izlaja vsak petek. □ □ Urednišlvo in upravnišlvo: Kopitarjeva ulica št. 6. ElEaEscbasesE] E=2DS3E3GHI]E3C5F£1C=1 Naročnina znaša: ceioleina.. K 4'— poliiieina.. „ r— Celrilelna.. „ r-Posamezna ši. „ o'10 E3B23E2 CSBCaEl GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA, Štev. 50. V Ljubljani, dne 14. novembra 1913. Leto VIII. Pozor na volitve v obrtno sodišče! Ljubljansko in okoličansko krščansko-socialno delvstvo V nedeljo, dne 23. novembra 1913, boste morali izvoliti može, ki jim zaupate častni posel sodnikov v obrtnem sodišču. Delavcil Delavke! Obrtna sodišča so velikanske važnosti za delavstvo. ker v njih soodločuje tudi delavec v spornih zadevah, ki tičejo delavno razmerje. Kdor ima pravico, da voli, naj v nedeljo, dne 23. t. m., odda svojo glasovnico možem, ki Vam. jih priporoča S. L. S., možem, ki Vam jih priporočajo Vaše krščanskosocialne delavske organizacije. Ncobhodno potrebno je, da voli vsak upravičeni volilec, vsaka upravičena volilka že 23. novembra. Nihče naj se ne zanaša, da se bo tudi brez njega opravilo. Če vsak in vsaka že v nedeljo, dne 23. novembra, stori svojo dolžnost, zmagamo že pri prvotni volitvi, Važno je, da se takoj ob prvi volitvi voli, tudi zato. ker smejo pri ožji volitvi le tisti voliti, ki so že pri prvotni volitvi volili. Socialni demokratje in liberalci Vam svoje kandidate ponujajo. Socialne demokrate poznate. Veste, da se jim usta cede sladkosti, za delavstvo pa ničesar ne store. S svojim postopanjem v državnem zboru so tratili čas in tako povzročili, da se socialno zavarovanje ni hitro uvedlo, ko je bil za to ugoden trenutek. Ob velikih delavskih bojih pri Dev. Mar. v Polju niso dali stradajočemu delavstvu niti počenOga beliča. Povsod že delavstvo izpregleduje in zapušča socialnodemokraške vrste. V ljubljanskem občinskem svetu se edini socialni demokrat obeša liberalcem za frak, za delavstvo pa še prav nič storil ni. Socialnih demokratov zato ne boste volili. Priporočamo Vam, da zapišete na svoje glasovnice v veliki obrati (bele glasovnice): PRISEDNIKI. 1. Čatar Alojzij, delavec v tobačni tovarni, Ljubljana. 2. Novak Tomaž, delavec v tobačni tovarni, Ljubljana. 3. Sagmeister Josip, papirniški delavec, Vevče. 4. Križaj Martin, jermenar, Moste št. 74. NAMESTNIKA. 1. Povše Pavel, sluga, Bleiwei-sova cesta, št. 13. 2. N o v i n c Franc, papirniški delavec, Goričane. VZKLICNO SODIŠČE. 1. Karu Josip, usnjarski pomočnik tvrdke Pollak, Ljubljana. Kako naj se glasovnice spišejo, morajo biti namreč pisane, razvidite iz priložene razpredelnice. V tej skupini je naša zmaga zagotovljena, če stori vsak somišljenik in vsaka somišljenica svojo volilno dolžnost. V drugi skupini, v kateri volijo rokodelski pomočniki, priporočamo, da volite sledeče kandidate: PRISEDNIKI. 1. Jereb Valentin, kamnosek pri tvrdki Toman, Ljubljana. 2. Štrus Ivan, krojač, Komenskega ulica št. 12, Ljubljana. Skupina I. Veliki obrati izvzemši trgovske obrate. Volilni razred delavcev. 3. Vrančič Rudolf, ključavničar, Barvarska steza št. 6, Ljubljana. 4. Mozetič Jakob, zidar pri tvrdki Iv. Ogrin, Ljubljana. 5. Menard Franc, mizar, Št. Vid pri Ljubljani. NAMESTNIKI. 1. Himmelreich Franc, krojač pri tvrdki Casserman, Židovska ul., Ljubljana. 2. Ravnikar Ivan, pečar, Selo Štev. 19. 3. Lampič Jožef, ključavničar, Spodnja Šiška 12. VZKLICNO SODIŠČE. 1. Gregorin Matija, podobar pri g. Pengov, Kolodvorske ulice 20. Kandidati drugih kategorij se naznanijo v prih. številki »Naše Moči« in v »Slovencu«. Prva Vaša dolžnost je, da razločno zapišete na glasovnico tiste kandidate, ki Vam jih priporočamo. Od delavca do Glasovnica z a volitev delavca, od delavke in delavke pojdite in jih nagovorite, da prave kandidate napišejo na glasovnice. Če kdo ne zna pisati, naj naprosi zaupnika ali zaupnico naše organizacije, da mu napiše glasovnico. Nobenemu nasprotniku ne pokazati glasovnice. Opozarjati mlačne na važnost volitev v obrtno sodišče! Vvojsko; z m a g a t i m o r em o in moramo! V Ljubljani, dne 12. nov. 1913. Izvršilni odbor slovenskega krščanskosocialnega delavstva. Predsednik: Jo ž e f Gostinčar 1. r. Izvršilni odbor S. L. S. za Ljubljano. Načelnik: IvanKregar. Načelstvo Jugoslov. Strokovne Zveze. Načelnik: Dr. Ivan Zajec. Zapisnikar: F r a nč. K e r h n e. 4 prisednikov obrtnega sodišča 2 namestnikov obrtnega sodišča 1 prisednika vzklicnega sodišča Krstno in rodbinsko ime Opravilo Bivališče Krstno in rodbinsko ime Oprzvilo Bivališče Krstno in rodbinsko ime Opravilo Bivališče 1. Alojzij Catar delavec v tobačni tovarni G lin če 1. Pavel Povše sluga Blei\veisova cesta 13. 1. Josip Karu usnjarski delavec v Ljubljani Martinova cesta 5. 2. Tomaž Novak delavec v tobačni tovarni Ljubljana 2. Franc Novinc papirniški delavec Svetje 3. 3. Josip Sagmeister delavec papirnice Vevče * 4. Martin Križaj jermenar Moste 74. Zgodba z Montagujevimi demanti. Angleški Rih. Marš; slovenski dr. J. K. Horacij Riderman ni samo velik zdravnik, marveč tudi eden največjih strokovnjakov v psihologiji. Komaj sem prišla do dr. Ridermanove hiše, je bil že nadzornik Elis tam. Predstavila sem ga. — .»Nadzornik Elis — dr. Riderman. Hočem vam povedati drobno zgodbo in potem vaju prositi za svet, skoraj gotovo tudi za pomoč.« Povem jima, kako sem prvič srečala Maggie Harris in o možu, ki je bežala pred njim; kaj mi je pravila sama o sebi, kako sem jo vzela na svoj dom in kaj je bilo potlej. Ko sem prišla do tatvine Miss Maršalinega bisernega ovratnika, se oglasi nadzornik Elis: »Ta reč ni bila ravno v mojih rokah; spominjam se pa, da sem slišal o nji. Kolikor vem, niso našli ne tatu, ne biserov.« Povedala sem, da je to res. Potem sem opisala, kako je ta tatvina učinkovala na Maggie Harris. / »Dr. Riderman,« sem nadaljevala, »dekle je bilo hipnotizirano. Hipnozi je podvržena. Po moji sodbi to vse razloži.« »Če je tako, Miss Leee, potem prosim le še za podrobnosti.« Nato sem povedala o razgovoru, ki sem mu bila priča v gostilni. »Spominjate se, da da mi je pravila deklica, da je zapustila hišo svoje mačehe zavoljo prepira, ki ga je imela zaradi nekega mladega moža. Moja misel je, da je mož, ki je povzročil prepir Z mačeho, tisti, ki jo je srečal v Pienli-co ulici in da je profesor Argus, ki sem ga spoznala v gostilni z njim, ena in ista oseba. Izprevidel je gotovo kmalu, kakšno moč ima nad njo. Ta moč je rastla z leti, ustavljati se je mogla vedno manj dotlej, da sem ga slišala, da lahko naredi z njo, kar hoče. To, doktor, je slučaj hipnoze s sugestijo.« »Ali je taka reč dejanski mogoča?« vpraša nadzornik. Pokazala sem z roko proti zdravniku; »Vprašajte dr. Ridermana.« »Gotovo je mogoče; pravzaprav po tem, kar sedaj vemo, ;ni lahko reči, kaj je v takih slučajih nemogoče. Kako daleč gr,e vaša misel, Miss Lee? Ali hočete, naj verjamemo, da je vzela vsled suggestija tega moža, profesorja Argu-sa, Miss Maršaline, bisere?« »Zagotovo ne trdim tega. Samo zato sem tukaj, da sem vam povedala razgovor, ki je bil ravnokar. Mož Turner je govoril o osebah z imenom Man-tagu. V prvem nadstropju naše hiše je neki g. Mantagu, oženjen. Z demanti trguje v Hatto Gardenu. Navado ima domu nositi kose diamantov. Pravil mi je, da je imel enkrat v roki kos, ki je bil vreden domala 15 tisoč funtov (300.000 K). Ko sem ga vprašala, kako zagotovi doma varnost take dragocenosti, mi je odgovoril, da ima tam majhen skrit prostor, kjer so tako vami, kakor v angleški banki. To se slkada s shrambo, ki je o nji govoril Turner in z orodjem, ki je nekak ključ, in ki jo ima ž njim dekle odpreti.« »Ali mislite, pristavi nadzornik, da tako dekle, kakor je po vašem pripovedovanju Miss Harnis, mora s kakim orodjem Odpreti tako umetno sestavljen mehanizem pri ključavnici res dohre umetne shrambe?« »O tem raje nič ne rečem. Albert Mantagu in žena hočeta koncem tedna odpotovati. Če imata ta dva premetena veljaka namen, da Maggie Harris v hipnozi vdere v njuno stanovanje, ni nič lož j ega nego to, da smo mi — vi, doktor in jaz tam, da to vidimo. Nam se ni treba nič vmešavati, samo poleg bomo stali in pazili. Kasneje, ko bo izročala tatvano lopova, ki jo j,e po nji ukradel, bo za nas čas, da se razgiblje-mo. Kaj mislite, dr. Riderman?« »Najprej mislim, da je to zelo znamenita povest, Miss Lee. Dr. Bram-\vall nam pripoveduje o neki ženski, ki ji je bilo v hipnozi rečeno, da mora nekaj narediti ob neki gotovi uri na določen način, da je več dni kasneje, že izven svoje hipnoze natančno prav ob tistem času tako, kakor je bilo naročeno, naredila, ne da bi vedela, da ji je bilo to ukazano po suggestiji. Take reči sem videl sam več nego enkrat. Mislim si, da vaše mnenje, Miss Lee, naj bi bili mi tam, da vidimo, če bo res to naredila, na noben način ni napačno.« »Trije bi bili, mi trije in še eden, četrti. Četrta oseba je bil Edvard Wheeler; po mojem načrtu glavni.« »Bom tam; zanesite se name, Miss Lee.« V petek popoldne sta sedla gospod in gospa Montagu v voz in se odpeljala. Wheeler je zvedel, da so imeli posli praznik in stanovanje je bilo zaklenjeno. V soboto dopoldne sem opazila, da je bila Maggie Harris posebno čuvstve-no vznemirjena. Proti večeru je bila brez miru. Zdelo se je, da se premika naprostovoljno, kot bi jo mučila kaka bolezen. Po deseti uri je šla v posteljo; deset minut kasneje sem šla k telefonu in pozvonila dr. Radermanu. Prej fnego v pol uri je prišel z nadzornikom. Vsi trije smo sedeli v sobi In čakali. Ob uri je prišel Wheeler po Stopnicah, ter se nam je pridružil. »Ali je vse v redu?« sem vprašala. Potrdil mi je. V službi s kikljo kinčanega kirasirja. Prvi teoretik socialne demokracije v Avstriji Oton Bauer je lepo označil v novembrovem uvodniku revije »Der Kampi«, socialno demokratično mize-rijo: »V težkem času se zbira strankarski shod socialne demokracije v Avstriji. Že dnevni red nam pove, kaj teži delavstvo: pustolovska zunanja politika, brezmejne zahteve militarizma, gospodarska kriza in brezposelnost, zaspalost socialnopolitične zakonodaje in reakcija v pravosodju in upravi.« Tem besedam moramo dodati, da so v Nemčiji sodrugi sami glasovali za brezmejne zahteve vojaške uprave in da je v državnem zboru sedaj socialna demokracija zastopana*tako močno, kakor še nikoli poprej. Žalostne razmere so tudi žalosten dokaz, kako za nič je socialna demokracija, ki se je ob volitvah delala tako mogočno in toliko obetala. Ob taki polomiji na Dunaju ni čudno, da slovenska socialna demokracija išče simpatij doma na Slovenskem. Tu sd poleg socialne demokracije stojita nasproti Slovenska Ljudska Stranka in liberalna stranka. Pustimo besedo so-drugu dr. Tumi, da jih označi. V novem-berski številki »Naših zapiskov« piše dr. Tuma: »Značilno za vse javno življenje na Slovenskem je bila seja deželnega zbora kranjskega dne 2. oktobra 1913. Po eni strani dr. Lampe, markantna figura najmočnejše slovenske politične stranke, ki pripadajoči slovenski liberalni stranki v polni zavesti lastne premoči ter birezpomembnosti meščanskih strank zakliče: »Alles mud’ und matt, so hat sie Gott geschlagen, Kurasier im VVeiberrock!« (Vse utrujeno in pobito, tako vas je Bog udaril, s kikljo kinčani kirasir!) Po drugi strani dejanski kla-verna, breznačelna, brezprogramna na-rodno-napredna stranka, ki ni imela boljšega orodja, kakor afero oospodične Theimer. Kakor je značilen vzklic dr. Lampeta, tako potrjuje njega resničnost malenkostni protiklic druge markantne figure dr. Tavčarja, voditelja liberalne stranke: »Kaj cajtenge!« Sodrug Kristan, ki je ves srečen, če ga obsije prijazno solnce ljubljanske buržoazije, si bo gotovo mislil: »Kakršna glavica, taka govorica« in bo v družbi liberalnih cajteng še vedno pridno namakal bojno sekiro v telečjo kri Johan ce iz Vodic in jo vihtel proti stranki, ki ni bila deležna take mizerije, kakor socialna demokracija, ki jo lahko izdala celo knjigo o delu in uspehih v zadnji zakonodajni dobi, korajžno jo bo vihtel proti dr. Lampetu, očetu velikopoteznega načrta o izrabljanju vodnih sil na Kranjskem, ki bo tudi za delavstvo najdalekosežnejšega pomena. Znani sodrug Abditus pravi v isti številki »Naših Zapiskov«: »Pri vseh mogočih političnih strankah, konservativnih in svobodoljubno - nacionalističnih, opazimo neizogibni privesek razredno nezavednega delavstva. To nezavedno delavstvo si očividno ni niti na jasnem o tem, da je resnična politična svoboda nujni predpogoj družabne moči delavskega stanu.« Naj bi rajše zapisal: »Ker so nekateri voditelji našega socialnodemokratičnega delavstva vsi srečni, če jih prijazno ošine oko buržoa-zijca, je pri nas cela socialnodemokra-tična stranka v službi edine buržoazij-ske stranke, ki ob vsaki priliki zastopa in zagovarja kapitalistično stališče.« Naše delavstvo brez vsake zavisti privošči socialni demokraciji skromni prostorček ob kiklji liberalnega kirasirja, vsem tistim, ki so premoški za tak skromen prostorček, ki se jim hoče resnega, moškega dela in boja, pa kliče: Med nas, ker ste naši po srcu in misli!« Jugoslovan. Strokovna Zveza. Tržič, 11. novembra 1913. Pred leti, ko smo orali ledino strokovne organizacije v Tržiču, sem bil vajen malih shodičev. Razen enega, ko sem zastavil vso svojo agitačno kunšt, niso bili bogsdgavedi kako sijajno obiskovani. Več let me že tudi ni noga zanesla v Tržič. Nekoliko radoveden sem pač bil, kako da kaj zdaj stoji agi-tačna moč naše delavske organizacije v Tržiču, že osobito zato, ker je skupina v Tržiču, kakor je naš strogi in natančni revizor Vinko poročal, vzorno upravljana. Uprava »Naše Moči« sicer toži, da naš list ni tako razširjen, kakor bi moral biti, menda je poromalo nekaj dopisov, tega ne vem, v zlomkov uredniški koš ali kali, ampak moč organizacije cenim po tem, koliko ljudi da se spravi na shod. Vrhunec organi-začne in agitačne spretnosti pa pač tvori, če se veliko delavcev in delavk na socijalni tečaj, ki cel dan traja, priagitira. Mirno lahko rečem, če vpo-števam in primerjam naš današnji tečaj z udeležbo prejšnjih let, da je krščansko socijalna delavska zavest v Tržiču močno, močno napredovala. Spored smo že itak objavili. Predavatelji so bili tudi z delavstvom lahko popolnoma zadovoljni. To delavsko ljudstvo je vztrajno poslušalo predavatelje, dasi ni bilo nobenega odmora med posameznimi predavanji. Predavatelji, med njimi tudi vztrajna mlada delavca na delavskem organizatorič-nem polju, so dovršeno predavali. Veselilo me je, ko sem poslušal temeljiti predavanji gospodov dr. J. Mohoriča in profesorja V. Marinkota. Vivant sequen-tens! Duša naše ljudske organizacije v Tržiču, župnik Potokar, je posegel večkrat v razprave, spretno se je tudi predsednik tržiške skupine tovariš Vidic debate udeleževal. Navdušeno je delavstvo pozdravljalo! svojega deželnega poslanca Pihra, ki se je s svojim delom delavstvu tako priljubil, da bi, stavim, revolucija med gorenjskim delavstvom postala, če bi več ne kandidiral. Trdno sem prepričan, da bo veliko novih članov J. S. Z. pristopilo, prepričan pa tudi, da se »Naša Moč« v Tržiču tako razširi, kakor bi morala biti v takem delavskem kraju kot Tržič, razširjena. Celodnevni tečaj J. S. Z. v Tržiču se j e . izborno obnesel, sledili mu bodo drugii . . . O . . . Z Vrhnike. Po dolgem času zopet par vrstic o delavskih razmerah na Vrhniki. Delo v parnih opekarnah se v kratkem preneha in bo počivalo do prihodnje spomladi; sicer se je pa letošnje leto slabe j e delalo v opekarnah kot prejšnja leta, ker baje opeka ne gre izpod rok. Obsojati je pri opekarnah tudi to, da je tu v poletnem času pri neprimerno težkem delu zaposlenih večje število komaj šoli odraslih fantov in deklic. Umevno je, da vsled tega v rasti zaostanejo in so slabotni celo svoje življenje, zlasti ako jim poleg tega še manjka zadostne in tečne hrane in taki slučaji niso redki. In tudi zidarji in tesarji so letos imeli malo zaslužka. Ne v trgu in ne v okolici ni bilo videti, da bi se bilo kaj več stavilo kakor je to bilo opazovati prejšnja leta. Zato pa delavci in tudi kmečki sinovi odhajajo v Ameriko, kar bi zlasti slednjim ne bilo potreba, ako bi imeli malo več ljubezni do rodne zemlje, kojo so naši predniki branili z velikimi žrtvami in obdelovali z večjim na-, porom kot se zahteva sedaj, ko je kmetijstvo vsestransko z modernimi pridobitvami napredovalo. Trpke besede nam pa silijo pod pero, ko nam je omenjati, da je na Vrhniki podjetje, ki dela z vodno in parno silo ter ima v primeri s številom zaposlenih delavcev, jako lepe dohodke*, a kljub temu ima nepostaven 13urni delavni čas, to je od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer, ko daje parna piščal znamenje končanega delavnika, in sicer edina na vsej Vrhniki, vse druge je čuti ob 6. uri zvečer. Neka narodna socijalna strokovna zveza iz Ljubljane tudi meče svoje mreže med vrhniško delavstvo. V do-tični okrožnici se strogo zatrjuje, da se v tej zvezi ne gre za politiko, ampak samo za zboljšanje delavskih razmer potom strokovne organizacije. Mi poznamo dotične ljudi in tudi vemo, kake vrste tiči za tem grmom gnezdijo. Koliko zmisla za delavske težnje je pri ljudeh, ki slonijo na načelih narodno socijalne strokovne zveze, imamo nepopisno žalostne izkušnje. Zato pa, kar je zavednega in poštenega delavstva, vse naj se združi v naši Jugoslovanski strokovni zvezi, ki je dejansko pokazala ob štrajku v Vevčah, v predilnicah in drugod, da v resnici čuti z delavstvom in se za njega koristi krepko poteguje. Iz Idrije. Ne bili bi pričakovali, da se bo naprednjaški dopisnik iz idrijskih starih rudarjev norca delal. Premij eva zadevo, ki se je vršila pred skoraj petimi leti. Piše o edini zaslugi Ganglovi »Slovenski Narod«, ko nas je vodil na Dunaj k avdijenci presvitle-ga cesarja, a ga le nismo videli. Radi bi si bili stari provizij onisti izboljšali položaj in ko vse prošnje niso nič pomagale, smo pričakovali od vladarja samega ob priliki GOletnice njegovega vladanja. Da bi si bolj zagotovili avdi-jenco, prosili smo poslanca Gostinčarja, naj nam on in njegovi tovariši izposlujejo na Dunaju avdijenco. To je storil in nas obvestil, da dne 2. decembra radi drugih sprejemov in slavnosti ni mogoče, pač pa v kakih 14 dneh in dan se nam natanko naznani iz kabinetne pisarne. Skladali smo dalj časa za pot, ker deputacija ni mogla iz svojega vseh stroškov nositi. Pa kaj se zgodi! Naprednjaki nam pravijo, sedaj je čas, za 2. decembra morate biti tam in boste najlažje opravili, sam poslanec vas bo spremljal, šli smo res na te liberalne limance. A prišedši na Dunaj, ni hotel noben slišati o kaki avdijenci, le prošnjo smo oddali v kabinetni pisarni. Tako so pili stroški in dolga pot zastonj. In zelo umevno je, kar smo slišali, da so se iz nas norčevali. Najprvo prosimo za avdijenco in se nam dovtoli za poznejši čas, a mi primarširamo ob slavnostnih dneh tja, kakor, da bi imeli denarja na preostanek, da hodimo tako daleč gledat izvanredne slovenosti, kar si zamorejo privoščiti le premožni ljudje. Mi bi bili prošnjo lahko po pošti poslali in bi bili isto dosegli, ne pa tako v sluh prišli, da se nam ne godi tako slabo, kakor je v prošnji napisano, če si prišpogamo v tako dragih časih na Dunaju radovednost pasti. Zato bi liberalni dopisnik bolje storil, da bi nei pogreval takih stvari, ki jih mi komaj, pozabljamo. Poslanci S. L. S. so' nam takra{ resnico povedali, liberalci pa so nas imeli za norce, ali vsaj za take so nas smatrali na Dunaju. — Slovenska Ljudska Stranka priredi v nedeljo, dne 16. t. m. volilni shod ob 4. uri popoldne v Didičevi dvorani. Z Viča. Združena večina tukajšnjih liberalnih in socialnodemokratičnih občinskih odbornikov se vednioi baha in hvalisa, kako modro gospodari v prid občine in kaj bi bilo, ko bi bili klerikalci na krmilu. No, 2. novembra t. 1., ob 2. uri popoldne, ko je vsa župnija obhajala spomin svojih rajnih, so ti vele-brižni možje pa pokazali, kako pri srcu jim je blagor občine. V odsotnosti kluba občinskih odbornikov S. L. S. so odpravili naklade na žganje, ki so gotovo najboljši vir, priti občini do potrebnega denarja. Povsod, kjer občinski možje modro gospodai’ijo, obdačijo nesrečno žganje kolikor mogoče visoko. Tukaj pri nas pa gladijjo in prizanašajo žganju in žganjetočem in na ljubo tem ljudem zapostavljajo korist cele občine. Prora-čunalo se je, da bi naklade na žganje občini prinesle na leto 4000 K, a združena večina — teh »ljudskih« prijateljev bo zadovoljna — tako so se pobotali, ako bodo šnopsapotekarji prispevali in se odkupili z 2000 K. Na ta način bo občina za lepih 2000 kronic oškodovana. Liberalcem tolikanj ne zamerimo vsled tega sklepa, ker oni so že itak znani, da jim za občni blagor ne gre; pač pa najodločneje obsojamo postopanje socialnih demokratov v tei seji, v kateri so glasovali za ta krivični, občini kvarljivi sklep. Pokazali so. da so svojemu programu popolnoma nezvesti ali ga več ne poznajo, in da so res ponižni privesek liberalnih frakov. To pro-tiljudsko posltopanje teh občinskih očetov je v vseh treznomislečih občanih vzbudilo mnogo opravičene nevolje, ki si je dala duška na volilnem shodu dne 9. novembra t. 1., kjer je nad 150 mož izreklo ogorčenje nad takim ljudstvu škodljivim občinskim go'špodars]tvoml Liberalci in demokrati so ravno o pravem času — ob volitvah — se v jeli in orgli krinko raz obraz. Zopet Se bodo bahali, kako delajo za ljudstvo. Mi jim bomo pa odgovorili: Hinavci! Vaša dejanja govore. Po dejanjih vas bomo sodili in obsodili! Shod somišljenikov S. L. S.*se vrši prihodnjo nedeljo v D. M. v Polju po pr- vi maši v »Ljudskem domu«. Cenejši kruh. Leta 1917. bo naša država morala obnoviti svoje trgovske pogodbe z drugimi državami, tudi z Ogrsko. Delavci imamo za takrat važne naloge. Skrbeti moramo, da se po trgovskih pogodbah kolikor mogoče strašna draginja, katera vlada danes, polajša. Predvsem moramo z vsemi silami poskrbeti, da se žitna carina zmanjša, in sicer znatno, zato, da se cena moki in s tem tudi kruhu zmanjša. V tem oziru imajo naši kmetje z nami vred ravno tiste bolečine. Pri nas kmetje ne pridelajo toliko žita, da bi ga jim ne bilo treba kupovati, in sicer zase in krmila, otrobe, oves in turščico tudi za živino. Drago žito je pri nas tudi za kmečkega posestnika nesreča. Živinoreja bi se veliko bolj uspešno razvila, ako bi bilo žito cenejše. Le po ti poti, če se cena žitu zmanjša, bi se dala tudi zmanjšati cena živini in s tem mesu. Dobro vemo, da je največja težava pri tej reči Ogrska, katera pridela silno veliko žita. Poglejmo številke: Avstrija ima 29,500.000 ljudi, Ogrska 19,900.000, in vendar ima Ogrska veliko več polja, kakor Avstrija. L. 1911. je bilo njiv v Avstriji 10,600.000 ha, na Ogrskem 13,500.000 ha, torej skupaj za tri milijone ha več. Za posamezne vrste žita je tako: v Avstriji se je pridelalo leta 1912. 18,950.000 q pšenice, na Ogrskem ravno tega leta 50,250.000 q, torej blizu 32,000.000 q več, dasi je kmetijstvo v naši državni polovici na mnogo višji stopinji kakor na Ogrskem, ker se povprek na 1 ha pridela 15 q pšenice; na Ogrskem malo manj, nego 13 q. Rži je pridelala Av- strija leta 1912. 19,750.000 q, Ogrska pa 14,366.000 q. Rži se pri nas radi tega mnogo več pridela, ker se je porabi silno veliko za špirit. Tudi glede na rž vse kaže, da je avstrijsko kmetijstvo na višji stopinji nego Ogrska. En hektar nosi pri nas dobro 14 in pol q, na Ogrskem pa 11 in pol q. Ječmena se je pridelalo v Avstriji leta 1912 17,07.000 q po 16 q na 1 ha, na Ogrskem pa 15 milijonov 702.000 q dobro po 14 q na 1 ha. Ječmena se pri nas goji v obilnejši meri zavoljo pivovaren in tudi zato, ker se ga mnogo proda na Nemško za izdelovanje piva. Zato je pa tem večji razloček pri turščici. Leta 1912. se je v Avstriji pridelalo 3,890.000 q turščiee; malo manj nego po 12 q na 1 ha. Na Ogrskem pa 52*325.000 q dobro po 18 q na 1 ha. Iz tega sledi, dal se saditi turščico pri nas splošno ne izplača. Leta 1912 je bila vrednost vse žitlne žetve v Avstriji 1.918,000.000; na Ogrskem pa 3.053,000.000, torej okrog 1.140,000.000 več, nego pri nas. jasno je, da hočejo torej Ogri imeti drago žito. To nam kažejo še druge številke. V Avstriji je bilo 1. 1910 od 100 oseb nad 50 v krajih, ki imajo nad 2000 prebivalcev; torej v mestih in obrtnih krajih. Na Ogrskem pa ni bilo niti ravno tistega leta 19 oseb od 100 mestnega prebivalstva. Iz tega sledi, da ima Avstrija mestnega in obrtnega prebivalstva več kot dvakrat toliko kakor Ogri. Seveda moramo upoštevati, da v Avstriji v večini odločuje o poljedelstvu mali in srednji kmet, na Ogrskem pa veleposestnik. Mali in srednji kmet pri nas bi se dala prav lahko pridobiti za to, da se carina na žito zmanjša. Drugače je pa z ogrskimi veleposestniki, ki imajo vsled krivičnega volilnega reda vso politčino moč v rokah. Ko bi bila na Ogrskem splošna in enaka volilna pravica, bi tudi ogrski državni zbor drugače govoril, kakor govori sedaj, ko brani samo velike dobičke tistih, kateri imajo sedaj moč v rokah. Socialni de-mokratje, ki na eni strani zagovarjajo, naj se zopet obnovi trgovska zveza z Ogrsko in na drugi strani dolže našega kmeta, da je vzrok visoki carini na žitu, so naravnost hinavci. Prepričani smo, da bi se nižja carina na žito takoj dosegla, da bi se zlasti doseglo, da bi kuruza prišla morebiti celo brez carine v našo državo in da bi se tudi carina na pšenico znižala, ko bi bili mi Avstrijci za se. Če pa se obnovi trgovska zveza z Ogrsko, potem bi ogrski veleposestnik zahteval zopet za se v svojo korist čimnajvečjo carino na pšenico, koruzo in samo pod tem pogojem privolil, da bodo avstrijski tovarniški izdelki brez carine hodili na Ogrsko. Socialni demokrat vse preobrne in neukim ljudem slika vraga tam, kjer ga ni zato, da se ga ljudje ne ognejo na tistem kraj,u, kjer je. Pravzaprav mora avstrijski kmet žito in krmila zato drago kupovati, da ima avstrijska velika obrt večji dojbiček. Iz \tega sledi, da mora delavec, ki hoče res zboljšati svoje razmere, v najtesnejši zvezi z malim i*n srednjim kmetom boriti se za to, da se ogrska dobičkaželjnost stere. Pa še nekaj. Politika, ki nam je vzela trge na Balkanu, ki je balkanske narode spravila v sovraštvo do naše države, narekujejo Ogri še bolj kot Nemci. Ko bi bili mi v prijateljstvu z balkanskimi državami, bi imeli tam za svojo veliko obrt trgov dovoli in bi ne potrebovali Ogrov. Socialni demokrat pa vzdržuje pri nas nemško, na Ogrskem ogrsko nadvlado in je s tem kriv tudi nespametne politike, ki >iam jemlje potrebnih trgov. Ogrska je na vseh straneh nasprotnica zdravemu razvoju avstrijske države. Ogrska je sovražnica našega kmeta, našega delavca in našega obrtnika. Znano je, da se naša stranka z vsemi silami poteguje zato, da bi se hrvaške in slovenske dežele združile v eno celoto. Ko bi se to zgodilo, bi bilo pri nas cenega kruha dovolj. Socialni demokrat nima za te reči drugega kakor zasmeh in zaničevanje. Vejo, na kateri sloni ljudsko blagostanje, reže in seka. Saj je tako nespameten, da v naši deželi nasprotuje celo za delavstvo najvažnejši napravi, ki jo je naša stranka začela, namreč izrabi električnih sil. Kjerkoli globlje posežemo v gospodarsko življenje in gospodarsko politiko, povsod srečamo socialnega demokrata med nasprotniki ljudstva in med sovražniki njegovega blagostanja. »Sveta vojska" v volilnem boju. Vodstvo »Svete vojske« nam pošilja sledečo izjavo: Ker smo v času volilnega boja in razpaljenih strasti, čuti protialkoholna zveza »Sveta vojska« potrebo, zavaro^ vati se, da se protialkoholno delo v volilnem boju ne bo izrabljalo kot bojno sredstvo od katerekoli strani proti ka- kemu kandidatu, kakor se ie to zgodilo na prav nečasten način pred nekaj leti na Dolenjskem in to leto na Goriškem. Delo za streznjen j e ljudstva je nepolitično in nestrankarsko; njemu bi se moral pridružiti vsak brez razlike stranke, če ima le kaj pravega rodo-ljubja; je delo za visoko moralno in materialno povzdigo našega ljudstva. Kdor se ob to odlično rodoljubno delo spotika, se obsoja sam kot psevdo-rodoljub, in v volilnem boju zlorabljati to, bi bilo demagoštvo najnižje sorte. Kdor se hoče pri protialkoholnem delu ob kaj spotikati, naj se spotika ob vagone tujega piva in špirita. Vkljub našemu prizadevanju še dan na dan drdrajo k nam, in nad magacini za to tujo brozgo, ki še vedno polni in ponosni stoje kot trdnjave alkoholizma po vseh krajih slovenske zemlje in izmozgajo iz našega zaslepljenega ljudstva še vedno — kakor je preračunjeno — vsako leto blizu 20 milijonov (!)... pijejo našemu narodu srčno kri, ga devajo v sužnost tujega kapitala in zavirajo pot pridelku domačih goric . . . Teh dvajset — vsakoletnih — milijonov bi bil hvaležen kapitelj za kandidate vseh strank, ko govore o tem, kdo bo našo deželo bolj osrečil dn našemu ljudstvu pomagal kvišku . . . Vodstvo »Svete vojske«. Socialno zavarovanje pokopano. Časopisje poroča, da je usoda socialnega zavarovanja pokopana. Notranji minister baron Heinold je namreč 6. novembra nekemu odposlaništvu zasebnih uradnikov izjavil, da je vlada glede na želje za izboljšanje postave o pokojninah zasebnim uslužbencem naklonjena, ker ni več upati, da se kmalu socialno zavarovanje uresniči. Vlada je zato tudi pritrdila posebnemu zavarovanju rudarjev. Pred kratkim je pa izjavil dr. Licht, da bo morebiti v desetih letih socialno zavarovanje izvedeno. V socialno-političnem odseku je pa 6. t. m. sekčni načelnik Wolf, ki je svojčas poročal o socialnem zavarovanju, izjavil: Posvetovanja predloge o socialnem zavarovanju so hitro napredovala. Računalo se je že, da se predloga kmalu vzakoni. Pozneje se je pa žal položaj izpremenil. Rajni dunajski župan dr. Lueger je leta 1906. zahteval, da naj parlament dovoli 100 milijonov kron temeljne glavnice za starostno in invalidno presrbo. Ob prvih volitvah po načelu splošne in enake volilne pravice se je na vseh volilnih shodih zahtevalo starostno zavarovanje. Prestolni govor je slovesno obljubil socialno zavarovanje. Vlada je novembra 1908 predložila zbornici zakonski načrt o socialnem zavarovanju. Poseben ppdodsek je začetkom leta 1911. predlogo dovršii. Državni zbor so pa razpustili in vse delo je bilo zaman. Nasprotnikom socialnega zavarovanja je zdaj poskočil pogum. Veleindustrijci so v svoji veliki ljubezni do delavstva pričeli kričati, da je socialno zavarovanje predrago. Tudi socialni demokrati so grajali zavarovanje kmetov in obrtnikov; skupnost rizik in okrajne urade. Ob volitvah 1. 1911. je že več nemških nacionalcev se proti socialnemu zavarovanju izjavilo. Vlada je predložila zbornici predlogo zopet skoraj neizpremenjeno. Delo bi bilo lahko, a šlo je le počasi naprej. Poleg veleindustrij cev in socialnih demokratov so pričeli delati zgago tudi Poljaki, ki so za Galicijo zahtevali izjeme, češ da gališki kmet ne more plačati 6 K letno za socialno zavarovanje; devet mesecev so se o tem prerekali. Žalostno je, ker so tudi socialni dcmokratje veliko zagrešili, da je socialno zavarovanje obtičalo v močvirju. Preveč so govorili in tako se je zamudil pravi trenutek, ko je bilo razpoloženje v zbornici še jako ugodno za socialno zavarovanje. Izjavi Heinolda in Wolfa kažeta, da vlada ne veruje, da socialno zavarovanje ne napreduje. Nova brambna postava, mobilizacija, novi topovi in nove vojne ladje-velikanke so požrle več kakor celo mjiljardo. Vlada nima niti za lastne uslužbence denarja. Ubogi starci bodo še napi*ej prepuščeni ubožni oskrbi občin, kar je toliko, kakor da naj za beraško palico še naprej primejo. Beg z dežele v mesta in izseljevanje ne bo pojenjalo, marveč še poskočilo. Socialno zavrovanje je ljudska in državna potreba. Če se ne uresniči kmalu, bo trpelo ljudstvo in država. Izdajatelj in odgovorni urednik Jožei Gostinčar, drž. poslanec. — Tisk Katoliške tiskarne. Ste že pom kavo s Francbovo perl-rž]o, znamka :Perlro:? Ista ugaja tudi brez zrnate kave. 0S m S s H 7IRFRT mm H. LIIIL lil, Prešernova ulica priporoča svojo veliko zalogo ievllev do-:: malega izdelka :: Zv N IT | D I Tovarne za asbestškrlll ..ZENIT" družba z om. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krouski materija! Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 ^Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F Mmnl ljubljnhh 1 . Illol JU1 Mestni trg 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca itd. 3*redtisUanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani In priporočljivi domači manufaktura! trgovini Janko Česnik (Pri CeSnikul LJUBLJHIM Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Z).—7/ sv Solidno izdelane dežnike in solnčnike priporoča po najniiiih cenah l. Mikusch. i!2M!SS 7/-OSZZ7Z7-A\ /tr~VCT7/.. f IS. M* tovAKOl ena prlporSo Mirt tim, hje ut ii Umit. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 450. BR. NOVAKOVIČ Edina zaloga veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd. LJUBLJANA. Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiN Razširjajte ud delavstvom Daše glasilu ,Našo Moč‘. in ........................................................ umnimi — 176 — rodovinske člane, ki žive z njim skupno. — Ako bi bil letni znesek teh dohodkov višji, mora se vzlic temu dolžniku pustiti neobhodno potrebno stanovanje in dohodki v vrednosti letnih 600 K (§ 330. izvršilnega reda). Kako se poravna delavcu plača v slučaju obrtnikove smrti, o tem glej opombo pri § 83. o. r. Glede časa za odpoved je merodajen v prvi vrsti tozadevni dogovor med obrtnikom in pomožnim delavcem. Ako bi se o tem ne bila ničesar dogovorila, mora gospodar vsaj 14 dni poprej obvestiti delavca, da ga bo odpustil iz službe, in isti rok za odpoved službe ima tudi delavec nasproti gospodarju. — Oni delavci, ki delajo po kosu ali v akordu, smejo izstopiti iz delavnega razmerja šele po dokončanem delu. — V slučaju, da pride gospodar v konkurz, velja z delavcem sklenjeni dogovor o odpovednem roku tudi za konkurz-no maso. Pri trgovinskih uslužbencih sme v zmislu čl. 61 trg. zakona vsaka stranka po preteku četrtletja po prejšnji šesttedenski odpovedi razdreti službeno razmerje, ako ne obstoji v tem oziru noben drug dogovor. Iz posebnih vzrokov sme gospodar tudi brez odpovedi takoj odpustiti delavca (§ 82. o. r.). Istotako more tudi pomožni delavec brez odpovedi izjemoma pustiti službo (§ 82. a) o. r.). O odpovedi vajencem glej § 102. o. r. Plačevanje mezde. § 78. Obrtniki imajo dolžnost, pomožnim delavcem izplačevati mezdo v gotovem denarju. Vendar smejo delavcem prepuščati stanovanje, kurivo, porabo zemljišč, zdravila in zdravniško pomoč in tako tudi orodje in tva-rine za izdelke, katere naj izgotovijo ter vračunati pri izplačevanju mezde po prejšnji domenitvi. Da se na račun mezde daje živež in pravilna hrana, o tem se smeta dogovoriti obrtnik in pomožni delavec, ako se mu to daje po ceni, katera ne presega nabavnih stroškov. Lastniki obrtov ne smejo drugih kakor navedenih predmetov ali blaga pomožnim delavcem kupovati na račun mezde in zlasti ne opojnih pijač. Izplačevanje mezde v gostilnicah ali krčmah je prepovedano, § 78. a). Določbe § 78. se uporabljajo tudi pri onih pomožnih delavcih, ki zunaj delavnice izdelujejo obrtnikom za njihov obrt potrebne cele ali na pol dovršene izdelke, ali kateri jim oddajajo take izdelke, ne da bi imeli prodajanje tega blaga konsumentom za samostojen obrt. — 173 — Kontorsko in pisarniško delo se more ob nedeljah dovoliti največ za dve predpoldanski uri in samo tedaj, če se vsakemu posameznemu nameščencu da docela prosta vsaj vsaka druga nedelja. Te ure ustanavljajo politična deželna oblastva po določilih prvega odstavka, kar se more zgoditi različno za različne stroke trgovine in za posamezne občine ali dele občin. Prav tako lahko politična deželna oblastva znižajo izmero v kontorjih in pisarnah pripuščenega nedeljskega dela tudi pod naj-večinsko dobo, oznamenjeno v prejšnjem odstavku, oziraje se na krajne razmere in eventualno popolnoma izključijo nedeljsko delo za celo leto ali za določene dobe leta. Člen X. V tistih trgovinskih obitih, v katerih se uporablja osobje ob nedeljah dalje nego tri ure, je treba dati temu osobju menjaje docela prosto vsako drugo nedeljo, ali ako se to ne more, dovoliti v tednu pol dneva počitka. Člen XI. Kolikor mora po določilih člena IX. obrat trgovinskih obrtov ob nedeljah počivati, ne smejo tudi tisti imetniki trgovinskih obrtov, ki ne dajejo opravka nobenemu delavcu, svojega opravila izvrševati, oziroma ne smejo imeti vrat v opravilne prostore, določene za občevanje z občinstvom, odprtih. Člen XII. Predpisi o nedeljskem pokoju v trgovinskem obrtu se uporabljajo tudi o proizvodnemu obrtu prlstoječi prodaji svojega blaga, kolikor se ta prodaja na podstavi člena VI., oziroma VII., ne uravna posebe, dalje o ponujanju blaga na prodaj, hodeč od kraja do kraja (ž 60. obrtnega reda) in pa o tržnem prometu. Člen VII. a. Politična deželna oblastva so pooblaščena ob nedeljah pripu-ščena kontorska in pisarniška dela kakor glede trgovinskih obrtov (člen IX., predzadnji in zadnji odstavek) posebej urediti tudi za vse druge obrte. Člen VII. b. Na podstavi tega zakona o nedeljskem pokoju za trgovinske obrte vobče ali za določene trgovinske stroke, oziroma vrste blaga v posameznih občinah ali delih občin izdani predpisi naj se uporabljajo tudi na obratovanje krošnjarstva. Gričar & Melač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Novosti v konfekciji za dame. Sladnl iaj-zajtrk) Vrli 50% prihranka In okusen zajtrk, južlna! dose-nri I žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo ■ladnl ea|. Ako se e» uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnk6czyjev siadni čaj ima ime Sladin in MnXl ie vedno bolj priljubljen. Povsod >/mef» cSiijion^i/Orietetz* i MbločvorsA* ti/icv20. Cftpamila Atj/b J>Aty»SnSg FD D 7fl IFr Liubliana IK« E« vHJLVf Stari trg št. 9. Izprašani optik.------------------- Zalagatelj c. In kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev Itd. Največjl optični zavod. Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo n at a n -4no po naročilu in zdravniških predpisih. — E , Nadalje jo veliko izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Ooerz itd. Vsa popravila izvršujem v sx oji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine In srebrnine. Zahtevajte cenik. UlllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllIlllllllllllllilllllElliiillllEiilllllllllliU = Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: = I BIOGLOBIN I | Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. | | Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. = | V steklenicah po K 3‘50 in K 2'— v vsaki f | lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko: % | M= R. Sušnik | | lekarna „Pri zlatem jelenu14 1 | Ljubljana, Marijin trg. ^ HiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiH Lekarna „Pri kroni" Mr. Pl. Ji. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeCa zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčn? krč, steklenica so v. Posipalo! prašek, proti cgnjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v. Blbje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih oCes in trde kože, steklenica 70 v. j,Sladln“ za otroke, škatla no v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica t krono. Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v. Edina In naikra|3a linija d Ameriko! Samo 5 dni! iz Hawre v New-York francoska prek-morska družba. Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnlžjl ceni jasnila *daje samo ED. SMAROA potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta St. 18 v hiši .Kmetske posojilnice". Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov A*Sl DA, l.iii« Mnogokrat odlikovana. 1 Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči 1 preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih moder-! nih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. M »MikSIH aSS priporoča svojo bogafo zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino in obrt. = I HaiholiSa, naisigurneiša prilika za štedeniel Ljudska Posojilnico regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 31 O 4 brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož~ nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo. — 174 — Člen VIII. Predpise, ki jih politična deželna oblastva izdado na podstavi člena VII., VIII. in IX., je konec vsakega četrtletja naznanjati trgovinskemu ministru, kateri more v sporazumu z udeleženima ministroma ukazati izpremembo teh predpisov. Člen XIV. Ob praznikih je delavcem z ozirom na njih vero dajati potreben čas, da morejo iti k predpoldanski službi božji. § 75. a. Obrtno nadaljevalne šole. Imetniki obrtov morajo, ne krateč dolžnosti, ki so jim naložene v § 100. glede vajencev, pomožnim delavcem do izpolnjenega 18. leta življenja, za obiskovanje obstoječih občih obrtnih nadaljevalnih šol (oziroma pripravljalnih tečajev) in pa strokovnih nadaljevalnih šol dovoliti potrebni z ustavom in učnim načrtom dotične šole ustanovljeni čas. Ako ni obrtnih nadaljevalnih šol za ženske pomožne delavce, velja določilo prednjega odstavka tudi o šolah za ročna dela in gospodinjstvo, če je kaj takih. O šolskem obiskovanju vajencev glej tudi § 99. b, odstavek 3 in 4, in § 100., odstavek 3. Dolžnosti pomožnih delavcev. § 76. Pomožni delavci imajo dolžnost, lastniku obrta izkazovati zvestobo, poslušnost in spoštovanje, spodobno vesti se, biti pri delu toliko časa, kakor je pogojeno ali v dotičnem kraju navadno, po svojih najboljših močeh izvrševati' izročene jim obrtne opravke, molčati o razmerah delovršbe, živeti spravljivo z ostalimi pomožnimi delavci in domačimi ljudmi ter lepo ravnati z vajenci in tako tudi z otroki, ki delajo pod njihovim nadzorstvom. Ako ni drugače dogovorjeno, niso pomožni delavci dolžni opravljati domačih hišnih del, kolikor le ta ne spadajo k obrtni delovršbi. V § 74. o. r. so navedene dolžnosti, katere imajo gospodarji do svojih, delavcev, tukaj pa zakon nasprotno določa dolžnosti pomožnih delavcev napram njihovim delodajalcem. Ako bi pomožni delavec zanemarjal te dolžnosti, sme ga gospodar odpustiti iz službe brez odpovedi (§ 82., zlasti črke e, f in g). Poleg tega je pomožni delavec tudi dolžan ostati v delu toliko časa, kakor je domenjeno v delovni pogodbi, in le v izjemnih slučajih sme službo zapustiti tudi poprej, kakor določa § 82. a. — 175 •*- Domača dela pri obrtniku opravljati je dolžan pomožni delavec samo tedaj, če sta se z gospodarjem bodisi pri sklepanju delovne pogodbe bodisi pozneje tako dogovorila. Ker domača dela niso podvržena določbam obrtnega reda, zato jih ne zadevajo določbe o nedeljskem počitku. O drugih dolžnosti, oziroma pravicah, ki izhajajo iz delovne pogodbe, glej dotične določbe, obč. drž. zak. pri § 72. o. r. Dajanje mezde. Odpovedovanje. § 77. Kadar o času, kedaj se pomožnemu delavcu daje mezda, in o roku, v katerem se odpove služba, ni nič drugega dogovorjenega, predpostavlja se pogoj, da je mezdo plačevati vsak teden in da velja rok 14 dni za odpoved. Vendar imajo pomožni delavci, ki delajo po kosu ali po dogovoru (v akordu), pravico izstopiti šele tedaj, kadar so redno dokončali prevzeto delo. Te določbe se navajajo na vajence (§ 104 a). K o 1 i k o s t plače se navadno določi sporazumno med delodajalcem in delavcem ob sklepanju delovne pogodbe. V drugačnem slučaju velja § 1152. obč. drž. zak.: AkO' naroči kdo kako delo ali kak izdelek, tedaj se misli, da je privolil tudi v primerno plačilo. Ako določilo ni določeno niti po pogodbi niti po zakonu, določi ga sodnik. Koliko da je dopustno, da obrtnik svojemu delavcu na račun plače izroči kake druge predmete nego denar, o tem glej § 78. o. r. Pri vprašanju kedaj naj se obrtnemu pomožnemu delavcu izroča plača, pride v poštev najprej to, kar sta se o tem dogovorila z gospodarjem ob sklepanju delovne pogodbe. Ako ni takega dogovora, zahteva zakon, da se mezda izplačuje vsak teden. — Onim pomožnim delavcem, ki delajo po kosu ali v akordu, mora se izplačati takoj, ko so redno dovršili pogojeno delo. Glede morebitnih pogreškov pri delu od strani delavca, o odškodnini za izgubo časa, o povračilu škode in glede drugih slučajnosti, ki pridejo pri izplačevanju mezde v poštev, glej dotične določbe obč. drž. zak. § 1153—1156 pri § 72. o. r. V slučaju, da napove gospodar konkurz, morejo pomožni delavci za zadnje leto zahtevati izplačilo mezde pred vsemi drugimi upniki, in sicer tudi tedaj, ako so že pred otvoritvijo konkurza zapustili službo (§ 43., točka 2. konkurznega reda.) Slednjič bi bilo še omeniti, da je eksekuciji popolnoma odtegnjena pogojena plača, katera z vsemi dohodki skupaj (denarni prejemki, stanovanje, dohodki v naturalijah) ne presega na leto 600 kron, ako so ti dohodki neobhodno potrebni za dolžnika in za