komisije pa so še poudarili, da je včerajšnje srečanje začetek tesnejših stikov, naglasili pa so tudi, da trenutno na raznih ravneh v odnosu do slovenske manjšine v Italiji prevladuje zelo ugodno ozračje.
Na 3. strani
Za sprostitev cest se mora Evropa preusmeriti na tire
TRST - Močan poziv za okrepitev in modernizacijo železniške mreže v Evropi, ki vidno hira in tvega popoln zlom, medtem ko so ceste povsem zasičene, nevarne in okolju neprijazne, je s posveta o kombiniranem prevozu v Trstu vCeraj lansiral evropski komisar za transport Neil Kin-nock. Celodnevno razpravo, ki je imela v središču pozornosti prometno vlogo in prihodnost severovzhodne Italije in še posebej peti evropski koridor ter jadransko vodno pot, so idejno pripravili tržaški in beneški župan Illy in Cacciari ter evropski poslanec in izvedenec za strateška vprašanja Luigi Calligaris. O nacionalnem programu razvoja železniške mreže v Sloveniji in o uresničevanju evropskih koridorjev, ki gredo Cez njeno ozemlje, je poročal slovenski prometni minister Anton Bergauer.
Na 11. strani
TRST / PO PREPIRU 1
Upokojenec v jezi izgubil razsodnost in zadavil ženo
TRST - Rada sta se imela, nikamor nista šla eden brez drugega: nihče ni mogel slutiti, da se bo zveza, ki je trajala veC kot tri desetletja, tako tragično pretrgala. Včeraj okrog 1. ure je 64-letni upokojenec Francesco Mirasole poklical na pomoč, češ da je ženi slabo, da umira. Reševalci pa 63-letni Mariji Leban iz Lonjerja niso mogli več pomagati,
bila je že mrtva, mož jo je zadavil. Mirasole je bil skrušen, jokal je, policiji je povedal, da je žena v zadnjih časih postala vse bolj sitna, večkrat sta se sprla. Tokrat naj bi na ves glas navila televizijski in radijski sprejemnik, živci so mu popustili, zagrabil je za brisačo, ki jo je imela v rokah, in ji jo stisnil okrog vrata.
Na 5. strani
Albanija še vedno potrebuje pomoč
RIM - V Rimu je bila včeraj konferenca za pomoC Albaniji, ki jo je vodil italijanski zunanji minister Lamber-to Dini (na sliki skupaj z Vranitzkym in Nanom), na njej pa je sodelovalao 22 šefov diplomacij, med katerimi je bil tudi slovenski zunanji minister Frlec, in predstavniki nekaterih mednarodnih ustanov. Vsi so se zavzeli za nadaljnjo mednarodno pomoč Albaniji, ki naj zagotovi gospodarsko in politično normalizacijo v tej državi.
Na 9. strani
Slovenska DSL in civilna družba
OPČINE - Slovenska komponenta DSL meni, da je napočil zgodovinski Cas za eno samo organizacijo manjšinske civilne družbe. Na predsi-nočnji skupščini v openskem Prosvetnem domu je tekla beseda o deželnem volilnem zakonu, o volitvah v Nabrežini in tudi o krizi slovenskih kulturnih ustanov.
Miloš Budin je izrazil upanje, da se volitve za zadrugo Primorski dnevnik ne bodo izrodile v politično in celo v strankarsko obračunavanje med Slovenci v Italiji.
Na 4.strani
V Nabrežini pet kandidatnih list
NABREŽINA - Danes opoldne zapade zakonski rok za predložitev kandidatnih list za občinske volitve v devinsko-nabrežinski občini. Do sinoči so predložili pet kandidatnih list za občinski svet, predstavili pa so se štirje županski kandidati.
Liste so predložili indipendentisti »Nord libe-ro« (kandidat Pergolis), Demokratična stranka levice (Vocci), Stranka komunistične prenove (Voc-ci), Kartel svoboščin (Vlahov) in Lista 2000 (Ret).
Na S.strani
Predstavniki SKGZ pri Francu Mariniju
GORICA - Vsedržavni tajnik Ljudske stranke Franco Marini je včeraj pred začetkom deželnega kongresa stranke sprejel predstavništvo SKGZ, ki ga je opozorilo na nekatera bistvena vprašanja slovenske manjšine v Italiji, ki terjajo čim prejšnjo rešitev, kot so zaščitni zakon, refinansiranje podpore manjšinskim kulturnim dejavnostim in Primorski dnevnik.
Na 4. strani
Za poimenovanje ulice po 2. Zoisu?
TRST - 23. novembra bomo slavili 250. obletnico rojstva slovenskega podjetnika, industrijca, naravoslovca in mecena Žige Zoisa, po katerem je poimenovan tudi slovenski trgovski tehnični zavod. Prav ta šola je tržaškemu županu Riccardu Illyju predlagala, naj bi ob pomembni obletnici poimenovali tržaško ulico ah hg po baronu Žigi Zoisu.
Na 6. strani
moško in žensko spodnje perilo
iPgSMg MOIL® GM
jutri, 19. oktobra 1997
OTVORITEV
NOVE TRGOVINE TrBSOfrfk Corso del Popolo 50/52 - TRŽIČ
	W <o] [o) q Dim © w © @ © cdi t 2? o ca ir <s (oj <oj D J) @	
		
NOVICE
RIM / INDUSTRIJCI V OFENZIVI
POLITIKA / PO VLADNI KRIZI
Potres: pozornost zasilnim bivališčem
ANCONA - Potres v Umbriji in Markah je prizadel skupno 38 tisoč ljudi. Tolikim nudijo sedaj pomoč reševalne strukture civilne zaščite in prostovoljcev. Tako je pojasnil podtajnik za civilno zaščito Franco Barberi na srečanju, na katerem je bil tudi govor o nadaljni pomoči prizadetim.
Civilna zaščita je izbrala 116 območij, na katerih bodo postavili bivalne zabojnike. Od teh jih je le šest skoraj pripravljenih. Prvo zasilno montažno naselje naj bi zaživelo v kraju Colfiorito. Na prizadetem območju potrebujejo kar 3.216 bivalnih zabojnikov ter 334 montažnih hišic za šole, urade in druge službe.
Barberi je obrazložil, da so doslej prepeljali na potresno območje 490 zabojnikov. Civilna zaščita razpolaga še s kakim tisočem zabojnikov, dežela Umbrija pa z dodatnimi 400. Preostalih 2.000 so že naročiti dvema podjetjema, ki jih bosta predala namenu v roku 34 dni.
O potresu tudi v zbornici
RIM - Luciana Barbati, podpredsednica poslanske skupine Italijanske prenove v poslanski zbornici, je zahtevala, naj predsednik zbornice LucianoViolan-te posveti eno od prihodnjih sej vprašanju potresa v Umbriji in Markah. Na seji naj bi vladni predstavniki poročati o poteku reševalne akcije.
Priprave na »padanske volitve«
MILAN - Severna liga se pripravlja na »padanske volitve«, ki bodo 26. oktobra. Na volitvah naj bi izvoliti padanski parlament. Volivci bodo voliti v 46 volilnih okrožjih, kolikor je pokrajin v severni Italiji. Izvoliti bodo 200 »parlamentarcev«, katerim se bo pridružilo še 10 predstavnikov iz Toskane, Umbrije in Mark.
Kot maja meseca bodo volivci volili kar na ulicah in trgih v belih uticah. Le-teh bo skupno 22 tisoč, volilne operacije pa bo nadzorovalo 70 tisoč nadzornikov. Volitve bodo stale kakih 100 milijonov lir, vsaj tako je izjavil »začasni padanski premier« Roberto Mafoni.
Pokol na Trgu Fontana: sodnik pod udarom
RIM - Javni tožilec kasacijskega sodišča Feman-do Zucconi Galli Fonseca je zahteval uvedbo disciplinskega postopka proti sodniku Guidu Sal-viniju, ki vodi preiskavo o pokolu na Trgu Fontana. Po njegovem mnenju naj bi kršil deontolo-ška pravila, ker naj bi ravnatelju tajne službe SI-SMI ukazal, naj plača neofašistu Martinu Sicila-nu 50 milijonov lir, da bi s tem omogočil njegovo sodelovanje pri preiskavi.
Schiitzen: V Tirolu tirolska imena
MERAN - Skupina južnotirolskih patriotov Schii-tzen je začela akcijo za »tirolsko toponomastiko«. Po njihovem mnenju bi morati ulice in trge v južnotirolskih krajih poimenovati s tipičnimi tirolskimi imeni ati pa po domačih osebnostih. Patrioti soomenili tudi nekaj primerov, kot so 01ympia Stadt Insbruck Strasse, Tirale Stand Schiitzen Strasse in Goldenes Dachl Platz. Med imeni, ki so jih predlagali za poimenovanje so tudi nekateri politični zaporniki iz 50 in 60 let, kot sta Franz Hdfler in Sepp Kerschbaumer. Toponomastična imena mora družiti skupna značilnost: morajo biti nemška, nikakor pa italijanska.
Delovni čas še vzburja polemiko
Predstavniki DSL so se zavzeli za pomiritev duhov - SKP zelo kritična do industrijcev
Tajnik Hrasta: Bertinotti mora ostati v sistemu
Vodja Komunistične prenove kritičen do poročanja občil
RIM - Dan po zaupnici Prodijevi vladi se je Demokratična stranka levice z vsemi svojimi predstavniki angažirala, da bi pomirila duhove in omilila nasprotja, ki jih je vzbudila novica o zakonskem predlogu za 35-umi delovni čas. »Zakon o skrajšanem delovniku ni nobena tragedija,« je menil Massimo D’Alema, po katerem so napetosti o tem vprašanju nepotrebne. »O problemu bomo razpravljali z družbenimi dejavniki in uskladili bomo stališča, je podčrtal tajnik DSL, po katerem je 35-umi delovni člas pravilen cilj,- čeprav ni rešitev za problem brezposelnosti.
Na podoben ton so bile uglašene izjave ministrov DSL, ki so obenem cenili previdnost delodajalcev, ki niso zamrznili pogajanj o novih delovnih pogodbah. »Fossa upravičeno zahteva jamstva,« je menil minister za industrijo Pierluigi Bersani, medtem ko sta podtajnika Pizzinato in Benvenuto podčrtala predvsem dejstvo, da bodo v za-risovanju ukrepa imeli vlogo tudi sindikati. In Gavino Angius, sicer predstavnik Hrastove levice, je dodal, da je tre-
ba vsebino zakona še določiti. Po njegovem mnenju je pravi izziv usklajevanje skrajšanega delovnika z višjo storilnostjo, da bo italijanska proizvodnja še vedno konkurenčna na mednarodnih trgih.
Izvajanje ministrov in Hrasta pa ni prepričalo industrijcev. Direktor Confin-dustrie Innocenzo Cippolletta je včeraj spet poudaril, da bo skrajšan delovni čas dodatna obremenitev za italijanska podjetja. »Med industrijci je velika želja, da bi vstopili v Evropo, vendar samo zato, da bi pobegnili iz Italije.«
Confindustrio sta ostro napadla predsednik in tajnik SKP. Armando Cossutta je poudaril, da je »politika poglavitna in da se s tem dejstvom morajo sprijazniti industrijci in sindikati. Kdor išče druge poti skuša z glavo skozi zid«. Dodal je, da je Confindustria dokazala veliko zaprtost. Podobno je bilo stališče Fausta Bertinottija, ki je govoril o »leni in sebični« Confindustrii je očital, da se ni nikoli spoprijela z nujnostjo drugačne porazdelitve dobrin, ker je bila vajena na bolj ugodne pogoje.
RIM - Stranka komunistične prenove mora ostati sestavni del tega političnega sistema. To je mnenje Massima D’Aleme, ki je na včerajšnji skupščini republikanske levice poudaril, da je treba preprečiti zgodovinsko anomalijo, po kateri je bila KPI ves povojni čas izključena iz vlade. Ge bi SKP vztrajala na tej poti, bi to predstavljajo škodo ne samo za levico, ampak tudi za vso Italijo.
Vodja Hrasta je prepričan, da sta pri rešitvi vladne krize prevladala realizem in konkretna politika, občutki ljudi pa nad ideologijo. Zmagala je strategija dialoga do Bertinotti j e ve stranke, je še poudaril D’Ale-
r PALERMO / TOŽILEC LO FORTE O NOVI MAFIJSKI STRATEGIJI
Cosa nostra se skuša prestrukturirati
Režiser prenove mafijske organizacije naj bi bil stari boss Bernardo Provenzano
PALERMO - Cosa nostra se skuša reorganizirati in to na ravni mednarodnega kriminala. Tako je povedal državni tožilec v Palermu Guido Lo Fort e novinarjem v zvezi z razpleti teh dni, ki so privedli do aretacije nekaterih skesancev. Med aretiranimi je tudi Balduccio Di Maggio, ki je ena od glavnih prič na procesu proti Giuliu Andreottije saj je med prvimi govoril o domnevnem poljubu med bivšim večkratnim premierom in mafijskim bossem Totojem Riino.
Di Maggia je policija aretirala, ker je osumljena, da je eden od mandatorjev umora nekaterih pristašev Totoja Riine. Skupno z njim so bili aretirani nekateri drugi pripadniki družin, ki se skušajo
znebiti ostankov nekdanjega vodstva Cose nostre. Novica o teh aretacijah je vzbudila sum, da so sami skesanci skušali organizirati lastno mafijsko strukturo, ki naj bi prevzela vodstvo Cose nostre. Lo Forte je te novice demantiral, saj so po njegovem mnenju Di Maggia zavedli novi voditelji mafije, ne da bi se skesanec tega sploh zavedel. Izkoristili so le njegovo maščevalnost.
Po Lo Fortejevi oceni je zavaju-joče govoriti, da so skesanci nameravali organizirati lastno mafijsko strukturo. »Ni nobenega klana skesancev, pač pa se Cosa nostra skuša reorganizirati.« Novi mafijski kolovodje naj bi spoznali, da je obdobje Totoja Riine končano
in da se mora Cosa nostra reorganizirati, da ohrani in spet vzpostavi svojo oblast na teritoriju. Režiser celotnega prestrukturiranja naj bi bil Bernardo Provenzano, boss, ki se že 30 let skriva pravici in ki je v preteklosti sodeloval z Riino. Cilj prestrukturiranja mafije pa je po mnenju palermskih preiskovalcev navezava novih vezi z deli ita-lijanske države in krepitev finančne strukture organizacije.
Ta poskus prestruktunja skušajo odkriti in preprečiti palermski preiskovalci in prav strategiji razkrivanja novih voditeljev Cose nostre in njihovih naklepov je bilo posvečeno dolgo srečanje med palermskimi sodniki in preiskovalci.
ma, ki pa je izkoristil priložnost tudi za polemično puščico na račun komunistov. »Ni res, da sta DSL in SKP v konfliktu, res pa je, da obstajata dve levici: tista, ki se ne boji novosti in tista, ki je še vedno močno prežeta z nostalgijo do preteklosti«, je dejal D’Alema.
Bertinotti se je medtem včeraj kritično obregnil ob poročanje velike večine občil, ki so po njegovem predstavila komuniste kot razdiralno in uničevalno politično silo. V nas so iskali in dobili neke vrste grešnega kozla za vse probleme in težave, s katerimi se sooča Italija, je dejal še tajnik SKP, ki je v prejšnjih dneh glede tega glasno polemiziral predvsem z RAI, še posebno pa s poročanjem tretje TV mreže. Pri tem ne gre zgolj za politično vprašanje, ampak tudi in najbrž predvsem za vprašanje kulture in za pojmovanje pluralizma.
S premostitvijo vladne krize so zelo zadovoljni »oljkarji« v DSL, ki pravijo, da smo hočeš nočeš končno ubrali pot bipolarnega političnega sistema, ki sicer še ni za vogalom, predstavlja pa realistični cilj. Da je to edina svetla točka te »nerazumljive in smešne vladne krize« je prepričan tudi Gianfranco Fini, ki resnici na ljubo ni nikoli verjel v dokončni razkol med Oljko in SKP ter torej v možnost (ali nevarnost) predčasnih volitev.
// ZADRUGA
PRIMORSKI DNEVNIK
z. z o. z.
V skladu z 18. členom statuta Zadruge Primorski dnevnik z. z o. z. upravni odbor sklicuje redni občni zbor članov zadruge v prvem sklicanju v ponedeljek, 3. novembra 1997, ob 20. uri na sedežu zadruge v Ul. Montecchi 6 in v drugem sklicanju v
nedeljo, 9. novembra 1997, ob 10. uri
v kongresni dvorani Pomorske postaje v Trstu, Pomol Bersaglieri 3, z naslednjim dnevnim redom:
1. volitve upravnega odbora.
Upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik z. z o. z.
___________ITALIJA / MED MOROVO UGRABITVIJO_____________
Izginil je protiteroristični načrt »p.a.ters«
Andreotti zanikal, da bi odredil uničenje dokumentov - Napolitano odkril izvod izginulega načrta
RIM - Skoraj dvajset let po ugrabitvi in umoru predsednika Krščanske demokracije Alda Mora je zadeva vse prej kot razčiščena, na dan pa prihajajo novi elementi, ki kažejo, da je Morava smrt še vedno velika skrivnost.
Odkrili so namreč, da je takratni notranji minister Francesco Cossiga pripravil poseben protiteroristični načrt prav v dneh, ko so Rdeče brigade ugrabile Mora. Načrt, ki naj bi se imenoval »panters« ali »p.a.ters«, je kmalu zatem izginil: v arhivih so našli samo prazno mapo s pripisom takratnega predsednika vlade Giulia Andreottija, ki je naročal svojemu šefu kabineta, naj papirji izginejo in naj ne govori o tej zadevi...
Načrt proti rdečemu terorizmu naj bi izginil 10 dni po ugrabitvi Alda Mora spomladi leta 1978, torej ravno v trenutku, ko je res bil potreben. Kaže, da je vseboval tudi imena infiltrirancev v Rdeče brigade, tako vsaj meni predsednik parlamentarne preiskovalne komisije Giovanni Pellegrino. Pellegrino je poudaril, da so mu vse doslej ote-žavili zasliševanje Bettina Craxija, ki je iz Hamameta v Tuniziji javil, da bi lahko pojasnil marsikaj v zve-
zi z ugrabitvijo Mora. Craxi pa se je sam javil iz Hamameta, vendar so njegove izjave v bistvu razočarale: nekdanji socialistični tajnik pravi, da načrta ni poznal, kot ni vedel za druge podrobnosti protiterorističnega delovauja, kljub temu pa je prepričan, da odgovorni niso ukrenili vsega, da bi lahko rešili življenje ugrabljenemu predsedniku Krščanske demokracije.
Namestnik rimskega državnega pravdnika Franco lonta je včeraj opoldne zaslišal nekdanjega predsednika republike Francesca Cos-sigo, ki je za časa ugrabitve Alda Mora bil notranji minister. Zasliševanje je trajalo 50 minut, govor pa je bil samo o podrobnostih objave s strani agencije Adn-kronos dokumentacije o tajnem načrtu: kaže, da so v redakciji prejeli nekaj fotokopij s strani nekega »insitutcio-nalnega organa«. Kaže tudi, da je dejstvo,da je dokumentacija izdi-nila, že pred časom odkril sodnik Rosario Priore, ki vodi preiskavo o letalu DC-9, ki je je leto dni po ugrabitvi Mora v nepojasnjenih okoliščinah strmoglavilo pri Usti-ci. Se torej Morova smrt prepleta s tragedijo pri Ustici?
Iz rimske sodne palače se je izve-
delo, da so Giulia Andreottija vpisali v seznam preiskovanih oseb. Kot je v njegovi navadi, je Giulio Andreotti zanikal, da bi karkoli vedel o protiterorističnem načrtu, »p® naj bo panters ali p.a.ters. Rad bi videl, da bi vsaj enkrat sodstvo res prišlo do dna zadevi v krajšem Času,« je pristavil Andreotti, mož, Cigar ime se pojavlja pri vseh italijanskih skrivnostnih zadevah zadnjih desetletij.
»Pri Rdečih brigadah nismo vedeli ničesar o načrtu Panters in 51 nismo niti zdaleč predstavljali, da bi v državnem aparatu biti za časa Morove ugrabitve nekateri bojkotirali poskuse, da bi ga sile javneg3 reda rešile.« Tako je komentiral zadevo Valerio Morucci, eden od P°' membnejših voditeljev Rdečih brigad, ki je pristavil: »O infiltrirancih vprašajte druge: jaz sem bil v Ro®' čih brigadah, ne v vladi...«
Sinoči je notranji minister Gior gio Napolitano posredoval vest, o so v arhivu ministrovega kabine vendarle našli izvod »načrta p-3, ters«. Napolitano je napovedal, o je vlada takoj sprožila postopek, P katerem bodo odpravili tajnost n kumenta, da bi ga lahko nemudo ma posredovali sodstvu.
Široka paleta težav, ki jih matica lahko rešuje postopoma
TRST - Celodnevni pogovori so naslikali široko paleto težav slovenske manjšine v Italiji, do izraza je prišla pripravljenost manjšine, da glede ključnih vprašanj nastopi enotno, ugotovljeno pa je še bilo, da je trenutno ozračje do manjšine ugodno tako na slovenski kot na italijanski strani, kar pa bi bilo treba pretvoriti v konkretna dejanja v korist slovenske skupnosti v FJK. To so bile IdjuCne ugotovitve in mnenja, ki so jih elani Komisije Državnega zbora Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu posredovali novinarjem po včerajšnjih pogovorih s predstavniki slovenskih organizacij, ki delujejo na različnih področjih. Kot je podčrtal predsednik komisije Marjan Šifrer, zaradi številnih srečanj, ki so se vrstila od jutra do veCera, in obilice vprašanj, ki so bila predstavljena, so seveda probleme osvetlili samo v glavnih obrisih, vendar namerava komisija z neposrednimi srečanji po resorjih oz. »na terenu« nadaljevati in se tako soočiti tudi s specifičnimi aspekti. Presenečenju nad pestrostjo dejavnosti in osebno zavzetostjo manjšincev pa so člani komisije morali pridati
ugotovitev, da so vsi problemi trenutno vezani na finančno plat, konkretno na pomanjkanje sredstev. Glede tega je podpredsednik komisije Davorin Terčon dejal, da je reševanje finančnih težav vezano na sprejetje slovenskega proračuna, komisija si bo vsekakor prizadevala, da bo Državni zbor sprejel amandmaje, ki bi dejavnostim slovenske skupnosti v Italiji dodelila veC sredstev. V zvezi s tem so tudi ostali prisotni
člani komisije, Ivo Hvalica, Samo Bevk in Jože Možgan, zagotovili podporo zboljševalnim popravkom, rečeno pa je tudi bilo, da bi v Državnem zboru lahko prišlo do dokaj enotnega nastopa vseh sil v korist slovenske manjšine.
To je prvi korak, cilj prizadevanja komisije pa bo, kot je podčrtal podpredsednik TerCon, da bo slovenski manjšini matica dodeljevala sredstva v višini, ki jo je bila sloven-
ska skupnost že deležna v letih ’80. Če ugodnejše ozračje za Slovenijo pomeni uresničevanje določil resolucije o avtohtonih manjšinah, potem bi morala italijanska stran konCno 'izpolniti obvezo o zaščitnem zakonu.
V odgovorih na novinarska vprašanja so elani komisije, ki so se tudi zahvalili vsem sogovornikom (vabljenih je bilo namreC 42 organizacij oz. društev in skupin, od teh samo enega povabljenca
ni bilo) za izkazano pozornost, povedali, da so se odločili za pogovore z nosilci posameznih dejavnosti zato, da bi zadobi-li popolnejši prikaz. In zato so tudi raje prišli v Trst, kot da bi posameznike ali skupno predstavništvo povabili na srečanje v Ljubljano. Ob tem je bilo za komisijo zanimivo, da so skupno nastopili vsi dejavniki, ki delujejo na posameznih resorjih in izkazalo se je, da znajo kljub različni
Na slikah: pod naslovom včerajšnja novinarska konferenca, spodaj levo Šifrer, spodaj desno Terčon (f. KROMA).
nazorski opredelitvi najti tudi skupen jezik (elani komisije so ob tem izrazili obžalovanje, da na Koroškem ni tako). Kot že poudarjeno, celotno dejavnost Slovencev v Italiji kruto pogojuje finančna kriza, trenutno pa je po presoji komisije najbolj akutno vprašanje obstoja Slovenskega stalnega gledališča. Glasbene matice in Primorskega dnevnika. Sama Bevka je presunile velike težave na področju šolstva in
kulture, zato je zagotovil, da bo o teh vprašanjih govoril tudi v okviru Odbora Državnega zbora za kulturo, šport in šolstvo v težnji, da bi lahko sredstva za tovrstne dejavnosti Slovencev v zamejstvu Črpali tudi iz drugih virov (tokrat so pozornost namenili postavki Urada za Slovence po svetu pri zunanje ministrstvu). Ivo Hvalica je povedal, da so načeli še vrsto drugih konkretnih vprašanj, katere bodo poglobili na naslednjih srečanjih. Jože Možgan je bil presenečen nad raznolikostjo, ki jo je zaslediti na posameznih področjih, ob dragocenih informacijah pa so predstavniki slovenske skupnosti elanom komisije posredovali tudi vrsto predlogov in Zelja, ki jih bodo prenesli v slovenski parlament. Nad tem ' svojim prvim obiskom v tej sestavi in vlogi, prej je namreC za Slovence v zamejstvu bila zadolžena skupina v okviru odbora za mednarodne odnose, je komisija nadvse zadovoljna, ob zagotovitvi podpore slovenski manjšini v Italiji pa je bilo tudi jasno reCeno, da hitrih rešitev številnih perečih vprašanj ne more obljubiti.
Breda Pahor
Začetek dober,
nadaljevanje nujno
TRST - Pogovori so potekali cel dan, zato je za srečanje z novinarji ostalo malo Časa. Po novinarski konferenci je predsednik komisije Marjan Šifrer v krajšem razgovoru ponovno naglasil, da je bilo zanj srečanje s tolikimi predstavniki slovenske manjšine izrednega pomena in da nikakor ni pričakoval takšnega odziva. Se posebej pa ga je razveselilo dejstvo, da med pogovori niso opazili kakšnega večjega političnega trenja med zastopniki raznih organizacij. »To vzdušje je bilo nekaj Cisto drugega, kot pa drugje, kjer nad udeleženci srečanja leži težko vzdušje.« Na vprašanje, če je bil včerajšnji delovni dan komisije v Trstu enkraten dogodek ali pa gre za zaCetek navezave stalnejših stikov, je Šifrer odločno odgovoril, da je to zaCetek procesa. Začel se je s prvii osebnimi srečanji in izmenjavo informacij, nadaljevati pa se mora s poglabljanjem načetih vprašanj.
Spoznati probleme, prenesti želje v parlament, uresničiti obveze: o tem je bil govor že na novinarski konferenci, konkretnejši o tem je bil v razgovoru podpredse-
dnik komisije Davorin TerCon. Najprej je seveda opozoril na zapeljivost pretiranega optimi-za: ugotovil je, da se je izboljšalo ozračje tako na ravni slovensko-itali-janskih odnosov kot znotraj italijanske države in tudi v samem slovenskem parlamentu, povsodje zaznati večjo naklonjenost do slovenske manjšine v Italiji. Glavni rezultat tega po-voljnega trenutka bi zato moralo biti v Italiji sprejetje zaščitnega zakona, v Sloveniji oz. v odnosu matice do manjšine pa bi se moralo to kratkoročno odraziti že v letošnjem proračunu, dolgoročno pa tudi v uresniči-
tvi določil resolucije o položaju slovenskih avtohtonih manjšin, ki predvidevajo vključitev manjšine in manjšinskih dejavnosti v nacionalni program celotnega razvoja Slovenije. »Ne bi dajal prehitrih in previsoko optimističnih napovedi, vendar moramo v tem trenutku ohraniti vsaj raven financiranja, ki je veljala dosedaj in pridati še posamezne projekte, ki bi jih v nekaj letih tudi financirali, ne vse naenkrat, temveč postopoma.« Pri tem, je rekel TerCon, je treba izhajati iz nesporne ugotovitve, da je položaj Slovencev v Italiji še vedno zelo težak, (bip)
V NADIŠKE DOLINE
oktobra in novembra
S pokroviteljstvom Pokrajine Videm, Trgovinske zbornice Videm, Gorske skupnosti Nadiških dolin in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
Pričakujejo Vas gostinski obrati včlanjeni v Združenje »Invito - Vabilo«
Čedad (Cividale)
Restavracija »La Tana del Formichiere«, Spessa, 0432-716166
Grmek (Grimacco)
Gostilna »Alla Posta«, Klodič (Clodig), 0432-725000 Gostilna »Alla Cascata«, Klodič )Clodig), 0432-725034
Podbonesec (Pulfero)
Hotel Restavracija »Al Vescovo«, Podbonesec, 0432-726375 Hotel Gostilna »Alla Trota«, Podvaršč (Specognis), 0432-726006 Gostilna »AlFAntica«, Kras (Cras), 0432-709052, 709166 Gostilna »Ai Buoni Arniči«, Tarčet (Tarcetta), 0432-709164 Gostilna »Stella Alpina«, Puller, 0432-709095 Štlenart (San Leonardo)
Kmečki turizem »Valle d’Oro«, Hrastovlje (Crostu), 0432-723126 Špeter Slovenov (S. Pietro al Natisone)
Gostilna »Al Giardino«, Špeter, 0432-727019 Gostilna »Le Querce«, Špeter, 0432-727665 Gasthaus »Vera«, Petjag (Ponteacco), 0432-727248 Gostilna »Al Ritrovo«, Petjag, 0432-727038 Gostilna »II Raissa«, Sarženta (Sorzento), 0432-727018
Sovodnje (Savogna)
Restavracija »Da Oballa«, Jeronišče (leronizza), 0432-714003
Srednje (Stregna)
Hotel Gostilna »Bellavista«, Dolenji Tarbij (Tribil Inferiore), 0432-724008 Gostilna »šale e Pepe«, Srednje, 0432-724118
Gosti, ki nas bodo obiskali med ponedeljkom in petkom (zaželena so prednaročila), bodo deležni presenečenja
Zgibanke z jesenskimi jedilniki gostiln so na razpolago na sedežih SDGZ in Nove tržaške kreditne banke v Trstu in Čedadu ter SGZ v Gorici
OPČINE / SKUPŠČINA SLOVENSKE KOMPONENTE HRASTA
KOROŠKA / MEJNI PREHODI
DSL: V manjšini ena sama organizacija civilne družbe
»V Nabrežini bomo lahko zmagali le skupno z vsemi demokrati«
Sporna naložba v nova poslopja na meji s Slovenijo
Za Grablje in Korensko sedlo potrošili 60 milijonov šilingov
TRST - V slovenski manjšini so dozoreli zgodovinski pogoji za eno samo organizacijo civilne družbe, ki bi morala temeljiti na individualnem pristopu pripadnikov narodnostne skupnosti. Predlog prihaja iz vrst Slovencev Demokratične stranke levice in temelji na oceni, da je mimo obdobje napetosti in trenj v manjšini (razpad Jugoslavije, kr ah TKB in t.i. družbenega gospodarstva) in da je vsa naša organiziranost danes v glavnem odvisna od podpor iz Rima in Ljubljane. Gre v bistvu za posodobljeni in razširjeni predlog »etničnega sindikata«, ki ga je svoj-Cas izdelal pokojni Darko Bratina (slednji je vsekakor izhajal predvsem iz vloge SKGZ); nova organizacija naj bi vsekakor skrbela tudi za interese, tistih, ki se danes ne prepoznavajo v SKGZ in SSO.
Miloš Budin, ki je imel uvodno poročilo na predsinočnji skupščine slovenske DSL, je potrebo po eni sami organizaciji civilne družbe povezal s težko situacijo, s katero se soočajo manjšinske kulturne ustanove. Naloga strank je, da preskrbijo tem ustanovam čimveč finančnih sredstev, slednje pa morajo nujno pregledati svoj ustroj ter vsebino v luči novih razmer in hkrati proračunskih zmogljivosti. Njihovi stroški - je poudaril Budin - ne smejo preseči finančnih razpoložljivosti.
Po uvodnih besedah tajnika krajevne sekcije Hrasta Uroša Korena, so se udeleženci srečanja spomnili nedavno umrlega senatorja Bratine in odločili, da bodo med pobudniki vsakoletnega strokovnega simpozija o temah (kot je npr. slovenske identiteta), ki so bile najbolj pri srcu pokojnemu parlamentarcu. Glede nadomestnih volitev v goriškem senatnem okrožju je podpredsednik deželnega sveta potrdil odgovornost in obvezo DSL, da nadaljuje s slovensko prisotnostjo v rimskem parlamentu.
Slovenci v Hrastu so zadovoljni, da je bila vladna kriza premeščena in da je Romano Prodi ostal v Palači Chigi, kar bo pospešilo reševanje odprtih problemov slovenske manjšine, začenši z odobritvijo zaščitnega zakona. DSL je, kot znano, v poslanski zbornici predložila svoj zaščitni predlog, ki ima možnosti za odobritev. Slovenci - je poudaril Budin - se ne moremo zadovoljiti le z zahtevami in načelnimi stališči, ampak se moramo realistično prizadevati za tak zakon, ki bo doživel
podporo parlamenta. »-DSL bo glasovala za zakon, ki bo za Slovence pridobitev in ki bo tak, ki bo doživel podporo večine parlamenta«.
V narodnostni skupnosti imamo po Budi-novem mnenju dve usmeritvi. Prvo, ki pojmuje narodnostno skupnost kot zaprto telo in ki je v konfliktualnem odnosu s stvarnostjo, ki jo obkroža. Ta opcija je zgodovinsko razumljiva, je pa zastarela in neprimerna za sedanje razmere. Druga usmeritev (to je linija DSL) pa pojmuje manjšino kot sestavni del te stvarnosti, ki skuša preseči konfliktual-nosti. V tem okviru bo treba dati prednost strokovnosti in kvaliteti ter ne organiziranosti, ki temelji zgolj na zvestobi in čisti narodni zavesti. To ni več dovolj, če ni kvalitete.
Glede bližnjih občinskih volitev v Devinu-Nabrežini so na skupščini izrazili upanje, da ne bo volilna kampanja za prvi krog (16.11.) izkoriščena v strankarske namene. Slovenci v Nabrežini ne moremo zmagati sami in bomo lahko imeli težo v novi upravi le, če se bomo povezali z demokratičnimi Italijani in ne če bo ali ali ona lista pridobila en ali celo pol odstotka. Torej, če zmagamo zmagamo vsi, kar velja tudi za poraz. Nobenih nepotrebnih polemik ali ekce-sov - je bilo še rečeno v openskem Prosvetnem domu - ki bi prejudicirali nujno potrebna zavezništva za drugi odločilni krog 30.novembra.
Udeleženci četrtkove javne skupščine slovenske DSL na Opčinah (Foto KROMA)
»Kako si zamišljamo volitve za dnevnik«
TRST - Ustanovitev zadruge Primorski dnevnik je odraz življenjskosti in tudi enotnosti slovenske manjšine, ki se je znala zediniti za rešitev časopisa. Bližnja izvolitev upravnega sveta zadruge - je dejal Budin - se ne zme izroditi v politično ali celo strankarsko obračunavanje znotraj naše narodnostne skupnosti. Demokratična stranka levice predlaga vsem, ki se bodo potegovali (kandidirali) za zadrugo, da sprejmemo navedene obveze.
Na prvo mesto postavljajo skrb, da se bo upravni svet potegoval za ozdravitev finančne situacije PD, sledi skrb za zagotovitev pluralizma in nato transparentnosti (glasnost) pri upravljanju zadruge in podjetja DZP-PRAE. Novinarje bo treba sprejeti v službo na osnovi strokovnosti (javni natečaji) ob spoštovanju zakonskih
predpisov (prednost brezposelnim itd.). Na koncu naj se vsi obvežejo, da bodo zmagovite liste spoštovale tudi mnenje poraženih list. Budin je vsekakor izrazil upanje, da bo na volitvah sodelovalo čim manj list.
Glede novega deželnega volilnega zakona DSL ne govori o zajamčenem zastopstvu, ampak o enakih možnostih in pogojih slovenskih kandidatov ne glede na stranko, kateri pripadajo. Hrast predlaga, da mora izvoljeni pripadnik slovenske manjšine doseči vsaj 3, 5 odst. preferenc, ki so bile oddane v tistem volilnem okrožju. V tem primeru prevzame mesto zadnjega izvoljenega na isti listi. Na osnovi volilnih rezultatov iz leta 1993 bi bilo za izvolitev na osnovi tega mehanizma potrebnih približno dva tisoč preferenc.
CELOVEC - Čeprav Slovenije že trka na vrata Evropske unije, je Avstrija včeraj odprla dve sodobni mejni poslopji na cestnih prehodih s Slovenijo - na Korenskem sedlu in v Grabljah pri Pliberku. Poslopja je uradno predal namenu notranji minister Karl Schlbgl v prisotnosti namestnika koroškega de-želnege glavarja Michaela Ausservvinklerja ter drugih osebnosti javnega življenja.
Gradnja obeh poslopij je stala približno 60 milijonov šilingov in ni le v koroški javnosti zaradi bližajočega se pristopa Slovenije k Evropski uniji nadvse sporna. O smotrnosti investicije se namreč sprašujejo tudi cariniki, ki bodo morda v manj kot desetih letih vsaj na avstrijsko-sloven-sko meji izgubili svoje delovno mesto, prav tako je slišati veliko kritičnih stališč tudi s strani mejne policije. Tako je komandant koroških žandarjev VVillibald Liberda v včerajšnji izdaji dnevnika »Kleine Zeitung« menil, da se kot dvakoplačeva-lec seveda sprašuje, ali so take investicija upravičene, »kot visokemu uradniku pa mi ni dovoljeno, da bi javno povedal svoje mnenje«.
Drugače direktor deželnega finančnega urada dr. VValter Tripalt. Prvi mož finančne uprave na Koroškem ocenjuje investiciji kot upravičeni,«kajti še posebej stanje na mejnem prehodu Grablje, kjer doslej ni bilo posebnega pasu za kamione, je bilo nevzdržno tako za carinike in mejno policijo kot tudi za potni-
GORICA / DEŽELNI KONGRES LJUDSKE STRANKE
Marini sprejel predstavništvo SKGZ
V kulturnem centru "Lojze Bratuž” v Gorici se je sinoči pričel 2. deželni kongres ljudske stranke, ki se bo zaključil predvidoma danes v prvih popoldanskih urah.
Kongresu je že včeraj prisostvoval vsedržavni tajnik Ljudske stranke Franco Marini, ki se je že pred samim začetkom zasedanja zadržal v krajšem razgovoru s predstavništvom deželnega vodstva Slovenske kulturno gospodarske zveze (na sliki - f. Bumbaca), ki so ga sestavljali predstavniki treh pokrajinskih odborov, in sicer Branko Jazbec za tržaško pokrajino, Karlo Devetak za Goriško in Viljem Cerno za Beneško Slovenijo.
Po kratki predstavitvi organizacije ter manjšinske problematike so se osredotočili predvsem na tri točke, ki so posebnega pomena za slovensko manjšinsko skupnost. To so zaščitni zakon.
s katerim je Italija predolgo odlašala in je zato skrajni čas, da se ga končno loti z vso resnostjo, vprašanje refinansi-ranja sredstev za kulturne dejavnosti manjšine v okviru finančnega zakona ter vprašanje Primorskega dnevnika, kot enega najpomembnejših
dejavnikov manjšinskega življenja, ki mu je treba zagotoviti ustrezno pomoč, da se ohrani. Mari-nija so ob tem tudi zaprosili, da bi jih sprejel v Rimu, ker bi mu tako lahko podrobneje in obširneje obrazložili zahteve in potrebe Slovencev v Italiji.
Tajnik Ljudske stranke je s svoje strani pokazal razpoložljivost za poglobitev nakazanih vprašanj ter zagotovil, da jih bo rade volje sprejel skupaj z drugimi parlamentarci njegove stranke, ki bodo lahko, vsak iz svojega specifičnega resorja, pomagali pri reševanju odprtih vprašanj slovenske manjšine v Italiji.
Glede samega kongresa Ljudske stranke naj povemo, da poteka pod geslom "Popolari - auto-nomisti ed europei, con-tro la secessione”.
V uvodnem poročilu (še pred tem so udeleženci kongresa s trenutkom zbranosti in toplim aplavzom počastili spomin senatorja Bratine), je dosedanji deželni tajnik Isidoro Gottar-do poudaril zakoreninjenost stranke v deželni stvarnosti, dejstvo, da je skoraj 3500 občanov obnovilo član-
stvo pa kot dokaz globokega zaupanja. Osrednji del razglabljanja je Gottardo posvetil vlogi ljudske stranke v okviru koalicije Oljke in potrebi, da razrešeijo nekatera ključna vprašanja uprave dežele, pa tudi utrjevanja vloge stranke in strank ter zaupanja s strani občanov. Opredeliti vlogo naše dežele v nastajajoči Evropi je eno od ključnih vprašanj, ki ne sega samo na materialno ali ekonomsko-fi-nančno področje .
Za Gottardom je spregovoril državni tajnik ljudske stranke Marini in obrazložil tri sklope vprašanj: vlogo in usmeritev stranke, zavezništvo, nedavno politično krizo. Sinočni del zasedanja se je sklenil z okroglo mizo.
Med gosti na kongresu je bil tudi predsednik slovenskih krščanskih demokratov Peterle.
ke«. Tripalt je še poudaril, da so v novih poslopjih tudi stanovanjski prostori za mejno policijo, ki bo potrebna tudi po pristopu Slovenije k Evropski uniji.
V zvezi s pristopanjem Slovenije v Eu pa še to: predstavnik notranjega ministrstva Rudolf Gollia je v pogovoru za »Kleine Zeitung« menil, da bo Slovenija postala polnopravna članica unije leta 2003, njen pristop k schengenskem sporazumu pa da je pričakovati leta 2007. Sele potem - tako Gollia v podporo zagovornikom 60-millijonske investicije - bodo odstranjene mejne zapornice med Avstrijo in Slovenijo.
Ivan Lukan
SDGZ: letos bo Gostinski turistični zbor
v Čatežu
TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča gostince, da bo v Termah Čatež v sredo, 22. in četrtek, 23. oktobra letos že 44. Gostinski turistični zbor, ki ga skupno prirejata Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije in Sekcija za gostinstvo in turizem Obrtne zbornice Slovenije.
Na otvoritvenem dnevu svojega letnega sindikalnega zborovanja bodo gostinci, ki so včlanjeni v Obrtno zbornico Slovenije, predstavili v Klubu Termopolis kulinarično ponudbo pod motom »gostilne vabijo« in Vino Brežice vina.
V obeh dneh se bodo zvrstila tradicionalna tekmovanja med slovenskimi mojstri v kuhanju in postrežbi raznih menijev, v pripravi mešanih pijač, v poznavanju vin, v točenju piva, sobaric, učencev gostinskih šol itd. Prav tako bodo na ogled strokovne razstave kulinaričnih, slaščičarskih in dietnih izdelkov, mojstrskih izdelkov, omizij, gostinske opreme, invetarja, čistil, živil in pijače.
Gostinska sekcija SDGZ, obvešča vse člane, ki utegnejo in se želijo udeležiti 44 GTZ v Čateških toplicah, da je skupni odhod z osebnimi avtomobili predviden z mejnega prehoda pri Fernetičih na italijanski strani, v sredo, 22. oktobra, ob 7.30. Lanski obisk Gostinsko turističnega zbora na Bledu se je izkazal kot posrečen in zanimiv, prijetno bo zato se ponovno srečati s kolegi v matici na njihovem letnem gostinskem prazniku. Interesente za skupni obisk 44. GTZ vabimo, naj se čimprej javijo po telefonu organizacijskemu tajništvu SDGZ v Trstu na št. 040-362949.
POZNO PONOČI / V STANOVANJU V UL, MARCHESETTI
V trenutku jeze je z brisačo zadavil svojo priletno ženo
Žrtev je bilo doma iz Lonjerja, kjer še prebivata mati in sestra
Pred nekaj meseci, ko je srečala bivšo vaščan-ko, ni mogla prehvaliti svojega moža: imela je težave z nogo, operirala se je, hodila je na terapije, bil ji je vedno ob strani, brez njegove pomoči bi težko shajala. Prav zato je vest o tragediji, ki se je pripetila včeraj ponoči, globoko prestresla Lonjerce: jeza je verjetno Francescu Mirasoleju zameglila um, zagrabil je za brisačo in jo stisnil okolu vratu svoje žene, 63-let-ne Marie Leban. Ko se je zavedel, kaj poCne, je bilo že prepozno, poklical je na pomoC, bolniško osebje službe 118 pa je lahko ugotovilo samo to, da je ženska mrtva.
Družinska tragedija se je pripetila nekaj pred 1. uro v Ul. Marchesetti 12/14. Tedaj je Mirasole poklical službo 113, povedal je, da je ženi zelo slabo, da umira. Bil je ves razburjen, tako da so
Maria Leban
na drugi strani žice razumeli z veliko težavo, jasno pa jim je bilo, da se dogaja nekaj hudega. Rešilec službe 118 je oddrvel proti Ul. Marchesetti, vendar je medtem Lebanova že izdihnila, za vratom je imela ovito brisačo, očitni so bili znaki zadušitve. Mirasole je sedel na stolici, po
Francesco Mirasole
obrazu so mu tekle solze. Policiji ni bilo treba nikogar spraševati, kaj se je pripetilo, takoj je priznal, da je ženo zadavil v trenutku jeze. Po njegovih besedha naj bi med njima kdaj pa kdaj zaškripalo, a v kateri družini ne pride do manjših ali večjih nesporazumov? Sovaščani v Lonjerju, od
koder je bila Lebanova doma, so ju namreč videvali vedno skupaj, sprva niso mogli verjeti, da se je kaj takega sploh moglo pripetiti, še posebej so se jim zdele Čudne govorice, da se je med zakoncema kaj skrhalo, da je Maria bila živčna in podobno.
Mirasole je agentom podrobno obrazložil, kaj naj bi se pripetilo. Približno uro pred njihovim prihodom je bil v dnevni sobi, gledal je televizijo. Tedaj je vstopila žena, dejala mu je, da zaradi njega ne more zaspati, stopila je do televizijskega in radijskega sprejemnika in ju navila na ves glas. Mož ji je rekel, naj ju nekoliko zniža, a nič ni zaleglo, tedaj naj bi ga začela zmerjati. Izgubil je razsodnost, skočil pokonci, zagrabil brisačo, ki jo je žena imela v rokah, jo ovil okoli vratu in zaCel stiskati, dokler ni brez moči zdrknila na tla, kjer je tudi obležala. Poleg agentov letečega oddelka je prišlo tudi osebje znanstvenega oddelka kvesture, sodni zdravnik Costantinides, obvestili so še druge pristojne funkcionarje, ki so prišli kasneje skupaj z namestnikom državnega pravdnika Raffaelejem Titom. Mirasoleja so odpeljali na kvesturo, kjer ga je Tito kasneje tudi zaslišal: povedal naj bi, da so bili odnosi z ženo v zadnjem Času napeti, večkrat naj bi se prepirala, Čeprav je zanjo zelo skrbel. V stanovanju niso našli nic takega, kar bi bilo lahko v zvezi z umorom ali iz Cesar bi lahko sklepali, da se bo odnos
med Lebanovo in Mira-solejem tako dramatično zaključil, kot na primer dnevnik ali kaj podobnega. Opazili so le agendo s telefonskimi številkami, bila je odprta pri imenu nekega zdravnika. Kasneje so ugotovili, da gre za družinskega zdravnika. Morda ga je Mirasole hotel poklicati v trenutku obupa. A ura je bila tedaj pozna, v ambulanti ponoči ni nikogar.
Maria Leban se je po poroki s Mirasolejem, ki je bil doma iz kraja Cammarata v pokrajini Agrigento, preselila najprej k Ferdinandeu in zatem v Ul. Marchesetti. Imela sta hčerko, ki je obiskovala slovenske šole, učiteljišče, sedaj je tudi sama že poročena. V Lonjerju, v kraju »Staje«, kot pravijo domačini, je Maria pustila mater in sestro, večkrat je prihajala k njima na obisk, saj je med drugim Ul. Marchesetti v bližini. V Lonjerju so jo poznali kot prijazno žensko, dobrega srca. Tako ona kot mož sta bila občinska uslužbenca, svojCas je bila bolničarka. Pred dvema ali tremi leti je. morala na operacijsko mizo, imela je težave z nogo. Sledile so razne terapije, saj so take operacije pri priletnih ljudeh vedno boleče, zdravljenje se zavleče. Vaščani so bili prepričani, da ji mož pomaga premošCati vse nevšečnosti. Morda je bilo res tako, a so težave morda obema načele živce, jeza je Mirasoleju zameglila razsodnost, ko ga je bes minil, pa svojega dejanja ni mogel veC popraviti.
Hiša v Ul. Marchesetti, v kateri je prišlo do tragedije (foto KROMA)
POKRAJINA / PREDSEDNIK CODARIN
MANIFESTACIJA / PO MESTNIH ULICAH
»Neutemeljene kritike opozicije na proračun«
Sprevod za socialno državo
Na čelu sprevoda skupina mladih Senegalcev
Pokrajinski odbor odločno zavrača kritike opozicije glede finančnega vodenja uprave: gre za »sterilno polemiziranje«, je dejal predsednik pokrajinskega odbora Renzo Coda-rin na tiskovni konferenci, ki so se je udeležili tudi ostah člani odbora in v prvi vrsti odbornik za finance in proračun Seigio Bat-tisti. Codarin je obžaloval, da ga je levosredinska opozicija kritizirala, še preden je pokrajinski svet sploh pričel razpravo o finančnem proračunu.
Predsednik Codarin je zanikal, da bi veC vodilnih kadrov zapustilo pokrajinsko upravo: gre za štiri funkcionarje, vendar so trije šli v pokoj, da bi preprečili morebitno poznejšo upokojitev, tako da je le en funkcionar izbral delovno mesto pri drugi krajevni upravi. Predstavniki odbora so tudi napovedali, da naj bi večje število osebja tržaške občine nameravalo predlagati prehod na pok-
rajinsko upravo.
Codarin in Battisti sta ostro osporavala kritiki opozicije glede previsokih reprezentančnih stroškov. Za časa komisarskega vodenja pokrajine so namenili tovrstnim stroškom podobne vsote (leta 1990 94 milijonov Ur, 1991 - 92 milijonov, 1992 - 58 milijonov, 1993 - 35 milijonov, 1994 - 20 milijonov, 1995 -27 milijonov, 1996 - 30 milijonov lir): letošnji strošek znaša 40 milijonov lir, kar po mnenju predstavnikov pokrajinske vlade ne predstavlja bistvene spremembe dosedanje postavke.
Osrednja kritika opozicije pa je zadevala »pomoto v višini 1.600 milijard lir«, glede Cesar pa so predstavniki pokrajinske uprave naglasih, da gre za vsote, ki izvirajo iz prejšnjih bilanc. Codarin je na koncu predlagal opoziciji sodelovanje, da bi pokrajina spet pridobila 3 milijarde lir prispevkov s strani deželne uprave.
Kakih dvesto ljudi je včeraj na pod- Goldoni so se sprehodili do Trga Gari-veCer manifestiralo po tržaških ulicah za baldi, kjer je njihovim zahtevani po pra-socialno državo. Na čelu sprevoda je ho- vicnejšemu in predvsem človeškemu od-dila skupina Senegalcev. V afriškem rit- nosu do priseljencev prisluhnila skupina mu bobnov, ploskanju in poplesovanju sezonskih delavcev iz držav nekdanje Ju-je protestirala proti posegu policije pred goslavije, ki se tam zbirajo, nakar je spre-nekaj dnevi na Ponterošu, kjer so agenti vod obrnil spet proti središču mesta, pregledali le emopolte prodajalce, ne pa Danes napovedujejo avtonomisti nov drugih. Za njimi se je pomikala skupina sprevod, in sicer dijakov, študentov in mladih avtonomistov, sprevod pa so sk- brezposelnih. Manifestirali bodo za so-lenili pristaši Stranke komunistične pre- cialno državo in pravico do dela. Zbrali nove s svojimi rdečimi zastavami. S Trga se bodo ob 9. uri na Trgu Oberdan.
ZA OBČINSKE VOLITVE
V Nabrežini štirje kandidati in že pet list
Volilni urad zapre opoldne
V Nabrežini bo danes opoldne zapadel rok za predložitev kandidatur za novembrske občinske volitve. Do sinoči je občinski volilni urad sprejel pet kandidatnih list za občinski svet, ki podpirajo štiri županske kandidate.
Kandidatne liste so predložili indipenden-tisti »Nord libero« (županski kandidat Pier-paolo Pergolis), Kartel svoboščin (Romano Vlahov), Stranka komunistične prenove (Marino Vocci), Demokratična stranka levice (Marino Vocci) in Lista 2000 (Giorgio Ret). Danes bodo listo predložili Slovenska skupnost, gibanje »Z Voccijem na poti do Oljke«, Severna figa in, kot kaže, tudi gibanje »Italia federale« (Irene Pivetti) in oporečniki »Forza Italia«, ki zavračajo sporazum med Listo za Trst in Berlusconijevo stranko. V brk večinskemu sistemu in neposredni izvolitvi župana bo na volit-
vah torej najbrž sodelovalo kar deset kandidatnih list.
Med kandidati Slovenske skupnosti ni predsednika Zveze neposrednih obdelovalcev Neva Radoviča, za občinski svet pa se ne bo na listi Komunistične prenove potegovala Sonja Sirk, kot je bilo v začetku najavljeno.
Volitve bodo, kot znano, v nedeljo, 16. ter v nedeljo, 30.novembra (morebitni drugi krog). Balotaža bo potrebna, če nihče od kandidatov ne bo v prvem krogu dobil absolutne večine. Volitve bodo samo na nedeljo.
Volilna zakonodaja dopušCa tudi možnost ločenega glasovanja, kar pomeni, da bo lahko volilec glasoval za županskega kandidata in hkrati za kandidata za občinski svet na listi, ki podpira drugega županskega kandidata. V vsakem primeru bo lahko oddal le eno preferenco.
NOVICE
Deželni vrh o varnosti
Na tržaški prefekturi je bil vrh o varnosti v Furlaniji -Julijski krajini, ki so se ga udeležili prefekti iz Pordenona, Vidma, Gorice in Trsta (srečanje je vodil tržaški prefekt Michele De Feis) ter najvišji predstavniki policije, karabinjerjev in finančne straže. Na dnevnem redu je bila varnost na meji, predvsem potem, ko bo kmalu stopil v veljavo Schengenski sporazum. Med drugim so se domenili za sistem, po katerem bodo razširili na vse deželno območje strožje nadzorovanje nelegalnih prestopov meje in prekupčevanja z mamin.
Požar v hotelu
S plameni, ki so izbruhnili v zadnjem nadstropju hotela »Continentale« v Ul. San Nicolo, so gasilci kaj kmalu opravih, vendar so se zatem dalj časa zadržali v poslopju, preverjah so škodo. Gorelo je v manjši sobi, nekakšnem skladišču, kjer hranijo praške in drugo, kar pač uporabljajo pri čiščenju. Hotel so evakui-rali, a med gosti ni prišlo do panike, dim tudi ni poškodoval spodnjih nadstropij, v katere je morda pricurljala le voda, ki so jo uporabili pri gašenju. Dejansko je neuporabno samo zadnje nadstropje: ogenj je sicer načel nekaj tramov na strehi, vendar ni bilo hujšega. Vzrokov požara vCeraj niso še ugotovih.
Oropanka si je opomogla
Zdravstveno stanje 57-letne Vittorie Re David, ki jo je ropar z nožem ranil po vratu, se je precej izboljšalo, z oddelka za urgentno medicino so jo premestili na ustrezno enoto kardiološkega oddelka. Po napadu v trgovini za Čevlje »Da Vicky« v Ul. Felice Venezian jo je namreč obšla slabpst, verjetno je šlo za infarkt. Napadalcu, ki je zbežal s skromno vsoto, pa doslej kljub prizadevanju preiskovalci niso prišli na sled.
Ilegalno fotokopiranje knjig
Finančni stražniki so zaplenili precej fotokopiranih knjig, nekaj strojev, ki so služili za fotokopiranje, računalniške diskete, v katerih so bile memorizirane kar cele knjige, in sodišču prijavili tri osebe pod obtožbo, da so kršile avtorske pravice. Ilegalno fotokopiranje je namreč v polnem razmahu, po mnenju izvedencev s tega področja zadeva 50% šolskih knjig, kar seveda spravlja sektor v krizo. Agenti finančne straže so ugotovili, da se v dveh trgovskih obratih ukvarjajo s to dejavnostjo, pri Čemer so se dobro opremih, na razpolago so imeh sodobno in drago opremo.
OB 250-1ETNICI ROJSTVA
Ulico v Trstu poimenovali
JLm m ■	■
poZigiZoisu
Novembra letos bo minilo 250 let od rojstva barona Žige Zoisa, uspešnega slovenskega podjetnika, industrijca, priznanega naravoslovca in velikega ljubitelja kulture, po katerem je poimenovan tržaški slovenski trgovski tehnični zavod. Ob tej priložnosti je zavodski svet slovenske višje srednje Sole predlagal tržaškemu županu Riccar-du Illyju, naj bi eno od mestnih ulic (ali trg) ob 250-letnici rojstva poimenovali po Žigi Zoisu. Zois se je rodil 23. novembra 1747 prav v Trstu.
»Menimo, da je baron Žiga Zois zaradi svojega življenja, dela in mišljenja velika, ne samo slovenska osebnost, ki si je že pred Četrt tisočletja brez miselnih in kakršnihkoli pregrad prizadeval za mednarodno sodelovanje na trgovskem, znanstvenem in kulturnem področju, človek, ki ni pozabil na svoje korenine in ki se je zavedal pomena, ki ga ima odpiranje do sosedov in spoznavanje drugih evropskih kultur. Lahko rečemo, da je njegov lik danes, v Času evropskih integracij in povezovanja, še kako aktualen,« je zapisano v utemeljitvi predloga.
Na trgovskem tehničnem zavodu se medtem že pripravljajo na slovesno proslavo 250-letnice rojstva barona Žige Zoisa, ki bo 21. novembra v Kulturnem domu v Trstu.
ŠOLSTVO / NAČRT COMENIUS
»Evropske razsežnosti« šole sv. Cirila in Metoda
Tudi letos sodelovanje z irsko in valižansko šolo
Nižja srednja šola sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu bo tudi v letošnjem šolskem letu nadaljevala »svoj« evropski vzgojni načrt »Jezik, kultura, stil življenja« v okviru projekta Socrates in Comenius, ki ga je izdelala Evropska skupnost. Pri načrtu sodelujejo še sovodenjska osnovna šola Petra But-koviča-Domna, irska šola iz Rath Cmila blizu Dublina in valižanska šola iz Chvviloga v severnem VValesu.
Ravnatelji in koordinatorji teh šol so se konec septembra sestali v dvorani Collegge des Ir-landais v Parizu (na sliki) in pripravili okvirni načrt za letošnje šolsko leto. Odločili so se, da bodo poglobili stike
med dijaki in šolami z do izmenjali matematič-dopisovanjem, izdelavo ne naloge in zemljepisne skupnega koledarja, iz- tekste ter bodo preučeva-virnih razglednic in roč- li jezikovne in komu-nih del, poleg tega si bo- nikacijske spretnosti.
Sole bodo tudi pripravile priročnik z osnovnimi jezikovnimi strukturami in funkcijami, razgovori, stripi, slikovnimi slovarčki v šestih jezikih, katere bodo spremljali audiokaseta in videokaseta.
Na pariškem sestanku so se domenili tudi, da bosta svetoivanska šola in oddelek na Katinari gostila dijake irske šole iz bližine Dublina, zatem pa jim bodo naši dijaki vrnili obisk na Irskem.
Tudi letos bodo torej na svetoivanski nižji srednji šoli obogatili tradicionalne šolske vzgojne dejavnosti s kopico stikov z irsko in valižansko šolo, ki zadobivajo iz leta v leto vse širše evropske razsežnosti.
RAZSTAVA / NA POMORSKI POSTAJI
SLOVENSKI KLUB / TORKOV VEČER
ERA o znanstveni raziskavi
Sodelovanje tudi iz Slovenije - Ogled (še zlasti za šole) do 3. 11.
GM in njeni problemi
Na prihodnjem torkovem klubskem večeru bo govora o Glasbeni matici in možnostih za njen razvoj. Položaj te pomembne kulturne ustanove bodo orisali predsednik upravnega sveta dr. Drago Stoka, ravnatelj prof. Bogdan Kralj in elan učnega kolegija prof. Ravel Kodrič. Pomemben dejavnik naj bi bili še udeleženci, predstavniki tistih, ki cenijo glasbeno dejavnost in se zavedajo pomena, ki ga lahko ima glasba pri kulturni rasti posameznika in skupnosti.
Glasbena matica je trenutno zelo razvejano zasnovana: ob pedagoški je uspešna še zborovska in orkestralna dejavnost, s čim bogatejšo koncertno sezono pa naj bi se obogatili vsi. Letošnji začetek z gostovanjem zbora Capella M. Glinka je bil zelo per-stižen in uspešen, obenem pa je opozoril na potrebo po iskanju novih prijemov, ki naj bi omogočili ustanovi, da prebrodi hudo finančno stisko. Vse načrte pogojuje namreč de-
nar, kajti brez osnovnih denarnih sredstev je delovanje nemogoče. Današnje stanje nas sili k globokemu razmisleku o bodočnosti, ki si jo je treba zamisliti glede na dejanske sposobnosti naše družbe. Preživeti ali živeti v polnosti in kvalitetno, ni vseeno. Razprave o teh problemih niso zanemarljive, zanimivo pa bo slišati, kaj o tem menijo udeleženci večera v torek, 21. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani.
BK
SODELOVANJE
Vrsta pobud na šoli Nordio
Na italijanskem likovnem zavodu Nordio bodo izvedli v letošnjem šolskem letu vrsto mednarodnih vzgojnih pobud. Zavod bo v prvi vrsti nadaljeval sodelovanje z umetnostnim licejem iz Ziiricha v Švici. V tem okviru obiskuje letos 5. razred tržaške šole švicarski dijak nemškega porekla Valentin Annen. V Trstu bo ostal prvo štirime-sečje, v tem času bo obogatil znanje italijanskega jezika in kulture in tako prispeval k zbliževanju obeh šol. Čez nekaj dni se mu bodo pridružili dijaki enega od razredov zuriške šole, ki bodo v Trstu pripravili videofilm o dmžbeno-kultur-nih značilnostih Trsta, pri čemer jim bodo seveda priskočili na pomoč prav dijaki in docenti zavoda Nordio.
V četrtem razredu sledi pouku novozelandska dijakinja Sarah Blenkin-spop, ki se je odločila, da bo preživela v Trstu celo šolsko leto. Na šoli bodo njeno prisotnost izkoristili za spoznavanje kulture in življenja v njeni daljni deželi.
Ta mesec bosta obiskala zavod Nordio tudi profesorja angleške likovne akademije Bamsley College blizu Manchestra.
Med obiskom naj bi se domenili zaizmenjavo razredov med obema šolama, da bi skupno izdelali primerjalno študijo o Trstu in Manchestru, v kateri naj bi primerjali predvsem arhitekturi in urbanističnemu razvoju obeh mest ob morju.
S predavanjem znane astronomke Margherite Hack o planetih v drugih sončnih sistemih se je včeraj dopoldne pričela četrta ERA, tržaška razstava znanstvene raziskave. Gre za prireditev, ki je vsaki dve leti na tržaški Pomorski postaji, in na kateri predstavljajo dosežke najsodobnejše raziskave na področjih astronomije, biologije, fizike, geologije, informatike in robotike. Razstava bo na ogled do 3. novembra, ob sami razstavi pa se bo odvila vrsta pobud in predavanj, ki so pretežno namenjena šolski mladini: doslej so zabeležili že več kot tisoč vpisanih dijakov.
Pri razstavi ERA sodelujejo številne tukajšnje znanstvene ustanove, od Centra za teoretsko fiziko pri Miramaru do Raziskovalnega območja pri Pa-dričah, pa tudi univerze iz Trsta, Ljubljane, Gradca, Celovca, Pecsa, Milana in Bologne, Inštitut Jožef Stefan ter zavoda za biološke in kemijske raz-sikave iz Ljubljane ter druge organizacije.
Poleg razstavnih sten-dov, v katerih so na ogled raznovrstna pričevanja in
prikazi dosežkov sodobne znanosti, so v sodelovanju s Cappello under-ground priredili ciklus filmov na temo odnosov človeka s stroji, ki se bo odvijal v gledališču Miela od 30. oktobra do 2. novembra; v sodelovanju s tržaškim Videolandgames pa bodo na ogled najsodobnejše videoigre, mul-timedialni programi in simulacije virtualne resničnosti.
Danes bo ob 9. uri predavanje Alessandra Pa-scolinija, člana vsedržavnega zavoda za jedrsko fiziko, o znanosti kot totemu 20. stoletja, ob 11. uri bo Roberto Stalio, predstavnik Centra za sodobno vesoljsko optiko, govoril o italijanskem teleskopu na space shuttlu, v ponedeljek pa bo od 11. uri zastopnica tržaškega Raziskovalnega območja Francesca Tosoni predavala o možnostih zaposlitve na znanstvenem področju.
Sole, ki bi se rade udeležile predavanj ali si ogledale razstavo (po znižani vstopni ceni: 5 tisoč namesto 10 tisoč lir) naj se javijo tajništvu organizacije (tel. 398975 in 398998).
LA CONTRADA / ANTONIO FRENO
Uspeh narečne predstave
Prvo letošnje srečanje med občinstvom in ansamblom gledališča La Contrada, ki je bilo v četrtek pozno popoldne, je privabilo v salon krožka zavarovalnice Assicura-zioni Generali pravo
množico ljudi, da so morali nekaj dodatnih stolov privleči v dvorano tudi z bližnje terase. Sicer pa to ni nič čudnega, saj La Contrada skrbno neguje odnose s svojimi gledalci.
Na včerajšnjem sreča-
Delovna akcija openske srenje
Ker je okolica pokopališča na Opčinah trenutno zelo zanemarjena, je Openska srenja povabila vsa openska slovenska in italijanska kulturna in športna društva ter ostale organizacije, vključno skavte in tabornike, vzhodnokraški rajonski svet in Odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, da bi v sodelovanju z osebjem občinskih služb (te so že na delu z motornimi ročnimi kosilnicami) izvedli čiščenje dostopov in okoliških površin. Bliža se Dan mrtvih in prav je, da se tudi neposredna okolica pokopališča predstavi na najboljši način.
Prostovoljna akcija bo potekala jutri, 19. oktobra od 9. do 13. ure. V primeru slabega vremena (močnega dežja) se akcija prenese na naslednjo nedeljo, tj. 26. oktobra.
Udeleženci naj pridejo primerno opremljeni z rokavicami in orodjem. Prisrčno vabljeni!
nju so se predstavili igralci in ostali sodelavci narečne predstave Antonio Freno, s katero se je začela letošnja sezona, še prej pa je Marina Cattamzza, docentka na tržaški univerzi, splošneje uokvirila stanje mestnega in zlasti capinskega proletariata, v katerem se giblje naslovni junak dela. O delu za gledališko predstavo so spregovorili avtor in režiser Francesco Macedonio in Livio Ceccheliri, ki je s filološko skrbjo izbral pesmi in glasbo za zvočno kuliso. Na srečanju, ki ga je vodil Paolo Quazzolo, so seveda spregovorili tudi nastopajoči, od Orazia Bobbia, ki natopa v vlogi glavnega junaka, morilca Antonia Frena in ki se je zavzeto postavil v bran kulturne vloge svojega gledališča v Trstu in v deželi, Ariella Reggio, ki nastopa v vlogi prodajalke cvetja Gigete, in drugi.	(bov)
SKRBSTVO / ODBORNICA POROPAT
Jasli: premalo mesi, da bi zadostili vsem prošnjam
Tržaška občina si prizadeva, da bi izboljšala službo otroških jasli. V zadnjih letih je podrobno analizirala temeljne potrebe staršev, ki vpisujejo svoje otroke v jasli, in izdelala celovit načrt, da bi ugodila njihovim željam. Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila tržaška občinska odbornica za vzgojo Maria Teresa Poropat.
Tržaška občina upravlja osem otroških jasli s skupno zmogljivosto 386 mest, ki so zaradi res velikega povpraševanja vsa zasedena. Med temi je tudi slovenska sekcija jasli v Ul. Veronese pri Sv. Jakobu, kjer obiskuje jasli 15 otrok, to je toliko, kolikor je razpoložljivih mest.
Tržaška občina je letos sklenila konvenciji z ja-slima Arca in S. Giuseppe za dodatnih 37 mest. S tem je bilo mogoče zadostiti 65 odstotkom vseh prošenj, občina pa
računa, da ji bo v pri' hodnjem triletju uspelo kriti vse potrebe staršev. Prav zaradi velikega povpraševanja se je namreč občina odločila, da bo zgradila nove otroške jasli, ki naj bi jih odprli že prihodnje leto.
Odbornica Bassa Poropat je spregovorila tudi o plačevanju prispevka staršev za jasli. Podčrtala je, da so ti prispevk1 med najnižjimi v deželi’ to pa zato, ker plačajo starši obvezno 60 odstotkov predvidene vsote, preostalih 40 odstotkov pa na podlag1 prisotnosti otrok v jaslih' Tak način plačevanja j® pravičen, saj so otroci d treh let starosti večkra odsotni zaradi bolezni; Bassa Poropat je tudi najavila ustanovitev up ravnega odbora koris nikov jasli, da bi b1 1 starši aktivnejše soud0^ leženi pri vzgojnih d javnostih v posamezni predšolskih strukturah'
KD ROVTE-KOLONKOVEC
ul. Monte Semio 27 vabi na
PRAZNOVANJE 20-LETNICE DELOVANJA
DANES, 18. oktobra
ob 16. uri nastop učencev osnovnih šol G. Rodari in F. Milčinski; sledi predstavitev knjige Neve Lukeš, zabava s Tonco in Vančo ter nastop Neve Cergol (harmonika).
JUTRI, 19. oktobra
ob 17. uri krajši govor Sergia Zampierija in Alenke Castella-ni, sledi nastop ženske pevske skupine »Stu ledi« - umetniški vodja Tatjana Blokar ter MoPZ »F. Venturini« ki ga vodi Ivan Tavčar
VČERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
18.	oktobra 1997
LUKA
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 18.10 - Dolžina dneva 10.41 - Luna vzide ob 20.37 in zatone ob 9.56
Jutri, NEDELJA,
19.	oktobra 1997
ETBIN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1028 mb narašča, veter vzhodnik 23,8 km na uro, vlaga 69-odstot-na, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Chiara Fontanella, Ivan Pelizon, Carlotta Michelutti, Nicholas Mavridis, Angela Della Porta.
UMRLI SO: 80-letna Te-resa Scognamiglio, 80-letni Francesco Felc, 83-letna Severina Mongiat, 86-letna Ve-ronica Locatelli, 84-letna Antonija Petaros, 74-letna Cecilia Scrigni, 60-letni Erneste Demarchi, 75-letni Francesco Ollipitsch.
OKLICI: uradnik Sandro Metlika in uradnica Giorgia Pizzol, podčastnik bojne mornarice Gianluca Di Ste-fano in vzgojiteljica Valentina Colella, uradnik Andrea Mastrangelo in uradnica Lorena Melucci, finančni stražnik Giovanni Novelli in univerzitetna študentka Seba-stiana Litrico, delavec Sergio Pecorari in gospodinja Morena Braico, predstavnik Gu-ven Gurbuz in gospodinja Manuela Veljak, delavec Danilo Venturini in prodajalka Sandra Battiston, mesar Maurizio Battistutta in prodajalka Patrizia Felluga, uradnik Giuseppe Masala in gospodinja Serenella Fiegl, uradnik Gianluca Colocci in uradnica Luciana De Mori, podjetnik Antonio Delconte in uradnica Isabella Rusin.
I :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 13. oktobra, do SOBOTE, 18. oktobra 1997
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj - Ul. dei Soncini 179 (tel. 816296).
Bazovica (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Trg Liberta 6, Skedenj -Ul. dei Soncini 179, Istrska ulica 18.
Bazovica (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 18 (tel. 7606477).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. me, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. me in praznična od 8. do 20. me.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 15.30, 17.40,
19.50,	22.15 »Soldata Jane«, r. Ridley Scott, i. Demi Moore.
EKCELSIOR AZZURRA -
16.15,	19.00, 21.45 »Con-tact«, r. Robert Zemeckis, i. Jodie Poster.
EKCELSIOR - 15.00, 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Fuochi d’artificio«, r. L. Pieraccioni.
AMBASCIATORI -15.20,
17.00,	18.45, 20.30, 22.15,
24.00	»MIB Men in Black«, r. Števen Spielberg, i. Tommy Lee Jones, Will Smith.
NAZIONALE 1-15.30 »L’incantesimo del lago H«;
17.00.	19.30, 22.00, 0.15 »Fa-ce off - Due facce di un assas-sino«, i. John Travolta, Nicholas Gage.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Complice la notte«, i. Na-stassja Kinski, Wesley Sni-pes.
NAZIONALE 3 - 15.45,
17.50,	20.00,22.15, 0.15 »Air Force One«, i. Harrison Ford.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Mrs. Dalloway«, i. Vanessa Redgrave.
MIGNON - 15.45, 18.00,
20.15,	22.30 »Lolita«, i. Je-remy Irons, Melanie Griffith, prepovedan mladini pod 14. letom.
CAPITOL - 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »II mondo per-duto - Jurassic Park 2«, r. Števen Spielberg, i. Jeff Gold-blum.
ALCJONE - 18.00, 20.00,
22.00	»Ovosodo«, r. Paolo Virzi.
M PRIREDITVE
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi danes, 18. oktobra, ob 18.30, na večer z naslovom HONG KONG - MESTO KONTRASTOV. S pomočjo diapozitivov ga bo predstavil Fabrizio Polojaz. Vabljeni vsi mladi!
SKD TABOR OPČINE -jutri, 19. oktobra, ob 17. mi bo gostovala v Prosvetnem domu gledališka skupina KUD Domovina iz Ospa s komedijo Franja Frančiča »Od vrat do vrat«. Režija Katja Pegan. Kdor si želi prijetne zabave in osveščenega razvedrila, naj ne zamudi priložnosti.
SLOVENSKA GLASBENA SOLA - Koncertna pobuda Rojan vabi na prvo jesensko glasbeno srečanje mladih v Rojanu, jutri, 19. oktobra, ob 18. mi, v Marijinem domu - ul. Cordaroli 29, Rojan. Nastopili bodo: violinistka Raffaella Petronio, harmonikar Adam Selj, pianistka Mojca Barbič, pevki Tinkara Kovač in Martina Feri ter kitarist Pavel Bembi. Vstop prost.
GLASBENA MATICA TRST - Kogojevi dnevi ’97 -V petek, 24. oktobra 1997, ob
20.30,	v Kulturnem domu v Trstu: Komorni orkesterPRO ARTE, dirigentka Nada Ma-toševič, solisti: Vasilij Mlej-'nikov in Anja Bukovec - violini, Dušan Bavdek - čemba-
9------SKD CEROVLJE-MAVHINJE
H--------------prireja jutri, 19. oktobra
Bfl JESENSKI POHOD
NA GRMADO IN OKOLICO
Odhod bo od 9. do 10.30 izpod Kohišča pri Cerovljah
Delovali bosta okrepčevalni točki
Poskrbljeno bo za topel obrok im pijačo
Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave!
lo. Na sporedu: Merku, jGo-recki, Šostakovič (izven abonmaja).
KD LIPA iz Bazovice vabi v soboto, 25. t. m„ ob 20.30 v Bazovski dom na predstavitev knjige Marte Košuta »Tržaška noša in njena vezenina«. Sodeluje MePZ Lipa. Vabljeni!
^ OBVESTILA
40-LETNIKI dolinske občine, bodo priredili skupno praznovanje. Kdor se želi srečanja udeležiti, naj se zglasi v Zadružni gostilni v Dolini najkasneje danes, 18. trn., (tel. 227076 - ob sredah zaprto).
KD VESNA vabi otroke od 4. do 10. leta starosti, da pristopijo k novoustanovljenemu otroškemu pevskemu zboru. Prva vaja bo danes, 18. oktobra, ob 10.30, v prostorih osnovne šole Alberta Sirka v Križu.
KD LONJER-KATINARA
sporoča, da slikarski ex-tem-pore za otroke danes, 18. t. m. odpade.
RMV - DRUŽINA STR-
MEGA BREGA obvešča, da bo danes, 18. t. m., od 15.00 do 16.30 sestanek za srednješolce in od 16.30 do 18. ure za osnovnošolce v prostorih Roda v dolinski občinski telovadnici. Vabljeni!
OPENSKA SRENJA vabi člane raznih vaških društev in organizacij, da se v čim večjem številu udeležijo čiščenja dostopov na pokopališče in bližnjih površin jutri, 19. oktobra, ob 9. mi ob lepem vremenu. Vsi udeleženci naj pridejo primerno opremljeni (rokavice, orodje...).
V CERKVICI SV. LOVRENCA na Jezeru bo jutri, 19. oktobra, svečanost ob blagoslovitvi novega zvona. Ob 15. uri bo sv. mašo daroval tržaški škof Ravignani. Sledila bo družabnost pred cerkvijo z nastopom MePZ Slove-nec-Slavec. Vljdno vabljeni!
ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MACKOLJ vabi na misijonsko prireditev, ki bo jutri, 19. oktobra ob 16. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Pater Miha Vouk bo govoril o slovenskih misijonarjih. Nastopil bo mešani zbor »Mačkolje«. Sledil bo bogat srečelov v korist misijonov. Pred prireditvijo, ob 15.30, bo molitveno srečanje v domači cerkvi.
FRIZERSKI SALON »CECILIA« - Boljunec prireja jutri, 19. t. m., ob 18. uri v kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu II. defile frizur »New look« z vsemi novostmi za jesen in zimo 97/98. Na sporedu bo tudi ples, glasba in še marsikaj... Vljudno vabljeni! Izkupiček večera bo namenjen nakupu hišice za otroški vrtec v Boljuncu.
GODBENO DRUŠTVO V. PARMA, Trebče, vabi na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 20. t. m., v prostorih Ljudskega doma. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu gostuje v ponedeljek, 20. oktobra, prof. Otmarja Crnilo-garja, duhovnika, vzgojitelja in prevajalca Sv. pisma. Predstavil ga bo Jurij Paljk. Začetek ob 20.30.
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUS ARSKE-GA PREMOŽENJA PROSEK obvešča vse upravičence, da na sedežu odbora lahko predložijo prošnje za odvažanje že posekanih borovih dreves, od 19. do 20. me, do vključno 20. oktobra 1997. Odbor sprejema tudi prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah.
KD LONJER-KATINARA
vabi na ogled predstave »Kaj bi bilo sonce brez ljudi« skupine Metronom iz Doline, ki bo v torek, 21. t. m., ob 20. mi v Lonjerju. Vabljeni!
SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 21. t. m., ob
20.30	v Gregorčičevi dvorani (ul. S. Francesco 20) večer na temo GLASBENA MATICA: KAKŠEN RAZVOJ? Govorili bodo dr. Drago Stoka, prof. Bogdan Kralj in prof. Ravel Kodrič.
SKD VIGRED prireja tudi letos tečaj vezenja (stikanja) vsak torek od 17. do 19. me v društvenih prostorih v Sem-polaju. Prvo srečanje bo v torek 21. oktoba.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja plesni tečaj. Za informacije in vpisnino, pridite v ponedeljek, 20. ali v torek, 21. t. m., od 20. do 21. me v društvene prostore gledališča F.
Prpčpppn
KRD DOM BRISCIKI vabi svoje člane na obisk Briškov-ske jame po prenovljeni poti v soboto, 25. oktobra 1997. Zbirališče pred jamo ob 16. uri. Obvezna prijava na tel. št. 327465 od 16. do 18. me. Toplo vabljeni!
SK BRDINA organizira »7. Kraški suhi slalom« in »Memorial Aldo Rebula« v nedeljo, 26. oktobra, v Re-pnu, pri nogometnem igrišču s pričetkom v 10. uri. Vpisovanje bo v petek, 24. oktobra, na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah od 19. d 21. me.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca pripravlja tečaj šivanja domače - brske ženske noše. Zainteresirane domačinke vabimo na prvo srečanje v ponedeljek, 9. novembra, ob 21. uri v društvenih prostorih gledališča France Prešeren.
MPZ VESNA iz Križa je
pričel novo sezono. Dosedanji pevci so se že zbrali in začeli z delom. Njihovo navdušenje pa bi bilo večje, če bi se jim pridružili novi pevci, mlajši in starejši. Vsi kriški fantje so zato toplo vabljeni, da se pridružijo zbom.
SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča, da se bo na stadionu 1. maj pričel tečaj gibanja z glasbo namenjen otrokom 3., 4. in 5. razreda osnovne šole. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih, od 17. do 18. me. Za vse dodatne informacije in vpisovanja telef. v urad na št. 51377.
SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča, da se bo na Stadionu 1. maj pričel tečaj aerobike namenjen vsem dijakom srednjih šol. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih, od 18. do 19. me. Za vse dodatne informacije in vpisovanja telef. v urad na št. 51377.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letne nagrade »dr. Frane Tončič«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1995/96. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1997 Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ulica Sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo ocenjevala komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor sklada, nakar bo februarja prihodnjega leta sledila nagraditev.
Slavljenca
Laura in Andrej!
Danes pluje vajina barka točno 50 let...
Da bi vama bilo morje Se naprej naklonjeno in da bi se vajino potovanje nadaljevalo v sreči, zdravju in ljubezni vama voščijo
Alenka, Vojko, Tjaša, Goran in Roberta
SK DEVIN priredi novoletno zimovanje v smučarskem centru Falcade, z možnostjo smučanja na S. Pellegrinu, od 26. decembra do 1. januarja in od 1. do 6. januarja. Informacije na tajniški tel. 2916004 do 4. novembra.
HOCES POSTATI TABORNIK, živeti v naravi in se zabavati v družbi? DRUŽINA JADRANSKIH DELFINOV te vabi, da se ji pridružiš na sestankih, ki bodo vsako soboto ob 15. mi na stadionu 1. Maj. Vabimo osnovnošolce, srednješolce in višješolce!
OBČINA REPENTABOR obvešča, da bo steklo popisovanje psov za vpis v deželni anagrafski seznam psov, ki ga predvideva d. z. 39/90. Živinozdravnik podjetja za zdravstvene storitve bo popisoval pse v mesecu oktobru t. 1. ob torkih in četrtkih od 11. do 12. me pred občinskim sedežem, kamor naj v omenjenem obdobju lastniki pripeljejo pse.
SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba ob ponedeljkih od 20. do 21. me.
SKUPINA SHOVV CHANCE vabi vsa dekleta in fante na MODERNI PLES. Poleg tega prireja plesna skupina tudi tečaj modernega plesa za osnovnošolce in srednješolce ter skupno plesno telovadbo za starše in otroke. Vse se bo odvijalo v telovadnici CEO v Sesljanu. Za podrobnejše informacije in vpisovanja lahko telefonirate na št. 362732 od 12. do 14. me ali na št. 299772 od 10. do 16. ure.
SK BRDINA prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, in na tel. št. 212859 in 299573.
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA - tretji steg, vabi v svoje vrste nove člane iz miljske in dolinske občine. Otroci od sedmega do desetega leta starosti se lahko javijo na tel. št. 231028, otroci od desetega do trinajstega leta pa na tel. št. 228422 (v večernih urah).
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je na sedežu Sklada na razpolago logopedinja. Tel. 212289.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Tel. 212289.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na št. 212289 v dopoldanskem času.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR VIGRED obvešča, da bodo pevske vaje ob ponedeljkih, v društvenih prostorih v Sempolaju za otroke od 4. do 8. leta, od 16. ure do 16.45, za večje, do 14. leta, od 16.30 do
17.30.
TAMBURASKI ANSAMBEL »France Prešeren« iz Boljunca prireja tečaj mandoline za začetnike z diplomiranim profesorjem. Za informacije telefonirati od 17.00 do
20.00	ure na tel. 228781 (Pavel).
H ČESTITKE
Malemu Henriku se je pridružila sestrica VERA. Ob veselem dogodku se s Henrikom, Tatjano in Ales-sandrom veselimo tudi mi: Loredana, Milena, Silva, Nini in Danilo.
Tatjano, Alessandra in Henrika je osrečilo rojstvo male VERE. Srečnima staršema čestitamo, mali VERI pa želimo veliko sreče v življenju - teta Loredana, no-na, nono ter nona in nono bis.
Danes praznujeta pri Banih 50. obletnico poroke LAURA in ANDREJ RE-NAR. Se mnogo skupnih let jima voščita Marica in Stanko.
s_________________IZLETI
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU IN KMEČKA ZVEZA organizirata tradicionalni izlet oljkarjev, v dneh 22. in 23. oktobra '97, v okolici jezera Garda. Na razpolago je še nekaj mest. Za vse informacije pokličite Kmetijsko zadrugo, tel. 8990111 ali Kmečko zvezo, tel. 638213.
KD VESNA priredi v nedeljo, 26. oktobra, izlet v Benečijo. Ogledali si bomo Landarsko jamo in obiskali praznik kostanjev na Cmem vrhu. Za kosilo bo poskrbljeno v eni od gostiln, ki sodelujejo pri pobudi »Vabilo na kosilo«. Odhod z osebnimi avtomobili izpred Lampare ob 9. uri. Rezervacije za kosilo sprejema do torka, 21. t. m., Niko Sirk - tel. 220130.
3 SOLSKE VESTI
OSNOVNA SOLA F. MILČINSKI KATINARA
prireja pod pokroviteljstvom Ljudske univerze tečaj slovenščine za odrasle. Lekcije se bodo vršile v šolskih prostorih enkrat tedensko. Interesenti naj se javijo na šolo, tel. 910302, ali gospe Giulia-ni Gerdol, tel. 912063.
URAD SINDIKATA SLO-
VENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
V	PREBENEGU prodam večjo novejšo dvonadstropno hišo z malim vrtom, garažo ter parkirnim prostorom. Tel. 040/228100 ali 232404.
PRODAM Ford Sierra, 2000 SW, letnik ’88, po zelo ugodni ceni. Tel. 040/2176855 od 19.30 do
20.30.
KMETIJSKA ZADRUGA
v Trstu se priporoča za obisk, ker ima na razpolago vse za kmetijstvo in vrtičkarstvo. V tem obdobju so vam na izbiro krizanteme vseh vrst in barv po zelo ugodnih cenah.
DOMAČO REPO za kisanje prodam. Tel. (0481) 21517.
PRODAM skoraj novo sobno kolo (ciclette). Telefonirati od 12.30 do 13.30 na št. 327250.
V	DOLINI dajemo v najem pritlične prostore primerne za urad. Tel. 228519, od 13. do 14.30.
DTTZG »ŽIGE ZOISA« vabi bivše dijake, ki bi hoteli sodelovati na proslavi ob 250. obletnici rojstva Žige Zoisa, ki bo dne 21. novembra v Kulturnem domu v Trstu, da to sporočijo na Zavod do vključno 22. t. m. (tel. 567144 - 54356).
MED OPČINAMI IN BAZOVICO vzamemo v najem poslovni prostor, pritličje, lahko tudi samo skladišče, od 80 do 100 kv. m. Tel. 040/811053,
GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. 772155.
SUPLENTKA nudi pomoč pri pisanju domačih nalog ali kot otroška varuška. Tel. 8327105 ob uri obedov.
NUDIM POMOČ pri oskrbi in negi starejših oseb. Tel. 226480.
PRODAM kosilnico BCS, Široko 110 cm. Tel. 040/410628 v jutranjih urah.
NUJNO IŠČEMO dva pomočnika za prenos pohištva (za določen čas). Tel. 040-575145 ali 350150.
SKORAJ NOV Opel Corsa 1400,16 ventilov, spori, bele barve (december ’96), centraliziran, air bag, klimatizacija, servovolan, električna okna,
17.000	prodam zaradi selitve. Cena po dogovoru. Tel. po 20.30 na št. 0338-382242.
PRI BIBCU v Križu je odprto v četrtkih, petkih in sobotah. Tel. 220722.
KMEČKI TURIZIEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
PRI KOVAČEVIH v Doberdobu imajo spet odprto in kakor vedno nudijo samo lastno proizvodnjo. Zaprto imajo samo ob sredah. Tel. 0481/78125.
OSMICO je odprl Miro Žigon - Zgonik 36.
OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden, Samator-ca 17.
OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino.
OSMICO ima Romano Škabar, Veliki Repen, 91.
PRISPEVKI
V	spomin na Alojzijo Pan-gos daruje učno in neučno osebje liceja France Prešeren
280.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na mamo Zoro Verginella darujeta sinova Marko z družino in Luciano
100.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Ane Savi darujeta Malka in Irene 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V spomin na Ido Trampuž daruje Mara Verša
25.000	lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob
gospe Viktorije Krapež daruje družina Mavec 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob gospe Viktorije Krapež daruje družina Dušan Obersnel
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Zmaga Lorenzi daruje v spomin na Ido Gerlanc 30.000 lir in na Silvo Kodrič Raztresen 30.000 lir za SK Kras - NTO.
t
Dne 15. oktobra nas je nepričakovano zapustil nas ljubljeni mož, tatko in nono
Zdravko Škabar
Pogreb bo v ponedeljek, 20. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v opensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, hči Majda z možem Radom, vnukinja Marlena z Erikom, sestre Ernesta, Marija, Silvestra in Lidija, svakinji Verica in Sabina z družinami ter ostalo sorodstvo
Bane, Opčine, Trst, Briščiki, Trebče, Repen, 18. oktobra 1997
Ob smrti prerano umrlega Giuseppeja An-gelinija izreka družini Gabrovec iskreno sožalje
SD Grmada
ALEKSI JERCOG / OBJAVA DIPLOMSKE NALOGE
Izvirna študija o harmoniki
Knjigo je izdala založba Phisa
In tudi diplomska Študija lahko postane knjiga. Tako nekako prihaja na knjižne police poblikacija Aleksija Jer-coga, Sestindvajsetletnika, doma iz Mackolj, ki že dalj Časa ljubimka s tisto šarmantno, impulzivno, prevzetno sopotnico človeškega razvoja, ki ji pravimo glasba. 2e dalj Časa, ker se Aleksi neprestano obrača na izraznost glasbene govorice in vznemirjeno brska po njenih skrivnostih. Z oddajami na radiu, z nastopi ob klaviaturah, s skupino Free way in ne nazadnje z raziskovanjem.
V neskončno dno glasbenih raziskav se je začel spuščati nekje junija ’95, opremljen z večletnim spoznavanjem harmonike pri Glasbeni matici in dokončanim študijem na muzikološki smeri tržaške univerze. Takrat je ciljal na tezo. Na posebno originalno disertacijo o organologiji harmonike. Takrat Se ni ciljal na knjigo. Na svoj knjižni prvenec, ki bi, sicer že kot diplomska naloga, pripomogel k doslej borno skromnemu razvoju italijanske publicistike namenjene harmoniki. Iz predelane teze je po enem letu nastala poglobljena študija. V Italiji dejansko ne obstaja zakoreninjena tradicija harmonike v klasični glasbi (kot se to dogaja predvsem od šestdesetih let dalje v Skandinaviji, Rusiji, Nemčiji, Franciji -to je tudi razlog zaradi katerega je moral Aleksi segati predvsem po tujih bibliografskih virih). In v Italiji, kjer je bila harmonika vedno postavljena ha raven ljudskega inštrumenta, se niso nikdar ozirali za izročilo evropskih harmonikarskih glasbenih šol. Od tod torej tudi zanimanje založnika (založba Phisa, ki se pretežno ukvarja s publikacijami namenjenimi harmonikarskemu študiju in izvajanju) za originalno raziskavo, ki je terjala veliko dela »na terenu«, predvsem v pokrajini Ancona, središču italijanske harmonikarske industrije in Castelfidardu, kjer deluje danes 25 tvrdk proizvajalcev harmonik. V tem kraju je bil Aleksiju v veliko pomoC mednarodni harmonikarski muzej s prikazom modelov harmonike od prvih poskusov do današnjih dni, kjer je izjemoma prižgal luc v sicer še nedostopnem arhivu in začel iskati. In dolgo je iskal. Po arhivu, po knjigah izposojenih od tujih univerz (pregledal je sto specifičnih tekstov v harmonikah in sto tekstov o splošnem zgodovinskem pregledu inštrumenta) in z osebnimi, še posebno zanimivimi
intervjuji harmonikarskim izvedencem mednarodnega značaja. Kaj je iskal? Najprej seveda zgodovinski razvoj harmonike, ki je v Italiji predstavljen površno in pravzaprav kot tudi drugod s patriotiskim naglasom. In edina verodostojna podatka segata v leto 1822, ko je nemški obrtnik, kot izhaja iz družinskih pisem Buschmannovih, izdelal prototip »Handaoline« in konkretnejše v leto 1828, ko je na Dunaju Cyrill De-mian patentiral z Acordionom. Tako se je mladi Jercog spustil prek analize tekstov in notnih zapisov še v svet originalne glasbe namenjene harmoniki. Takrat je knjigo dokončno razdelil na tri poglavja in s »Klasifikacijo harmonik« glede na vrsto in model, z
»Zgradbo klasične harmonike«, tiste, ki jo poučujejo na konservatoriju in s katero koncertirajo, z osrednjim delom »Zgodovino harmonike in njene literature« postal publicist. Knjigo ob tem bogati Se izbor slik in tabel, absolutno novost pa predstavlja enciklopedična imenska ureditev prek 360 biografic-nih shed citiranih skladateljev.
Torej, novo specifično besedilo, namenjeno predvsem študentom in ljubiteljem harmonike, predstavljeno v drugačni, netradicionalni luči. In o vsem tem se bomo lahko neposredno pogovorili z mladim avtorjem v sredo, 21. t.m., v Tržaški knjigami ob 18. uri. Jpč
KNJIŽEVNOST / DVE NAGRADI
Alojzu Rebuli izročili nagradi Acerbi in Sena
A/o slovesnosti prisotna tudi prevajalka Diomira Fabjan-Bajc
Prejšnjo soboto so v Castel Goffredo pri Mantovi podelili tržaškemu pisatelju Alojzu Rebuli mednarodno prestižno nagrado Acerbi. Prav istega dne so Rebuli podelili nagrado Serra v Madridu, vendar v odsotnosti, saj je bil avtor zmagovitega romana V Si-bilinem vetru prisoten prav v Castel Goffredu. Številni elani žirije so že konec julija izbrali zmagovalca med tremi slovenskimi knjigami v italijanskem prevodu. Rebula je prejel 37 glasov, Dušan JelinCiC za roman Le notti.stellate - Zvezdnate noCi 34 glasov, Boris Pangerc za povest L’albero del maj - Majenca pa 14 glasov. Takrat je bil pesnik Ciril Zlobec nagrajen za življensko delo.
Na sobotni slovesnosti, ki je zaključilo štiridnevno Rebulovo bivanje v okolici Mantove, kjer je predaval povprečno dvakrat na dan, sta bila prisotna tudi prevajalka romana V Sibilinem vetru Diomira Fabjan -Bajc in drugouvrščeni Dušan JelinCiC. Prvo nagrado Acerbi si je leta 1993 prislužil nigerijski nobelovec Wole Sojinka, druga je sla na Finsko, tretja v Brazilijo, Četrto si je prislužila avstrijska pisateljica Marianne Gmber, peto si je, kot rečeno, priboril tržaški pisatelj Alojz Rebula, drago leto pa bodo z Acerbijem nagradili ruskega književnika. Kot vselej, bo finaliste izbrala posebna strokovna komisija, odločitev pa bo padla julija.
S Pevcem jazza konec Dnevov nemega filma
Šestega oktobra pred natančno 70. leti je predvajanje filma Pevec jazza - The Jazz Singer (1927) Alena Croslanda napovedalo konec obdobja nemega filma in hkrati rešilo podjetje VVarner propada. Se isti dan, ko se je film odvrtel na ameriških platnih in je govor igralcev dobil prvič glas, se je rodila ideja o izgubljenem raju, o zatonu tiste estetike filma namreč, ki je zagledala luC sveta le tri desetletja prej in je računala na fotogenijo, na plastičnost in na ritem ka-
drov. Prvi zvočni film, kot se je zapisal v zgodovino filma, pa je v resnici še nem in uporablja mednapise, ima
s cimo en govorni prizor s sinhronim zvokom in nekaj pevskih prizorov posnetih z uporabo play-becka, pri katerih igralec simulira z odpiranjem ust, da poje. Kakorkoli že, kocka je
padla. V trenutku, ko je Pevec jazza Jackie Rabi-novic, židovskega rodu, v Croslandovem melodramatičnem filmu zapel, so se zaCele množiti apokaliptične prerokbe o smrti filmske umetnosti in pa poglavja v strokovni literaturi na raCun primata slik nad zvokom, ki še danes trdi, da je film najprej in predvsem slika in da je zvok dodatek in dopolnilo sliki. Film je leta 1927 odkril nov zaklad - glas in hkrati novo suženjstvo: množice kasnejših filmov brez odlik so
služile le ekshibicijam sopranov in tenorjev v grotesknih gledaliških pozah. Odslej so film Pevec jazza, ki bo v restavrirani obliki prikazan v pordenonskem kinu Verdi na sklepnem večeru Dnevov nemega filma, se pravi drevi, imeli za morilca nemega filma. Pred projekcijo Croslandove-ga filma bo skupina Compagnia controluce v sodelovanju s Filmskim muzejem iz Turina pričarala z optičnimi napravami pred-filmske svetlobne efekte.	(I.D.)
CELOVEC / IZŠLI DVE NOVI KNJIGI
VIDEM / SLAVNOSTNI KONCERT
Drago Jančar »Rešil nas bo le spomin na posamične usode«
"V Sarajevu pa bodo ostali ljudje, ki so vse to, o Čemer tukaj govorim, preživeli, razen tistih, ki niso. In ki so skozi vroCe poletne dni in dolge zimske noCi med počasnim umiranjem čakali na nekaj, Čemur bi lahko z eno besedo rekli: pravičnost, pravičnost za Sarajevo." Tako se konca esej Misijonar in njegova Pravičnost, ki je kot dodatek objavljen v delu Draga Jančarja Kratko poročilo iz dolgo obleganega mesta. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi založbi Celovec, enako kot zbirka pogovorov z Dragom Jančarjem z naslovom Ko se nasanjamo, bomo spali naprej.
Jančar je Kratko poročilo iz dolgo obleganega mesta - nekakšen potopis, esej oziroma literarno ubesedeno doživetje - napisal po obisku s skupino slovenskih pisateljev jeseni 1994 v Sarajevu; lani je že izšlo v nemščini in med drugim je sarajevske pripovedi decembra 1996 bral tudi v avstrijskem parlamentu. Še omenjen dodatek pa je nastal marca lani kot
odgovor na pisanje Petra Handkeja z njegovega "zimskega potovanja po Srbiji".
Ko se nasanjamo, bomo spali naprej je zbirka 45 izbranih pogo-
vorov - uredil jih je in spremno besedo napisal Jaroslav Skrušny -, nastalih z različnimi slovenskimi in tujimi spraševale! med letoma 1978 in 1996. Neposreden povod zanje je bil največkrat izid novega Jančarjevega knjižnega dela ali pa uprizoritev njegove drame, ob tem pa se je tema pogovora razširila tudi na splošna vprašanja o družbi, o Času, ki ga živimo, o političnih dogodkih in demokratizaciji družbe, o zgoščenosti zgodovinskih trenutkov, vprašanju Srednje Evrope in o morali, najti pa je mogoče tudi nekaj "preroških" napovedih.
"Rešil nas bo samo spomin na posamične usode, na individualne, edinstvene, neponovljive človeške zgodbe. Te pa je napisala literatura... Ta bo ohranila živ spomin zato, ker govori o radosti in žalosti, o ljubezni in sovraštvu, o strahu in pogumu, o vladni palači in zaporniški celici, o zločinu in kazni...Ničesar ne smemo pozabiti..., " je med drugim v enem od pogovorov dejal Jančar. (STA)
Drevi bo zaživelo
novo gledališče
Drevi bodo v Vidmu slovesno otvorih novo kulturno središče, Teatro nuovo Giovanni da Udine, na katerega so VidemCani morah dolgo čakati. Radost nad pomembno pridobitvijo so sicer pred časom nekoliko zameglile polemike glede upravljanja novega poslopja, ki ga je videmska občinska uprava zaupala enemu od dveh organizmov, ki so v Vidmu organizirala redne gledališke sezone. Tako se je center CSS s svojo ponudbo preselil v novo poslopje, medtem ko bo Teatro club še vedno domoval v starem Palamostre. V novem gledališču bosta letos dve sezoni, gledališka in glasbena in prav slednja začenja redno delovanja nove strukture. Videmski filharmonični orkester bo drevi s števihn-mi gosti izvedel Mahlerjevo osmo simfonijo, vodil bo dirigent Anton Nanut
RIM / OB ROBU KONFERENCE O ALBANIJI
Dini in Friec prvič o odnosih med Slovenijo in Italijo
Dini: Dokaj široko soglasje za ureditev statusa slovenske manjšine
RIM - Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije dr. Boris Frlec se je včeraj v Rimu udeležil konference o Albaniji na kateri so sodelovale članice EU in nekatere druge države, med njimi tudi Slovenija, ter mednarodne organizacije, ki si od samega začetka prizadevanje sanirati albansko krizo. Namen konference je bil oceniti dosedanji razvoj mirovnega procesa in organizirati pomoč Albaniji po usešno opravljeni operaciji Alba, v kateri je sodelovala tudi Slovenija, in junijskih volitvah ter pritegniti mednarodne finančne ustanove za zagotovitev sredstev za obnovo in razvoj albanskega gospodarstva.
Zunanji minister dr. Frlec pa se je pozno popoldne tudi prvič sestal z italijanskim zunanjim ministrom Lambertom Dinijem. V daljšem razgovoru sta ministra ocenila dosedanje sodelovanje med državama, ki je bilo zlasti v obdobju sedanje italijanske vlade uspešno in prijateljsko. V tem obdobju je bilo podpisanih več meddržavnih sporazumov, med njimi je zlasti pomemben tisti, ki omogoča državljanom prehajanje državne meje z osebno izkaznico. Dini se je pohvalno izrazil o demokratičnem in gospodarskem razvoju Slovenije ter poudaril vso podporo Italije pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in atlantsko zavezništvo NATO. Zanimal se je za odnos Slovenije do držav, ki so nastale na ozemlju bivše Jugoslavije
in do uresničevanja mirovnega procesa v Bosni. Ministra sta govorila tudi o drugih temah, pomembnih za sodelovanje med državama.
Oba ministra sta spregovorila tudi o položaju slovenske manjšine v Italiji, pri čemer je slovenski zunanji minister z zadovoljstvom sprejel Di-nijevo oceno, da se je že začel postopek za sprejem zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji in da pri tem med glavnimi parlamentarnimi strankami ni bistvenega nasprotovanja glede ureditve statusa manjšine.
Lamberto Dini je na koncu tudi sprejel vabilo dr. Frleca, da že v kratkem obišče Slovenijo.
RIM / KONFERENCA O ALBANIJI
Pomoč za normalizacijo položaja
Zo program najnujnejše obnove bi Albanija potrebovala 381 milijonov dolarjev
RIM - Posebni odposlanec Organizacije za varnost in sodelovanje (OV-SE) v Evropi za Albanijo Franz Vra-nitzky je pred začetkom konference za pomoč Albaniji včeraj vse albanske politične stranke pozval, naj čim-prej izdelajo učinkovito ustavo. Albanski premier Fatos Nano pa je udeležence rimske ministrske konference skušal pomiriti z izjavo, da se razmere v Albaniji urejajo.
Glede nadaljnje mednarodne pomoči Albaniji je Vranitzky dejal, da bi morala mednarodna skupnost zagotoviti takšno pomoč, da bodo prebivalci Albanije lahko sami poiskali pot k normalizaciji položaja in nadaljevali gospodarsko obnovo države. Vranitzky je ponovil svojo namero, da bo konec oktobra še zadnjič obiskal Albanijo kot posebni odpo-
slanec OVSE, nato pa bo funkcijo, ki jo je prevzel marca, predal nasledniku.
Včerajšnjo konferenco, na kateri je sodelovalo 22 šefov diplomacij, med njimi tudi slovenskizunanji minister Boris Frlec, je odprl gostitelj, italijanski zunanji minister Dini, ki je v svojem posegu poudaril, da se zdaj začenja nova faza in da je treba v Albaniji ustvariti pogoje za gospodarsko dejavnost. Pri tem je Dini tudi dejal, da so Albanci sami že storili nekaj konkretnih korakov v tej smeri, ki naj bi skupaj z mednarodnim prizadevanjem dali tudi zaželjene rezultate. Albanski premier Fatos Nano je zagotovil, da so se razmere v tej balkanski državi izboljšale in da v Albaniji ni več kriznih območij in območij izven državnega nadzora.
Glavne cestne povezave naj bi bile povsem vame, na celotnem območju države pa naj bi se tudi že reorganizirale policijske enote. Nano je uradno zaprosil, da bi čez šest do devet mesecev v Tirani organizirali podobno konferenco kot je bila včeraj v Rimu.
Albanski premier je poudaril, da bi z mednarodno pomočjo Albanija v prihodnjem letu lahko zmanjšala stopnjo inflacije s sedanjih 50 na 18 do 20 odstotkov, državni primanjkljaj pa z letošnjih 14 na 10 odstotkov bruto domačega proizvoda v prihodnjem letu. Za izvedbo programa najnujnejše obnove, H ga je Nano predstavil udeležencem konference, bi Albanija potrebovala 381 milijonov dolarjev, srednjeročni program obnove pa bo stal 1, 2 milijarde dolarjev, je povedal albanski premier.
Santa Clara zadnje počivališče Che Guevare
SANTA CLARA - Konec decembra 1958 je Che Guevara v kmetijskem mestu Santa Clari, 300 km južno od Havane dosegel odločilno vojaško zmago za uspeh Castrove revolucije na Kubi. Od včeraj pa njegovi posmrtni ostanki prav v tem mestu počivajo v velikem mavzoleju. Od legendarnega gverilskega komandanta, ki je bil ubit pred tridesetimi leti v bohvijskih gozdovih, se je včeraj poslovilo celo mesto, govornik pa je bil Fidel Castro.
Na NATO o prihodnosti individualnega dialoga
BRUSELJ - Severnoatlantska zveza je včeraj zainteresirane partnerske države, med njimi Slovenijo, obvestila o svojem pogledu na prihodnjo vlogo in obliko individualnega dialoga. Kot so povedah diplomatski viri, je srečanje, prirejeno v okviru Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC) priložnost, da Slovenija znova potrdi svoj interes za vključitev v zavezništvo.
S predstavniki zainteresiranih držav se na to temo pogovarja Klaus Peter Klaiber, pomočnik generalnega sekretarja zveze NATO Javierja Solane za politične zadeve. Ta sogovornikom iz partnerskih držav predstavlja zavezniški predlog o delovnem programu EAPC in v tem okivm tudi individualnega dialoga.)
Madžarska: referendum o članstvu v zvezi Nato
BUDIMPEŠTA - Madžarska vlada je sprejela odločitev, da bo izvedla referendum o vključitvi države v zvezo NATO, kot je bilo sprva načrtovano, kljub polemikam, ki so se pojavile v državi, je včeraj povedal madžarski premier Gyula Hom.
Referendum bodo izvedli 16. novembra. Opozicija na Madžarskem nasprotuje vladnemu načrtu, da bi izvedli en sam referendum z dvema referendumskima vprašanjema, enim o članstvu v zvezi NATO in drugim o pravici tujcev do nakupa nepremičnin. Opozicija je v torek uspela uporabiti veto na referendum in od ustavnega sodišča zatevati nadaljnjo proučitev ustavnosti.
Volitve v BiH novembra
RIM - Skupina za stike z Bosno in Hercegovine se je včeraj v Rimu odločila, da bodo parlamentarne voht-ve v Republiki srbski 23. novembra, je izjavil Jacques Blot, generalni sekretar v francoskem zunanjem ministrstvu. »Med predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami ni nobene formalne povezave in vprašanje datuma predsedniških volitev bomo obravnavali kasneje,« je dodal Blot.
Nekateri Srbi v BiH vztrajajo, da bi bile predsedniške volitve 7. decembra, temu pa nasprotuje Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. (AFP)
Bondevik sestavil novo norveško vlado
OSLO - Nova norveška vlada premiera Kjella Ma-gneja Bondevika je prevzela dolžnosti. Vlado sestavljajo tri stranke - krščanski demokrati, sredinska stranka in liberali, v njej pa je 19 članov, med njimi devet žensk. Vlada ima v parlamentu sicer le 42 od 165 sedežev.
BEOGRAD / VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ
MANJŠINE / ZVEZNA VLADA PREPUŠČA SKRB ZANJE DEŽELAM
Hud požar povzročil veliko škodo v Drami
Vzroke požara še raziskujejo - Žrtev ni bilo
Včeraj zgodaj zjutraj je požar povzročil veliko škodo v Jugoslovanskem dramskem pozorištu v Beogradu. Vzroke požara še raziskujejo, človeških žrtev pa na srečo ni bilo (telefoto AP)
Lužiški Srbi lahko ostanejo brez polovice sredstev
Spor med nemško vlado in dvema deželama o pristojnosti
COTTBUS - Lužiški Srbi tvegajo, da postanejo žrtev spora o pristojnostih med nemško vlado in vladama dežel Brandenburg in Saške: zaradi tega spora bi namreč lahko bili prispevki, ki jih prejemajo za svoje kulturne dejavnosti, skrčeni za polovico.
Na osnovi dogovora, do katerega je prišlo po združitvi Nemčije in ustanovitvi landov, je za kulturne dejavnosti Lužiških Srbov namenjala polovico sredstev, približno 16 milijonov mark letno, zvezna vlada, drugo polovico pa deželi, v katerih živijo Lužiški Srbi, dve tretjini Saška in tretjino Brandenburg. Nemška vlada, ki sedaj pripravlja proračun za leto 1999, pa je sprejela odločitev, da bo skrb za to manjšino prepustila deželam, češ da ustava daje slednjim vse pristojnosti na področju kulture, v katerega
sodijo tudi manjšine. Bonn se pri tej odločitvi opira na dejstvo, da velja taka ureditev za deželo Schlesvvig-Holstein, ki sama skrbi za dansko in za severno frizijsko manjšino. Bistvo problema pa je v dejstvu, da sta Brandenburg in Saška zelo revni deželi in da morata sami reševati še ogromno strukturalnih problemov, ki so povezani s tranzicijo.
V obeh deželnih parlamentih pa temu nasprotujejo. Na seminarju, ki poteka v teh dneh v Cottbusu v nekdanji Vzhodni Nemčiji, je včeraj predstavnica ministrstva za kulturo gospa Gerburg Thunig-Nittner energično vztrajala pri stališču, da je zaščita manjšin tudi politično vprašanje‘in ne samo stvar kulture; zato mora za to še nadalje skrbeti zvezna vlada, je dejala. V odgovor je direktor zveznega urada za manjšine
Rolf Gossman le še ponovil stališče vlade in potrdil, da Bonn namerava vztrajati pri svojem stališču.
Pri institucionalnem sporu seveda Lušiški Srbi nimajo besede. Tvegajo pa, da bo ta spor oškodoval prav njih. Sredstva, ki so jih doslej redno prejemali, so jim omogočila, da organizirajo svoje institucije, predvsem pa šolo: znanje jezika med mladino je zelo pomanjkljivo in obstajajo celo predeli, kjer srednja generacija lužiške srbščine ne govori več. Kot vsem manjšinam tudi njim denar pomeni osnovo za preživetje in zato so izkoristili ta seminar, da so na svoj problem opozorili široko evropsko javnost in da na ta način začenjajo s pritiskom na zvezno vlado. Seveda, leto 1999 je še daleč, vendar je - tako so poudarili - treba pritisniti že sedaj, da ne bo prepozno, (bbr)

ŠTANDREŽ / SREČANJE TEHNIKOV IN KRAJANOV
Odvodnjavanje bodo tokrat uredili
Klanec bodo z novim Joškom priključili no greznično omrežje v industrijski coni
omrežja in drugih naprav, zato bo postopek predvidoma zelo kratek in, upati je, tudi dokončno uspešen.
Ob tem velja opzoriti, da je vprašanje na dnevnem redu že dolgo. Dosedanji poskusi delnih rešitev so se pokazali malo uspešni, Čakati na dokončno ureditev kanalizacijskega oinrezja pa bi najbrž pomenilo še nekaj let Čakanja. Zato so se v rajonskem svetu odločili za ostro nastopanje v odnosu do občine. Izrekli pa so že tudi pripravljenost, da za ureditev kanalizacije porabijo lastna sredstva, Ce druge rešitve ne bi bile možne.
Včerajšnjega srečanja so se udeležili tudi številni stanovalci ulice Natisone in, poleg predsednika, tudi rajonski svetovalci. Foto Bumbaca.
V prihodnjih nekaj mesecih naj bi dokončno rešili vprašanje od-vodnjavanja v Klancu (ul. Natisone) v Stan-drežu. Z območja, ki ga ob vsakem večjem nalivu poplavi deževnica, bodo napeljali cev do grezničnega omrežja v industrijski coni. Prepotreben poseg naj bi opravili že v zelo kratkem. NaCrt naj bi izdelali v nekaj tednih, dela pa naj bi dali v zakup že konec novembra.
Tak je bil zaključek včerajšnjega srečanja med občinskimi funkcionarji, predstavniki rajonskega sveta in stanovalci "zamakanega" območja. Pobudo za srečanje je
dal predsednik rajonskega sveta Božidar Tabaj po nedavnem deževju, ko so na tem delu Stan-dreža spet plavali.
Občina bo odvodnjavanje uredila v okviru sredstev za redno vzdrževanje grezničnega
GORICA / CIVILNA ZAŠČITA
Danes celodnevni posvet včeraj pa zanimiva razstava sodobne opreme
Tudi helikopterji in prikaz reševanja
. V dvorani ”Luigi Fogar” se danes pričenja celodnevno posvetovanje o Civilni zaščiti ter o osveščanju in vzgoji. Pobuda, ki je vsedržavnega značaja, je posebej namenjena učiteljem in vzgojiteljem, ob upoštevanju trenutnega stanja pa bodo
največ pozornosti namenili problematiki pobesov.
V sklop pobude sodi tudi včerajšnja razstava opreme in raznih pripomočkov prostovoljskih in drugih skupin s specifičnimi nalogami. Razstavo in vajo v reševanju zasute osebe so si na občin-
skem igrišču v ulici Baia-monti ogledali tudi uCenci osnovnih šol. K sodobni opremi sodijo kajpak tudi helikopterji in tudi te leteCe in vsestransko uporabljive stroje so si otroci ogledali z velikim zanimanjem (Foto Bumbaca).
Rahla možnost za rešitev krize v podjetju Setral
Pri deželnem odborništvu za delo je bilo vCeraj srečanje glede reševanja krize v podjetju Setral v Ro-mansu. Izid srečanja odpira nekaj upanja, da se bo spor rešil in da bo podjetje le zlezlo na zeleno vejo. Predstavniki sindikatov, lastništva in Dežele so dosegli spo-razu o tem, da se nekatere postavke iz prejšnjega spremenijo. Novosti so glede organizacije dela. Delavci bodo o novem predlogu odločali v četrtek.
RODIL SE JE V IDRIJI
Umri je duhovnik Franc Felc
V bolnišnici na Kati-nari je v Četrtek preminil upokojeni župnik France Felc. Bil je na zdravljenju po težki prometni nesreči. Pokojnik se je rodil pred osemdesetimi leti v Idriji, v duhovnika je bil
Tudi kdor vas dobro pozna, vas še ni nikoli videl tako radostnega.
Novi Passat Variant. Spremeni vse.
Fingerma finansira vaš Passat Variant. Motarske različice: Passat Variant 1.6: 74kW/101CV- Passat Variant 1.8 20V: 92kW/125 CV- Passat Variant 1.9 IDI: 81 kW/l 10CV-1.6 Comfortline: 74 kW/101 CV -1.8 20 V Comfortline: 92 kW/125 CV: 1.9 IDI Comfortline: 81 kW/110 CV -1.8 Highline: 92 kW/125 CV -1.8 Turbo Highline: 110 kW/l 50 CV -1.9 TDI Highline 81 kVV/HOCV.
Zastopnik Volksvvagen za Gorico in pokrajino:
AutosacchettI
GORICA, ul. lungo Is. Argentina 9/11, tel. 0481/533771 TRŽIČ, ul. A. Boito 38/E, tel. 0481/412980
posvečen leta 1940 v Gorici in je služboval do razmejitve v raznih krajih na Goriškem, v Baški grapi in Brdih. Nekaj desetletij je bil v tujini, najprej zaradi študija na Dunaju, kjer je postal doktor teologije, nato pa se je posvetil skrbi za slovenske izseljence in zdomce v Franciji in Nemčiji. Pokojnik je bil nadarjen za uCenje jezikov in je veljal za pravcatega poliglota. Po vrnitvi na Goriško je kakih sedem let (do leta 1992) vodil župnijo v Zgoniku. Po upokojitvi je živel v duhovniškem domu. Hudo je bil ranjen v prometni nesreči v Gorici.
Gledališki
abonma
V Kulturnem domu še zmeraj vpisujejo abonmaje za novo gledališko sezono SSG, ki se bo pričela že v ponedeljek, 20. t.m., oziroma torek, 21. t.m., s predstavo A.P. Čehova Tri sestre. Po sporočilu uprave Kulturnega doma, so prosta mesta še za torkovo predstavo. Za podrobnejše informacije in vpis abonmaja je na razpolago urad Kulturnega doma, Brassova ulica 20, ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 15.30 do 18. ure - tel. 33288. Letošnja abonmajska sezona obsega sedem predstav. Velja pohiteti!
OBVESTILA
V CENTRU DANICA NA VRHU bo danes, 18. oktobra, ob 14. uri prijateljska nogometna tekma med TPPZ Finko Tomažič in dmštvom Danica. Zagotovljena zabava.
SEKCIJA VZPI/ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 26. oktobra, ob 16. uri partizanski piknik v prostorih nekdanje osnovne šole na PalkišCu. Prijave: Karlo Kobal, Ettore Moro in Mario Croselli.
M PRIREDITVE
SPDG vabi jutri, 19. t.m., na praznik kostanja pri Štekarju. Prireditev bo od 12. ure dalje do mraka. Za rekreacijo bo dopoldne tudi pohod. Zbirališče pri pevmskem mostu, na goriški strani, odhod ob 10. uri (in ne ob 9. kakor je bilo napovedano). Ob slabem vremenu pohoda ne bo.
IZLETI
SINDIKAT UPOKOJENCEV v Doberdobu priredi 22. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Caorle. Informacije in prijave pri Mili.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICA
MARZINI, C. Itaha 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TR23CU
ALLA SALUTE (Fabris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 16.45-18.40-20.30-22.30-24.30 (After. hour)»Fuochi d’artificio«. Leonardo Pieraccioni.
VfFTORIA 3 17.30-20.00-22.20»Soldato Jane«. Demi Moore.
CORSO 17.45-20.00-22.00»Men in black«. Tommy Lee Jones in Will Smith.
TRŽIČ
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 "Fuochi d’artificio” Leonardo Pieraccioni.
POGREBI
Danes: 9.00, Riccardo Dare iz bolnišnice Janeza od Boga ; 11.00, Giulio Tiveron v LoC-niku; 11.00, Angela Speranza vd. Cividin iz splošne bolnišnice; 12.45, Delfina Badin iz bolnišnice Janeza od Boga.
Danes, 18. oktobra, na trgu Republike v Tržiču
moderna oblačila • franchising vabi na veliki
POPOLDANSKI ZUR
MODA, GLASBA IN PIVO ZA VSE!
MLADINA HABIBI-JA BO V IZLOŽBAH IN ZUNAJ NJIH OBLEČENA V HBS, GAS, MELTIN POT, DIESEL
Posebna zahvala baru
MaauM
iz Sesljana
P. S. Zahvala Giovanniju in dobrodošlica Fabriziu
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
partnerjev._______
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
PREVOZI / TRŽAŠKI POSVET O KOMBINIRANEM TRANSPORTU V EVROPI IN VLOGI SEVEROVZHODNE ITALIJE
Za novo Evropo ni dovolj le monetarna, ampak je nujna tudi prometna integracija
Evropski komisar Neil Kinnock opozoril na nujnost reiansiranja upadajočega železniškega prometa
TRST - Poleg gospodarske in politične je v izgradnji tudi prometno-transportna Evropa, brez katere si integracije Stare celine res ni mogoče predstavljati. Razvoj sodobne, racionalne infrastrukturne in komunikacijske mreže v kontinentalni dimenziji pa ni samo notranja potreba Evrope, ampak tudi pogoj za njeno mednarodno kompetitivnost. Italija in še posebno njen severovzhodni del imata v tej fazi povezovanja med vzhodnim in zahodnim delom celine še posebno pomembno vlogo, središč-nost, ki je zamenjala še nedavno obrobnost tik ob »železni zavesi«. Na eni strani te zavese je bila severovzhodna Italija, na drugi današnja Slovenija in Madžarska, na severu nekdaj nevtralna Avstrija. Danes so to geografska območja v osrčju Evrope, ki se hitro zbližujejo in prek katerih se uresničuje prometni križ sever-jug in vzhod-zahod. To je okvir, v katerem je včeraj na Pomorski postaji v Trstu po-
tekal celodnevni posvet o intermodalnem ali kombiniranem transportu in o severovzhodu Italije kot križišču	med
srednjevzhodno Evropo in Sredozemljem. Srečanja so se udeležili predstavniki praktično vseh struktur oziroma oblasti, ki se v Italiji ukvarjajo s transportno-pro-
metnimi vprašanji, vključno z ministroma za prevoze Burlandom in za javna dela Costo, Evropsko unijo je zastopal pristojni komisar Neil Kinnock, nekdanji lider britanskih laburistorv, Slovenijo minister za promet in zveze Anton Bergauer, Madžarsko in Avstrijo pa zastopnika obeh transportnih
Buriando: Italija bo pomagala Sloveniji
Italijanski transportni minister Claudio Buriando je na tržaškem posvetu priznal, da je Italija v prometno-transportnem oziru v veliki zamudi, če jo primerjamo z drugimi evropskimi partnerji, vendar je v zadnjih mesecih naredila veliko na tem področju. 1.300 km novih železniških prog niso mačje solze za tako gosto naseljeno ozemlje, ki ima povrhu številne geomorfološke probleme. Kljub temu je vertikalna linija visokohitro-stne železnice tik pred zdajci, zbrana so vsa poblastila in še pred koncem leta bodo stekla dela na vsej progi (Milan-Rim-Neapelj). Se veliko bolj problematična pa je transverzalna ali horizontalna prometnica, torej italijanski odsek proge Lyon-Turin-Be-netke-Trst in potem čez mejo proti
Ljubljani in Budimpešti (do Kijeva). Buriando meni, da danes obstajajo pogoji za začetek projektiranja, vendar je potrebna aktivna vloga občin in dežel, da bi našli ne samo najboljše tehnične, ampak tudi gospodarske in ambientalne rešitve. Pred koncem leta namerava vlada vsekakor odpreti tretjo »tehnično mizo« za transverzalo, po odobritvi finančnega zakona pa bodo na voljo tudi finančna sredstva: od približno 10 tisoč milijard lir jih bo nekaj sto milijard tudi za odsek Benetke-Trst in za investicije v Sloveniji in Madžarski. To bo prvič, da Italija investira v prometne infrastrukture zunaj svojega ozemlja, je dejal minister Buriando in dodal, da so to v resnici vlaganja, ki so v interesu Italije. (vb)
ministrov. Protagonista srečanja sta bila tudi tržaški in beneški župan Riccardo Illy (na posnetku med posegom) in Massi-mo Cacciari, ki sta skupaj z evropskim poslancem Luigijem Calligarisom posvet organizirala, in to na zelo konkreten, torej učinkovit način.
Čas priganja, hitrost prilagajanja transportnih sistemov posameznih držav bodo kriteriji, ki bodo zarisali novo geografijo ozemlja, je dejal Illy. Če bomo tudi rešili monetarne probleme, a ne bomo pripravljeni s potrebni infrastrukturami, se bomo dejansko znašli v Evropi dveh hitrosti, v kateri bo integracijski proces favoriziral tiste države, ki bodo imele ustrezne komunikacijske poti, je dodal tržaški župan. Njegov beneški kolega pa je opozoril na družbeno-ekonom-ski pomen kombiniranega transportnega sistema, ki vključuje tudi pristanišča, kajti sama visokohitrostna železnica (oziroma 5. evropski koridor) ne ustvarja sistema, če ne se poveže z j adransko-j onskim koridorjem. Posl. Calliga-ris je razvil razčlenjeno analizo strateških in geo-
političnih premikov v preteklosti in trendov v današnji Evropi. Pri tem je bila posebno zanimiva njegova ugotovitev, kako je padec berlinskega zidu popolnoma spreobrnil nekdanjo strategijo: če se je Italija še pred nekaj leti branila pred smerjo proti Budimpešti in Kijevu in je Trst zaradi tega hiral kot obrobno mesto, se danes usmerja prav v tisto smer, proti Kijevu, kar daje Trstu zdaj že tudi bolj vidno novo središčnost.
Evropski komisar za transport Neil Kinnock je največ pozornosti posvetil kombiniranemu prevozu kot načinu preseganja prenatrpanosti cestnih prometnic, ki danes stane industrijsko razvite države dva odstotka BDP ali 120 milijard ekujev, pri čemer ni upoštevana škoda zaradi prometnih nesreč in onesnaževanja. Kinnock je zato včeraj v Trstu opozoril na nujnost okrepitve železniškega prevoza, ki je trenutno najšibkejši člen v evropskem logističnem sistemu.
Od leta 1970 do danes se je število potnikov na železnici zmanjšalo od 11 na 6 odstotkov vseh oseb v premikanju, medtem ko je tovorni promet upadel od 32 na 15 odstotkov. Če bi šlo naprej s tem ritmom, bi čez 20 let lahko tvegali celo izumrtje železniškega prometa, je opozoril evropski komisar, za katerega je »železna cesta« največji prometni izziv za Evropo novega tisočletja.
Poleg predstavnikov Železnic, družbe Auto-strade, beneškega in tržaškega pristanišča, Ali-talie, združenja ladjarjev, Confindustrie, ministra za javna dela in drugih operaterjev na področju prometa in prevozov, je položaj in načrte v Furlaniji-Julijski krajini orisal deželni odbornik Giorgio Mattassi. V.B.
Minister Bergauer orisal program razvoja železnice
Strateška usmeritev Slovenije je razviti moderen in okolju prijazen prometni oziroma transportni sistem, ki bo prilagodljiv sistemu Evropske unije v vseh temeljnih sektorjih (organizacijska raven, kakovost storitev in infrastrukture), je dejal slovenski minister za promet in zveze Anton Bergauer, kije- skupaj s predstavnikoma transportnih ministrstev madžarske in avstrijske vlade - posegel v delu zasedanja, posvečenem sinergiji med prometno-transportnimi sistemi sosednjih držav.
Slovenski parlament je konec leta 1995 sprejel nacionalni program razvoja železniške infrastrukture do leta 2005, ki predvideva poseganje v treh smereh: obnova obstoječih prog, razširitev enotirnih v dvotirne proge in gradnja visokohitrostnih železniških povezav. Obnova in modernizacija slovenske železniške mreže bo potekala po najsodobnejših tehničnih in varnostnih kriterijih ter v optiki čim večje racionalizacije, je dejal minister, ki je takole strnil glavne posege v slovensko železniško mrežo po nacionalnem programu: izgradnja drugega tira na odsekih Koper-Di-vača (46 km), Ljubljana-Jesenice (71 km) in Maribor-Sentilj (16, 5 km); daljinsko nadzorovanje in elektrifikacija proge Sežana-Jesenice (129 km); izgradnja vi-sokohitrostne proge in potrebnih storitvenih struktur. Realizacija tega programa naj bi (na osnovi cen iz 31. decembra lani) stala 316 milijard tolarjev (približno 3.200 milijard lir). Minister Bergauer je med drugimi informacijami posredoval tudi to, da so se Slovenske železnice odločile za vlake z nagibno tehniko, ki lahko dosežejo hitrost 250 km/h, in da je v teku podpis pogodbe za nakup treh takih vlakov, v naslednjih letih pa se jim bo pridružilo še pet, ki bodo Slovenijo povezali z nekaterimi največjimi evropskimi mesti, v prvi vrsti z Dunajem, Benetkami in Budimpešto.
Minister Bergauer se je posebej ustavil tudi pri petem prometnem koridorju, ki poteka po slovenskem ozemlju in ki je bil včeraj v ospredju razprave, glede ponudbe Rima za pomoč pri njegovi realizaciji pa je dejal, da je vsaka pomoč dobrodošla, vendar je treba prej oceniti pogoje, ki jih bo postavila Italija, (vb)
<
5
« ;
17. OKTOBER 1997	v Ul	1AH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1702,00	1737,00
nemška marka	966,00	986,00
funt šterling	2746,00	2801,00
švicarski frank	1158,00	1188,00
belgijski frank	46,34	48,34
francoski frank	286,00	296,00
danska krona	251,00	261,00
non/eška krona	238,00	248,00
švedska krona	221,00	231,00
kanadski dolar	1219,00	1259,00
portugalski eskudo	9,08	9,98
nizozemski gulden	852,00	877,00
avstrjski šiling	136,20	140,70
španska pezeta	11,07	12,17
grška drahma	5,91	6,71
irski šterling	2468,00	2548,00
japonski jen	13,74	14,64
avstralski dolar	1211,00	1281,00
madžarski florint	8,50	10,00
hrvaška kuna	260,00	280,00
slovenski tolar	10,20	10,55
					
17. OKTOBER 1997	v Ul	IAH		17. OKTOBER 1997	v URAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1699,00	1729,00		ameriški dolar	1721,470
nemška marka	968,00	986,00		EKU	1920,820
francoski frank	286,00	296,00		nemška marka	977,000
nizozemski gulden	852,00	877,00		francoski frank funt šterling	291 420 2788,780
belgijski frank	46,52	48,32		nizozemski gulden	867,150
funt šterling	2728,00	2808,00		belgijski frank	47,368
irski šterling	2476,00	2571,00		španska pezeta	11,577
danska krona	252,00	262,00		danska krona	256,530
grška drahma	6,03	6,63		irski šterling	2518,510
kanadski dolar	1217,00	1252,00		grška drahma	6,224
švicarski frank	1160,00	1185,00		portugalski eskudo kanadski dolar	9,591 1242,670
avstrijski šiling	136,39	140,89		japonski jen	14,317
slovenski tolar	10,20	10,50		švicarski frank	1175,060
				avstrijski šiling	138,810
				norveška krona	243,680
				švedska krona	226,450
				finska marka	325,670
					
1 17. OKTOBER 1997		IN	IDEKS MIB-30: -1,91		
delnica	cena	var, %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	16.259	-1,53	Mediaset	8.536	-2,00
Bca Comit	5.246	-1,37	Mediobanca	13.608	-1,65
Bca di Roma	1.716	-1,37	Montedison	1.386	-1,77
Bca Fideuram	i 7.285	-0,46	Olivetti	985	+2,22
Bco Ambros.	13.554	-2,20	Parmalaf	2.765	-0,68
Benetton	28.383	-1,61	Pirelli Spa	5.083	-1,79
Čred it	4.656	-1,64	Ras	15.367	-1,17
Edison	8.878	-1,50	Rolo	25.211	+0,27
Eni	10.450	-1,70	Saipem	10.690	-0,61
Fiat	6.055	-1,83	San Paolo To	13.860	-0,44
Generali	39.311	-1,71	TIM	7.005	-0,75
Imi	17.732	-1,24	Telecom Ita	11.201	-1,37
Ina	2.611	-1,32			
Italgas	6.118	-1,65			
La Fondiaria	10.229	-1,82			
Sobota, 18. oktobra 1997
ŠPORT
NOVICE
Tekme v Tignesu bodo
TIGNES - Organizatorje uvodnih tekem letošnjega svetovnega pokala v alpskem smučanju v Tignesu je v zadnjih dneh rešil novozapadli sneg, tako da tekme najverjetneje niso veC v nevarnosti. KonCna odločitev bo sicer znana jutri, ko si bosta razmere na progi ogledala predstavnika FIS Guenther Hujara in Kurt Koch.
Olimpijska sezona se bo zaCela v petek, 24. oktobra, ko bosta na sporedu pararelna slaloma za moške in ženske. Naslednji dan bo na sporedu veleslalom za ženske, v nedeljo pa še veleslalom za moške.
Armstronga sprejeli pri Postalu
NEW YORK - Nekdanji svetovni kolesarski prvak American Lance Armstrong, ki so se ga pri francoski ekipi Cofidis zaradi njegove bolezni (rak) odrekli, ni dolgo Časa čakal na nove delodajalce. Podpis pogodbe mu je ponudil ameriški Postal, Armstrong pa je ponudbo sprejel, čeprav bo v naslednji sezoni vozil za pol manj denarja, kot ga je dobil pri Cofidisu (1, 2 milijona dolarjev na leto). Po besedah zdravnikov je kolesar povsem premagal težko bolezen.
Nov svetovni rekord na 200 metrov mešano
ŠANGHAJ - Plavalka Wu Yanyan je na kitajskih igrah v Šanghaju postavila nov svetovni rekord na 200 mehov mešano. Progo je preplavala v dveh minutah, devetih sekundah in 72 stotinkah. Tudi drugouvrščena Chen Yan je s časom 2:11, 27 plavala hiheje od starega rekorda, ki ga je leta 1992 na olimpijskih igrah v Barceloni postavila Kitajka Li Lin, ki je 20. julija 1992 plavala 2:11, 65.
Mladi slovenski planinci uspešni v Sečuanu
LJUBLJANA - Andrej Markovič, Matej Brajnik in Miha Marenče so se uspešno udeležili mednarodnega planinskega tabora UIAA v SeCuanu. Opra-vili so polovico prvih vzponov na Se nedosežene vrhove (6000 mehov) in prav tako dobro polovico prvenstvenih smeri. Mladi slovenski alpinisti so tako skorajda rešili uspeh tabora, ki je potekal v neobdelanem gorovju in zelo slabem vremenu. "Zelo smo zadovoljni, saj nam je uspelo nekaj lepih podvigov," je povedal eden od elanov odprave Andrej Markovič.
V Langtangu v Himalaji so bili tudi naši inštruktorji (Bojan Pollak, Vlado Schlamberger, Jože Zupan in zdravnik dr. Miha Zajec), ki so vodili tečaj za nepalske gorske vodnike. Na tečaju je sodelovalo 13 domačinov, ki so uspešno opravili predvidene izpite.


■
NOGOMET / V A LIGI
Danes tri srečanja Udinese igra doma
Videmčani ob 20.30 proti Empoliju - Veliko zanimanje za Ronaldov nastop v Neaplju
Danes bodo, zaradi nastopa v evropskih pokalih, igrali hi antici-pirane tekme 6. kola v italijanski A ligi.
V naši deželi seveda vlada	največje
priCakovnje za domači nastop Udineseja, ki bo drevi ob 20.30 igral proti Empoliju. Videmčani so na drevišnji tekmi nesporni favoriti za zmago, seveda če bodo igrali brez podcenjevanja. PviC po treh letih je Udinese včeraj heniral za zaprtimi vrati, in to seveda ne za današnjo tekmo, temveč za pokalno srečanje
proti Ajaxu. In prav tega se trener Zaccheroni najbolj boji, da bi njegovi varovanci preveč razmišljali o tekmi z Ajaxom in ne o Empoliju. V ekipo se bodo drevi vrnili Turci, Hel-veg, VValem in Poggi, ki so povsem sanirali poškodbe.
Naj omenimo, da bo v vrstah Empolija danes igral tudi slovenski reprezentant Matjaž Florjančič, ki je iz Torina prestopil k toskanskemu provligašu. Empoli bi se seveda zadovoljil tudi s točko.
Ostali dve tekmi v Rimu in Neaplju bosta popoldne, ob 15.30.
Po sijajnem golu, ki ga je dosegel Ronadlo v italijanskem pokalu v Piacenzi, vlada v Neaplju veliko pričakovanje za nastop Interjevega asa. Novi Napolijev trener Mazzone bo danes po »pokalni katastrofi« v Rimu proti Laziu, spet pred težko nalogo. Njegovo moštvo, ki doživlja globoko krizo, bo danes igralo z vodilnim In-terjem, ki je seveda nesporni favorit za zmago.
In favorit za zmago je tudi Lazio, ki bo doma igral proti Atalanti. Trener rimskega moštva Eriksson nima težave s postavo, saj si lahko privošči, da pusti na klopi hrvaškega asa Alena Bokšiča. Tudi Atalantin trener Mondonico bo lahko igral s popolno postavo, tako da bi lahko moštvo iz Bergama tudi posrkbelo za presenečenje.
Ostali spored bo jutri, in sicer: Bari - Juventus, Brecia - Vicenza, Fioren-tina - Roma, Milan - Lec-ce, Parma - Bologna, Sampdoria - Piacenza.
Naj omenimo še, da je v četrtek Milan v italijanskem pokalu premagal Sampdorio s 3:2.
Za vstopnice za tekmo proti Ajaxu ljudje v vrsti že ob peti uri zjutraj!
VIDEM - Kdor želi kupiti vstopnico za povratno pokalno tekmo UEFA 4. novembra med
ti. Včeraj, prvi dan prodaje, so bili ljudje v vrsti že ob peti uri zjuhaj. V mnogih od 30 prodajnih točk po vsej deželi, je vstopnic takoj zmanjkalo, ponekod celo po nekaj minutah. Organizatorji ocenjujejo, da so severna stopnišča že razprodana, kot tudi severni del tribune. Vsekakor ni pričakovati, da bodo na tekmi dosegli rekordni dobiček, saj društvo za to tekmo ni navilo cen. Stadion Friuli premore 41.825 gledalcev, abonentov je približno 15 tisoč, Ajaxovim navijačem pa je namenjenih 3200 vstopnic.
FORMULA 1 / PO JEREZU
Berger potrdil, da se umika z dirkališč
Villeneuve pravi, da bo dirkal s podvojeno močjo
DUNAJ - To, kar je bilo slutiti že nekaj Časa, je zdaj postalo tudi realnost. Avstrijski voznik formule ena Avshijec Gerhard Berger je namreč uradno pohdil, da se vsaj začasno umika iz tega športa. Dirka za veliko nagrado Evrope v Jerezu bo tako njegova zadnja dirka v karieri.
Berger je imel v letošnji sezoni veliko težav. Poleg bolezni (vnetje sinusov) je imel dolgo časa tudi psihološke motnje, ki jih je povzročila smrt njegovega oCeta v letalski nesreči. V času čustvenih težav je Bergerju zmanjkalo časa za pogovore z lastniki moštev, tako da je za naslednjo sezono ostal brez avtomobila. Doslej je vozil za Benneton-renault, ki pa se je pred časom odrekel njegovih uslug.
Avstrijec, rojen 27. avgusta 1959 v Woer-glu, je svoj kariero začel leta 1985 pri Ar-rowsu, kasneje pa je nastopal tudi za Benet-ton, Ferrari in McLaren. Doslej je nastopil na 209 dirkah svetovnega prvenstva in zabeležil deset zmag. Dvanajstkrat je na tre-
ningih dosegel najboljši čas in dirke začel z najboljšega štartnega položaja, skupaj pa je v svetovnem prvenstvu osvojil 382 točk.
Po dveh dneh molka se je medtem oglasil Kanadčan Jacques Villeneuve. Njegova odsotnost na heningib v Silverstonu, kjer je dirkalnik preizkušal njegov klubski tovariš Frentzen, ni bila neopazna. Na vprašanje, kako komentira, da je po »nasvetu« Mednarodne avtomobilistične zveze FIA, naj umakne priziv, izgubil dve prvenstveni točki, s tem pa prvo mesto na skupni lestvici dirkačev, je Villeneuve takole odgovoril: »Boril se bom s podvojeno močjo. Stvar je zdaj razčiščena. Odhajamo v Jerez brez dvomov, usoda pa je zdaj odvisna od nas samih. Boj je povsem odprt, jaz pa nimam nobenih izbir: prisiljen sem napadati.«
Villeneuve je prepričan, da na VN Španije ne bo prišlo do incidentov. »To se je dogajalo včasih. Res škoda bi bilo, če bi se prvenstvo odločilo na tak način,« je še povedal Kanadčan.
Parni likalnik z jekleno podlago
TUV/GS/CE testiran, enoletno jamstvo, z usmerjenim pršilcem, praktično samočistilno napravo, bele barve
Sesalnik/razdrobijilec Black & Decker ®
TUV/GS/CE testiran, jakost 1300 W, 60-litrska nabiralna vreča, iz plastike ABS, teža 6 kg, enoletno jamstvo, tri načine delovanja v enem: pihanje, sesanje in mletje listja.
KOŠARKA / C LIGA

Jadranovci za zmago
Drevi prvi letošnji mestni derbi proti Don Boscu

Portorožu igrali tekmo in presenetljivo dobro igrali, nato pa v Bassanu je
m
Jadranovci bodo drevi v 4. kolu C lige igrali prvi od šest mestnih derbijev v tej sezoni. V do- .......,-------—.
mu Pristaniških delav- prej dejal, pa za tekmo z cev se bodo spoprijeli s Don Boscom ni dileme: tradicionalnimi tekme- gremo na zmago!« cem Don Boscom, ki je v	Kaj pa mislis o Don
tem prvenstvu začel s Boscu? polno paro. V treh tek- »To so košarkarji, ki mah je namreč zbral 6 že več let igrajo skupaj in točk in je skupno z Bas- so zato izredno uigrani, sanom na vrhu lestvice. V tem prvenstvu so Doslej sta se drevisnja začeli odlično, tako da je tekmeca v prvenstvu C vzdušje v njihovi ekipi lige spoprijela šestkrat, na višku. Sicer pa se z Obračun pa je 5:1 v kori- Don Boscom poznamo st naših fentov. In Se ta že vrsto let Njihova igra
podatek: jadranovci so zadnjo tekmo v C ligi izgubili doma v sezoni 93/94. Nepremagani so zaporedoma kar 21 kol. Upati je, da bodo z domačimi uspehi še vztrajali.
Kaj meni Jadranov trener VValter Vatovec o današnjem derbiju?
»Po slabi predstavi v Bassanu smo z igralci imeli sestanek, na katerem smo prijateljsko in moško govorili. Na koncu smo se domenili, da bo nas cilj v tem prvenst-
sloni na zelo agresivni obrambi, v napadu pa so izredno nevarni pri metu za tri točke.«
Za mnenje v taboru Don Bosca smo vprašali trenerja Giulia Hrubvja, ki je bil za nameček v lanski sezoni Vatovcev pomočnik pri Servolani Latte Carso.
»Mislim, da bo tekma z Jadranom zelo izenačena, saj sta si Obe ekipi enakovredni. Tako Jadran kot Don Bosco, po mojem mnenju, sodita po jakosti v drugo skupi-
vu osvojitev 5. mesta, no te lige. Pred nami so kar je tudi zadnje razpo- gotovo Bassano, Faga-gna, Cittadella in Mon-falcone,« je dejal Hmby.
VaSa ekipa pa je zače
ložljivo mesto za uvrstitev v 'plaj-offs’. Zato je tudi jasno, da ekipa, ki meri na play-offs, si ne sme privoščiti poraza proti neposrednemu tek-
ma pa je začela zares odlično...
»Res je, startali smo s
tremi zmagami, a pri meču na domačih tleh,« tem smo imeli tudi je dejal Vatovec.	dokaj ugoden razplet
Kakšno je vzdušje v okoliščin. Zato bi ne pre-eMpi?	tiraval z optimizmom.«
»Vsi smo zdravi in Kaj pa o Jadranu? bomo nastopili v popol- »Tako dobro se pozni postavi. Med tednom namo, da zares med na-smo igrali prijateljsko- mi ni skrivnosti. Mislim, trening tekmo proti Latte	da je za oboje cilj uvrsti-
Carsu in smo s prikaza- tev v play-offs. Zato no igro zadovoljili. Toda pričakujem oster boj že tudi prejšnji teden smo v na prvi tekmi.« (bi)
ODBOJKA / ITALIJANSKI POKAL
Danes v Repnu povratni moški derbi, Koimpex -še drugič boljši od BEF
Koimpexova dekleta pri Sangiorgini
Jutri v Repnu in na Opčinah memorial Kokoravec
V Repnu in na Opčinah bo jutri v priredbi SZ Sloga že 9. memorial Sonja Kokoravec za mladince in mladinke. Spored:
Telovadnica v Repnu: 10.00 Bor - Gornja Vežica (že), sledi Koimpex - NPT (že); 15.00 tekma za 3. mesto (mo), sledi tekma za 3. mesto (že). Telovadnica na Opčinah: 10.00 Koimpex - OK Rijeka (mo), sledi NPT - Fužinar (mo); 15.00 tekma za 1. mesto (mo), sledi tekma za 1. mesto (že). Nagrajevanje vseh ekip bo na Opčinah. (INKA)
Danes bo padel zastor nad kvalifikacijskim delom italijanskega odbojkarskega pokala. Med moškimi so si valovci že zagotovili končno prvo mesto, konec pa bo vseeno zanimiv, saj bo danes v Repnu (ob 20.30) na sporedu povratna tekma med njimi in slogaši. Na prvem letošnjem derbiju so se slogaši močno upirali favoriziranim valov-cem. Če jim bo to uspelo tudi danes, se obeta zanimiva tekma.
S pokalnimi nastopi bodo končala tudi Koimpexova dekleta. Danes bodo, s pričetkom ob 20.30, gostovala pri Sangiorgini, ki je v četrtek zvečer v videmskem derbiju s 3:1 premagala Camst.
Koimpex - BEF Pordenone 3:2 (9:15, 16:14, 4:15, 15:6, 15:12)
KOIMPEK: Kralj, Riolino, Radetti, Božič, Princi, Colaut-
Po tesnem porazu v Porcii bodo Domovi košarkarji končno debitira-li pred domačim občinstvom. V telovadnici Kulturnega doma se bodo, s pričetkom ob 20. uri, pomerili s tržaškim moštvom Intermuggia. Miljsko peterko sestavljajo letos v bistvu mladinci prvoligaša Genertela. Predstavljajo pravzaprav neznanko, v prvem kolu pa so precej gladko izgubili v Codroi-pu. Semoličevi fantje imajo bržkone priložnost, da vknjižijo prvi točki, kar bi seveda nadvse razveselili njihove številne navijače.
Začeli se bodo tudi boji
ti, Volčič, Strajn, Stabile.
Slogaši so v svojem predzadnjem pokalnem nastopu Se drugič premagali porde-nonsko šesterko. Obe ekipi sta nastopili okrnjeni. Pordenone se je predstavil brez dveh standardnih igralcev, pri Koimpexu pa je manjkal Ber-tocchi, ki sta ga na položaju desnega krilnega tolkača na-
v D ligi. Od naših peterk stoji danes pred najtežjo nalogo Ocibona Pref. Mar-sich, ki bo gostila pri In-terju 1904. Nasprotnik je menda na papirju najboljši v skupini. Za Battilano se obeta vroč krstni nastop na trenerski klopi. Borovci bodo igrali pri novincu Drago Basket in seveda računajo na uspešen začetek prvenstva, v katerem naj bi bili protagonisti, Kontovel ima z Lego nazionale odprte račune in neugodno tradicijo, vendar pa v letošnji sezoni Vremčevi fantje napovedujejo uspešno sezono, zato je zmaga danes že skoraj obvezna.
domestila najprej Riolino, ko pa je ta v 4. setu na krilu zamenjal Kralja (ki je igral z mrzlico), še Radetti. Slogaši so zaigrali nihajoče, zato so tokrat težje prišli do točk kot na prvi tekmi v Pordenonu. Po izgubljenem prvem nizu so v drugem zaigrali boljše, a v tretjem so spet popustih, saj je BEF povedel kar z 10:2, ko je tokrat nekoliko slabše razpoloženega podajača Colaut-tija zamenjal Volčič. V zadnjih dveh setih pa je Koimpex z bolj zbrano igro le ukrotil nasprotnika. »Igrali smo premalo zbrano, zato je bilo napak preveč. Se vedno smo neuigrani, ker smo žal malokrat trenirali v popolni zasedbi, Riolino pa je prvič letos igral na krilu. Vsekakor je razpoloženje v ekipi dobro, čeprav nas čaka zelo težaven začetek sezone z uvodnim gostovanjem v Vidmu pri VBU« pravi trener slogašev Gač.
Ostali izid 5. kola: VBU -Imsa Kmečka banka 1:3. Vrstni red: Imsa Kmečka banka (15:3) 10, Koimpex (10:12), VBU (7:11) in Cordenons (7:13) 4.
ZENSKE
Izida 5. kola: Castenetto -Koimpex 1:3, Sangiorgina -Camst 3:1. Vrstni red: Sangiorgina (13:8) 8, Casteneto sedie (12:9) 6, Koimpex (8:11) 4, Camst Videm (7:14) 2.
- KOŠARKA / C2 IN D LIGA
Domovci prvič doma Na Startu tudi D liga
NAMIZNI TENIS / ZARADI NASTOPA POSAMEZNIC
NOGOMET / DEŽELNI POKAL
Prvenstvena tekma Krasa Generali je prestavljena
V pokalu Nancy Evans 31. oktobra proti Avstrijkam
Kriška Vesna nasula Sagradu pet golov in se uvrstila v četrfinale
Po sijajni zmagi Krasa Generali na Sardiniji, smo se vsi veselili, da bomo vrle Kra-sove igralke lahko bodrili v drugem krogu prvenstva ženske Al lige na domačem igriSCu na tekmi proti postavi Ternija. Dre-višnjega prvoligaškega srečanja v Zgoniku pa ne bo, ker so bile nekatere igralke (Vanja Milič - Al liga,
Martina Milic - A2 liga in Sara Sardo - C2 liga) poklicane, da predstavljajo Furlanijo - Julijsko krajino na mednarodnem mladinskem prvenstvu v Alassiu. Iz istega vzroka bo torej prestavljena tudi tekma 3. kroga ženske A2 lige med Quattro mori in Krasom Corium v Cagliariju. Kras Generali pa bo v zaostanku s kar dvema tekmama (vse bo moral nadoknaditi do konca koledarskega leta), kajti 31. oktobra bo igral svojo tretjo tekmo v okviru evropskega pokala Nancy Evans.
Ker se bo Kras Generali srečal z avstrijsko postavo Oberndorfa ob 19. uri, je nemogoče, da bi že naslednji dan gostoval ob 17. uri pri Poste Turin.
Ostala prvenstva bodo potekala po ustaljenem urniku. Zenska B liga bo gostovala pri Juvenesu Repubblica San Marino, ženska Cl pri Primaveri Butta-pietra v Veroni, moška D pri Libertas Latisa-na. Jutri dopoldne bo sestrski derbi med A in B krasovo postavo. Kljub odsotnosti SardoCeve pa tudi odhodi nekaj mlajših igralk, med njimi NataSe Do-glia, ki je na mladinskih državnih prvenstvih osvojila dve srebrni in tri bronaste kolajne, pa Kras v nižjih ligah razpolaga z zadostnim številom igralk, okrepljen s prilivom iz Trieste Sistia-na. Istočasno se bo na domačem igrišču pomerilo tudi Krasovo moštvo proti gostom iz Vidma. (J.J.)
Vesna - Sagrado 5:2 (1:1)
VESNINI STRELCI: Silvestri 2, Sannini, Sedmak in Sirca.
VESNA: Ellero, Bandel, Sambaldi, Cutrara (Lako-seljac), Giovini, Malusa, Kriscjak (Versa), Sannini, Sirca, Silvestri, Sedmak (Soavi).
Kriško moštvo je tudi v Četrtek dokazalo, da je ta Cas v zelo dobri formi. V osmini finala deželnega pokala je namreč zanesljivo premagalo Sagrado in se tako uvrstilo v nadaljnje kolo.
V	prvem polčasu so Križani imeli kar nekaj težav z gosti, ki so celo prvi povedli, in to že v 8. minuti z enajstmetrovko. Čeprav so gostitelji stalno napadali, pa so izenačili šele dve minuti pred koncem polčasa s Petrom Sedmakom, ki je zaustavil žogo izven kazenskega prostora in z obratom silovito usmeril žogo v nasprotnikovo mrežo.
V	drugem delu je Vesna uvedla nekaj menjav, dobila še večjega zagona in povsem nadigrala goste. Silvestri je dal drugi gol za Vesno, Sannini pa tretjega. Gostje so nato nepričakovano zmanjšali zaostanek. Razigrani Silvestri pa je povišal vodstvo na 4:2. Ellero je nato ubranil enajstmetrovko. Za visoko in konCno vostvo 5:2 je zatem poskrbel Matej Sirca.
Začetek sezone za kriško ekipo je torej nadvse uspešen: v prvenstvu 1. amaterske fige je moštvo trenerja Nonisa na drugem mestu lestvice, v pokalu pa se je prebilo v četrtfinale. Vzdušje v ekipi je zelo dobro, kot nalašč za nedeljsko prvenstveno tekmo v Tržiču proti nevarnemu Fincantieriju.
domači šport
Danes
Sobota, 18. oktobra 1998 NAMIZNI TENIS
ZENSKA B LIGA
17.00	v Serravallu: Juvenes - Kras Activa ZENSKA Cl LIGA
18.00	v Buttapietri: Buttapietra - Kras MOŠKA D LIGA
18.30	v Latisani: Libertas Latisana - Kras
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
20.30	v BrišCikih, dom Ervatti: Jadran NTKB - Don Bosco
MOŠKA C2 LIGA
20.00	v Gorici, Kulturni dom: Dom Rob Roy Agore-st - bitermuggia
MOŠKA D LIGA
18.30	v Trstu, Ul. della Valle: Lega nazionale - Kontovel; 20.30 v Trstu, Monte Cengio: Inter 1904 - Ci-cibona Pref. Marsich; 20.30 v Trstu, Caprin: Drago Basket - Bor Radenska
DRŽAVNI KADETI
17.30	v Miljah, Pacco: Intermuggia - Bor Friulex-port
ODBOJKA
ITALIJANSKI POKAL ZA MOŠKE
20.30	v Repnu: Koimpex - Imsa Kmečka banka ITALIJANSKI POKAL ZA ZENSKE
20.30	v San Giorgiu di Nogaro: Sangiorgina - Koim-pex
NOGOMET DEŽELNI MLADINCI
15.30	v Standrežu: Juventina - San Canzian POKRAJINSKI MLADINCI
15.30 v Križu: Vesna - Edile Adriatica; 15.30 na Pa-dricah: Zarja Gaja - Fogbano; 16.00 v Moši: Mossa -Primorje NAJMLAJSI
15.30	v Zagraju: Real Isonzo - Sovodnje ZAČETNIKI
16.00	v Dolini: Breg - San Sergio B CICIBANI
14.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Sanrocchese; 14.30 v LoCniku: Lucinico - Juventina; 15.00 v Doberdobu: Mladost - San Canzian C; 15.00 na Proseku: Primorje - Muggia A
Jutri
Nedelja, 19. oktobra 1997 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
15.30 v Aiellu, Ul. Tosorat: Aiello - Juventina; 15.30 v Porpettu, Videmska ubca: Maranese - Primorje; 15.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Aquileia
1.	AMATERSKA UGA
15.30 v TržiCu, Cosulich: Fincantieri - Vesna; 15.30 v Trstu, Sv. Ivan: San Giovanni - Sovodnje
2.	AMATERSKA UGA
15.30 v Doberdobu: Mladost - Zaule; 15.30 v BrišCikih, Ervatti: Portuale - Breg; 15.30 v Trebčah: Primorec - Chiarbola
3.	AMATERSKA UGA
15.30	v Trstu, Campanelle: Campanelle - Zarja Gaja B; 15.30 v Trstu, Ul. Felluga: Venus - Kras; 15.30 v Dolini: Breg B - Montebello Don Bosco NARAŠČAJNIKI
10.00 v Repnu: Primorje - Opicina; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Lucinico NAJMLAJSI
10.00 v Domju: Domio B - Zarja Gaja ZAČETNIKI
10.30	v Standrežu: Juventina - Isontina
KOŠARKA
DRŽAVNI KADETI
11.30	v BrišCikih, Ervatti: Kontovel - Genertel
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C2 UGA
10.00 v Zgoniku: Kras - Rangers
ZENSKA C2 UGA
10.00 v Zgoniku: Kras A - Kras B
ODBOJKA
MEMORIAL KOKORAVEC 10.00 na Opčinah in v Repnu: nastopajo ekipe mladincev in mladink
Obvestilo
SD POLET - sekcija hokej in kotalkanje - Bi se rad zabaval/a z nami na kotalkah? Pridi tudi ti na kotalkališče na Pikelc vsak ponedeljek in četrtek od 16.30 do 17.30. Prvi mesec lekcij je brezplačen! Morebitne informacije na tel. 040/211940 (Tatjana), drugače te čakamo kar... na plošči!
SK BRD1NA organizira »7. Kraški suhi slalom« in »Memorial Aldo Rebula« v nedeljo, 26. oktobra, v Repnu, pri nogometnem igrišču s pričetkom v 10. uri. Vpisovanje v petek, 24. oktobra, na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah od 19. d 21. ure.
ZSSDI - Smučarska komisija obvešča, da bo podeljevanje diplom novim učiteljem smučanja v petek, 24. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu.
SK DEVIN priredi novoletno zimovanje v smučarskem centru Falcade, z možnostjo smučanja na S. Pellegrinu, od 26. decembra do 1. januarja in od 1. do 6. januarja. Informacije na tajniški tel. 2916004 do 4. novembra.
SPDT - Mladinski odsek prireja jutri, 19. t. m., 8. zamejski orienteering (tekmovanje v orientaciji) z zbirališčem ob 9. uri na glavnem trgu v Banih. Vpisovanje v uradu ZSSDI v Trstu (tel. 635627) ali na kraju tekmovanja Inf. na tel. 55180 ali 229463. Vabljeni!
SK DEVIN obvešča, da so v priredbi naslednje pobude: predsmučarska telovadba za otroke, telovadba za odrasle, smučarski tečaji na plastični stezi, sejem rabljene smučarske opreme. Vse informacije dobite v tajništvu ob torkih od 20.30 dalje ali po telefonu, št 2916004.
Juhi dobrodelna prireditev vBoljuncu
Po uspehu, ki ga je pred nekaj meseci zabeležila prva prireditev, se jutri ob 18. uri v gledališču Fr. Prešerna v Boljuncu obeta že drugo srečanje z naslovom New Look: pobudnica je frizerka Cecilia Mel-chionna, ki uspešno vodi svoj salon v tej breški vasi, napovedani spored se obeta kar mikaven in raznolik, predvsem pa bo tudi druga prireditev New Look dobrodelnega značaja.
Prvič smo se v občinskem gledališču v Boljuncu srečali, da bi zbrali sredstva in dali pomoč Skladu Mitje Cuka. Tokrat pa bodo prispevki obiskovalcev namenjeni nakupu nišice za otroški vrtec v Boljuncu, da bodo malčki imeli na razpolago več in zanimivejših iger. Spored prireditve je režijsko oblikovala Tatjana Turko po načelu »popoldan zabave in novosti«. Občinstvu se bodo predstavili Šolski pihalni orkester ricmanjske godbe pod vodstvom Marina MarsiCa in elani plesno-telovadne skupine, ki jo pri telovadnici Muscle Gym vodi Angelica Zubani in bodo predstavib nekaj koreografskih točk v slogu ftmky, hip-hop in aerobike. Zaplesali bosta tudi dvojici standardnih plesov: Marco in Debora, ki se plesnih veščin marljivo učita, in pa Ivan in Monica, ki sta že izkušena in večkrat nagrajena plesalca, predvsem la-tinsko-ameriških plesov. Posebna komisija strokovnjakov bo izbirala »mišiCna-tega lepotca« med vsemi, ki se bodo zvrstili na boljunskem odru. Prav tako neobičajno bodo učinkovali nastopi tečajnikov kick-boxinga z vaditeljem Riccar-
dom Carbonijem. Med posameznimi točkami bo Ceciha Melchionna predstavila vec modnih pričesk za jesensko-zimsko sezono, vse značilno po navdihu tibetanske kulture.
Jutrijšnjo dobrodelno prireditev bosta vodili Dolores in Agata: tako napisani vam imeni ne povesta veliko, postaneta mikavnejši, ko dodamo, da se za njima »skrivata« Tatjana Turko in Ingrid Verk, že širom znani poosebljevalki Vanke in Tonce. (dam)
Dramska družina iz Ospa jutri na Opčinah
Jutri, ob 17. uri se bo predstavila v Prosvetnem domu na Opčinah dramska družina KUD Domovina iz Ospa s sodobno komedijo Franja Frančiča Od vrat do vrat. Gre za komedijo na »kulturno temo« kamor gotovo spada »blago« knjige, ki jih ponuja akviziter od vrat do vrat. Avtor v igri nepretenciozno skicira vsakdanje ljudi v njihovem naravnem okolju. Spoznamo stanovalce bloka, žene in može, upokojence in bivše športnike, samohranilnike in otroke, pijance in intelektualce, toda knjig nihče ne kupuje...
Skrb za režijo je bila dodeljena umetniški voditeljici novogoriškega Primorskega dramskega gledališča. Nalogo je z veseljem sprejela in jo z velikim uspehom vsestransko izpeljala. Dobro je znana sposobnost temperamentnih in požrtvovalnih osapskih gledaliških pri-vržencev.
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
SSG gostuje danes, 18. t. m., ob 19.30 v Žalcu s Kobalovo komedijo »Afrika, ali na svoji zemlji«.
V torek, 21. in v sredo, 22. t. m., ob 10. in ob 14. uri gostuje Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z mladinsko predstavo F. Milčinskega »Ptički brez gnezda«.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Abonenti lahko rezervirajo vstopnice za predstavo »Rocky Horror Show«, ki bo na sporedu od 6. do 9. novembra (odrezek 11- moder) pri blagajni gledališča (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30,15-19).
Gledališče Verdi - Jesenska simfonična sezona 1997
Jutri, 19. t. m., ob 18. uri (red B) koncert Tria Bekov. Solisti Sergej Larin (tenor), Eleonora Bekov (klavir), Elvira Bekov (violina) in Atila Bekov (violončelo). Na programu Rahmaninov, Čajkovski, Rubinstein, Grecaninov in Gliere.
Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 18. t. m., ob 20.30 je na sporedu predstava La Contra-de »Antonio Freno«. Nastopata Ariella Reggio in Orazio Bob-bio. Režija Francesco Macedonio.
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UT AT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613.
OPČINE
Prosvetni dom - SKD Tabor
Jutri, 19. t. m., ob 17. uri gostovanje KUD Domovina z Ospa s komedijo Franja Frančiča »Od vrat do vrat«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
Abonmaji so na razpolago pri UT AT v Pasaži Protti, pri Ap-piani v Gorici in pri Discotex v Vidmu.
Danes, 18. t. m., ob 18., 20. in 22. uri film Leonarda Pierac-cionija »Fuochi d’artificio«.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 18. t. m., ob 15. in ob 17. uri lutkovni predstavi za najmlajSe v izvedbi gledališča »Gran teatro dei burattini« iz Turina. Igrici bodo ponovili jutri, 19. t. m., ob 15. in ob 17. uri. V ponedeljek, 20. t. m., (red A) in v torek, 21. t. m. (red B), ob 20.30 »Tri sestre« v režiji Dušana Mlakarja.
Abonma lahko vpišete v Kulturnem domu (Ul. Brass 20), tel. 0481-33288, vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 18. ure.
AVTONOMNA DEŽELA FIJRLANI.IA-.IULI.ISKA KRA JINA
V skladu s 6. členom zakona št. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo naslednje podatke o
predračunu za leto 1997 in o obračunu za leto 1995
1. Podatki o dohodkih in izdatkih so naslednji (v milijonih lir):
DOHODKI	g	IZDATKI
■ Predvideni dohodki ■ Obračun ■	■ Predvideni izdatki ■ Obračun
Postavke Iv predračunu za letal zaleta ■ Postavke I v predračunu za I zaleta I 1997	|	1995	■	■ leto 1997	■	1995
UPRAVNI PRESEŽEK	587.390	588.335		TEKOČI	3.881.825	2.935.040
DAVČNI PRILIVI	3.595.500	1.921.693		od tega prenosi na KZE	(2.222,920)	(2.044.786)
lastni davki priliv od države	( T > (3.595.500)	( - ) (1.921.693)		prenosi na javne ustanove	(346.125)	(292.171)
PRENOSI OD DRŽAVE	1.435.488	1.637.893		INVESTICIJSKI	2.541.098	1.140.527
od tega iz sklada za zdravstvo	(1.344.818)	(1.541.741)		VRAČILO POSOJIL (od glavnice)	86.077	60.914
DRUGI DOHODKI	104.055	122.597		KNJIGOVODSKE POSTAVKE	6.420.000	5.345.202
Skupni tekoči dohodki	5.722.433	4.270.518		od tega za polog na t. r.		
PRENOSI	598.599	530.181				
od tega od države	(598.599)	(530.181)		državne blagajne	(4.820.000)	(5.345.202)
od drugih	( - )	( - )		Skupni izdatki	12.929.000	9.481.683
DRUGI DOHODKI	44.609	34.243				
NAJEM POSOJIL	143.359	210.850				
Skupni dohodki						
na račun glavnice	786.567	775.274				
KNJIGOVODSKE POSTAVKE	6.420.000	5.345.202		PRENOS V LETO 1996		2.000.599
od tega za dvige iz državne						
blagajne	(4.820.000)	(5.345.202)		UPRAVNI PRESEŽEK		455.947
Skupni dohodki	12.929.000	10.390.994				
PRENOS IZ LETA 1994		1.547.235				
Skupaj	12.929.000	11.938.229		Skupaj	12.929.000	11.938.229
2. Razvrstitev najpomembnejših tekočih in investicijskih izdatkov je po ekononsko-funkcionalni analizi obračuna za leto 1995 naslednja:
Postavke
Splošna	I	Izobraževanje	I	„	.	H	Socialno	I Prevozi in	I	Gospodarsko	I Neporazdeljene	I
uprava	I in kultura	I	'	■	skrbstvo	I komunikacije	I področije	I obveznosti
Izobraževanje in kultura
Socialno
skrbstvo
Prevozi in komunikacije
Gospodarsko
področije
| Neporazdeljene | obveznosti
SKUPAJ
Aktivno in upokojeno osebje	273.572.169.519	—	—	9.150.000.000.	—	—	—	282.722.169.519
Nakup dobrin in plačilo storitev	100.224.799.918	2.321.467.770	545.257.563	2.517.406.383	280.000.000	1.515.204.318	1.614.336.758	109.018.472.710
Tekoči prenosi	3.428.360.584	79.198.705.133	773.433.786	2.139.011.949.100	121.035536.942	91.757.257.248	2.414556.500	2.437.619.799.293
Pasivne obresti	—	—	— •	61.721.138.383	10.420.437.859	—	140.819	72.141.717.061
Neposredne investicije	37.080.876.271	3.097.665	4.106.221.109	6.536.481.340	2.168.751.059	16.417.805.463	2.550.668.163	68.863.901.070
Posredne investicije	—	45525.875.154	247579.568.269	342.102.605.922	33.686.554.795	401.584.362.519	1.153.418.360	1.071.632.385.019
Drugi izdatki	12.239.283.062	-	—	—	—	—	197.635.768	12.436.918.830
Skupaj	426.545.489.354	127.049.145.722	253.004.480.727	1.2561.039.581.128	167.591.280.655	511.274.629.548	7.930.756.368	4.054.435.363.502
3. Končne postavke iz obračuna na dan 31. 12. 1995
Blagajniški sklad ob koncu poslovne dobe...............................................................................522.866.467.374
Aktivni ostanki......................................................................................................4.413.178.091.226
Pasivni ostanki......................................................................................................2.406.117.815.193
Prenos v leto 1996 - 6. čl. d. z. 10/1982............................................................................2.002.884.177.183
Upravni presežek na dan 31.12.1995.....................................................................................455.947.186.379
Zapadli pasivni ostanki ob koncu poslovne dobe.........................................................................131.525.483.975
4. Glavni tekoči dohodki in izdatki na prebivalca, kot izhaja iz obračuna za leto 1995
Tekoči izdatki			2.463.836
od tega:	
Državni zdravstveni sklad			1.419.402
Deželni dodatek za zdravstveni sklad			297.105
Tekoči dohodki			3.584.911
od tega:	
Davčni priliv				1.613.176
Državni prispevki			1.374.939
Predsednik deželnega odbora Giancarlo Cruder
GLASBA
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Kogojevi dnevi
V	petek, 24. t. m., ob 20.30 (izven abonmaja) koncert komornega orkestra Pro Arte. Dirigentka Nada Matoševič. Solisti Vasilij Mlejnikov in Anja Bukovec (violini), Dušan Bavdek (čembalo). Na programu Merku, Gorecki, Šostakovič.
Gledališče Rossetti
V	torek, 18. novembra, ob 21. uri bo s celovečernim koncertom nastopil Fabrizio De Andre.
Klub Hip Hop
V	petek, 24. t. m., bo ob 21. uri nastopil Ronnie Jones.
Kavama San Marco
V	torek, 21. t. m., ob 21. uri, v okviru srečanj »Improvvisa-zioni artistiche«, bo na sporedu koncert s skupino »Paolo Paolin e i Rocciosi«.
Marijin dom v Rojanu (Ul. Cordaroli 29)
Jutri, 19. t. m., ob 18. uri jesensko glasbeno srečanje mladih. Nastopili bodo violinistka Raffaella Petronio, harmonikar Adam Selj, pianistka Mojca Barbič, pevki Tinkara Kovač in Martina Feri ter kitarist Pavel Bembi.
OPČINE
Prosvetni dom
V	nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri bodo v okviru Openskih glasbenih srečanj nastopili solisti Narodne opere v Ulaan Baatoru (Mongolija) - Dolgor Ayurzana (mezzosopranistka), Dashpeljee Adilish (bariton) in Solongo Battumur (klavir). Na sporedu italijanske operne arije in ljudske pesmi iz Mongolije.
ZGONIK
Sportno-kultumi center
Jutri, 19. t. m., ob 20. uri koncert srbske glasbe s skupino Veseli Moravci. Večer prireja srbski krožek Vuk Karadžič.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	sredo, 22. t. m., ob 20.30 otvoritveni koncert sezone z nastopom Milan Sladek Mirne Theatre in Theatre Arena Bratislava, ki bosta izvajala Mozartovo glasbeno komedijo v štirih dejanjih »Figarova poroka«.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (umik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
PASSARIANO
Villa Manin
Glasbena srečanja v Vili Manin - jutri, 19. trn., ob 17. uri nastop flavtistke Luise Sello.
ZOPPOLA (Pordenona
Rototom
Danes, 18. t. m., ob 21. uri nastop rock skupine Porcupine Tree (V. Britanija) in skupine Radiči nel cemento.
V	četrtek, 23. t. m., ob 21. uri nastop raperja Coolia.
RAZSTAVE
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza.
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikar j e v-kipar j e v A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Stac-cioli in N. Zavagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure) - urniki veljajo do 25. t. m..
Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti.
Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz St. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem - mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«.
Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner.
Palača Costanzi: do 16. novembra je na ogled razstava Marina Sormanija 1953-1994. Urnik ogleda: vsak dan (razen ob ponedeljkih) 10-13/ 17-20.
Občinska dvorana (Trg Unita St. 4): do 16. novembra je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Umik razstave: ob delavnikih in praznikih -10-13/17-20.
Galerija Tergesteo: danes, 18. t. m., ob 11. uri otvoritev fotografske razstave iz arhivske zbirke Borsatti - De Rota.
Muzej Sartorio: do 9. novembra je na ogled razstava »Poklon cesarici Sissi - pahljače iz zbirke Alda Denteja«.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Carlo Ciussi. La pittu-ra come urgenza ed emozione 1947 - 1997«; jutri, 19. t. m., ob 11. uri bo dr. Luca Geroni vodil obisk razstave.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): na ogled je razstava Livia Rosignana. V okviru razstave bo danes, 17. t. m., ob 18.30 Aljoša Žerjal predvajal film o umetnikovi ustvarjalnosti, za glasbeno spremljavo bo poskrbel Silvio Donati, tekste Claudia Magrisa pa bo brala Ariella Reggio.
MIUE
Občinska Umetnostna Dvorana »G. Negrisin«; do 20. t. m. je na ogled razstava F. Tomasija. Urnik: 10-12/17-19, ob praznikih 10-12.
NABREŽINA
Župnijska dvorana: na ogled je fotografska razstava o delujočih in opuščenih kamnolomih.
SESUAN
Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je razstava goriških slikarjev Valeria Dossa in Alessia Gregori.
Ars Galerija v Katoliški knjigami: Se danes, 18. t. m. razstavlja Claudia Raza.
PASSARIANO
Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstav? »1797 - Napoleone a Campoformido«.
TV SPORED
Sobota, 18. oktobra 1997
15
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Števerjan: Utrinek s festivala TV dnevnik
6> RAI 1
7.00
7.25
9.25
10.00
10.30
12.25
12.35
13.30
14.00
15.20
15.50
18.00
18.10
18.30
19.30 20.00 20.40
23.15
23.25
0.15
0.35
2.10
2.35
Dokumenti
Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše, vmes mm. Otok Rimba, risanke
Aktualno: Magic Mo-ments - Glasba in ples na trgu
Film: Dolce novembre (dram., ZDA ’68, r, Robert Ellis Miller, i. Sandy Dennis)
Vreme in dnevnik Nan,: Gospa v rumenem Algonkinska sulica (i, Angela Lansburv) Dnevnik
Aktualna oddaja o morju: Linča blu (vodi Puccio Gorana)
Sedem dni v parlamentu Variete: Dl snov Club, vmes risanke Dnevnik
Nabožna oddaja: Sedmi dan
Variete: Colorado (vodi AlessandroGrero) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: Fantastico Enri-co (vodita EnricoMonte-sano in Milly Carlucci) Dnevnik, 23,10 Izžrebanje lota
Aktualno: Posebnosti Tgl (vodi B. Mobrici) Nočni dnevnik Sobotni klub - Film: In-contri a Parigi (kom.. Fr. ’94, r. Erič Rohmer, i, Antoine Basler)
Aktualna oddaja: Dalle parole ai fatti - Od besed k dejanju
Film: Hair (glas., ZDA 79, r, Miloš Forman, i. J, Savage, T. VVilliams)
RAI 2
Variete: Videpcomic Film: Facciamo il tifo in-sieme (glas., ZDA '50) Film: Gli schiavi di Babi-loma (dram., ZDA ’53) 10.00 Dnevnik Evropski dnevi Dnevnik
Nan.: Komisar Kress Aktualno: Potrebujem te Dnevnik
Variete: Cercando cer-cando
Dnevnik, 13.25 Športna odd: Dribbling, vreme Komični filmi
15.10
16.50
18.30
19.05
20.00
20.30 20.50
22.30
23.35
0.55
Film: 11 medico della mutua (kom., It. ’68) Film: Squadra omicidi, sparate a vista (krim., ZDA '68, i. Henry Fonda) Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabilo Nan.: Marshall Risanke: Tom in Jerry Dnevnik
Film: Partv fatale (thril-ler, ZDA ’97, i. A. Milano, J. Theroux)
Proza: A volte basta un niente (i. Claudia Koli) Dnevnik, vreme Film
Mk RAI 3
7.00
8.10
9.30
10.55
12.00
Film: L’ uomo che sorri-de (kom., It. ’37, i, V. De Sitih, Assia Noriš)
Film: I tre aquilotti (kom., It. ’42)
Film: L’ ultima carroz-zella (kom., It. ’43) Aktualno: II viaggiatore Dnevnik
12.15
14.00
14.50
15.15
18.50
19.00
19.55
20.15
Film: Tepepa (pust., It. '69, i. T. Milian)
Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: Rally RAI, 15.25 odbojka, 17.30 gimnastika
Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Dpk.: Art’e Variete: Blob
20.40
22.30
22.55
23.55 0.05
1.05
Varjete: Cirkus (vodi Ambra Orfei)
Dnevnik in deželne vesti Aktualna oddaja: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik in vreme Nočni šport: boks, Pizza-1 miglio-Fattori (IP v su-pervelter kat.)
Fuori orario
§2 RETE 4
6.00
6.50
8.40
9.00
9.30
11.30
11.40
13.00
14.30
16.30
18.00
18.55
19.30
20.35
23.15
Nad.: Lasciati amare, 6,30 Perla nera Nan.: Detective Strvker Pregled tiska Eurovillage
Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik
Aktualna odd.: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Kolesarska dirka po Lombardiji
Aktualno: Naturalmente su Rete 4,17.00 Perdona-mi
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Un dollaro d’ onore (vestern, ZDA '59, i. J. Wayne, D. Martin)
Film: La citta sconvolta (dram., It, 75, i. J. Ma-son), 1.30 Pregled tiska
18 C ANALE 5
6,00
8.00
8.45
10.30
10.45 11.00
11.30
13.00
13.25
13.45
15.55
17.55
18.30
20.00
20.30
20.45
23.10
23.30
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Film: Toth al giro d' Ita-lia (kom., It. '49, r. M. Mattoli, i. Toto, Mario Riva, VValter Chiari) Aktualno: Anteprima Variete: Affare fatto Nan.: Robinsonovi Variete: Ciao Mara (vodi Mara Venier)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Film: Il beli’ Antonio (dram., It. '60, r. M, Bolo-gnini, i. Marcello Ma-stroianni, Claudia Cardi-nale, Pierre Brasseur) Nan.: Sistem (i. Svvoozie Kurtz, Sela Ward) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Erizo lachetti)
Variete: La corrida (vodi Gorrado)
Dnevnik
Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department (i. Kim Delaney, J. Smits, D. Franz), 0.30 Racconti di mezzanotte, vmes (1.00) nočni dnevnik
^ ITALIA 1
IT Slovenija 1 fr* Slovenija 2
Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con... Aktualna odd. o otrocih: Pianeta bambino Filmske novosti Rally
Nan.: Chips
Spori studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Variete za najmlajše: Risanke, Caio Ciao Parade, nan. Beetlenorgs Aktualna odd.: Amici -Prijatelji (vodi Maria De Filippi
Variete za najmlajše: risanke, Bim Bum Bam Glasba: Super - Glasbena lestvica
Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Nash Bridge i, Don Johnson, J. O’ Keefe) Glasba: Sarabanda Film: Beverlv Mills Cop 2 ■ Un piedipiatti a Beverly Mills (kom., ZDA '87, i, E, Muprhy, B. Nielsen) Spori studio
Aktualna oddaja: Inviato speciale
Nan.: New York Under-cover
Spori studio
# TELE 4
	23.00 Dogodki in odmevi
	Figli miei, vita mia
	Film:	Barkleys di Broadway
	Športna oddaja
’wj	Barcolana
	La sfera di crislallo
'JE	Nogomet
! JE	Športna oddaja
0 MONTECARLO
13.00
12.10
14.00
16.00
18.00
20.10
20.30
0.00
19.30, 22.30, 1.00 Dnevnik, 19.50 TMC Spori Nan,: Parker Lewis Film: I leoni deli’ aria (dram,, ’39, i. M. Oberon) Film: Piccoli attori (kom., ZDA ’39)
Variete: Zapzap Dr. Spot
Film: i cannoni di Nava-rone (vojni VB ’61, i. D. Niveri, Grcgorv Pečk) Film: I 7 senza gloria
7.30
7.55
8.00
9.25
9.55
10.45
11.15
12.15
13.00
13.05
14.05
14.55
15.15
16.50 17.00
17.10
18.00
18.25
18.30
18.40
19.10 19.15
19.30
19.50
21.10
21.40
Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Otroški program: Radovedni Taček: Red, 8.20 Taborniki in skavti, 8.40 Kviz Male sive celice 17. Srečlanje tambu-raških skupin in orkestrov Slovenije (7. oddaja)
Tedenski izbor. Nad.. Vžigalice (Fr., r. J, Er-taud., i. Nael Marandin, Adriana Asti, 2. del)
TV igrica: Hugo (pon.) Tednik
Oddaja o modi in vizualni pop kulturi: Trend Poročila
Razvedrilna oddaja TV Koper: Karaoke Nanizanka: Strela z jasnega (Nemčija, 23. ep.) Sprehodi v naravo Film: Willy 2. (ZDA 1995, r. Dwight Little, i. James Richter, J. Atkin-šon, A. Schellenberg) Videostrani Obzornik
Poljudnoznanstvena serija: Svet odkritij (ZDA) Na vrtu Ozare Prodaja
TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka
Dnevnik 2, vreme, Spori
Utrip
Res je!
Cik cak
22.15
22.25
22.40
22.45
23.35
Poročila, vreme Spori
Včeraj, danes, jutri Nanizanka: Wycliffe (VB, krim., i. Jack Shepherd, 3.) Videostrani
TV PRIMORKA
8.00
17.00
18.00
18.30
19.00
17.00 Videostrani Košarka
Iz produkcije ZLTV:ATV Signal
Sprememeba z Rudijem (alternativno zdravljenje) Videoboom40
Napovednik, videospot Duhovna misel Spored za otroke: Mini pet (otroška glasb, lestvica) Otvoritev hitovega centra: Srečanje olimpijcev Celovečerni film
7.45 9.00 14.10
14.45
16.25
17.25
17.45
18.30 18.55
20.30
22.30
23.20
0.20
0.50
2.50 Teletekst Euronevvs
Otroški program: Zgodbe iz školjke
Tedenski izbor. Film: Black Rainbow - Črna mavrica (VB 1991, r. Mike Hodges, i. Rosanna Arquette, Jason Robards, Tom Hulce, Mark Joy) Pomp
Nanizanka: Karina in Ari (Francija, 14. epizoda) Glasbeni september (ponovitev)
Teniški magazin Košarka: Turnir McDonalda (finale)
Film: Srebrna strela (ZDA) .
Dokumentarna serija: National Geographic - Ritmi življenja (15. del)
Zlata šestedeseta leta slovenske popevke: Nostalgija z beatniki: Vanja Valič in Kamaleoni V vrtincu | Sobotna noč
IH Koper
15.00
16.10
17.00
17.30
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
22.20
22.35
Praznične prireditve: Facciamo festa, 15.30 Folkest Teche, 16.30 Vsedanes Dok.: Divje živali Risanke: Superbook Kabaretno-satirična oddaja: TV Poper Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport
Jutri je nedelja - verska oddaja, 19.40 Risanke: Julie Dok. oddaja: Kokom Film: Maria VValevska (ZDA ’37, i. Greta Garbo, Charles Boyer)
TV dnevnik: Vsedanes, vreme
Košarka: Turnir McDo-nalds
Vsedanes - TV dnevnik, vreme
Z"
"\
Radio Trst A
7.00.	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Čez morja proti obzorju; 9.40 Potpuri; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu; 11.40 Filmi na ekranih; 11.50 Glasbeni predah; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Zaključne akademije Glasb, matice v Trstu; 18.00 Mala scena: Alkestis (Evripid, prev. A. Sovre, prir. A, Rebula, r. B. Barano-vič Battelino); 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.,'10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
15.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30.8.00.	8.30, 9.30,10.30,13,30,14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme;
8.15 Kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle; 9.10 Cestne razmere; 9,45 Du jes?!; 10.50 Terenska akcija; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Novice iz pomorstva; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO;
16.05	Svežih 20 modrih: Glasb, lestvica;
18.00	Glasba in informacije; 20.00 Kozmični studio; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19,30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8,15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabata insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hat hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Falk studio; 19.25Siglasin-gle, 19.30 Dnevnik in šport.
Slovenija 1
4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9,30 Izobraževalni pr.; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga;
12.05	Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes;
15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 19.45 Koncert iz naših krajev: Kokrica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23,30 Kratka igra: Skrivnostni CD.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17,30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 17.35 Spot-500; 18.45 črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Jam-balaya: Skupina Pentangle.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues.,.; 11.05 Naši umetniki); 11,25 Sobotni koncert; 13.05 Obzornik; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16,05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st,; 18.05 V podvečer; 20.00 Opera: Obrat vijaka (B. Britten); 22.00 Do polnoči; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, fmančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
Nad srednjo in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. V višinah bo pričel dotekati nad naše kraje s severozahodnimi vetrovi postopno toplejši in bolj suh zrak.
1000 loio ioyf
<
1
MOSKVA
1000

Temperature zraka so bile izmerjene včeraj oblin 13 uri.
4/^. — -^LONDONo^18™^" 10,10 BERL|N '/»
VARŠAVA -2/6 o
oBRUSEU oPARIZ '0/13
11/16	(-^S
ŽENEVA 6/14 ° MILANO
~ 9/19 '"'v'
o KIJEV -/-
AJ 5/11 BUANA 6/13
LIZBONi
14/27
e A
BEOGRAD s/17	/
"V SPLIT ^ OSOFIJA 3/16 1®	^fe^KOPJEo _ /
DANES
<3
™	°“m'C
° o 'm 3
KRANJSKA GORA
GRADEC
5/12
S
o
S. GRADEC 4/12
3

MARIBOR O 6/13
M. SOBOTA O 5/13 J
<s-
-
s
7/ČE7DAD—
OVIDEM
8/18	—«»N. GORICA 7/17
o
TRŽIČ
4/12
O
KRANJ
O PTUJ
’
CELJE O 7/14
S S
LJUBLJANA
6/13
POSTOJNA
O S/'3
N. MESTO 7/14 O
ZAGREB 7/13 O
j3r
<33
TRST,,
12/13 R ►
PORTOROŽ
O 10/18
......i«6«af
UMAG
POREČ PA2IN	O,
-N
Pretežno oblačno bo, le na Primorskem bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Najnižje ju-trajne temperature bodo od 1 do 7, ob morju 11, najvišje dnevne od 10 do 15, na Primorskem okoli 17 stopinj C.
SOSEDNJE POKRAJINE: V severni Italiji in ob severnem Jadranu bo precej jasno.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 18.10. Dolžina dneva 10.41.
LUNINE MENE'
Luna vzide ob 20.37 in zatone ob 9.56.
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,6 stopinje C.
BIOPROGNO;
Pri vremensko najbolj občutljivih ljudeh se bodo prehodno pojavljale manjše vremensko pogojene težave.
6/19 o OVIDEM
7/20 m^N. GORICA 5/19 GORICA n 5/18 O °
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.03 najnižje -33, ob 11.07 najvišje 53 cm, ob 17.43 najnižje -56 cm, ob 0.01 najvišje 33 cm.
Tutri: ob 5.35 najnižje -25, ob 11.35 najvišje 46 cm, ob 18.18 najnižje -51 cm, ob 0.44 najvišje 27 cm.
V
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
500 m.......
1000 m.......
1500 m.......
°C
...13 ...10 ...6
2000 m.. 2500 m 2864 m..
°C
.......4
.......3
V nedeljo in ponedeljek bo precej jasno. Nekoliko topleje bo. Zjutraj in del dopoldneva bo po kotlinah megla.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Razkošni Galliano v gradu, strožji Chanel v čmo-belem
PARIZ - Prvi in najradikalnejši doslej je bil »starosta« pariških modnih ustvarjalcev Yves Saint Laurent, postopoma mu sledijo drugi. Na tokratnih pariških prikazih ženske visoke pripravljene mode si je marsikdo zaželel intimnejših prizorišč, na primer John Galliano. Angleški modni ustvarjalec je modele za maison Dior predstavil v kletnih prostorih naj večjega pariškega muzeja, za predstavitev kolekcije, ki jo je podpisal v lastnem imenu, pa je izbral grad Vincennes v neposredni okolici mesta. Tudi tokrat pa je dal prosto-re povsem preurediti, da so se njegovi modeli gibali v okolju, ki je tudi odražalo Gallianov okus in estetske izbire. V gradu so uredili razkošno trisobno stanovanje, spalnico, dnevno sobo in delovno sobo-knjižnico, po njih pa so se sprehajale manekenke v poudarjeno ženskih in drznih oblekah, ki jih med drugim označujejo tudi odločne barve. Pri modelih se je Galliano skliceval na različna obdobja, bela
večerna obleka (na sliki) pa je narejena po vzoru modelov, ki so jih nosile ameriške igralke v 30. letih.
Karl Lagerfeld pa se je tokrat odločil za precej zadržan nastop: kolekcijo Chanel je predstavil oz. obnovil v šestih prizorih, ki so nazorno prikazali njegovo sedanjo usmeritev. NiC razkošja, nič barvitosti, saj prevladuje kombinacija črno-belega tako pri kopalkah kot pri večernih modelih (prizor z večernimi oblekami je na spodnji sliki AP). Površnike Chanel za naslednjo spomladansko-poletno sezono bo mogoCe oblačiti enega čez drugega, spodaj se podajo oprijete svilene obleke ali pa krila s suknjiči, ki ne pokrijejo prsi. Po čmo-beli kolekciji, ki jo je Lagerfeld predstavil tudi številnim povabljencem, ki so kljub vabilu ostali pred vrati, pa so se pred očmi srečnežev, ki so se prebili v dvorano, zvrstili »pravi« modeli Chanel. Tokrat je šlo za lahke volnene obleke pastelnih barv.
Nogometnemu moštvu zmanjkalo igralcev
MADRID (STA/Hina) - Srečanje druge španske nogometne lige med moštvi Rayo Vallecana in LLeide je sodnik štiri minute pred koncem prekinil zaradi : - pomanjkanja igralcev. Rayu je v 86. minuti namreč ostalo le šest igralcev, saj so bili štirje izključeni, peti pa je moral igro zapustiti zaradi poškodbe. Glede na to, da po pravilih FIFA moštvo ne more nadaljevati igre, če na igrišču nima vsaj sedmih igralcev, je prekinil srečanje pri rezultatu 3:1 za LLeido.
Urin - energijska pijača
AMSTERDAM (STA/dpa) - Na Nizozemskem je prišel v modo nov energijski napitek: urin. Imate zjutraj težave? Na hitro spijte kozarec urina in vsa opravila se bodo postorila skorajda sama. »To je oživljajoči učinek urina. Urin je življenjski eliksir,« poudarja terapevt Ceon van der Kroon. Kot poudarja, ta zlatorumena tekočina pomaga pri brezvolj- j nosti, težavah s koncentracijo, revmi, srčnih težavah, učinkovit pa je celo v boju z rakom. Pri težavah z dlesnimi van der Kroon priporoča redno gr-i granje. Če pa imate težave z mozolji, pa si obraz vsako jutro temeljito natrite z urinom.
Nova dišavna nota s kravjim mlekom
: KOLN (STA/dpa) - Egiptovska kraljica Kleopatra se j je kopala v kameljem mleku, sodobni moški in ženske pa se bodo odslej lahko dišavili s parfumom, ki vsebuje kravje mleko. Italijansko modno podjetje Diesel je na nemškem trgu predstavilo parfumsko in negovalno serijo Diesel Plus Plus, ki temelji na ekstraktih kravjega mleka. Dišavne note za ženske in moške po besedah proizvajalca predstavljajo »dve interpretaciji mleka«. Tudi embalaža kozme-! tične kolekcije je takšna, kot ji pristoji: vsi izdelki so pakirani v miniaturnih vrečkah za mleko.
V Amsterdamu domovi za upokojene homoseksualce
| HAAG (STA/dpa) - V Amsterdamu bodo v I prihodnjih letih zgradili več domov za upokojence, ki bodo namenjeni izključno homoseksualcem. Neka raziskava nizozemskega ministrstva za zdravstvo je namreč pokazala, da so istospolno usmerje-; ni upokojenci v normalnih domovih pogosto disk-i riminirani, saj je homoseksualnost v domovih za upokojence pogosto tabu in izrazil upanje, da tovr-[ stne ustanove čez deset let ne bodo več odvečne.
B*ee****8»#teaH*«meemB**BEW*eei*e*H*ee8***ee