i .strnih. i VINM i hm. i. jwwji m7. Lhti. .Slovenski Narod* TBlJa po pottl; za Avstro-Ogrsko: • z* NemČijo: cei« leto skupaj naprej . K 28-— I ćelo Icio naprej . . . . K 33- — na mesec m w . . » 2 50 ' ćelo ieto naprej . . . . K 38.— Vprašairem gl«de inseratov se na; priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Dpramlitv« (spodaj, dvor&če levo). Ksaflova mlica *L S, telefoa AtftS. lifctja vaok 4aa ivrttr ti*imBif a#4e!<« ta arasalke. Inserati se ra'unijo po pocibijenem prostoru in si cer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat oo 7 vin.. trtkrit po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., rarte in zahvale .Slovenski Narod* velja ▼ Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : eelo 1eto naprej . . . . K 2->40 I četrt leta „ • • • . » frGO pol leta „ ..... 13*20 | na mesec „ . • . • » 2*20 ——^ Poaameina žtevilka vel'a 10 vinari**. —^^—^— Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Snallova ulica st 5 (v pritlicjti levo,) telefon si. 34. li! orali pOlo. Dunaj, 3. januarja. (Kor. urad.) Uracino se razglaša: VZHODNO BO.flSĆE. V Dobrudži novi uspehi. Južno in zapadno od Focsani so dospele avstro - osrske in nern^e bojne sile generala l-alkenhavna v moćno utrjeni odsek ob MiUovu Dalje proti severozapađu so vrgle so-vražnika na Miero nazai. Ob južnem krilu armadne skupine genem!-obersta nadvojvode Jožefa smo prodrli čez Negrilescr. Jusovzhodno od flarje in na .Mte. Faltucanu (zapadno Suite) smo odbili silne sovražne napade z veffkimi izgubami za sovraž- * nika. V odseku Mesticanest? so pre-prečile naše zavarovalne čete v ba-Jonetnem boju in z ročnimi granata-mi ruske šunke. Pri Manajovu (vz-hodno Zlocova) ?e pripeliala rz naših In nemških bojevnikov šesta vijena napadalna četa po srečnem pohodu 3 ruske častnike fn 127 mož. ITALIJANSKO FN JUGO-VZHODNO BOJISCE. Nobenih posebnih bojev. Namestnik načelnika genera'r.cga štaba pl. H 6 f e r, fml. Ho ni) pt. Đerolin, 3. januarja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroja: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupna nemske-ga prestolonaslednika. Z bolj razglednirn vremenom se Je razvilo popolđne živahno defova-nje artiljerije v pokrajini ob .Mosi. V gozdu Pretre so prodrle patrulie do-mobranskejza nešpolka št. 93. da \ tretja franeoski jarek. so ra^dejale obramhne naprave ter se vrnlle z 12 vjetimL VZHODNO BOJIŠCE. Armadna fronta gencral- feldmaršala princa Lco- polda Bavarskega. Južno od Trisvjatskega jezera smo orepodili ruske štrafunske komande. Vzhedno od Zlocova pri Manajovu so vzdignile čete huzarske telesne brigade skupaj z avstro-ogrsko pohoto v šunku 3 častnike in 127 mož iz ruskih črt. Armadna skupina gene-ralobersta nad v oj. Jožefa. Močni sovražni napadi proti sro-ri Faltucanu so se z velikimi izguba-mi ponesrecili. Med dolinama Susito m Putno smo vzeli več višin v na-skoku. Protisunke Rusov in Romu-nov smo zavrnili ter po boju zasedli Barsesci in TapescL • Armadna skupina gfm. v. Mackensena. Naše gibanje se vrši nadalfe po nacrtu. V gorah med dolino Zbalo in ravnino so potisnile nemške In av* stro - ogrske čete sovražnika proti severovzhodu nazaj. Zapadno in Južno od Focsanija stoje čete devete ar-made sedaj pred utrjeno pozicijo Rn-sov. Pitecesti In Miero ob MUcofuIu smo v naskoku za vzeli, 400 mož v]e-II. V Dobrudži smo Ruse kl}ub žilavi obrambi potisnlll nadalje na Vaca-reni, Jililo in v Macin nazaj. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Položaj je neizprernenjen. Prvi generalni kvartirni mojsttr v. Ludendorft B tta za Focsan. Macin v boigarskih rokah. NEMSKO VECERNO POROClLO. Berolin, 3. januarja. (K)r. urad.) Wolffov urad poroča 3. ianuarja zvećer: V Dobrudži s t a Macin i n J i j 11 a z a v z e t i. BOLGARSKO L'RADNO POROClLO. 3. januarja. Romunska fronta. V Dobrudži se je sovraž-nik umaknil na niogočno utrjeno pozicijo ob cesti Majin-Juiija-\ acarcni. Prodiranje proti tej poziciji traja. Zasedli smo višin) 10S vzhodno od Ji-]ilc. Sovražni monitorji so obstrelje-vali Tulceo. Nemško vee>rno poročilo nam javlja, da so boćarske ćete zavzele Macin, edino sovražnikovo oporišče na desnem bregu Dunave. Macin Je kril ruske pozicije pri Braili ter je za posest tega važnega rnostišča gotovo velikega pomena. AH bodo mogli Rusi po padcu Macina še aol^o držati Brailo. pred katere jugozapadnim! utrdbami stoje zmagovite čete do-navske armacie, je več kot dvom-ljivo. Bolj prekaren kakor pri Braili je sovražnikov položaj pri Focsanih, ki tvorijo na sevem zadnji mogočni steber pred Seretom. Boj za itrdbe tega važnega mostišča je v polnem razvoju. Falkenhavnove čete so v torek vdrlc v odsek rečice Milkova (Milcovul), od severozapada na oro-dira po dolini te rečice in reke Putne desno krilo armade nadvojvode Jo-žeia, ki se je polastilo ^raja Miera in se Miža trsfu Odobesci, ležečemu /.e v severozapadni obrambni crti tok-sanskega mostišča. Sporedno s to kolono prodiraio Jožefove čete ra doimah Putne in Sulte.ter sopotisnile tu se na^a'ajoča ruska krdela proti severovzbodu. Napad na Focsani ]e torej tako s severozapada kakor z zapada sem dobro organiziran in po-teka povsem ugodno. Sofija, 3. januarja. Predvčcraj-šniem sta nacMi dve eksponirani utrd-bi Tnost'5ča Macin, včeraj so b^1jfnr-ske čete osvrvile visino 364. S tem \z prvi sovra^ra obrambna crta za-vzeta in nepriiatelj se je moral "mknit; na rntra^jo črt">. Rotterdam, 3. Januarja. Rusi se v Macinu obupno branijo. ker je po-šest tega most;sća za nje velike važnosti. Le ako se drži Macin, se bodo mogli Rusi v redu umakmti iz tri-kota F^uzeu-Braila. Ltigano, 3. januarja. »Štampa« javlja: Operacije, s kateriml hoče sovrn^nik obVoliti F.KSinl, se nada-Ijujcjo z vznem'niji^o brzino. Pri Narresti sovražn'k naibrž ne bo na-'ete! na odnor. Jugozapadno Braile 7grnfene utrdbe pa br>!ejo dr^Tti Rusi do zadnja moža, ker bi sicer iz-gub;lf tuđi Brailo. Kopen^r^rv 3. 'annnria. »R:isVij InvalM« izjnvlji: To zimo nam je pričaVovat? ?e vcHkib sovražn;b ctpt-rac?j. Prvi akt romnrrsVe tra^r.lije je Vcrčnn. Nemci m^;o str^t^^ično po-7?>Ijo o^r^r^ega pomena. Pilizaj je jako tpfaven. Frankfurt, 3. fn^uaria. Tz Pariza porodajo: Oenera! Bru^iinv ic odpo- RUSKO LRADNO POROClLO. 31. decembra. Romunska fronta. Nasprotn'k na^aMe ljuto nareda ob gorenjem toku reke Ka$in [ r»h m?ii M^ldaviie. P^muri so napade z uspebom zavrnij^ter se n?p«idli I v p »krajini sever^ff'^a^ma (jJSo\e*e nb gorenjem toku Sušite. Porazili smo sovražnika. Romuni so vjeli tu i mnogo mož n?ke stotn'ie s strojnimi puškami. Od jutra naprej je pričel sovražnik ofenzivo pri vaši Cozi ob gorenjem loku Putne. Visine so veČ-krat menjavale pos^stnika. Sovražni napadi pri pristrsvi Bordest!. 20 vrst jivro^rrnadno od Focsanov in v se-verni smeri *.e n.^daliujfio. Ru^ko-rTnnnski oddelki ^o vrgli nnsprot-n;ka v napadi? iz Bordestiia ki so ga bili dan poprej zn^edli. Z oprtovani-mi napali se je scvražn'ku posrećilo vreči Rorrune v pokrajini «evero-z;j,padno od žeTe7niške proge Buzeu-Focsani na7pj. V njsckn uigov7bod-no M te Že'eznice so naši od^clki za-vrniTi vse sovražne napade. Pri SIo-b'^ziii se le sovr^fn;kn pos^^čHo. da ;e po opetovrt^;h n^^ad-'h najprej potisni! nazaj de'e na§;ri polkov; tekom sijp'ne^a Prof^ap^da na smo zonrt v^zeli svo?c jarke N^*i o*ide!ki v lili-"7inf vaši B't-eu-Bra'H in pri pristavi Rordicut-Verdu južno od kolodvora fance ob tei nro?ri ^o ravrnili sovraž-n.r- ra^a-de. Sovra^nik ie imel tu ve-Pk^nskr i7pru^r. Vodja n^Ve stotnije enega T>me^ nn?:h kozpšVih polkov fc i^vr?>;1 pri B^He^tih jr^^zap^dno l'iti-^p «'t'i!^n n°nTi n-^V'1 ~XC\ rno^ t**T vjel 3v5 Avstrijcev. V Dobrudži je sovražnik trikrat napadel z močnimi silaini. ki jih je podpirala težka in lah-ka artiljerija, našo fronto v odseku 4 vrste severovzhodno od pristave Oreći do 20 vrst jugovzhodno od Braile. Prve napade smo z velikimi izgubami za njega odbili. Tekom tret-jega napada se je posrećilo sovraž-niku, da se je po trdovratnem odpo-ru polastil neke visine v centrumu naše pozicije. 1. januarja. M e j a Mol-d a v e. Sovražnik je večkrat napadel visine severozapadno od vaši Bekas ob iziivu rsčice Bekas v Bistrico, vsakikrat pa smo ga s svojim ognjem zavrnili. V blizini reke Domuk je pričel sovražnik z ofenzivo sever-no od nekega potoka, ki se izteka v smeri vaši Domuk-Patak v Domuk.. Sovražniku se je posrečilo pre^nati naše straže z višin, mi pa smo zopet vzpostavili položaj. V dolini Tatros je napadel sovražnik vas Kotumbo, mi pa snu ga z velikimi izgubami za-\rniii. Isti čas je obstreljeval sovražnik okolico vaši Agasu jugovzhodno od Kotumbe s plinovimi granatami. Sovražnik nadaljuje napade na odsek od Sultiše do doline Zobanos, kakor tuđi v dolinah Dostiativ in Oiioz. Boii so dobili v teh dolinah rosebno trdovraten značaj ter se je sovražniku zopet posrečilo potisnfti naše čete nekoliko proti vzhodu nazaj. 1. januarja. Romunska fronta. Sovražnik je silno napadel Romune na fronti severno in južno od reke Kasin. 8 vrst vzhodno od me-je Moldave. Čete so položile svoje pozicije nazaj. V n-x:nem napadu je vrgel sovražnik Romune pri izvirku reke Rinne, kjer so se urnaknili v smeri na Petcanu, 20 vrst zapadno od rocsaniia. V okolici Focsanija in bolj proti j!i£ovzhodu do Donave so naše čete ponoći brez sovražnega r-ritiska zavzele nove pozicije. Od jutra sem napada sovražnik na le-\em brceu Buzeva kakor tuđi ob že-leznici Buzeu-Braiia. O^enj naših puŠk in topov je napad zadržat. Ćez dan je poskusil sovražnik v okolici Romanula, 10 vrst zapadno cxl Braile, napad, v našem infanterijskem og-T7ju pa se je v neredn umaknil, ko se je S00 do 10OO korakov od naše pozicije zopet zbral. — Dobrudža: Od ranega jutra sem je mzvil sovražnik proti centrurru naših pozicij k?>ih 23 bataljonov, je preše! v rta-t»ad ter vrcjel naše čete nazaj. Te so ?e umaknile na zadai ležece pozicije. i i'g ta neigol Oficijozni »Pester Llo3rd« javlja z Dunaja: Poročila iz ententnih dr-žav in velikega dela nevtralnega ča-sonisja potrjujejo nazor tukajšnjih političnih krogov, da je smatrati odgovor entente kot gladko odklo-n i t e v mirovne ponudbe. Odgovor cntente ne vsebuje nobene možnosti za posredovanje. Fntcnta je zaprla vrata za seboj m a^orji note nišo mislili na to, da bi mogla nota pripustiti ppjaznejše komentiranje. Ni v interesu centralnih držav in tuđi ne odgovor ja njihovemu dostojanstvu, da bi silili entento, d£ naj še bolj jasno izrazi svoje odklonilno stališče napram mirovni akciji. En-tenta nam je hotela dati vedeti, da je mir v seda njem trenutku n e rn o g o Č, naj v€ in čuti, da smo jo razumeli. Ravnotako se izraza tuđi ofici-jozno berolinsko časopisje, ki Vo-!idarja: Sedaj ne preostaja drugega, kakor energično nadaljcva-ti boj, dokier ne bo hladno železo našega orožja znižalo mrziične temperature naših sovraznikov na normalno stopnjo. Rusko časopisfe o ententnem odgovoru. Petrograd, 3. januarja. (Kor. u.) Pctrogradska brzojavna agentura poroča: Rusko časopisje izraza svoje zadovoljstvo nad odgovorom en-tente na mirovno ponudbo. »Kovoje Vremja« naglaša. da se je Nemčija v svoji noti izognila vsaki določnosti. Nernčija je s tem potrdila, da obstoja na prej izrfčenih zahtevah, ki očit-no ne morejo biti podlaga katerih-koli pogajanj. »Rječ< označuje kot pogroie mogočega miru vzpostavitev moči in svobode narodov. Iraterim se je delala sila, priznanje pravice malih narodov na svobodni obstoj, ustvaritev stanja, ki obvaruje člo-veštvo previ kršenjem mini. List na-clašti zvezo med naveđenimi pogojl in idealno sodbo o vojni, katero za-stopajo zavezniki od početka vojne. Slab vtfck odgovora na mirovno ponudbo v Italiji. LuRano 3. januarja. I talijansko časopisje hvali odgovor entente na mirovno ponudbo ali le s težavo za-kriva številne kritike glede oblike note. Nacijonalci pogrešajo v odgovoru poudarjanje gotove zmage, ki LISTEK. Carig'ad. (Dalje) 2e leta 1710. se je vnela nova vojna med Rusijo in Turčijo in to pot se je Rusiji slabo godilo. Malo je manjkalo, da ni prišel sam car v tursko vjetništvo. V mirovni pogodbi, sklenjeni v Falčinu — imenuje se navadno »mir ob Prutu — leta 1711. je Rusija izgubila z velikimi žrtvami izvojevani Azov, Tiorala je podreti trdnjavo Tagaurog in izgubila ćelo pravico, imeti v Carigradu poslanika, V tej vojni se je prvič zgodilo, da je Rusija slovesno proglasila osvobojenje pravosiavnega prebivalstva iz turske oblasti za svojo politično nalogo. Car Peter Veliki je to s posebnim od poslanstvom na-zr.anil evropskim vladarjem in posla! tuđi posebnega zaiipnika v Crno goro pozvat vladiko Danila Petro-viča in Crnogorce na boj za osvobojenje pravoslavnih prebivalcev Balkana. Tega na Dunaju seveda nišo bili veseli in so se dolgo branili ruskih 7avezniških ponudb, a v trenutku velike stiske, da bi namreč tuđi Rusija priznnla prapmnttčno sankcijo, je b:'a 6. avgusta 1726. vendar skfenje-na pogodba za medsehojno podpira-nje in garantiranje oosesti obeh držav. Avstpie in Rnsije. Leta 1735. je Rusija, skljcuje se na to pogodbo, znhtevala avstrijsko sodclnvar:e proti TurČiji. To je spravilo dunai^ko vlado v zadrego. Av-str'ja je namreč imela ob Reni in v Italiji velike težave in je bila po dol-gih voinah izmučena tako, da je vojna s TurČijo ni prav nič mikala. Po-skusila je zato posredovati med Rusiio in Turčifo, posebno ker je računala s tem, da Rusija sam« Turčijo premaga ter se polasti njenih dcžel. Tega na Dunaju nišo mojrli žclcti, zlasti ker so sami že mislili na prido-bitcv Dalm«cije, Bosne, Srbije in Albanije. Toda do posredovanja ni prišlo, ker je bila Rusija že začela vojno in je njera armada zasedla Asov, K'inburn in Perekop. Turčija se je bala, da zacne tuđi Avstrija vojno proti njej in se je poskusila poravnati. Rusija je zahtevala, naj ji odstopi Turčija Krim in še razna druga ozemlja in naj ii prizna svobodno brodarstvo po ćrnem morju ter skoz Bospor in Dardanele. Tuđi je zahte- vala, naj postaneta Valahija in Mol-davija svobodni kneževini pod ruskim varstvom. Avstrija ni hotela zaostati za Rusijo in ie zase zahtevala Valahijo do Dumbovice, en del Moldavije, Srbijo do Loma, Vidin, Bihač in Novi. Takim zahtevam Turčija ni mogia ugoditi. Poravnalna pri-zadevanja so pa tuđi pokazala, da ob-stoji med Avstrijo in Rusijo veliko nasprotie; Rusija je protestirala proti zahtevi, naj dobi Avstrija en del Valahije. Avstrija je protestirala, da bi današnja Rumunska prišla kot sa-mostojna država pod rusko varstvo. Spričo takega nasprotja ie umevno, da dogovorjeni operacijski nacrt za rusko in avstrijsko armado ni bil izveden. Vojna ni bila srečna za Avstrijo in sod*>e, ki jih navaja avstrij-%ki major v razpravi »Der Kn'ee mit der Pforte 1736—39« (v »Mitthei-lungen des k. k. Kriegsa^hivs 1. 1S81), o zanovedniku Seckendarffu in njegovih jreneralih %o uničevalne. Tuđi ruski armadi se je začelo kmalu slabo goditi in končno se je morala vsled izgub in porazov nmakniti v Ukrajino in čez Don. Leta 173°. so se začela mirovna pogajania s Turčijo. Feidcajemaister ero! Nevpperg je sklenil mir. ki je bil za Avstrijo skrajno slab. Vsled tega, v Belgradu t 18. septembra 1739. sklenjenega mira, je Avstrija izgubila skoro vse, kar je bila pridobila z mirom, skle-njenim v Požarevcu, namreč tako-imenovano malo Valahijo, desni breg Save v Bosni in vso severno Srbijo. Tuđi Rusija je sklenila s Turčijo mir in tuđi za njo je bil silno slab. kajti izgubila je pravico do svobodnega brodarstva na Črnem morju, izgubila zasedena ozemlja v Kavkazu in morala podreti trdnfavo Azov. Rusija; ie sprejela te poniževalne pokoje, ker ie morala računati z novo vojno s Švedsko. Kmalu po miru s Turčijo Je prišla na avstrijski prestol cesarica Marija Terezija, proti kateri je nasto-pila velikanska koalicija*. Pruska, Francija, Španska, Neapol, Švedska in nekatere male netnške države, vse zv bile proti cesarici Mariji TerezijL Ta težki boj je Avstriji popolnoma onemogočal, da bi se bila zanimala za Balkan in tuđi po mirti v Huber-tusbureru leta 1763., s katerim je Pru-sfia odtrgala od Avstrije cretočo Sle^ zijo, sta Marija Terezija in njen kancelar knez Kaunitz vso pozoraosf posvečala edino in samo Pruski. (Dal]« vribođmu.). -- r, S ainm 2.________________________________________________________.aiUVCNSKi NAKOU*, one 4. jantivarja m7. - 3. Stev. ech'no more opravičiti zavrnitev mirovne ponudbe. »Secolo* je nevoljen rad! konstatacije švicarskih listov, da četverozveza očita nasprotnikom, da nišo podali konkretnega programa^ v svoji lastni noti pa je sama Se manj konkretna. »Secolo« zavrača tuđi strah nevtralcev radi lastne škode ob nadaJjevanju vojne. VeČina, li-stov se čudi radi enostranskega ob-ravnavanja belgijskega problema v ententni noti brez omembe Srbije, Crne gore. Poljske, Romunije in drugih teritorijalnih problemov četvero-zveze, kakor AlzaŠko - Lotrinške, Carigrada in zahtev italijanskih irre-dentistov. Prvfi skupni vtisk je torej mnogo slabši, kakor ga slika ententi-no časopis je. Prvi korak k miru. Preko 2eneve porocajo: Pariški listi javljajo: Ako hoče Nemčija mii, naj takoj zapusti Belgijo in ji izplača ta storjeno škodo 15 milijard maik. ODGOVOR ENTENTE NA WILSONOVO NOTO. Kakor poroča Reuter smatra ententa za potrebno, da preteče med odgovorom na mirovno ponudbo centralnih držav in odgovorom na ,Wilsonovo noto nekaj dni. Odgovor pa je že gotov in bo seveda odkloni-ien. S posebnim zadoščenjem beleži ententa, da se ji je posrećilo pre-prečiti jednoten nast op n e-vtralnih držav. španska in Nizozemska se namreč VVilso-novemu koraku ništa hoteli pridružiti, če$\ da se jima v sedanjih razrne-rah ne zdi aktualen. Kakor zatrjuje, se tuđi južnoamerikanske države ne bodo udeležile \Vilsonove akcije. Angleško Časopisje citira glasove amerikanskih listov, ki smatrajo Wilsonov poskus sedaj po odgovoru entente centralnim državam za definitivno ponesrečen. Berlin, 3. januarja. Tukajšnji amerikanski veleposlanik meni, da bo Wilson, tuđi če bo odgovor entente popolnoma odklonilen, nadalje val svoje mirovno delo. Katerih sredstev se bo poslužil, tega amerikanski veleposlanik ne ve, meni pa. da boilo bolj učinkuioča kakor besede. Španskl odgovor na Wiisoaovo mirovno noto. Španska vlada je odgovorila na tWitsonovo noto o miru. da bi njeno sodelovanje pri eventualnem koraku ne imelo nobenega uspeh a, ker so centralne države izrekle trdni sklep, da se hočejo le direktno poga-jati z entento. Španska je sicer pripravljena, sodelovati pri vsakem po-skuša, da se vojna konca, pridržuje si pa pravico, da se pridruži sele tedaj, kadar bo gotovo, da bo imela inicijativa uspeh. TuVoss. Ztg.^ poroča iz BruseTjV. Dne 20. novembra je bila nalozena okupiranim belgijskim nrovincam nova vojna kontribucija 50 milijonov frartkov mesečno. To kontribucijo naj bi plačalo v^eh 9 zasedenih pro-vinc solidarno. Toda 8 provinc se je uprlo in ni hotelo plaćati kontribu-cije. Vsled te?ca so dobili od peneral-negra gubenatoria posamezni načel-niki provincijalnih uprav naročilo, da store čim preie najstrožie korake. Prisilna posolila na AnsleSkem. »Morningpost^ poroča: V uni-onističnih krORih se zatrjuje. da bo vlada predložila zakonsko predlogo, ki nalaza delodajalcem dotžnost od» tegniti mladostnim delavcem 5^. do* raslim pa 8 do 10% in trgovskim im-stavljencem in uradnikotn 10 do 12V2% plače. Te vsote je nalagati y vojnih posojilih. Turika vojna. TURSKO URADNO POROCILO. 2. januarja. Fronta ob T i g r i s u. Dne 31. decembra L L Je napadel sovražnik del naših pozici], za\Tmli pa smo ga s težkrmi iz^uba-mi« ki jih cenimo na 500 do 600 moSL Na ostalih frontah nobenega koiiCkai penHmbnega dogođou Boli na moriu. ZOPET TORPEDIRANA FRANCO-SKA OKLOPNICA Iz MUana porocajo preko Curi-ha: Francoska linijska ladja »Verite« je bila v blizini Malte od nemškega podmorskega čolna torpedirana. Ladja leži težko poškođovana pred pristanlŠčem. Linijska iaJja »Verite« je bila zgrajena leta 1907 s prostornino 14.868 ton in stroji 20.400 konjskih sil, ki so gonili ladjo s hitrostjo 19 mi!. Dolgra je 134 m, široka 24 m ter ima 4 topove kalibra 30*5 cm. 10 lopov kalibra 19 cm, 13 topov kalibra 6*5 cm in 10 topov kalibra 47 cm, Po-sadka šteje 742 mož. Francoska pomožna krlžarka v stiski. Bern, 3. januarja. (Kor. ur.) »Ma-tin.v poroča iz Cherbourga: Pomožna križarka »Rouen«. ki ima izvidno službo, je v noči na soboto brezžič-no zaklicala na pomoč iz blizine Casqueta. Vlačilna ladia »Centauri« je bila takoj odposlana napomoc. Od takrat ni o nobeni ten dveh ladij vesti. Flotilja torpedovk in vlačilni par-niki jih iščejo. Tri te?ko poškodova-ne Francoze z ladje »Rouen« so našli na morju. Sovrazne Izgube vojnih ladlj. Berolin, 3. januarja, (Kor. urad.^ Listi porocajo, da ie naraslo s poto-pitvijo »Oaulofsa« število potopljenih so\Ta?nih bojnih ladij, torpedovk in podmorskih čolnov na 186 s 759.430 tonarm. Od teh odpade nn Anj^lijo 125 ladij s 565 200 tonami. Skupne i7ffu-he sovražnikov presejrajo torej množino ton francoskfh voinih ladij začetkom vojne, izdube Anglije prese-gajo število ton iaponskeffa brodov-ja 7Bčetkorn vojne. Pomožne kn-^i^rke. pomodni r^virn^r^ki čolni i. dr. nišo všteti v teh šte\nlkah. , Voina z Rusiio. RUSKO URADNO POROCILO. 31. decembra. Severo?apad-no od Zborova so napadli naši izvid-niki sovražno oviro v okolici Presov-cev, je po bližinskem boju razdejali in vjeli več mož. Ob Bistrici uspešni iz-vidni pohodi v blizini vaši Zvinjači In Kriške. Ob meii Moldaviie je so-vra^nik po artjJJeriisVi pr'pravi trdn-vratno nar?.dalv dolini Suite in južno od tam Vse napade smo s svojim ogniem in firotinapadf zavrnfli. V pokrajini severno od reke Doftone in južno od doline Oftrrs se ljuti boli na-daljujejo. Tu se je nasprotnikn posre-čilo. ko je dobil ojačenia. da se je po-lastil fronte južno od Oitosa, kar nas je prisililo, da smo se umaknili in zavzeli novo pozicijo. Makedonska fronta. Bohsarskc uradno poročflo. %. januarja. Makedonska fronta. V posameznih odse-kih fronte živahen artiljerijski ogenj in za nas usrodno potekli boji patrulj severozanadno od Bitolja. pri čemer smo vjeli nekaj sovražnikov. Med Vardariem in Dojranskim jezerom živahno delovanie sovražne artiljerije. Pve vojni lajji sta brez uspeha nhstreljevali naše pozicije pri Or-fann. Homatije na Grškem. Ententa bi Grška. Lafirano« 3. januarja. (Kor. urađ.) Or^ka še ni odgovorila na noto stiri-zve7e. Kakor poroča »Matin«. se vrši odpošiljanje prrskih čet »n topov na PelotK)nez tako pičlo in hinavsko, da ententa še ne more fmeti popolne varno^ti svojih čet. Vsekakor kazeta Francoska in Anemija, katera oosled-nja je poslala v lorda Orauvillu pra-ve?a dinlomntTČneEra zastopnika v Saluti. orav jasno, da hočeta pod pirati Venizelosa. Poslaniki Angliie, Francoske. Rusije, Romunije in Srbije so oinotovaM s svoiimi vojaški-mi ataSdi v Salamis ter bodo ostal! na tam zasidranih ladjah. ItaHjanski poslanik se je med tem poiralal z atensKo vlado ter posredovah Ta-rinska »Štampa* najfla§a v poroči-\u \z Rima, da igra Italija sedaj viogo pokroviteljice Grške in da sf ve vslcd svojega rerervirane^a stalilfia na-pnm Venteeloso pridobiti bol|še ra-upanje fti naklonjenost atenske vta-dc in kralja Konstantina. Olasom ita-lijmnskih poročfl se utfnek blokade na ^rfkem itviWcem trgu Že mučno občuti. V«aizefo9 tn ftalBanL London, 2. januarja. ffCor. nrad.) MornlnTOost poroCa iz Rima, da fe fzjavfi Venirelos v pogovora z Itali-janskimi doplsniki, da Orčija nima nič proti zasedenju otoka Saseno III pilstanlSča v Valonl s strani Italllm-nov. ^li zahteva zjoe severot Epir m Dodekanez. On sam je kot ministrski predsednik izjavit italijanski vladi, da Adrlja Je izven politične^fere Orčlle. Vazac politibe tcstl = Državni zbor. Z Dunaja po* ročajo, da bo min. predsednik grof Clam - Martinic pogajanja s stranka-mi dokončaj do 20. januarja (dosedaj nam ie ni znano, da bi se bil grof Clam - Martinic pogajal s slovanski-mi strankami. ako se to ni morda zgodilo popolnoma skrivaj, Op. ur.) in da se sestane parlament začetkom marca. — Zadnji sled ie odpravljen. Dne 31. decembra 1916 je bilo uradno raz-glašeno. da je ministerijalni svetnik v prezidiju ministrskega sveta Ema-nuel Oreif imenovan za tninisterijal-nega svetnika v poljedelskem mini-strstvu. To je dogodek političnega pomena. S tem imenovanjem je namreč izbrisan zadnji sled nekdanjega češkega kraja n s k e g a ministrstva. Greif je bil namr^č le prideljen predsed-stvu ministrskega sveta, v resnici je bil prezidijalist v češkem krajanskem ministrstvu. Dokler je bil Oreii na tem mestu, je vsaj v teoriji eksisti-ralo češko krajarisko ministrstvo; s premestitvijo Greifa je odpravljen tuđi zadnji sled tega nekdanjega ministrstva. = Iz nemškega Nationalverbanda ozir. iz skupine tkzv. Arbeilsge-meinschaft je izstopil dunajski posla-nec Friedmann in sicer zato, ker Na-tionalverband ni hotel sprejeti kot Člane dunajskih židovskih posiancev Kurande, Zenkerja, Hocka in Of-nerja. ™ Dr. RudoSf Sleghart. Upravni svet Bodenkredittnstalt je hotel svojega bivšega guverneja dr, Siegh^rta kooptirati v upravni svet, dr. Sieg-hart pa je to ponudbo odkonil. Dr. Sieghart je bil včerai sprejet od ce-sarja v poslovilni avdijenci. = Vsled odstopa drja. Svlvsstra kot predsednika državnega zb')ra so nastale za Nemce hude zadrege. Naj-močnejša parlamentarna skupina je namreč sedaj Ćesky Svaz in po svo-ječasnem dogovoru bi pripadalo Cehom predsedniško mesto v p.'irln-mentu. Nemci seveda tega ne marajo priznati in iščejo torej kandidati, ki bi bil tuđi nenemškim strankam po godu. Gotovo je, da v tem oziru ne bodo imeli sreče niti z drjem. Gros-som niti z Dobernicrom. zato se govori, da bodo kandidirali ali posl. Dinghoferja ali pa posl Rollerja. = Vpoklici v gosposko zbornico. Z Dunaja nam poročajo: V političnih krogih se pojavljajo razne kombinacije o novih članih gosposke zbornice. Imenovanih bo tuđi nekaj Jngo-slovanov in navajajo se že tuđi imena mož, ki se deloma igrali v slovenski in hrvatski politiki odlične vloge, deloma pa zavzemajo Še danes vodil-na politična mesta. Govori se nadalje, da bodeta poklicana v gosposko zbornico tuđi predsednik poslanske zbornice dr. Svlvester in načelnik nemškega Nationalverbanda dr. Gross. Tuđi bo haje več odličnih pu-blicistov imenovanih za člane go-sposke zbornice. = Avstro - ogrska nagodba. Kor. ur. nam je poslal vest dunajskih listov, da je avstro - ogrska nagodba že perfektna. Sedaj se uradna poroča, da ta vest ne odgovarja resnici. temveč da obstojajo med avstrij-sko in ogrsko vlado glede nagodbe še nekatere diference. ki pa jih bo mogoče izravnati. — Sestanek parlamentarnih predsednikov centralnih držav se vrši 19. t. m. v Berlinu. Mnogi listi so poročali, da bodo predsedniki skleni-li važno mirovno izjavo. Temu na-sproti poudarja »Beri. Tagblatt , da je sestanek prirejen le v to svrho, da se prospodje med sehoj nekoliko spoznajo in porazgovorijo. = Hardenov mir. Nekdanji za-upnik kneza Bismarka. a Vse prej kakor prnat(3!i sedanjega nemškega kne^a. nrednik znane, pred kratskim nstavliene »Zukunft.r. Maks Hardenf ie fmel v soboto v Berolinu javno predavanje, v katerem je razprav-lial. kako bf bflo iziti iz sedanje svetome krize. Po nje^ovem mnenju, ne no na svetu miru, če bo ena aii druga stranka poražena, in bo konec ven-dar porK>lnT> in sp!o§no izčrpanje fn omaganje Evrope. Odnrta je po nje-(Tovem rrmenjn samo ena pot do miru, pot sporazumijenja. a ne pot zma-ge. V svrho take^ra sporazum ljenja na5 M postalo zopet vse tako, kakor je bilo prsd vr>jno. Harden se je izreke! proti vsakl anekslif in akcep-t J r a I mfset. da se »uniči pruski ml-litarizem«, kakor »ahteva ententa, veitdar fe stavfl Harden po^oj, da se mora na mesto armad ustanovit! mednarodna m 11 i c a, 1d b< jo vzdrževal mednarodni kapital, kakor naj bi se po Hardemi st>loh vseJnteniaciloRa^zfralo, slasti vojni Peto vojno posojilo. »rremdenblattc izvaja: Ravno zadnja faza podptsovanja na V. vojno posojilo se vrfi v znamenju tako važnih, tako pomembnih dogodkov, da mora iz njih nastati še važen nagib. Ti so zavrnitev mirovne ponudbe s strani sovražnikov in neprestani zmagoviti pogum zavezniSkih ar-mad na romunskem bojišču. Da se našim slavnim armadam na vs&h frontah ojači zaledje z materijalnlmi sredstvi za vojno, je dolžnost, ki je samo po sebi razumljiva, pa tuđi nuj-na in neodvrnljiva. da bodo poziv za porabo še par na razpolago stoiečih dni za podpisovanje na vojno posojilo povsodi popolnoma razumelL Treba pa je zopet in zopet zlasti v se-danjih usodcpolnih trenotkih imetl pred očmi, da Impozantni rezultat peteg"a vojnega posojila. ako na] sto-ri svo] poln učinek za državo in narode, na jedni strani pa tuđi v taboru naših sovražnikov, bo ravno pravi dokument naše neomajne vztrajno-sti, naše volje, da zmagamo, katera se ne da zlomiti. Klic: Pocipisujte na vojno posojilo! pomeni danes: Na-r-nite svoje moči kar največ mogoče in kolikor je odvisno od vas, da bodo bodoče odločitve dale odločilno zmago domovine. — Peto 5V3% avstrllsko voino posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki kot oficijelnem subskripcijskem mestu je do incl. 2. januarja t. 1. pod-pisalo 865 strank 10,475.400 kron V. avstrijskega vojnega posojila. Med drugimi so nadalje subskribirali: Mestna hranilnica v Kamniku, na-daljnih 31.000 K; J. Dermota. Zelez-niki, 14.000 K; Mestna hranilnica, Čr-nomeij, nadaljnih 20.000 K; Brata Novakovič, Ljubljana, 10.000 kron; Mestna hranilnica, Radovljica,. na* daljnih 9150 K; J. Stemberger. Zabi-če, 2000 K: Marija Osana. Ljubljana, 3000 K; Miči Gotzl, Ljubljana, 1000 kron: Tomaž Bizilj, Ljubljana, 1000 kron; Luka Kovačič, Žimarice. 1500 kron; Martin Sešler. Perhovc, p. Međna-Izlake, 1000 K; Franc Zajc, Velika Račna, 1000 K; Anton Rihar, Mengeš, 1000 K; Ana Ahačič, Spod-nje Duplje. 1000 K; Julij Burda, c. kr. črnovojniški inž., vojna pošta 294, 1000 K; pri Okrajni hranilnici in po-sofilnici v Škofji Lokit Luka Hriber-nik, Škofja Loka, 1000 K: Matevž Vodnik, Zminec, 1000 K; Pavel Vodnik, Brod, 1000 K; Josip Sešlsr, Oli-povci, 1000 K; dr. Fran Župan, vojna pošta 91. 500 K: Franc Kapus, c. m kr. poročnik p. p. 17.. 100 K; pri podružnici v Celju: Posojilnica v Celju 320.600 K: Zadmžna zvera v Celju za razne subskribente 93.S00 K: Marija Bohanec, Staranova vas, 2000 K; Jakob Šoštarič v Grabah 2000 kron: Jemej Slana. Iijaševci, 1QOO K: Jožef in Marija Rep, Logarovci. 1000 K; pri podružnici Gorica, te*. Ljubljana: Josip Mare. Planina, 19.000 K; Matilda Mare. Planina. 6000 K; Ivan Maj-een, Podraga, 2000 K: Josip Kodre, Podraga, 2000 K; Josip PlemeU, Cerkno. 2000 K: Anton Križaj, Aj-dovšiina, 1000 K; Jemei Kopač, Ljubljana, 1000 K. — Obenem si do-voljujemo opozoriti, da j© bil snb-skripciisk! rok za nekal časa podalj-šan in konca 10. januarja t. !,; do tega dne sprejema Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici, t. č. v Ljubljani, in Celju prfglase na V. vojno posojilo in da rade volje potrebne tiskovine vsakomur na ra«-polago. Vesti iz primki!! tel Imenovanje pri tržaškem magistratu. Adjunkt v laboratoriju mest-nega fizikata dr. Evgen Fortuna je pomak njen v 4. Čmovni razred ma* Ristratnih uradnikov, dr. Anton D e 1 a k in dr. Artur T a d d e i sta imenovana za konceptna praktikanta. Gospođa Frana Oabrijejlclča, učitelja iz Plavi pri Gorici, vljudno prosimo, da blagovoli poslati v svrho stika z razni mi sorojaki svoj naslov. S spoštovaniem Aloizij K r i ž n i 6, k. k. 74./97. M. A. A. Befest. Gr. (Šte-vilka vojne pošte se ne sme natisniti, izve se pri uredništvu.) Za osJrotefe đUake, sktove pađ-l!h v vojni. Posredovalnica za gori-Ske be^unce v Ljubljani naznanja, da se Je ustanovilo na Dunatu društvo, katero razteza svoje delovanje po ćeli državi in si je stavilo za nalogo, podpirati sinove v vojni padlttu v svrho nadaljevanja njihovih Itudij. Naslov^ društva se glasi: »Studienfflr-sorge Hir Krie?swaiftn und durch den Krieg notleidenae Stndentett Wien. I.. Wollzeile 16.« Anffelo Povšlč \z Semrmsa §t. 34 išče Fran ti u m a r 97. polka. Njegov naslov se dobi v naSem uređništvv. 3- ***** .SLOVENSKI NAKOU-, one 4. januvarja 1917. k Stran 3. jjflovoiiiiita) imlrioiaije. C. kr. ministrstvo za domobranstvo je odredilo, da morajo vsi črnovoiniki. ki so bili pri superarbi-traciji spoznani za »sedaj nesposobne«, priti k naknadncrnu pregle-dovaniu »O«. Listine se popravijo, ker se mora izrek pravilno glasiti: >za črnovoiniško službo brez orožja s>posoben<. Prizadetim črnovojnikom se je takoj zglasiti pri svoji politični oblasti, pri okrajnem glavarstvu, v Ljubljani v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Red želez-ne kro-ne 3. razreda z vojno dekoracijo sta dobila major 87. pp. Josip 5 t r o b 1 in pred sovražnikom padli poročnik Franc P o d 1 e § a k. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo so dobili: poročnik 17. pp. Ri-Kard D i e n e I, rez. poročnik 87. pp. dr. Aleksander S m e k a 1, poročnik 87. pp. Ivan Osojnik in poročnik 2. bh. p. p. Franc Kovač. Vnovič je dobil cesarjevo pohvalno priznanje poročnik S7. pp. Jaroslav S e i f e r t. Zlati zaslužni križec s krono na traku hnibrostne svetinje je dobil nad-zdravnik 17. pp. dr. Josip T a v č a r. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: štabni narednik 87. pp. Valentin K o d r u n in računski podčastnik 87. pp. h>nnc Sek in Ivan Perger. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil straž-mojster i"n" 8T. np. Mrm'k Ruta. — Zahvala pešpelka »Cesarje-vič" štev. !7. grofici Attems. Oosna grofica Attems je sprciela od povelj-nika c. in kr. pešpolka *Cesarjevič« št. 17. to-le pismo: Vojna pošta dne 28. decembra 1916. Visokorodna grofica! S posredovanjem c. kr. dc-žclne vlade na Kranjskem so došla pešpolku »Cesarjevič.« št. 17. božična darila za vse moštvo in castnike. Odkritosrčna zahvala navdaja nas vse za zvesti spomin domovine pa tuđi za delavno plemenito sodelova-nje, s katerim ste se Vi, visokorodna grofica, tako odlično udeležili viso-kodušne akcije, da se je posrećila. Končno prosim, da bla^ovolite spo-rogiti zahvalo polka tuđi castitim da-mam komitefa. — Imenovale. Min. predsednik Je Imenoval min. koncin;sta v min. prezidiju drja. Leonida P i t a m i c a za ministrskega podtajnika. — Veliko častno svetinjo vofne-£a h o t r i n s t v a je dobil nadnčitelj v Planini pri Rakeku £osnodreža h. št. 267, ter Dominik Gregorič, doma tz Volčje drage h. št. 74 na Primor-skem. — Pcdaljšanie veliavnostl obra/-cev z neco^redno natlsnienim! vred-notnfcami. ozirofna nadal.ina zamena vojnih znamk. Veljavnost obrazecv z neposredno nat?s*ii?nimi noStnlmi vrednotnicami prejšnfe Izdaje (pi-semski ovitki. zalerke. dopisnice, ovojnice, naslovni listići ud.) in urad-1:0 izdanih zalepk. navadnih in dvoj-Tiatih poštnih dopisnic z? ttizerrskf in inozemski promet, ovnfoic, nćvsiovrih pol, pnevmatičnih poštnih dopisnic, pnevmatičnih zalenk in pnevmatičnih pisemskih ovitkov prejšnje izdaje se ^edališa do konca me^eca mrr-ca 1917. Po potrebi se plača znesek, ki manjka do polne novo pristojbire, z dodatnimi znamkami ali potom neposredno nat'snienTh vređnotnic. Ne poda1?ša se pa rok, ki je cfovoHen na podlagi naredbe c. kr. trgovirtskeera min'strstva z dve 16. oktnf»rr* 1016 st. 3<\100 P fnostni in brzojavni nn-redbenik Št. 01, naTmpito St. l~fi) roznosiHateljem perijodičnih cenov-nikov itd. za porabo naslovnih na^ic in ovojev s prilepljenimi ali natfs?ije-rimi časntšfcim? znamkami. Za obraz-ce z neposredno natisnjenimi peštni-mi vrednotnicami nretšnie izdaje, ki se r»e porabijo do kr>nca mrrca 1917. izvrši c. kr. dvoma in državna ti-sknrna brezplacro dedntrn nat!«k na novih obrazeft. če se predlorijo mc-seca aprila 1917. Ravno tako se za-menjajo zjroraj navedene poštne ce-lotnice v mesecu aprilu 1917 pri vseh podnih tiradib brczrb.čno proti clni-gim pocrnim vrednotnicam. Od 1. maja 1917 nadalie se ne plača nobe-na odškodnina za vzorce in ceTotnice, ki so bile vzete iz prometa, Obenem se razRlaSa, da se morejo od 1. Januar ja do 28. februarja 1917 zame-njati pri po^tnfh uradih vojne znamke in z natiskofn nanovo izdane jubilef-ne dopisnice proti pfsemskim znam-kam enake frankaturne vrednosti. Povišek, s katerim so se znamke in dopisnice prodajale fn kateri ie že zaračunan v đobrodeM namen, se pa pri menjanjiTne vpošteva. Na ta na-&a manta tuđi prodajalci xnpdn0- * nje zamenjati vojne znamke in dopisnice, ki so jim morebiti se ostale, proti pisemskim znamk ain enake frankaturne vreanosti. Pri tej pri-liki se tuđi opozarja, da\izgube pi-semske in časničke znamke prejsnje izdaje z 31. decembrom 1916 svojo veljavo in da se zamenjajo le o\"n*i. Trbr\vlie: Vnc. Pnvli?«»k. Spip^oM: Felik«; Pr;<;tnvec, Maribor; Alojzij PetHin. Pnličnne: Feli!:«: Lenard. Brezice; Fran: Pre^sien, PrarrarsVo; Ttirii Voncra. O^e: Franc TJup^a, Ho*riinVi!ius 1T. del je vzbrdH včerai nepopisno veUkanski u^peh. V kratk'h b^sedah rečeno: »N3?bo!l-se od naiboH^^ora^! Spored. katereea dnnoinnie humorja nolna veseloicrra ! »Priliznfenec« se vidi samo šf> dan(*s v četr*ek. dne 4. fn netek dne 5. t. m. ob 3- 5.. 7. in 9. uri v tukajšnjem K«no »Ideal mbrovi Oorniczi v GaJiciji se ie v premogo-kopu zgodila eksplozija plinov in je bilo 46 premogarjev zasutih. Doslej so resili le enega. * Za Baden pri Dunaju in okolico so uvedeni potni listi. Vse osebe, ki stanujejo v tem okolišu ali prihajajo tja, oziroma od tam odhajajo, se morajo izkazati s potnimi listi. * Pfaz snega se je udri % Bren-nerja blizu letovišća Oossensass na lirolskem in je ubil tri civilne deiav-ce in sedem ruskih vjetnikov. 18 niož na je bilo teŽko ranjenih. * Gledališta ▼ Berollnu. Da' se prihrani čim več luči. bodo morala v Berolinu vsa gledaliŠča in atabavišča končati svoje predstave že ob 10. zvećer. * Roparskl umor. Na Dunaju je bila umoriena .S31etna postrežnica Josipina Sikova. Ker ie izginilo iz njenega ubožnega stanovanja kar je imela vrednosti, ni dvoma, da se je zgodil roparski u 'or. * Država bo dedič. V italijan-skem parlamentu je pravosodni mi-nister Sacchi predložil zakonski nacrt, naj imajo pravico do podedova-nja iz zakona sorodniki do šestega kolena, v slučaju, da ni takih sorod-ntkov. zapndeio zapuščine državi. * Volitev brez voMcev. V Novi Koloniji pri Berolinu je bila razpisa-na volitev v Javčno komisijo in sicer za razred obrtnikov. V tem razredu ie največ volilcev, a volitev se ni mogla izvršiti, ker ni prišel ne en volilec. * Gledališkl fciblieL Dne 31. decembra je minoln S0 let. kar je bilo otvorjeno gledališče v Oseku; seve-da je bilo tedaj nemško. A kakor se je tekom teh 50 let marsiknj y Oseku premenilo, tako tuđi gledališče: že leta ie stalno in hrvatsko in se lepo razvija. * Amerikansko žito. LetoSnja zetev v Ameriki ni bila dobra, a kaf se je mani pndelalo. bodo nadome-stile vi^ie cene. Tuđi umetno zvišu-ic;o ceno n? tn način, da hra?o zadr-žtijejo. V žitnih centralah so vsa skladiSča prenapolnjena in se to žito večinoma nrodaja v Evropo. * Protlalkohollzem na Anjrtc-škem. Znana rem^erenčna organiza-cih na Ansrleškem je novič začela veliko aerftacijo, naj se z zakonom sploh prepove izdelovanje, prodaja« 1 nje in vživanie aikoholičnih pijač in \ sicer za ves čas. dokler traja vojna. Organizacija upa. da se za njeno za-htevo zavzame ministrski predsed-nik Llovd - Oeorsre. * Patrijjoflčna oodveza. Franco-ski tnrovci izkori^čajo vojno ravno tako. kakor nemški: izdaiaio in pro* dajaio vse mn^oče patniotične znake, čenice itd.. da. izdali so ćelo — patrijotične podveze in sicer točno iz on°cra blne^ in one barve. kakor so trakovi franeoskepn vojneara križ-ca. Seveda so časopisi zaradi tega početin zaenali velik krik. * Penzioniran krali. V Ratnasri-riiu na 7apadnem obrežju Indije je 16. decembra umri penz'i^nirani kralj Tiban. Svfo?e dni je vladal indijsko državo Hirmo in je imel z Anprleži 7ota 1CQ". vr'iVo vnfno. Ko so Anele-7i zavzeli njecrovo stolno mesto. se ie iic^al. Odkn7?li so mu nrehivališče v Patnarrirfjn in mu plačeviM kra-Mcvsko DCTviio, njegovo državo pa so anektirali 31. decembra 1^5, * Sllvcstrova noč na Dunaju. C*«ih so $e vedno vsako silvestrovo mč dorajaH na Drnnui v^akovrst^i rVscesi in časib so bili edo krvavi. Zdai pa ni bilo, kakor se uradno raz-crlaša. ne ene^a izgreda v silvest^ovi noči ^n ni bila ne ena oseba aretira-na. Običnini korzo se je vrši!, kakor drvea leta \n ie traial do noldveh zjutraj. Javne lokale so zaprli že ob 1. popoinoči. a brez hrupa. * 27 tnesece* fc pfespal. Medicinski fakulteti v Bordeauxu je te i dni predstavil profesor Vcrgcr 31 let starega opernega pevca, ki je zadnjih 27 mesecev — prespal. Ta pevec se je kot vojak v bitki ob Mami naenkrat sesedel in je zaspal ter od tedaf spal nepretrgano in ga nikakor ni bilo mogoče prebuditi. Morali so ga umetno hraniti. Pred nekaj dnevi Je naenkrat vstal In je zdaj popoinoma zdrav. * RazpuCin — umorjen. Čudovite stvari je bilo že čitati o vplivu, ki ga ima menih Razputin na ruski dvor. Kaj je na njih resnice, ni mogoče ve-deti. Zdaj peročajo listi, da je bil Raz-putin umorjen in sicer da je provzro-čil ta umor p'emenitaš, ki je sorod-nik najodličnejSih ruskih rodbin in je imel pristoD do carske družine. O tem umoru Še poročajo, da je Raz-putina urnoril še ne 30 let stari knez Jusupov, ki je poročen s hčerjo velike kneginje Irene. * Kraljevska hči v ubožnict V cerkveni matici švedske kolonije v Petrogradu je med mrliči iz leta 1834. zapisana tuđi neporočena Kristina Hultgren. rojena v Stokholmu. umrla v ubožnici v Petrogradu. Zdaj so ra2krili zapiske, iz katerih izhaja, da je bila ta Kristina Hultgren neza-konska hči švedskega kralja Gustava III. Po smrti kralja je nehala dobivati podporo, ki jo je prej redno prejemala in šla je služit Tako je prišla v Petrograd in tam naila na stara leta zavetišče v ubožnici. 4 Šef angleškega generalne^a štaba je general Sir William Robert-son. Ta pa ne vodi le posle svojega vojaškega pokliča, nego potuje tuđi po deželi in nastopa kot govornik na ljudskih shodih, da, ćelo po srednjih šolah dela obiske ter navdušuje dija-ke za vojno službo. V Bradefield Col-legen je dijakom pojasnil, koliko je domovini potreba oficirjev in jih po-zivljal, naj popuste solo in naj vsto-pijo v oficirske tečaje. Priznal je tuđi dijakom, da ie položaj Angleške silno težaven in da treba stisniti zobe in iti v požrtvovalnosti do skrajne meje. * Žemliice na Ogrskem. Že več mesecevT oznanjajo vse ogrske tro-bente — tuđi ministrske — da je bila zadnja žetev na Ogrskem tako slaba, da ne more nič ogrske moke v Av-stn'jo. Ponizni Avstrijci drobe kruh, v katerem je pač ovsene in krom-pirjeve in ječrnenove. a prav malo oŠeni^ne moke. in upajo na romun-sko moko Nobene stvari ne čitajo Ijudje s takim veseljem, kakor poro-čila o plenu na Romunskem. A do-čim pri nas se čakamo boljših časov. so jih na Ogfrskem že učakali. Vlada je izdala za ćelo Ogrsko naredbo, da je zopet dovoljeno žemlje peči, bele zemljice iz pšenične moke nič-Iarice. Taicn naredba je pač dokaz, da imajo na Ogrskem sami dovolj moke ničlarice in jim ni treba čakati na dovoz plena. * Nad dva milijona za dobrodelne namene. V Rimu je pred nekaj dnevi umri poslanec in veliki tovarnar Maraini in ie zapustil vse svoje imet-je svoji ženi. Ta je hči revnih star-šev in je bila skromna modistka, predno je postala Marainijeva žena. V počaUčenje sporrina svoiesra moža in v dokaz, da tuđi v sreči in v bo-Rastvu ni pozahila na tište kro5?e, med katerim je prebila svojo mladost, ie eospa Maraini je va darovala 700.000 lir za ustanovitev doma za tibnn-e doien^Ve bolnih mater v Rimu. 500.000 lir za ustanovitev m vzdrzevanie otroške^ra vrtca v Rie-tiiu. dalje kapital iz čicrar obresti bo dobil vsako leto 40P0 lir kak mladc-nlč iz Svicarskejara kantona Tessina, ki se je izkazal v kaki obrti In se ho-če v Inozemstvu v svoii strokf iz-obraziti. Rdeči križ dobi 10O.0O0 lir, razne dn'sre dobrodelne naprave dobe od od ^OOO do 50.000 lir. Res kra-Ifevsko danio gospe Maraini jeve zna?a sknpai nad dva milijona lir. * Uspešen sfepar. V deželi ob reki Reni je nartopil mož, ki se je izdaial za nadporočnika Hellermanna in ie ponuial trgovcem, da jim pre-skrbi špeha in klobas, češ, da ima posebne zveze. Trgovci so naročali kar so le mogli, saj je sila v tistih krajih velika. Mellermann je z nekim trgovcem sklenil posebno veliko kupčijo s pogojem, da deponira trgo- - vec denar pri banki, ta pa ga izplaSa HeUerraaiinu, kadar predloži ielexni-v ške tovorne liste Hcllermann ie do-bil denar, trgovce pa ne špeha ne klobas, kajtt tovorni listi so bffi po-narejeni. Tuđi v Berolura se Je ta slepar mudil 10. in 11. decembra in že v teh dveji dneh se mn je posrećilo, da je nekega zasebnika ogoljtt-fal za 122.000 marl^ vseca skupaj je v par mesecih prigo\juht\ nad pol milijona mark. * Življenje topa. 30 mesecev se delajo najrazličnejši topovi na kop-nem in na morju in marsikateri top je že na bojišču našel konec. Življenje topov se seveda ne šteje po letih, nego po številu oddanih strelov. Čim večji je kaliber, toliko krajše ie življenje topa. A vedno ni to resnlč-no. Francozi so računali, da njih 75 milimeterski topovi ne prenesejo več, kakor najveČ 6000 strelov, a prenesli so jih nad 120.000. Veliko krajše je življenje drugih topov, 12, 15-5. 21 in 38 centimeterskih. Ti od-dajo le 120 do 150 strelov, še toianj pa jih od dajo 42 in 51 cerrtimeterski topovi. (Ti so novi.) Top umrje kakor človek: vsled nezgode, bolezni, prevelikega napora ali obrabe. Nezgode se prfmerijo največkrat Tež* ki topovi store časih tuđi nekak sa-» momor: Ce se namreč sovražnik tako hitro približa, da topa ni več spraviti stran, ga maštvo-samo uni* • či, da ne priđe sovražniku v roke. posebno nevarno je, da se top preveč krmi, če odda preveč strelov zapo-red. se mu »duša razširic, to se pravi, cev se prerneni in top strelja netočno in prekraiko. Top služi torej do zadnjega diha bodi mu že konec tak ali drugačen. Darila. — Za slepe vojake. V ta nameil so poslali deželnemu odboru nadalje darove: M. Ranth v Ljubljani 30 K, M. Bock in Eva Benham z Bielitza 50 K, gospa Walland 15 K, nadzornik Rfedl s soprogo 30 K, Splošna prcN metna banka v Ljubljani 30 K, dru-» žina dr. Voves v Radovljici 20 K, družina Janda 20 K, Lujiza Sbriral 10 K, Schlehan 10 K, Matilda See^ mann 20 K, Balbina Smole 40 K, Ed-vard Regnard 20 K, Franc Miklič 26 kron, gdč. Olga Forst 50 K, gdč, Schiffrer 15 K. družina Hraschovita 20 K — vsi iz Ljubljane, Anton Ka!-* fež v KcČevju 20 K; vsi Imenovan! potom upravnistva »Laibacher Zei-tung« mesto ver.ca na krsto pokojne-mu primari ju dr. E. Bocku; učlteljsk! zbor mestne slov. dekliške Sole prf sv. Jakobu 20 K mesto vencev na krsti pokojnima dež. sol. nadzornika* ma Levcu in Hubadu; c. kr. okr. so-dišče v Kostanjevici 10 K Iz neke sodne poravnave; upravništvo »SIch venskejra Naroda« Iz listove zbirke 150 K 56 v; gdč. Ana Gartner v Ljubljani 10 K. Bog plačaj! Izdaja(el? In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastntna in tlsk »Narodne tlskarne«« Številni Ijudje trpe na zagatenju in lenivosti črevesa, in zopet je leno-ba druge vrste, ako se nič ne ukrene v odstranjenje tega zla. Kdor pa že hoče vporabiti odvajalno sredstvo, naj si izbere najugodnejše. Izbera ni težka. Velika je industrija za izdela-vo umetnih odvajil iz različnih kemi* kalij. Dobi se tuđi kot odvalila mine-ralične vode. ki učinkujejo odvajil-no, in veliko številno odvajil iz rast-linskih snovi. Vemo, da se rastlinske snovi najložje prilagodijo človeSklm organom, da je njih učinek najmflejšf, ker ne draže in tuđi ne slabe. Med rastlfnskimi odvajili gre rabarberski korenini prvo mesto in na tem teme-Iji velik2 priljublienost Fellerjevih lagodno odvaiajočih, želodec krepečih rabarberskih krogljic z zn. Elsa-krogljice. Vzujajo tek, pospešušjejo prebavo, pomirjujejo vzpehavanje, želodčni krč in gorečico, njmajo no* benega neprijetnega postranskega učinka, ne dražijo in ne slabe črevesa ter jih radi uživajo ženske in otro-ci. Predvojne cene. 6 škatljic franko 4 K 40 v. Lekarnar E. V. Feller, Stu« bića, Elsatrg 238, Hrvaško (u) OlROLINuRoche' Prsne bolezni# oslovski kašelj. naduho, influenci* * Hdo naj jemlje Sirolir* t 1 VsaN.ki trpi ns fr«jnem Ha^l|u J 3i Vo<* u^lj ivi .Katerim Širo li« tna/no Z Osib« » hro«tev%im hd/«rom bronki)«v, I n. Surofuzm of roči,pri kaferih ucinWui«5irolin ^^" ki * Strelinom otdravt. ' «- ugodnim vsp«hom naap'ošni poCufek. V Straa 4.________• ___________________ .SLOVEN^KJ NAKVAI*. 4111c 4. jamfvefja HM/. 3. stcv. VAJENCA iz »oljee hiSe aMeam za sv*j« trgovino me- Sanefa blaga | Nefcaj vtq» ta bjmJNi gozdov M SMelai. Naslov note nnraviii&Mro. | Vsem, ki so ga poznali in ljubili, javljamo potrtim srcem, da je naš iskrenoljubljeni,-nepozabni sin, O2iroma brat, gospod Mirko Bentdlb •. ta kr. rt«. poro&aA 1T. potpalka padel dne 22. decembra, _ ^ ' ' v cvetju 20. let. % 65 Bodi mu časten spomin! BREZOVICA PRI LJUBLJANI, dne 29. decembra 1916. Dragotin Beaedik, nad učitelj, Marija Imik, starii. — Karei, St&mko Beaedlk, poroćnik v res., bratje. — Jmlta Mandeljc, Viki Bene dl k, sestri. Potrtim srcem naznaniam sorodmkom m prijateljem, da ] je danes preminula v celjski bolnišnici po dolgi bolezni moja j nepozabna draga soprega, gospa Marija Srebotnjak j roiena SirSe v 32. letu svoje starosti. Truplo drage pokojnice se prepelje v četttek, dne 4. ja-nuarja iz Celja v St Jurij ob Taboru, kjer se vrši isti dan pogreb na domaćem pokopališču. Mnogo prezgodaj umrlo priporočam v blag spomin. CELJE, dne 2. januarja 1917. Ivan Spebotnlak lesotriec f $t Jurju 94 Taboru III vojni službi riffc—», IUb«r it, 11, 72 ^%^Z|^^^ star 14 let, *«-*€ I#O%IIV trrh 1e7tUov- tili prtaMmt stažfec Kdo, pove uoravn. »Slov Naroda« slamane z mi »h n Milji. i PKmenr ponuabe na u< ravn. »Slov. : Nar.« pod „atffJvMvfaav ••"• 68 Uefjl trgovi lokal s stiMMm—i in sMtfiiCtftJ sa takaj stffe Ponudhe na u ravn. »Slov Naroda« do 12 t. m. p-d „at 17 •• *. 69 ~iK* j gj ore> at vdo-o ^i trna e mego # nt^ai prtmojcira. S(lirQ tr em Aa-iov covt up"a»n. ,,^/^f. Aarcda' jood .Jt 64 '. 64 pripram «r«stor n vičio ali marjio : gostilno : U)d> brri Koncu1'1* na pr^^mr n kraju ▼ L uhl am, VZtRItfll V mltm Ml kuplffl. P. nu he nod v,tfJl#| 794< na unravn »S''»* Naro 1a« 75 Stanovanje v n<.wej$i hi^ obat^j^čc it 4—5 sob z električno raz-c*tljavo B% Iš4# za ma *•* t^rmm. Ponudbe ,po 1 ^lfal** 430S na upr Sloven. Naroda. Kontoristinja x rrčietno prskao zmožna knjigovod-sita, struje i*1« in -p^h vs^h oisar nških del. itU sl«tt« fr««lMtti. Pnnu 1 - p u lSK«at«iittiaI« lS/421Sct ra uprav, »ijiov. Naroda«. Trgovina mešane sile mr s trafiko "•■ ■• da tok»J v aaleia. Jos.Vreiko, BizeHsko. Zaridi botezat gcsto&irja $e prpda 5 konj in ^crr 2 br«|l ^ofeOi« iva koafa ia cboI tno Irobe. 4^2 Na an;'ie|4e pi'irved^e pr; Fraao faidariita, ■•set ▼ PMtaial. \ Gl>b^feo užalošČeni neznan jamo vsem soro^nikom, pr jnf lj«im in znancem, prezalostno vest, đa je B ^rii vseganaogoćnemu dopadlo po^licati na«o srcio ljubljeno hČerko in sestro, gospodično Pavlo Kraškovic po kratki, mučni bolezni, previđeno s tolažili sv. vere, dne 2. januvarja 1917 ob 10 uri zvečer k Sebi v boljse življenje. Pogreb predrage pokojnice se je vršil v četrtek, dne 4. januvarja 1917 ob 2 uri popoldne iz mrtvaške veže tukajšne deželne bolnice na pokopali^će k Sv. Kri'U. Sv. mase zadušnice se bodo darovale v fami ceikvi 8v. Jakoba v Ljubljani. Obenem izrekamo za premnnjre dokaze odkritecra Ro^utja, ki so nam do$li ob priliki pre-briđke izgube, dalje za ćaščeče spremstvo na njeni zadnji puti ter za poklonjeno kras u o cvetje nado najprisrčaejšo zahvalo. V LJUBLJANI, dne 4. januvarja 1917. Zatajoči ostali. Kopači in ročni delavci se proti dobrema plačila takoj sprejmejo pri zgradbi vodovoda Rateže-Belapeč, Kranjsko. Orehov les : kostanjev les « «t«toilti v pol«niH In tfebllh kupim vsako •agonsko mTiofino po najviiji dnevni ceni J. Fogaćnlk, Llobljana, Mar. Terezije cesta 13. f# I Ml^nint »ti?oji ! T^HC^^P* Flagtr" m »Eajrser" s podol^astim, okroelim čolniCuom, Cen-^^SH'l^^H rral BobDin za Com in rokodetjstvo se kupilo najbolje in naf- ^^^^^A^^| cenefa pri lirmi ^^U^H A. WEESSBERGy tvornička zaloga J^^^H^^Ag^ Uunaj II.y Untere Donaustrasse 23 III. ^tn^^^^^^^^^r Hitro razpošiljanje na vse žclezniške postaje. — Cenovniki v ^^^^^^^^^^^ slovenskem jeziku zastonj. 2886 1^^ Zaupno blago! I ^^jgjTrf V pari prano in brezkalno I ^^ o.teljno ps'je in puh I priporote trgovina s postel|i«ini p*r|«m In puhom I C. J. HAMANN I Ljubljana. Mestni trg štev. 8 I Ustanovi lena 1886. Ustanovljena 1866. I rOlOKI llero«lo» koaknrenca prinMa na trg za nisko ceao napol I ali nič oć 4ć«no Mago. Tega parfa se dr±a pogssto ostanki mesa I in nasaaga, ki sv^teie teto ter bistveno pripomore, da 16 raiviio^O I ličinke tu moljL ■ sapi««takoi več tisoč lesenih lopat w n9§ ut 10 se prosi najnižje ponudbe za takOJŠHO dobavo. Prftdmstft 88 dva dobro obranjena voza GIK oljaate osi, cena K 160'— KALCSV na ad e osi. cena S 130'-. Zaloga vei vagonov streine lepenkef mo{net stroinega olia in vozne masti, najboliže vrstef Tomaževe ilindre. nsjboSjše umetno gnojilo, bencina in mila rumeneaa v zabojih 150 kg garant. 50 » se odda, samo ćeli sodi in žaboj i, dokler zaloga. Na razootago najniije ponudbe. Anton Kašman Skol|a Loka, trgovina Gorenjsko. i Sivilia iščo jaž^%aM|| fm jamx sa takoj. 60 Zatilka ulica žtev. 1. ---------- Itte se ---------- postreijnioo samo za predpoidoe, ki zna likati, Erja«čevi cesta ftt 261. nadstr. Konja ponija | 7—8 letnega z malim bagerlom proda | F. C9EH y Hamnihu. j Kopnjem čiste UlttSKE SODE od 3—8 hl, vsako množino. Ponudbe z navedeno ceno na naslov: h. MiL 2wta pri MA i Piškote bonboae, dokelado ia drage sla- ičičarske izdel&te, Da debelo in na drob no, tuđi v največjih množinah, dobavlja po najoižph cenah «SBLA DAIB0, MmIbI tr» 13 Pođ Tranćo, nasproti črevljarslcemu mostu. Prazne vreče vseb vrst in v wsalti množini kvpttfft I vedno ter plačujc najdražje -^ •*• ll||Cllfalla1 tVTttlUI aHaaaai J. Kušlan, Kranj, 6orenjsko. i sza