Leto H., štev. 175 ,eWw *vumMmt v Ljubllant, sreda dna 27. ftrtg« Wflf_itw. 30 par > W0 H * * sjutntl. Btmne celoletno . . 340 K meseino....... 30 • u taaed. ozemlje 860 s ca Inozemstvo . . 000 m Oglu n tmIc mm rliin« •tolpo« (68 mm) . 3 K mali oglasi do 80 mm •tolpe« (68 mm) . 1 * Dnevnik za gospodarstvo, prosveto tn politiko. Urtdnlltfm UQdo«6m «Mt»ltH|/& Telafos tt.1t UprtvnlMv« Sodna atta« H.I TaUfoa H ML RaAukr. polt tok. ondt Ljubljana, 26. julija. Glasovi o reviziji ustave so • zadnje dni čudovito potihnili. Umor MUorada Draškoviča je Izzval naglo čiščenje dubov, ld so oo pod vttsjm tragičnega dogodka odločili. Kar Je takih, ki res dohro mislijo z našo državo, četudi so imeli eden ali drugi pomislek proti kaki določbi nove ustave, so zapustili neplodno kritikovanje in obrnili pozor-.nost na vprašanje, ki obvladuje današnji dan. To je vprašanje, kako se bo naša država obranila zahrbtnem« revolucionarnemu napadu tisočev iz inozemstva plačanih napadalcev, ki na nič drugega ne mislijo, kakor na to, kaWo. bi i čim občutne jšo škodo prizadejali lastni, syoji materi domovini. nobenega dvoma, da tudi ▼ Jugwi>Snji, kakor v skoro vseh državah'i^rope obstoji dalekosežna za rota prdti državi in sedanjemu družabnem tf_redu. Boljševizem si'je z oropa-nimVenarjem in s falsifikati raznih evropskih valut nakupil izgubljenih eksistenc iz vseh vrst, ljudi, ki jim je dobrodošel vsak način, f.amo da jim ni treha delati. Nakupil si jih je, da povsod izpodkopujejo državno vlast, obenem pa je vzbudil v njih lakomnost po bogastvu, ki hi se dalo brez truda pridobiti z nasiljem in ropom. Tudi v naši državi je žal obilo skvarjenih ljudi, ki si iz teh motivov želijo revolucije. Mnogo Slovencev se je vrnilo iz vojne s podobnimi občutki, vendar praktični čut našega ljudstva in njegova poštenost nista dolgo dovoljevala, da so po vaseh pijani fantje kri tali boljše-viška gesla. Kmalu so se povrnili starim šegam. V mestih in v industriji pa ta zdravilni proces ni šel tako naglo. Zaviral ga je denar, ki je prihajal od zunaj in vedno novi agenti, ki so se vračali v domovino, da jo upropa stijo. Ako bi so proces zdravljenja razvijal normalno, bi bilo gotovo najbolje, da ga prepustimo zdravi krvi našega naroda. Ker prihajajo komplikacije od zunaj in zločinska psihoza in denar ogrožata obstoj države, se mora država povzpeti, da s silo potolče nasprotnika. Kdor se je postavil izven zakona sam, proti temu ni treba postopati tako. kakor proti drugim. Ni pa samo postulat samoobrambe države, ki jo sili do odločilne akcije, dolžnost je vseh krogov naroda, da vsak s svoje 6trani nekaj stori proti boljševizmu in njegovim skritim zaveznikom. Država bo močna., če so odločni in brezobzirni njeni državljani. Javno mnenje je kolosalna moč. Ono je re-torta, v kateri mora pod pritiskom biti strto vse, kar danes odkrito in prikrito širi razpoloženje proti državi., Kdor atentata brezpogojno ne obsoja, kdor mu išče opravičevalnih razlogov, temu ni mesta v pošteni družbi državljanov. Končno moramo priti do tega, da mora vsakdo priznati barvo. Prihu-1 jenih hinavcev, ki ob ugodni priliki zahrbtno grizejo, ne rabimo med nami. Treba jih je ne samo razkrinkati, ampak nastopiti treba proti njim javno, da končno enkrat občutijo, kje da so. Te dni je pod pritiskom razjarjene^' javnega mnenja manj čuta običajnega iinalkontentskega hujskanja, vendar se v previdnejši obliki povrača. Tudi tega ne smemo več dopuščati. V Italiji je proti strupu komunizma Jn njegovega nezakonskega očeta mal-kontentstvu nastopila reakcija v obliki fašizma. Fašizem je prekoračil svojo prvotno idealno poslanico. Polastili so se ga manj vredni individui in ga zlorabili. Ali ideja sama da klin treba Izbiti s klinom, je bila zdrava in spa-(onpsna. Pri nas je do pred kratkim izgledalo smešno, če je kdo odkrito branil državo in njeno politiko. Povsod se je smatralo za bolj duhovito, če se je samo psovalo in v nič devalo vse, kar je država storila,. Zabavijaštvo je bila moda. Neizmerno smo si sami škodovali s to boleznijo. Ta položaj je treba do dna premeuiti. Na državno oblasti prihajajo pritožbe, da publika ne dopt šča.več običajnih' zahavljašldh kritik proti državi in državnim oblastnijam. Občinstvo si je v mnogih slučajih pomagalo samo in ni hotelo čakati, da državni organi šele zapazijo nasprotnika in ga kaznujejo. Take lekcije so zdrave in koristne, dokler se gibljejo v mejah zakona, ki ne Izključuje, da si p&trijotič-no prepričanje da duška na licu mesta. Mi ne rabimo italijanskega fašizma, potrebujemo r>a fločno in organizirano akaijo Lilb elementov, ki jim je dosti dosbdar 3 dvomljive igre, in ki so Člen L Kot zločin v zmislu kazenskega zakona se smatralo tudi sledeča kaznjiva dela: 1.) Vsaka razmnožitev po tisku, zlasti potom knllg, plakatov ali objav, Izdalanle ln ŠIrlenle takih tiskovin, ki imajo namen demonstracije proti državnim oblastem, kl so predvidene po ustavi, ali z namenom vobče, da se ogroža mir ali spravi v nevarnost lavni red, kakor tudi vsaka tem potom ali ustno Izvedena anarhistična propaganda, Istotako £e se taka propaganda naroči drugim osebam, dalje ako se poskuša s surovo silo ali na drug način terorističnim potom premeni« politični ali ekonomski red; 2.) vsako organiziranje, podpiranje ali članstvo v društvu, ld bi imelo za cilj anarhizem aH terorizem aH v obče kak delikt, ki le predviden pod 1.); 3.) dajanie v nalem v katerikoli obliki prostorov ali zgradb za zborovanja osebam, kl Imajo za cilj pripravljanje dela pod 1.) ln 2.), ako o tem cilju lastnik nI obvestil vlade; 4.) vsaka propaganda za vojaško po-buno, ali da se vzbudi nezadovoljstvo med vojaštvom, ali da bi se državljani ne odzvali volni dolžnosti, vsako delo za omejitev proizvodnje, poprave ali prenosa vojnega materljala ali nabav za vojsko, kakor v obče vsa antlmllltarfstlčna propaganda; 5.) vsaka zveza s kako osebo ali kakim društvom v Inozemstvu v Svrho pomoči Iz Inozemstva, da se pripravi revolucija v državi ali kal druzega, kar le predvideno v prejšnjih točkah, kakor tudi: vsako podpiranje kakšnega Inozemskega Usta aH društva s strani kake osebe, nahajajoče se na teritoriju naše kraljevine, ako te osebe aH društvo delajo proti redu v naši državi; 6.) vsaka proizvodnja aH nabava orožja ln orodja kakor tudi skrivanje mnni-clle ta eksplozivnega materljala v prei omenjene svrhe. Člen II. Kdor naredi, katerikoU delo označeno v členu I. tega zakona, bo kaznovan z Ječo 20 let, v težllh slučajih poleg Ječe tudi z Izgubo državljanske časti, kakor tudi z denarno kaznijo od 1000 do 100.000 dinarjev. Proizvodi kaznjlvlh del se konfi sciralo. V svrho hitrejše ln laž)e preiskave le v taklb slučajih dovoljeno preiskovalnim oblastem, da vrše po potrebi preiskavo tudi ponoči. Člen III. V svrho Iztrebljenja hajdukov se mora v srezlh ln občinah, kjer se pojavljajo in skrivajo hajduki: 1.) Grupirati vasi, In sicer tako, da bo na enem mestu najmanj deset hiš. Hiše, kl bodo Izven vasi, se porušijo, {'redno se Izvrši to grupiranje, Ima policijska sreska oblast to v vasi objaviti. Ako se v roku 15 dni hajduk ne aretira, preda policiji ali ubije, se Izvrši takoj nato gru-paclja; 2.) da te sorodniki hajdukov do četrtega kolena prave ln stranske Unije prlsUI-Jo k izselitvi v druge okruge, kakor tudi lastniki ta sorodniki Iz onih hiš, sa katere pcstoll upravičena sutnnla, da prikrivajo hajduke, orožje ali munlcljo aU kakega zločinca; 3.) ako se niti grupadja niti prisilno Izseljevanje sorodnikov haldulcov ne Izkaže kot zadostno, da se hajduki vdajo, ta ako se ugotovi, da Jim pomaga vat, se Izvede prisilna izselitev cele vasi. Odločbo o Izselitvi izda okružnt načelnik, kl Je dolžan lo prtJavlU tekom treh dni ministrstvu notranllh del Člen IV. Skrivanje hajdukov, odmetnlkov ln ubežnlh oboroženih oseb, se kaznuje z zaporom do desstlh let In z denarno globo IOjOOO dlnairjev. Člen V. Ako je po krajih, kjer le še običajna nedopuščena krvna osveta, izvršen ta po-izkušen kak ubol Iz osvete od kakega deteta ali mladoletnika, ta se ne more do gnati soudeležba drugih oseb, potem od govarla namesto deteta n)egov oče ali moški člani družine do četrtega kolena. Zato ie določena kazen zatvor« ta robije deset let Člen VI. Državna poHcijska oblast sme zahteva-ti od najbližje komande vojske zaradi vzdržania Javne varnosti, kadar se izkaže, da v težkih slučajih ne zadostulejo tamošnje varnostne oblasti za zaščito osebe ta premoženja, uporabo vojske In to posebno v slučajih nenadnih tajnih napadov na mejah države, v slučaju poplave, požarov In skrivanja odmetntkov. Člen VII. Ako s« v kako oLCIno aH srez pošlje vojska zaradi ogroženja lavne varnosti, potem bo prebivalstvo dotične občine ali sreza prlmorano, da iz svojih sredstev, In sicv.r vsaka hiša po svojem stanju prc^. žlvlja vojsko. Zbiranje potrebnih živil se vrši pod kontrolo policijskih oblasti. Člen VIII. Na zahtevo notranjega ministra ali ministra za vojno ta mornarico so dodeU potrebno število vojaštva na službovanje k žandarmerljl, kadar se le-ta Izkaže kot nezadostna za vzdržanie lavnega reda in orožnlštva nI mogoče takoj ojačitt Člen XVL Ako državni uradniki, delavci vojni administracije, uslužbenci samoupravnih teles, v koUkor vrše Iste lunkcije kakor državni organi, posamično, v večjem številu ali v skupinah prenehajo vršiti svoio službo v cilju štrajka, se kaznuleio z zaporom, kolovodje pa tudi z denarno globo do 10.000 dinarjev. Člen XVII. Kdor bi v svrho štrajka oviral kogarkoli, da dsla, se kaznuje z zaporom do ?estih raesscev, ako njegov čin ne preide v težja kritična dela. Bitke med fašisti in komu« nisti v Toskani FAŠISTI POŽGALI CEL DEL MESTA. — SPLOŠEN ŠTRAJK V RIMU. - ALARMIRANJE VOJAŠTVA. Florenca, 26. julija. (Izv.) Po vsi Toskani se nadaljujejo boji med fašisti in socijalisti. Do žalostnih in krvavih izgredov je prišlo zlasti v komunistični občini flrosetto. kamor so napravili fašisti demonstrativno eks-pedl~'o. Fašlstovsko ekspedlcijo so sprejeli s streli komunisti in socijalisti in prve žrtve so padle takoj. Začela se je prava bitka, med katero je bilo ubitih 12 oseb. veliko število pa ranjenih. Fašisti so dobili na telegrafske ln telefonske klice ojačenjc iz vseh strani Toskane; z avtomobili so se vozile cele čete oboroženih fašistov. Komunisti so potisnili fašiste nazaj in pri vasi Roccastrada so se znova spopadli; tu so bile zopet nove žrtve, katerih število še ni dognano. Fašistom se je posrečile pognati komuni ste v beg in v mestu urossetto so za« čeli divjati fašisti; v kratkem času je bilo v ognju 17 hiš. Kakor se trdi. je vse te poboje aranžiral in vodil aktivni italijanski oficir, poročnik Castellani. Rim, 26. julija. (Izv.) Ko se je v Rimu zvedelo za dogodke v Toskani. so sklicali komunisti in socijalisti velik shod, na katerem so proglasili generalni štrajk. Koliko časa bo Štrajk trajal, so še ne ve. Danes zaradi štrajka ni izšel nobeti časopis. Vse vojaštvo je na nogah, vse važnejše kraje je zasedla vojska z žandarme-rijo. celo klopni avtomobili so pri-pi"v'ieni. Konjeniške patrulje križa-rijo po mestu. Položaj v mestu je jako resen. Nevarnost je, da se generalni štrajk proglasi za vso državo. Obsedno stanje v Moskvi Dunaj, 26. julija. Kakor poroča «Neue Freie Presse« iz Kodanja, je po poročilu lista »Politikem* izjavil Kamenjev v neki seji ljudskih poverjenikov v Moskvi: «Ne moremo si preskrbeti hrane za 25 milijonov ljudi, ki sedaj stradajo, ravnotako ne za 140.000 moskovskih delavcev. Ako pa bi mogli računati s tem, da oskrbimo s hrano kon«"iistično vojsko in se nam posreči, spraviti v obratovanje nekaj večjih tovaren, bi bili dovolj močni, da zlomimo vsak odpor. Ta govor je Imel za posledico splošno delavsko stavko. Menjševiška stranka pozivlje delavstvo v posebnem proglasu, naj zgrabi za orožje in vrže sovjetsko moč Zaradi ie prokla' madie ie sovjetska vlada Proglasila obsedno stanie. Nameravani atentat na Pašiča Beograd, 26. julija. (Izv.) Danes so beograjski detektivi v okolici Beograda aretirali neko sumljivo osebo Izkazalo se je, da je osumljenec član tero- rističnega odbora. Pri zasllšavanju je priznal, da je Imel nalog, ubiti ministrskega predsednika Pašiča. Min. Pribičevič o notranjem položaju države Beograd, 26. julija. Notranji minister Pribičevič je poda! ministrskemu svetu obširno poročilo o notranjem položaju države. Ugotovil Je na podlagi službenih noročil, da je oložaj na Hrvatskem, odkar se je sprejela ustava, znatno boljši. Davek plačujejo Hrvatje sedaj redno in o priliki re-krutacij so se odzvali obvezanci tudi v tistih krajih, kjer imajo večino Ra-dičevci. s 94 do 100 %. Ravno tako so se tudi veliko izboljšale razmere v južnih krajih. V Sandžaku in na Kosoven! se je ojačilo orožništvo. da bi pojav, naj pride v kakršnikoli oblki, zatreti z dobra, če pa ne gre drugače, tudi zgrda. Tak fašist bi moral biti vsak državljan in kmalu bi bil konec vsega boljševizma in njegovih zaveznikov, ki se med nami skrivajo pod raznimi nedolžnimi firmami. se tamkaj napravil red. Minister Pribičevič je pozval v Beograd konferenco vseh velikih županov in okrožnih načelnikov, na kateri se bo razpravljalo o skupni akciji proti komunistom. PASICEVA POSVETOVANJA Z VOJAŠKIMI FUNKCIJONARJI. Beograd, 26. julija. Včeraj popoldne je imel ministrski predsednik PašM sestanek z načelnikom glavnega generalnega štaba vojvodo Potrotn Bojovičem in vojnim ministrom Zečevidem. Sestanek je trajal dve uri. Obveščeni krogi trdijo, da je imel sestanek svrho, da sto doseže sporazum gledo uporabljanja vojske proti protidržavnim elementom, če bi ti izzvali s svojim zadržanjem kako tako državno akcijo. Vojaštvo bi bilo rezerva, orožništva. Uveliavljenje triatlonskega miru Pariz, 26. julija. (Izv.) Danes so bile izmenjane ratifikaeijske listine o triatlonskem miru med zavezniki in Madžarsko. Posledica tega je, da je poslala trianonska mirovna pogodba pravomočna Madžarska bo morala izročiti zapadno Ogrsko Avstriji. Jugoslavija pa "ečujsko kotlino Madžarski. Proces predaje bo trajal par tednov. Veleposlatiiška konferenca je določila za končni termin 27. avgust. Oficirski detašma entente na zapad-nem 0<"vkem se v kratkem pomnoži. Pred odločitvijo gor« nieiSeskesa vprašanja Pariz, 26. julija. .odo te ali one stranke. (Odobravanje.) Vsi so državljani iste države, imajo pravico do zakonite obrambe. Odkar jo bila ustava sprejeta v Beogradu, imamo temelj, naj si bo ustava slaba ali dobra. Ali po mojem prepričanju je ustava dobra, kakor prizna-vajo to tudi prosvitlenojši narodi, kakor češki in francoski. Cehi celo poudarjajo, da je naša ustava boljša kakor njihova. Ustavo imamo. Temelj države jo tu. Na tem temelju moramo gladiti zakonodajo. Zato preneha sedaj vsako drugo gospodarstvo, ker vladata pravo in pravica. Čer vse nenavadno se Sujejo vesti v začetku silne lakote v Rusiji, lakote, ki proti milijonom prebivalstva s strašno smrtjo. Saj je vendar ta bogata država še pred kratkim zakladala s svojim živilskim izvozom velik del Evrope! Danes pa naj sama gine lakote? Ce poglodamo predvojne razmere, vidimo, df jo v Rusiji (evropski) na polja in vrtove odpadlo 26'2% celokupne površine, na travnike in pašnike 15'9%, na gozd 38'8%, a na neproduktivno zemljišče le 19'1%, kar nikakor ni veliko, če pomislimo, kako visoko na mrzli sever sega Rusija. V Rusiji so pridelali žo okroglo deset let pred svetovno vojno nič manj ko Vfe celokupne evropske žetve, dočim je prebivalstvo Rusije predstavljalo le četrtino evropskega prebivalstva. Vzroki, nenadoma nastopivše la' te Prihajam sem kot namestnik našega |v J"8'!' 80 v glavnem sledeči: ... . . . m m • ... u ! r s. «« r\Ai>mnln«t. X«»!1. « a 11 .. vzvišenega kralja, ki je toliko žrtvoval za idejo, za katero je od svoje Zo v normalnih časih so bile razliko med opsamoznimi letinami v Rusiji naše himne Ko jo godba dravsko divizije odigrala državno himno, so se poklonili gosp namestniku zastopniki številnih navzočih društev in korporaclj. S [>o-sebnim veseljem je pozdravil navzoče Sokole, med katerimi jc preživel najlepše dneve svojega življenja. Bodril jih je, naj vztrajajo tudi nadalje na dosedanjem potu ir. jim obljuhil svojo podporo. Ko je prišel gosp. namestnik iz kolodvora, ki je bil slavnostno okrašen z zelenjem, mu je množica naroda priredila viharne ovacijc. Razvil sc je takoj veličasten sprevod: na čelu sokolska konjenica in godba dravske divizije, nato zastave, Sokoli in društva. Do vladne palače je stalo ljudstvo v špalirju in prirejalo Ivanu Hribarju neprestano ovaeije in ga obsipalo s cvetjem. SPREJEM V MARIBORU. Pokrajinski namestnik gosp. Ivan Hribar je prispel v Maribor ob 14-05. Na kolodvoru so ga pričakovali: župan g. Grčar z občinskimi svetovalci, g. okrajni glavar dr. Lajnšič z zastopniki uradov, odposlanstva raznih kor-na pozdrave poracij in številno občinstvo. Najprej ga je pozdravil imenom državnega uradništva gosp. dr. Lajnšič, nato pa imenom mariborske občine župan g. Viktor Grčar, ki ga jo prosil naklonjenosti. — Gospod namestnik je najprej odgovoril županu, naglašujoč zgodovinski pomen dejstva, da ga pozdravlja v Mariboru prvi slovenski župan. Poudarjal je voliki pomen, ki ga ima Maribor za razvoj slovenskega narodnega življenja in obljubil mestu svojo podporo. Na pozdrav gosp. okrajnega glavarja je izjavil, da hoče na svojem mestu delati v znamenju pravice in zakonov in izrazil prepričanje, da ga bo uradništvo v njegovem stremljenju podpiralo z vsemi močmi. Nato je gospod namestnik izmenjal par besed zastopniki raznili društev iu korpora-eij in se ob 14-37 odpeljal med viharnimi Zivio! - klici občinstva proti Ljub ljani. nostno obleko in pri|iravila svojemu j da so se vsi trijo deli naroda ujedinili j častnemu občanu sprejem, kakor ga zasluži. Ze ob fi. popoldno so je zbrala pred kolodvorom volika množica ljudstva, na peronu pa zastopniki vlade, načelniki vseh državnih uradov s številnimi uradniki, zastopniki mestne ohčiue ljubljanske, odposlanstva številnih političnih, gospodarskih in prosvetnih društev in korporaeij. ljubljanski in šišenski Sokol in pevski društvi »Ljubljanski Zvon* in »Slavec* z zastavo. Ob HO. zvečer jo zavoiii vlak ob f.vokih godbo drav.ske divizije in mod viharnimi »Zivio! - klici na kolodvor. Deželni prodsfdnik, gosp. dr. Baltič je pozdravil izstopivRega namestnika s sledečim nagovorom: »Gos[>od minister! štejem si v izredno čast, da Vas morom pozdraviti kot moža. ki je posvetil vse svojo delovanje in stremljenje veliki idoji ujedinjenja našega naroda. Z mirno dušo prevzemate danes težavno iu častno mesto. V imenu vsega državnega uradništva Vas zagotavljam, da Vam bomo stali pri tem zvesto ob strani in Vam kličem: Dobrodošli v beli Ljubljani!* (Navdušeni klici: »Zivio Hribar!) Nato ga je nagovoril magistratni ravnatelj gosp. dr. Zamik imenom mestne občine. Po staroslovanskem običaju so mu ponudili kruha in soli. gdč. Juta Zar-nikova pa mu je izročila krasen šopek. Zatem so pozdravili gosp. Hribarja ppnsp. dr. Zahorskjr, atašo češko - slovaškega generalnega konzulata v Ljibljani. gosp. Andrej Kalan, prošt ljubljanski, ki ga je pozdravil imenom nrUtttnoga škofa, želeč mu blagoslova v njegovem delovanju, general Dokič imenom oficirskega zbora, gosp. Čer-ne imenom Samostojne kmetijsko stranke in gosp. Anton Pesek, ki je izrazil prepričanje, da ho gosp. namcsV pik kot svoječasni župan tudi vnaprej posvečal Ljubljani vso pažnjo, Gospod namestnik je »dgovoril: Na lepili besedah, katero sem čul od jvas vseli, srčna vam hvala! Prihajam v Ljubljano, v mojo milo Ljubljano, V kateri sem toliko časa deloval in kateri sem mnogo svojih moči posvečal. Zelo mc je razveselilo zaupanje kralja in vlade, da bora mogel šc na svoja stara leta pripomoči h konsolidaciji naše velike ujedinjene domovine, za katero sera deloval že v oni dobi, ko je visel nad mano Damokle-jev meč. Ako sem tedaj imel poguma, delovati za to idejo, morete verjeti, da imam sedaj tudi moči, ako mi fizične moči ne opešajo, ko morem z odprtim vezirjem delovati za oni ideal, za katerega sem deloval pod avstrijskim režimom, n ui-dinjenje naše slavne in mogočne domovine. Prihajam sem, da branim in ščitim pravo in pravico. Jaz ne poznam no- mladosti deloval, trpel celo v strelskih i »l® velike. Vsa osrednja in južna ltu-jarkih, in dosegel veliko zadoščenje. dobiva razmeroma malo padavin sicer okrog 300 mm ali celo manj v mogočno Jugoslavijo. V imenu kra-jna Int«. (Ljubljana ima 1450 nun na Ija ne smemo nikdar drugega izgovo-1 '"'to) riti kakor pravico in zakonito pravo.1 1'a množina padavin bi za poljedei-V tem smislu hočem delovati s poraoč-|?tvo zadostovala, ako ne bi k sreči jo vseli hre.z razlike strank, ker vem, fflavni del tega padel ravno v poletni da ste vsi verni državljani Jugoslavije. Mobl. Toda posebnost ruskega pod-Kraljevi namestnik Hrihar je končal »ebja ir> da obstojajo velike razliko svoj govor z vzklikom: Bog živi na-|Pa^avin Pomožnimi leti. Zgodi šega slavnega kralja Petra I. in Bog! se namreč, da pado nekatera poletja živi njegovega zastopnika, pre>vitlcgajma,° fl<žja, kar povzroča v zvezi regenta prestolonaslednika Aleksau-jp silno vročino, ki vlada običajno v dral Naj živi naša ujediujeua kralje- j Rusiji, katastrofalno sušo. Posebno vina! i pogostem se to dogaja v gubernijah na jugu in vzhodu ob dolnji Volgi. Po-Dolgotrajno ploskanje in vzkiikanjo j leg tega povzroča pogostoma veliko kralju Petru in regentu Aleksandru jo i škodo v poljedelstvu propozen mraz spremljalo namestnikove zaključne > nastopajoč v pozni spomladi, besede, vojaška godba pa je zaigrala Očividno sta lotos nastopili obo ne- ugodnosti, zlasti pa se poroča o prvi, o velikanski suši, ki je vzela mnogim gubemijam vso žetev. Kakor rečeno so bile slabe letine, povzročene po suši že v carski Rusiji zelo pogoste. Toda njih učinek ni bil tako katastrofalen kakor danes. Vlada je bila namreč stalno pripravljena nanje. registrirala je pravočasno iz prizadetih gubernij poročila o stanju setve in nato pravočasno začela z dovozom žita iz drugih gubernij, kjer so domala vedno računali na več ali manj normalno žetev. Ustanavljala je tudi v ogroženih gubeniijah volika skladišča žita, ki so služila kot rezerva za suha j leta. Tako se je posrečilo lakoto če že ne popolnoma onemogočiti pa vsaj zelo omejiti. V ruskih listih pred vojno smo dnevno brali poročila o stanju žetve in o borbi zoper lakoto. Tozadevne rubrike smo redno srečavali v vseh velikih ruskih listih. Na podlagi tega prav lahko razumemo lakotno katastrofo, ki je zadela opisane gubernije na jugu in jugovzhodu. Treba si je le predočiti današnje upravno, gospodarsko in prometno stanje, v kakršnem se nahaja sovjetska Rusija. Da rezervnih skladišč žo davno ni nikjer več, si prav lahko predstavljamo. Da ni pravočasno in zadostno dovoza iz srečnejših gubernij, je tudi izven dvoma. Prvič spričo pasivne re-sistence mužika tudi v najrodovitnejših gubernijah nimajo mnogo živeža za izvoz, drugič če bi ga imeli, ga za ničvredni boljševiški papir ne marajo prodajati, rekvizicije so se pa že ponovno izjalovile; in tretjič, če bi bile rezervno zaloge kljub vsemu na razpolago jih vpričo popolnega razdejanja železniških sredstev absolutno ni mogoče pravočasno postaviti na prizadeta mesta. Mužik je bistre glave. On najbolj pravilno in točno presoja položaj — zato beži v stotisočih iz gubernii, ogroženih po lakoti, posvečenih smrti. In kakor vedno, sc oglaša verna spremljevalka lakote — strašna kolera. U>-'ga matuška Rusija! Ravno te dni preživljamo sedmo obletnico splošno mobilizacije in izbruha velike svetovne voine. Takrat nas je že sam vzkrik: vojna! napolnil z nepojmljivo napetostjo, tesnobnim pričakovanjem velikih dogodkov, ki bodo preobrazili življenje celote in sleherne, ga posameznika. Koliko se je spremenilo od takrat! Vojna je postala takorekoč vsakdanja zadeva. Ako se je pred 1. 1914. vnela vojna na kateremkoli koncu sveta, v še tako skritem zatišju svetovne politike, je vendarle vzbujala splošno zanimanje. Dandanes se malokdo še briga za to. ali je že ves svet pomirjon, ali še na kakem koncu grme topovi in pokajo puške. Tako se v Mali Aziji vrši krvava vojna že nad eno leto, vrši z zelo spremenljivim pokretom in kolebajočo sre-i čo. Nasproti si stojita nasprotnika, katerih nobeden ne mara odnohati od svojih vojnih ciljev. Grčija, ki je izšla iz svetovno vojno z lepim povečanjem, je postala izrazita fiomorska država, ki obvlada vso Egej-sko morje in sega tja do svetovno-politično važnih morskih ožin na potu v črno morje. Turčija, ki jo je sevreški mirovni sklop zmanjšal na okroglo 12 milijonov prebivalcev, predstavlja izrazito kontinentalno državo, kajti na najvažnejši pas maloazijske obale so položile svoje roke evropsko države. Grčija, ki po številu prebivalstva daleč zastaja za Turčijo in je pretežno mornarska država, se torej nahaja v tem oziro na slabšem. Na boljšem nego Turčija pa se nahaja vzpričo prostih prometnih zvez z Evropo, odkoder dobiva dovolj orožja in vsega za bojevanje potrebnega, dočim je Turčija, ki sama nima uikakih tvornic, tudi ne munieijskih, odrezana od Evrope, na- Reserstova zarožsnka Iz Pariza so javili te dni listi, da se te naš prestolonaslednik regent Aleksander zaročil v Parizu z vojvodi-njo Sofijo Vendome in Alencon, drugo rojeno hčerko vojvode Filipa Emanuela iti njegove soproge Hcuri-jete, belgijske prlncezinje. Ta vest do danes ni uradno niti potrjena uiti de-mentirana. torej ic verjetno, da se naš regent res zaročil in da bomo skoro pozdravili svojo jugoslovansko kraljico. Kraljevski dom Bourbou-Orleans je mlajša veja stare francoske kraljevske hiše Kapetov, ki so vladali na Francoskem od leta 888. do prve polovic cl9. stoletja. Ustanovitelj dinastije Robert Močni, vojvoda francoski, grof Pariza, Orkana in Atijona, ki je padel leta 866. v bojih z Norma-diji. Njegovi sinovi Oto, Eudes in Robert I. so bili francoski kralji, Robertov vnuk Hugo Kapet je postal leta 987. francoski kralj, ki se smatra v zgodovini kot pravi praded francoske narodne dinastije, ki jc pozneje spremenila svoj naziv v rodovino Bourbonsko. To Je bilo za časa Roberta de France, grofa Clermonta, najmlajše- fa sina francoskega kralja Ljudevita vetega. Ta je namreč z ženidbo nasledil ime iti premoženje rodbine Bourboncev. Bourbonci so bili stara feancoska kneževska hiša iz pokra- jine Bourbonaise. Ko je leta 1218. z zadnjim knezom Archambaultom izumrla ta rodbina, se je vnukinja zadnjega kneza Maliaut iiourbonska poročila s Kapetom Robertom. Tako jc tudi mlajša veja Kapetov prevzela naslov Bourboncev. Tudi rodbina Botirbon sc ie že leta 1327. razdelila v dve veji, in sicer starejšo in mlajšo. Starejša je izumrla leta 1527. in vsa posestva so prešla v last mlajše linije. Iz te linije je nastala francoska vladarska dinastija Bourbonov, ko jc Henrik IV. leta 1589. nastopil francoski prestol. Iz te linije in dinastije so bili vsi poznejši kralji francoski do Ljudevita XVI.; stranske linije te dinastije so pa vladale v Španiji, Neapolu-Siciliji in Parmi. Ko je velika francoska revolucija leta 1792. za vedno odstavila Bottr-botisko dinastijo, se je ta v dobi restavracije leta 1814. do 1815. zopet pospe'" ''a prestol, dokler ni bila po Junaški revoluciji leta 1830. končno odstavljena. Kari in njegov sin Lju-devit sta se odpovedala prestolu in šef dinastije je postal Henrik, grof Chamboulit. Ker ta ni imel otrok, je po njegovi smrti leta 1883. izumrla glavna Bourbonska linija. Vodstvo dinastije jc prevzela mlajša linija Bourbonska, hiša Botirbon - Orlcans. Pravnuk Henrika, Ljudevit Filip ic bil od leta 1830. do 1848. francoski krali ood imenom meščanski krali. Wža'fift eattfdTe na jfrSbIeftiaCBn'o pCM moč sovjetske Rusije. N&jveiSje važ-nosti je, da stoji za Grčijo Anglija, jo podpira v mnogočem, kljub temu, da si je s povrnitvijo hohenzoilernekega Konstantina občutno poslabšala svojo pozicijo pri antantl. Vpričo teh okolnosti ni čudno, da se ostali boji v Mali Aziji tako dolgo ne* odločni; stojita si procej enaka na. sprotnika nasproti. Uspehi, ki so jih dosegli Grki v svoji sporaladni ofenzivi, so bili le kratkotrajni, kajti Turkom se je kmalu posrečilo potisniti sovražnika nazaj. Te dni pa so je položaj zelo spremenil Grkom v korist. V veliki ofenzivi sredi tekočega moteča so jim je posrečilo, doseči razne uspehe, predvsem zavzeti znamenita mesta Afiun-Karahi-sar, Eskišehir in Kutaja. Pomen te zmago bomo vedeli pravilno oceniti, ako si predofimo, da leže ti kraji ob železnici, ki vodi iz Carigrada proti jugu. Pri Eskišehiru se odcepi od glavno progo, takoimenovana anatolskc železnice, stranska proga na Angoro, sedanjo prestolico kemalistično Turčije. Pri Afiun-Karakisarju pa se združi z anatolsko železnico prvovrstna progn^ prihajajoča od Smime; proti vzhodu drži odtod železnica na Konio in dalje proti Bagdadu. Kutaja slednjič, ie močna trdnjava na progi med ohenia železniškima križiščema.. Z osvojitvijo teh prog in križišč so Grki zgradili važno osnovno bazo svoji nadaljni akciji, ki jim bo omogočala dovažati vse potrebno, bodisi od Sniir. ne, bodisi od Carigrada. Seveda je vprašanje, ali bodo mogli obdržati doseženo črto. Njihovemu eventualnemu nadaljnomu prodiranju pa hi nudil tudi puščavski in pustinjski teren, ki prevladuje odtod proti vzhodu veiike ovire. Njegov nečak Filip Emanucl, vojvoda Vendome in Atencon se jc oženil z belgijsko princezinjo Hcnrieto. Njegova druga hči iz tega zakona je zaročila našega "''estolonaslednika Aleksandra. Princeza Sofija je rojena 19. oktobra 1898. v Neillegu ob Seini. Starejša sestra princese Sofije, Marija Lu-jiza, je omožena s princem Filipom Bourbon Sicilskim, mlajša sestra, Genova, še ni omožena. Brat je princ Karlo Filip vojvoda Namurski. Francoska kraljevska hiša Bourbon je najstarejša in najuglednejša dinastija v Evropi. Zanimivo je, da so vladarji in kralji te dinastije iz stranske linije An-iou v srednjem veku že vladali nad enim delom naše kraljevine. Leta 1309. je bil namreč član te dinastije Karol Robert izvoli"" za madžarskega kralja in jc vladal tudi nad Hrvatsko kot hrvatski kralj; tudi njegovi potomci vse do leta 1403. (Ljudevit Veliki, Marija, Kari Draški in Ladislav Neapolski) so bili hrvatski vladarji. Ko postane torej knjeginja Sofija Vendome in Alencon Bottrbon-Orle-anska kraljica kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, bo zasedla presto!, na katerem so njeni predniki vladali kot hrvatski kralji. Po svetu — Proti habsburškim pustolovščinam. Iz Bukarešte poročajo: Z ozirom na vesti, da so pripravlja Karel Habs-burg na novo ekspedicijo na Madžarsko, se v tukajšnjih diplomatskih krogcih trdi, da je med romunsko in jugoslovansko vlado dosežen popoln spo-,-azum; v tem slučaju bosta Romunija in Jugoslavija proglasili takoj vojno stanje z Madžarsko. Tudi čeho - slovaški poslanik v Bukarešti je v imeuu svojo vlade izjavil, da se tudi ta pridružuje temu koraku. Z ozirom na nevarnost nove Karlove pustolovščine Jugoslavija se ne bo evakuirala kraje, ki bi jih morala po trianonski pogodbi, pač pa bo v slučaju vrnitve Karla raztegnila svojo okupacijo, da zavaruje svoje meje. Govori se tudi, da bodo v tem smislu romunska, čehoslovaška in jugoslovanska vlada prdvzelo skunni rak v Budimpešti. — Intervencija v Sofiji. »Temps* poroča iz Sofije, da so angleški, francoski in italijanski poslanik bili pri predsedniku bolgarske vlade Stambo-iijskemu in mu prijateljsko, a obenem z odločnimi besedami predočili nevarnost sedanje bolgarsko politiko. Zahtevali so v prvi vrsti brezpogojno izvršitev določb mirovne pogodbe, dalje pa energične korake vlade proti obmejnim bandam, ki še vedno vpadajo na jugoslovansko, grško in romunsko ozemlje. Zastopniki velikih sil so zlasti svarili Bolgarsko, naj se ne spušča v nikakršno avanture v Traldji, ker zavezniki stoje na stališču, da se grško - turški spor tiče samo omenjonih držav in da bi morali vsako vmešavanje od tretje strani odločno zavrniti. Za oventualne dogodke v Traldji bo odgovorna bolgarska vlada, — Stam-bolijski je vzel izjavo zaveznikov na znanje in rekel, da bo politika sedanje bolgarske vlade taka, da bodo zavezniki vedno za d v. oljni ž njo, — Francija in Gornja šlezija. »Temps* poroča, (la je francoska vlada odobrila sklicanje vrhovnega sveta za 4. avgust v svrho proučavanja gornjesleskpga vprašanja, vendar pa vztraja pri tem, da se sestanejo Čim prej strokovnjaki zaveznikov. Vedno jo tudi še naziranje, naj se neprestano pošiljajo ojačenja v Gornjo Šlezijo. —- Anglija proti pošiljanju novih čet v Šlezijo Po poročilih landonsldh listov se je angleška vlada izjavila soglasno proti odpošiljanju novih čet v Gornjo Šlezijo. Angleška vlada meni, da more rešiti to vprašanje samo vrhovni svet. — Novi boji v šlezlji. Dunajski listi poročajo: V Dziorgowicah je prišlo nocoj do živahnega streljanja. V Cira- vi so zadržali vlak in porušili progo. Šele po dveh urah je mogel vlak odpeljati dalje, nakar je bil zopet zadržan. Poljaki so zasedli železniško progo do črte Ratibor - Rammor. Poljska policija, po številu 180, je obstreljevala nemške straže pri bukovskem mostišču. — Nemško - latiška trgovska pogajanja. V Rigo jo dospela nemška trgovinska delegacija, ki bo vodila trgovske razgovore med Nemčijo in La-tiško. — Japonska ratificirala trianonski mir. Japonski mikado jc, kakor poroča »Tcmps*, dne 19. julija ratificiral trianoneko mirovno pogodbo. Politične beležke -t- Merodajnl argumenti. Današnji »Slovenec* citira z velikim zadoščenjem neki članek »Prager Tagblatta* o razmorah v Jugoslaviji in pravi, poglejte, kako ta list pišo o Jugoslaviji, kako kritizira razmere v naši državi! Naivno pa soveda zamolči, da jo »Prager Tagbiatt* nemško - nacijona.1-no glasilo, ki še nikdar ni pisalo simpatično niti o čoško - slovaški republiki, niti o Jugoslaviji! Glasilo čeških Nemcev je tedaj merodajno »Slovencu* za presojo razmer v naši državi, škoda, da ne izhaja več »Deutsche Stimmen aus Krain*, ker potem bi bil »Slovenec* gotovo vsak dan polu citatov tega lista o nalili razmerah la to bi bilo zanj tudi merodajno! -j- Iz neznanja ali namenoma. »Jugoslavija* je seveda jniobčila Cicvari-čev članek o »Antunu Pesku*, ali ni mogla drugače, da ga je v nekaterih1 točkah malo falsificirala. Tako n. pr. pravi Cicvarič o Pesku, da je »slabu-njav», ker pomenja slovensko telesno slab. Pri »Jugoslaviji* so to preveli v »sprva gmotno slaboten*, da bi na ta način opravičili drugi del stavka, Cicvarič pravi nadalje: zato so stranka, koju je on osnovao — zove stranka nacionalnih socialista, kar so pa pri »Jugoslaviji* predrugačili v: »in stranka, katero je on soustanovil...» Seveda, slave, da je gosp. Pesek ustanovitelj stranko, mu pa vendar ne morejo pustiti In takih falsifikatov je v prevodu, oziroma originalu še več; zakaj, to bo vedel najbolj gosp. Pesek sam. -j-' Davčne komisije, ki se reaktivl« rajo vsled nove finančne uredbe, so zasluga dolgoveznega klerikalca — dr. Hohnjeca. Tako pišo »Straža*, ki pa se boji, da ne bi zasluge nase potegnil gosp. Urek. Hohnjecu se o tem »uspehu* še sanjalo ni, dokler ni iz »Jutra* izvedel, da so slovenski demokrati pri svojem somišljeniku Kuma-nudiju izposlovali dalekosežne pre-membe finančnega zakona, med drugim tudi komisijo. Gosp. Hohnjec, pustite pavovo perje v miru! H- «Straža» zadovoljno citira »Kmetijski list*, kjer je dobro znani bivši šusteršičevec napisal o demokratih, da se •* mrtvimi ne borimo in stranka, ki je zapisana poginu, umro najhitreje in najsigumejše, če se jo pusti čisto pri miru.* »Straža* nas zastonj izziva, da na otročarije nezrelih zdraž-barjev reagiramo. Neumnosti se same dovolj obsojajo. '+ Komunisti zapuščajo svojo stranko. Iz Splita se brzojavno poroča: Mnogi komunistični prvaki so podali v raznili dalmatinskih listih izjave, da izstopajo iz stranke. Komunistični poslanec Jelasek je pobegnil. H- Češka narodna cerkev in pravo« slavje. Iz Prage poročajo, da je v če-hoslovašld izstopilo doslej okoli 170 duhovnov iz katoliške cerkve. Del iz-stopivših je vstopil takoj v češko narodno cerkev. V narodni cerkvi obstoji struja, ki deluje na to, da se narodna cerkev združi s pravoslavno cerkvijo. Pravoslavni blskup Dositej iz Niša se mudi, kakor znano, že delj časa v Čehoslovaški ter je odf '-■»oval te dni v Slovaško, odkoder «e. poda v Pod« karpatsko Rusijo. Biskup Dositej pro-učava v Čehoslovaški .cerkvene razmera, * Z našega praškega poslaništva. jugoslovanski izredni poslanik miniatur gosp. Ivan Hribar je prispel * Ljubljano, da nastopi svoje novo službeno mesto kraljevega namestnika za Slovenijo. Dokler ne prispe v Prago na« novi poslanik gosp. dr. Bogumll V o š n j a k, vodi poslaniške posle prvi tajnik g. dr. Svetislav D j o r 1 6. * Ureditev sodstva v Dalmaciji. V •mislu odloka ministrstva pravde je premeščeno višje deželno sodišče za Dalmacijo v Split, a deželno sodišče v Sibonik. Kompetenca deželnega sodišča se je razširila na Krk in Kastav. * Silna vročina je zavladala tudi v naših krajih. V Ljubljani n. pr. smo Imeli viSeraj popoldne 81-7 stouinj C. Komaj si ponoči nekoliko oddahnemo, a tudi ponoči se zrak le malo ohladi. Drugod je vročina še neznosnejša. Iz Splita brzojavljajo, da so včeraj Imeli tamkaj 48 stopinj C. Ljndje so skoraj cel dan v morju. * Kriza domače železne industrije. V Beograd je prispela včeraj deputacija sastopnikov železne industrije iz celo naše države. Sprejela sta jo ministra financ in trgovine. Deputacija je zahtevala, da se zviša uvozna carina za železnino v svrho zaščite domače industrije. Zvišanje naj se uvede na ta način, da finančni minister zviša agio na uvoz iz inozemstva. Finančni rnini-fter je načelno pristal na to zahtevo. Ministrskemu svetu se predloži nasvet, kako naj se zaščiti domača železna industrija pred tujo konkurenco. * Opcijski rok. Uradno se objavlja: 7. ozirom na članek dr. Rybara v »Jugoslaviji* z dne 12. julija pod naslovom »V pojasnilo Primorcem* in na lanek v »Napreju* z dne 22. julija pod naslovom »Kdaj poteče opcijski rok>, se opozarjajo prizadeti na uradni razglas poverjeništva za notranje zadeve it. 7621, objavljen v »Uradnem listu* št. 37. z dne 12. aprila, s pri-stavkom, da za sedaj šo velja tamkaj določeni opcijski rok (2. avgusta). Op-tantl, ki Bi do tega roka ne morejo priskrbeti vseh potrebnih dokumentov, naj to v prošnji za opcijo navedejo ln naj dokumente predlože pozneje. Pravočasno vložena opcija se bo uradno obravnavala, četudi niso vsi dokumenti priloženi. * Strašna nevihta v Južni Srbiji, li Južne Srbijo prihaja poročilo o strašni nevihti, ki je pred nekaterimi dnevi besnela v tamkajšnjih krajih ter napravila ogromno škodo. Zlasti so trpela žitna polja Brzojavni in telefonski promet je popolnoma ustavljen, ker je nrkan podrl brzojavne drogovo in raztrgal žico. V Velesu je vihar snel vož-na vrata, voda je vdrla v uradne prostore okrajnega urada in uničila vso uradne spise. Nekega meščana Jo vihar vrgel v Vardar in so ga le z velikim naporom rešili iz besnečih valov. Neznana je usoda neke skupine potnikov, ki so bili na potu iz Štipa v Vrlo?. Konje so našli mrtve in voz razbit. Ukrenilo se je vse potrebno, da se brzojavni promet kmalu zopet vp os ta, vi. * Dr. Rybarevo stanovanje še vodno ne da nekaterim spati, rlasi je čisto jasno, da Rybaf po stanovanjski nar redbi nima v Ljubljani nobene pravice do stanovanja. On ni v Ljubljano pristojen in tudi nima tu nobenega stalnega posla, ker si niti odvetniške pisarne ni odprl, dasi mu je bilo to rav-notako mogočo kakor mnogim drugim advokatom. Kdor zahteva za Rybafa stanovanje, zahteva zanj protizakonito prodpravico pred drugimi državljani, zahteva izjemo in protekcijo na škodo tisočerih, ki so zbog materijelnih razmer kruto obsojeni na stanovanjsko bedo. Dr. Rybar ima najudobnejše stanovanje na Bledu, vsled česar njegova eksistenca ni prav nič ogrožena. Dr. Rybaf se kapricira, da mu stanovanjski urad preskrbi v LJubljani v bližini sodišča veliko in reprezentativno star novanje v zvezi z odvetniško pisarno, dasi ve. da bi bil temeljni princip star novanjske naredbe kršen, ako bi se privatno stanovanje porabilo za odvet-niško pisarno. Rybar hoče tudi očivid-no Btanovati v stari hiši. Ne moti ga pri tem prav nič nuditi in plačati za stanovanje s 7 sobami 60.000 kron letne najemščine. Za ta denar bi si dr. Rybaf tudi že v novih hišah lahko dobil stanovanje in bi mu ne bilo treba hudovati se nad stanovanjsko obla3tjo. Cujemo, da se za dr. Rybafevo stanovanje zlasti tudi potoguje njegov somišljenik, gosp. Pesek. Svetujemo mu, daj odstopi dr. Rybafu svojo stanovanje, aii pa vsaj ono, ki ga je v svoji hiši izpremenil iz privatnega stanovanja v redakcijske prostore. * Naši delavci se vračajo Iz Amerike. Na glavni kolodvor ljubljanski se je včeraj pripeljalo 45 »Araerikancev*, ki so se vsled težkih razmer v Ameriki vrnili v domovino. Opoldne so se odpeljali s svojimi rodbinami domov v Prekmurje. Pripovedovali so, da se. delavcem v Zedinjenlh državah' sedaj relo slabo godi. * Imenovanja v državni službi. Pisarniški adjunkt Anton Lavrič Je imenovan za pisarniškega ravnatelja pri pover-Jenlštvu za kmetijstvo, dr. Fran Sterbo pa za provlzomega okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje v Trebnjem. V področju delegacije ministrstva financ v Ljubljani so imenovani: evidenčni geo-fnoter Fran O s o 1 e za višjega geometra d rast« ea razreda, evidenčni geometri dra- gega razreda Viljem Mi na k 11, Vladimir Tanoe, Fran Sifrer, Ivan Plev. nik, Mirko Tomšič, Dragotin Tlegl in elev-aspirant Dragotin Fajdlga za evidenčne geometro prvega razreda v 10. Cinovnem razredu. * Perljalna turneja « Balkana*. Zagrebško akademsko pevsko društvo »Balkan* priredi pevslco turnejo po Srbiji, Sremu, Banatu In Bački. »Balkan* se jo pretečeno soboto podal na pot In je priredil prvi koncert v Mitro-vicl. »Balkan* je eno najboljših hrvatskih pevskih društev ter je ob priliki svoje turneje reprezentant akademske omladine zagrebške univerze. * Sanatorij v Mariboru. Pod vodstvom gosp. dr. Ipavca se je v Mariboru osnoval konzorcij z nalogo, da ustanovi sanatorij. Konzorcij je kupil Ogrizkovo vilo v Vinorejski ulici, katero preuredi v moderen sanatorij. Novi sanatorij se bo imenoval Petrovo selo. * I. kongres Jugoslovanskih trgovskih vlsokošolcev v LJubljani. Kongres, ki je bil zamišljen za 18., 17. in 18. avgusta je prenešen na 8., 6. in 7. septembra t. L Pripravljalni odbor je po temeljitem raz-motrivanju prišel do zaključka, da je uspeh kongresa sigurnejSi, če se vrši isti v mesecu Beptembru. Posebno so igrali sledeči nepredvideni momenti važno vlogo pri odločitvi za preložitev. Ljubljanski sejem je radi tehniških neprilik preložen na september. Tretjeletniki zagrebške trgovske visoke šole odpotujejo v avgustu na poučno ekskurzijo v Češkoslovaško in Nemčijo. Mnogo kolegov je bilo nenadoma vpoklicanih k orožnim vajam, kjer ostanejo do konca avgusta. Radi preložitve je podaljšan tudi rok za javljenje predavanj in časopisnih člankov do 10. avgusta. Za kongres vlada veliko zanimanje pri vseh članih, kakor tudi v trgovskih krogih. O tekočih zadevah bo odbor vedno poročal potom časopisja. * Izdaja civilnih oblek. Vojaška inten-danca za Slovenijo razglaša, da so civilne obleke za razdelitev pripravljene ln da se v kratkem izroče zastopnikom občin. Nadaljnje prošnje za vrnitov civilne obleke od sedaj naprej ne pridejo voč v po-štev in jih ni več predlagati; lo ujetniki, ki so se vrnili po 1. maju 1921., lahko še vlože prošnje potom pristojnega občinskega urada. * Otvoritev poštnih nablralnlc Dovsko ln Kališovec. Dne 16. avgusta 1021. se otvori v Dovskem (občina Senovo, politični okraj Brežice) poštna nabiralnics z uradnim nazivom Dovsko. Istega dne se otvori tudi v kraju Kališoveo (občina Brezje v političnem okraju Brožico) postna nabiralnica z uradnim nazivom Kali-šovec. Nabiralnici spadata v okraj poštnega urada Rajhenburg, kateremu sta tudi podrejeni. Zvezo bosta imeli Škrat na teden po selskom pismonoši pb. urada Rajhenburg. * Za naša obrambna društva. Prejeli smo; Vrtna veselica, ki sta jo priredili Jugoslovanske Matice in Ciril-Metodova društva na Brdu, sta uspele nad vse sijajno. Cisti dobiček 22.326 kron pripade v enakih delih Jugoslovanski Matici in družbi sv. Cirila in Metoda. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli, da jo imela prireditev tako sijajen gmoten uspeh, posebno pa cenjenim gospern in gospodičnam, ki so sodelovale pred in pri prireditvi, vBem darovalcem dobitkov, peciva itd., veseličnemu odboru in vsem, ki so prireditev posetili. * Nesreča z avtomobilom. Glavni ravnatelj zagrebško tvornico usnja Žiga Stem se je pretečono nedeljo vračal z avtomobilom iz Rogaške Slatine. Vsled velike vročine je na dveh kolesih avtomobila počila pnevmatika in se je avto prevrnil. Ravnatelj Stern si je zlomil obe roki in se nahaja v sanatoriju. * Poneverba b ponarejenimi poštnimi nakaznicami. Včeraj so je odigralo pred deželnim sodiščem zadnje dejanje znano poštne poneverbe s ponarejenimi poštnimi nakaznicami, katero je izvršil poštni sluga Lavrič s svojimi pomagači. Lavrič je poneveril okoli 60.000 K, obtoženec Leop. Florjančič, ki ga je Lavrič pregovoril k soudeležbi pa 13.000 K. Lavrič je svojo kazen že prejel, Florjančič pa je bil včeraj obsojen na 5 mesecev težke ječe. * Nova žrtev Drave, V pondeljet popoldne je v bližini Lorberjevega mlina v Sv. Petru pod Mariborom utonil v Dravi 151etni učencc meščanske šolo Miroslav Kolar stanujoč na Meljski cesti štev. 37. Vsaka pomoč je bila izključena. * Padec z gugalnice. 71etna hčerka pekovskega pomočnika Suudnerja, Hedvi-ka, se je v pondeljek gugala na improvizirani gugalnici v Ljudskem vrtu v Mariboru. Pri tem je padla tako nesrečno na tla, da si je zlomila levo roko pod komolcem. Prepeljali so jo takoj v bolnico. * Ponesrečen nočni čuvaj. V nedeljo po noči je našel dr. Abramovič v Frančiškanski ulici na pragu vežnih vrat nezavestnega nekega čuvaja, uslužbenca društva za zaklepanje vrat in za nočno straženje. Moža je napadla v tronotku, ko je odprl vrata ln hotel pregledati vežo in hoduike, božjast in ga vrgla po tleh. Rešilno društvo ga je odpeljalo v domačo oskrbo. * Znaten vlom ln tatvino jo izvršil v stanovanju rodbine Ogorevčeve v Slomškovi ulici hlapec Jožef Kren, ki se je splazil skozi okno v stanovanje. Bilo jo to v nedeljo, ko so bili Ogorovčovi na izletu na Gorenjskem. Odnesel je 625 mark in 721 avstrijskih kron in več drugih stvari v skupni vrednosti 4000 kron. Krena so takoj prijeli; tatvino .le priznal ta ukraden« stvari M MB pri a)em tet" jih vrnili oškodovancem. * Predrzna žepna tatvina. Na Figovče-mu dvorišču je ukradel po dnevi v gnje-či neznan žepar Ivanu Isteniču z Vrhnike rujavo usnjato listnloo, v kateri je bilo okoli 2000 kron denarja, t raznih bankovcih. * Tatinska uslužbenca. V trgovini A Derenda na Emonskl cesti sta pokradla dva uslužbenca več obleke ln perila. Policija ju je aretirala. Obtožonca sta tatvino priznala, en del ukradenega blaga vrnila, večji del pa že razprodala neznanim osebam. Komunistiini shod m% v Trbovljah Trbovlje, 35.|ull|a. Pri nas )e v nedeljo dne 24. t. m. priredil poslanec Brandner skod NSS. Shod le bil precel dobro obiskan. Toda narodne socllallste se le moglo na prstih ene roke prešteti, kaltl na shodu so bili sami komunisti pod vodstvom Iz Rušile do-šlega komunističnega poslanca Korena. Nepristranski gledalec |e moral ta shod smatrati kot komunističen shod pod firmo NSS Vsak dvom o temu mu le moral Izginiti, ko |e poslušal govor poslanca Brandnerla. Slikal |e najprej — seveda po svole — dogodke v skupščini pri boiu za ustavo. Vso svolo Jezo |e IzllI na naše tri slovenske demokratske poslance. Ti trije so krivi vsemu zlu, ki se godi v naši državi. Če bi se oni ne prodali Srbom, ne bi mogla demokratska stranka delati, ker ne bi Imela dovoli moči. Res, hudo mu ležijo naši slovenski demokratski poslanci v želodcu, toda nehote lim priznava, da so na svojem mestu In da njihovo število, čeprav majhno, vendar dovolj odleže. Mnogo Je sicer dovoljeno v političnem boju. Toda Izobrazba In taktnost zahtevata, da mrtvega političnega nasprotnika, čc ga žc ne spoštujemo, vsaj pustimo pri miru. Cesar se nI hotel dotakniti komunistični govornik Koren — to Je v svoji strankarski zaslepljenosti povdarjal poslanec NSS Brandner. Draškoviča peljejo na pokopališče k večnemu počitku — onega Draškoviča, ki Je padel kot žrtev fanatizma, ki Je celo svoje življenje posvetil za dobrobit našega naroda. Vse stranke — brez obzira na politično mišlienie — se klanjajo padlemu borltelju In pozabljajo na politično nasprotje. V Trbovljah pa se postavi na Javnem shodu — v pozi zma-galca — poslanec Brandner, zastopnik NSS na mizo In pred zbranim, žc itak lanatizlranlm komunističnim svetom Izkorišča mrtvega Junaka v svoje strankarske namene. •Dobro so spominjam«, govori poslac nec Brandner, »ko Je v skupščini branil Draškovič obznano. Niti enega fakta nam ni mogel navesti In ml smo se vsi čudili, kako zamore minister, tako ničevo braniti svojo uredbo. Ko smo ga intcrpclirall, Je rekel: »Kal hočete! Ml imamo moč v rokah in delali bomo, kakor ml hočemo!« In danes se vidijo posledice, n-mes Je Draškovič mrtev in sedaj ga pokopavajo.* To so besede NSS-posIanca Brand-neria. Samo manjkalo jo šc, da mu nI ušlo iz ust: »Prav Je». V koliko ic to dostojno, naj pač vsak sam presodi. V eni točki pa moramo biti poslancu Brand-nerju hvaležni. Na koncu svojega govora je namreč pojasnil, kaj moramo razumeti pod imenom »narodni* socijalist. Rekel ie med drugim svojim komunističnim poslušalcem: »Saj nas — delavske stranke — prav za prav ničesar nc loči. Nas gotovo odbija beseda .naroden'. To besedo smo mi vzeli samo zaradi tega, da lažje delamo — ker vidite, da Vaše organizacije ne morejo in ne smejo prirejati shodov. Pod ,naroden' razumemo mi .domači' dclavcc. Mi se v prvi vrsti brigamo za nnšesra domačega delavca, potem šele za druge.* Prospel Jc celo tako daleč, da Je rekel: Intcrnaciionaia nam Je zelo simpatična in ml se ne bojujemo proti njej, samo čc Je popolna. Mislim, da nI daleč čas, ko bomo vse delavske stiunke združene v eni organizaciji.* Kal pravi k temu g. Deržlč? Na shodu Je govoril tudi komunistični poslar.ee Koren. On Jc v glavnem hvalil razmere v Rusiji, ker se je ravno vrnil od tam. Po njegovih besedah je v Rusiji raj. Za jesti se dobi kolikor kdor hoče. Red vlada takšen, da ga nimate jedna-kega v nobeni državi. Pomislite! Celo otroci so organizirani. Šestletni deček je prišel k nJemu, ga vprašal za ime in ako jc on tudi organiziran. V tem zmislu jc šlo dalje. Slučaj pa hoče, da se Je ravno tc dni vrnil eden naših ujetnkov iz Rusije. Bil je sedem let tam. Pozna razmere, ker je v resnici prepotoval celo Rusijo ln ni bil samo na obisku pri LJenlnu. Ta se Je samo smejal Korenovlm besedam in rekel: »Jaz seme srečen, da sem ušel gladu In da sem si rešil življenje.* Gospod Koreni RazgovarJalte se s tem gospodom, mogoče se bodo tudi Vam potem oči odprle. Saj ta gospod je v Vaši bližini. Če še niste od fanatizma popolnoma zastrupljeni, najdete tu dobro zdravilo. Po shodu so se Brandner In komunisti »drugarskl* pogovarjali. Ootovo se ne motimo, če mislimo, da so mu komunisti Izrekli zahvalo, ker Je priredil tako lep shod komunistom. Da, firma Je dobra — samo dolgo ne drži. SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA TUG05L0VENSK0 MATlCOI NASA VALUTA PRED LETOM IN DANES. 2e par tednov pada polagoma vrednost našega denarja napram zlati valuti, posebno napram dolarju, angleškemu funtu In švicarskemu franku. Napram ostalim valutam Je ostala vrednost našega denarja malo Izpremenjena. Nekateri listi, posebno »Slovenec*, podčrtavajo padec naše valute. V današnji številki trdi »Slovenec*, da Je naša krona sedaj dosegla svoio najnižjo stopnlo. Resnici na ljubo moramo povedati, da to ni res. Marca In aprila lanskega leta Je stala naša krona mnogo slabše nego danes. Takrat se Je plačalo za švicarski frank 32 do 35 naših kron, sedal pa le 27 kron. Amerlkan-skl dolar Je stal takrat od 180 do 200 K, danes pa samo 167 kron, za angleški fuut se Jc takrat plačalo nad 700 kron, seda) pa samo 600 kron; tudi italijanska Ura sc nI dobila Izpod 800 kron; danes se dobi lira za 740 kron. NalntžJI kurzl našo valute niso torej danes, nego so bili meseca marca In aprila 1920. Ootovo Je še vscin v spominu, da so prišli meseca februarja 1920. klerikalci na krmilo v Ljubljani ln da so obsolutno gospodarili do meseca junija 1920. Tudi bo marsikomu še v spominu, da Je ravno klerikalni režim, ki se Je takrat zvezal z radikalcl proti demokratom mnogo pripomogel k temu, da Je naša valuta tako slabo stala. Nadalje bo tudi še marsikomu v spominu, da Jc meseca marca 1920. Izjavil takratni finančni minister dr. Jankovlč, da stojimo pred finančnim krahom In dn Je ta Izjava porazno vplivala na naš denarni trg. To sc se Je vse zgodilo, ko so klcrikalci absolutno gospodarili v Sloveniji. Omeniti moramo še, da je kasneje meseca Julija 1920., ko Je prevzel finančni resort demokratski minister pokojni Kosta Stojano-vlč, naša valuta v hitrih skokih pridobila vse to, kar je zgubila tekam klerikalnega režima In pridobila še več, tako da Jc meseca Julija 1920. stal dolar komaj 05 kron, švicarski frank 13 kron, angleški funt 260 kron in Italijanska lira nekaj malega čez štiri krone. Po preteku dveh mesecev, odkar so dobili demokrati finančni resort v svoje roke, se Jc naša valuta nepričakovano hitro In temeljito zboljšala. Tako Je bilo pred enim letom. Danes so razmere nekoliko drugačne. Takratni finančni minister Stojanovič Jc podprl našo valuto posebno z dejstvom, da se Je lansko leto pričakovala Izredno dobra žetev, ki nam bi Imela dovoliti Izvoz kakili 100.000 vagonov pšenice In preko 200.000 vagonov koruze. Razven tega se Je lahko računalo, da bomo izvozili ogromno število prašičev, govedi, veliko množino masti in drugih živalskih pridelkov. Zaiibog se takratno pričakovanje nI uresničilo. Žetev pšenice Je bila pod normalo, koruza ie sicer dobro uspela, ali njena cena Je bila na svetovnem trgu nizka. Razven tega je prevladalo v javnem mnenju, posebno ua Slovenskem, močna struia, ki Je na vsak način hotela zabranltl Izvoz živil. Končni rezultat tega jc bil, da se nI niti polovico one množine izvozila, kakor bi se Imelo po Stojanovl-čevem načrtu ekspotlratl. Neizogibna posledica je biia, d aso naše terjatve napram inostranstvu ostale za polovico manjše, kakor smo pred letom mislili, med tem ko so ostala naša plačila napram Inostranstvu skoro nelzpremenjena. Razumljivo Je torej, da se nI mogla naša valuta, posebno tekom zadnjega četrtletja popraviti. Sedaj skoraj ničesar ne Izvažamo, uvoz pa gre nemoteno dalje svojo pot. Kaj imamo pričakovati v bližnji bodočnosti? Natančnejših poročil o letošnji žetvi še nimamo. Izgleda pa, da bomo imeli srednjo žetev pod pogojem, da dobimo v najkrajšem času težko zaželjcnl dež. Ootovo Je, da bomo Imeli šc precejšnjo množino pšenice In koruze za izvoz. Ravnotako bomo imeli prašičev, goveje živine, masti in drugih živalskih pridelkov šc v večji meri za izvoz nego lansko leto. Ako bomo znali vse te pridelke na inozemskem trgu pravočasno in z veliko koristjo vnovčlti, se bodo naše terjatve napram Inostranstvu povečale In ž njimi vred bo tudi vrednost naše valute rastla. Naša Javnost pa mora priti do prepričanja, da brez dovoljnega izvoza se ne more naša valuta trajno in temeljito poboljšati. Zalibog da do sedaj še nI naša javnost prepričana, da moramo blago, ki ga dobimo Iz tujine plačati z izvozom lastnih pridelkov. Šc vedno so ljudje pri nas, ki se zgražaio nad izvozom in bičajo vsakogar, ki se drzne pospeševati izvoz naših pridelkov. Še vedno igrajo pri nas veliko vlogo neupravičeni predsodki. Treba Je ž njimi obračunati in nevstrašeno povedati, da moramo eventualno svoje potrebščine zmanjšati tako, da nam ostane čim večja množina naših pridelkov za izvoz, da bomo mogli s tem izkupičkom nabaviti v tujini predmete, ki Jih potrebujemo, sami pa Jih ne pridelamo. Ako ugodno rešimo to vprašanie, se bo tudi naša valuta zboljšala. ■= Stanje Narodne banke SH8 dne 8. t. m.: Aktive; kovinska podlaga 437,013.827.34 din., posojila 108,446.084.68 din., terjatve od države 4.,022,407.527.00 din., vrednost državnih domon, založenih za izdajanje novčanic 2„138,877.163 din. Pa s Ive: glavnica 10.385.100 din., re-zorvnl fond 821.430.62 din., bankovci v prometu 3„841,353.845 din., razne obvoznosti 725,632.506.67 din., terjatve države za založeno domeno 22,188,877.163 dinarjev. Produkcija vina v nail državi M kongresu vinarskih strokovnjakov ▼ Bw kovu se je ugotovilo, da produoirajo vi« na v hi: Srbija 856.000, Hrvatska in Slavonija 850.000, Vojvodina 660.000, Slov*' nij« 450.000, Dalmacija 50.000, Bosna 1» Hercegovina 36.000, Črna gora 5.040 hi Skupaj torej 2,861.040 hI. ■= Z vinskega tržišča v Vršen. StagoaM cija traja naproj. Zelo malo prometa. Po-vpraševanje samo po boljših vinih 1. 1930. od 10 odstotkov naprej. Za. ta plačajo trgovol okoli 11 K 1. Eupci prihajajo večinoma iz Hrvatsko, Slavonije in Srbije. Za dobra vina 1919. plačajo M K vja liter. Orno vino se je plačevalo po 12—14—18 kron. «» Svetovna žitna žetev. Po jmnijskoni poročilu mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu se ceni svetoviaa žitna žotev za Belgijo, Bolgarijo, Grš);o, Zedi-njone države, Britsko Indijo, AJgcrijo in Tunis skupuo takole: do ueptivoljnega oenilnega rezultata za pšonico je prišlo vsled slabega stanja pšonice v Indiji. Na. modnnrodno žitno trgovino ta. okolnost ne bo mnogo uplivala. — V £ u d i n j e-nih državah so pričakuje, da bo dala žetev pšenice 226 milijoriiov stotov proti 214 milijonom lani in 208, milijonom povprečno zadnjih 5 let. Zct/jv ovsa so ceni na 201 milijone stotov picti 222 milijonom lani iu 208 milijonom povprečno zadnjih 5 let. Uspeh Ječmenove žetve so ceni na 42 milijonov stotov proti 41 in 45 milijonom. Rži pričakujejo 18 milijo, nov proti 17.6 milijonom povprečno zadnjih 5 let. — Od gori nenavoilcmh držav so poročila o izgledih ietvo v splošnem dobra lz Nemčije, Avstrijo, Danske, Finske, Francijo, Irske, Luksomburške, Šved-sko, Kanade in Egipta. Srednjo ietve sa pričakujejo v Angliji, Škotski, Italiji, Švici, Češkoslovaški. Nepovoljna poročila prihajajo iz Japonske. Omenjene so tu samo države, Iz katerih jo rimski polje-dolski institut mogel dobiti poročila. ■= Nadaljnji narastek cirkulacije ban« kovcev v Avstriji. V prvem julijskem tednu se je promet bankovcev ponovno pomnožil za 457.4 milijona kron in na-rastel tako na 50.14 milijona a. K. — Promet bankovcev na Madžarskem jo pv del istočasno za 172 milijonfiv m. K. = Za (nižanje Izvoznih pristojbin zi hrastove deske v Ceškoslovniki. Slovaški producentjo trdega lesa znlgovajo od trgovinskega ministra, da sc inižnjo izvozno pristojbine za hrastove deske na ena. ko višino kot so pristojbino za jolove deske. Svojo zahtevo ntemrljujejo z zastojem v domačem razpečavanju in t otežkočanjom izvoza radi prevelikih pristojbin. Na Slovaškem »o nahaja 50.000 polnih kubičnih motrov hrastovih desk, ki bodo sognilo, ako so v najkrajšem času ne razpečnjo. = Industrijska kriza v Češkoslovaški je vedno ostrejša. Pred kiatkim je železarna v Vitkovicah odpovedala 1500 delavcem, 1. avgusta pn odpove šo nadaljnjim 1 500 delavcom. Čo »o tokom avgusta razmere ne izboljšajo in čo bo blago še nadaljo zastajalo v skladiščih, namerava podjeje, kakor po ropajo čeSki listi, odpustiti s 1. soptembrom So nadaljnih 2000 delavcev. Ponovna omejitev obrata; se nanaša na sirove in poUabrikate kakor tudi na gotove fabrikate. Kemično-indo-strijska delniška družba v Oderfurtu n»> merava obrat popolnoma ustaviti. = Ruski izvoz. Moskovska »PravdU« prinaša pregled o ruskem izvozu v prvih' 4 mesecih 1921. Tekom tega časa se je izvozilo: živil 71.287 pudov (1 pud=16JW kg), med tem 27.000 pudov ržene moke, siroviu in polfabrikatov 944.293 pudov, in sicer mecesnovih debel -112.000 pudov, mocesnovih pragov 4300 pudov, drugega lesu 1250 pudov, lanu 153.614 pudov, ko-nopljinega vlakna 67.919 pudov, petroleja 7718 pudov, gotovili fahrikat-ov 8414 pudov, med tem 1901 pud vrvi. Na posamezne države se razdeli izvoz takole: Estonija 31.655, Letska (Lat.iška) 63.541, Anglija 12.759, Italija 148.126, Turčija 33.417, Perzija 47.663 pudov. Estonija in Letska prideta seveda v prvi vrsti kot tranzitni državi v pošterv. ^orza 26. |y)i|a Zagreb: Devize: Berlin 218—1'18.69, Milan 744—745, London 603—604, New-york kabel 169—171, ček 168—168.50, Pariz 1295—1330, Praga 218.50—219.50, Svlca 2770 — 2790, Dunaj 17.90 — 18.05, Budimpešta 50—50.75. Valute: dolar 166—166.75, češke krone 220—222, 20 K v zlatu 570—580, franki 1290, nnpoleoni 563—565, marke 218—219, leji 225. lire 740—742. Banka za Primorje 800—830 Trg. obrtna banka 240 Hrv. eskomptna banka 656—600 Brodska banka 440—450 Poljedelska banka 95—98 Jadranska banka 1800—1870 Jugoslovenska banka 538—515 Ljub. kreditna banka 800 Narodna banka 500—515 Praštediona 5125—5185 Rečka pučka banka 420—480 Srpslta banka 705—710 Dubr. par. družba 4200 Isls 260 Našička Industrija drva 555 Gutman 1130 Slavonia 1780 Ljub. strojne tovarne in livarne 860 Trboveljska premogokopna družba 800 Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. »Teient\ Prede HeHe« 45 Blagajna nelep vojvode Roman. «Mnogo sem vam dolžna! Kar j Ste mi storili, vam nikdar ne morem ! vrniti!» Utihnila je za hip, potem pa na-! daljevala: «Vi torej potujete? Ali smem ! vpraši.ti kam?» Filip se je nasmehnil «Fyiznati morate, da nisem tako varčen1 s svojimi odgovori in skrivnosten ko vi. Potujem v deželo, ki ste se- vi v času, odkar vas imam čast poznati, jako zanimali za njo.» «Na Minorko?« je zaklicala preplašeno... in ga pogledala s širokimi o3mi. «Na MinorUo?» Motrila ga je par trenotkov... potem ji: pa počasi rekla: «To }•' pa več kot čudno! Na tako nden način se najdeva v Parizu, da vi potujete v Marseille, jaz tudi, dasi brez vaše pomoči ne bi mogla semkaj. „. Tu v Marseillu sva dva dni skupfij, ko pa hočem odpotovati... teci. ij šele izvem, da potujete na Minoirko, kamor potujem tudi iaz.;. jutri potujem...» Sedaj ju: pa Filip odprl oči...Tudi ona gre na Minorko! Tudi ona, tudi ona.... on«, oaa...! Vraga, popolnoma prav ima lo je več nego čudno! I. <'Malo poprej ste rekli: iz Pariza ste potovali v Marseille in priznali, da .brez moje pomoči ne b dospeli semkaj. Ako mi hočete verjeti ali ne, i a slučaj je tudi sedaj, ako hočete potovati iz Marseilia na Mi-norko». Sedla je na dlvan ln ga nezaupljivo opazovala: «Vi, si vendar ne mislite... Toda ne, jutri zjutraj ob treh gre ladja.» «Madame, ob treh zjutraj bi odšla ladja iz Marseilla na Minorko, ako bi se med tem ne dogodilo nekaj ... Minorčani so namreč uprizorili svojo malo revolucijo. Jako mi je žal, ko vam moram izjaviti, da je od včeraj dalje vsak promet z Minorko ustavljen.» «A vi... vi? Kako potujete vi?» «To je druga stvar, naredil sem med pomorskimi družbami, ki so pripravljene potovati v Minorko trust!» «Trust?» «Da, trust, kar je bilo pa popolnoma lahko, ker se je v vsem Marseillu našla le ena oseba, ki ima voljo potovati na Minorko, le.en krmar, ki je pripravljen riskirati potovanje na otok Minorko.* «In vi ste ga najeli?* «Da, to sem storil.» Opazovala ga je: «Tedaj morate imeti pač tehtne razloge, da hitite tako zelo na Minorko ?» «Da mogoče ravno tako kot vi, madame!» Molk in tišina sta sledila temu razgovoru; ona je 3edela na diva-nu, gledala pred se... rekla ni ničesar. V Filipovih možganih pa, kjer so že poprej vrvele misli in se vrstila neodgovorena vprašanja, je pa kar bučalo. Kaj naj stori v tem novem a obenem najbolj čudnem delu svoje nerazumljive prigode? Ali naj odkloni, ako bi ga prosila, da jo vzame seboj na krov «štorklje»? Ali more prevzeti odgovornost, potovati z neznano damo v deželo, kjer besni revolucija? Zakaj hoče na vsak način potovati v to deželo? Z drugimi besedami: Kdo je prav za prav ta dama? Iskal si je zopet odgovora na svoje vprašanje motril jo je tako ostro, da je ona to opazila, zardela in se začela nervozno premikati po divanu. Filip se svojih nediskretnih pogledov v svoji zami-šljenosti ni niti zavedal, ko pa je opazil njeno nervoznost, je v zadregi pogledal skozi okno... Zunaj n našel prav ničesar. Kar bi ga moglo le za trenutek zanimati, zato je SEmnc^irrs?-, frereurut; Obl. konces. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska Ulica Št. 39. 415 52—38 o&vestšlo. Obveščava ceuj odjemalce in p. n. občin *lvo, oa spiejeniava uova dela iu popravilu po najnižjih ceiuih Gotovi čevlji v zalogi. Turlsto^okl čevlji doiracega Izdelka. 631 32 Ant. in Jož. Bra^er-Kapole Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. Kupi se nov ali že rabljen elektromotor za vrtilni tok od 7 do 10 KS 220 Volt. Poiiu Ibe z navedbo ceuo je vposlati, Ipaa-oijn ČsseaJ, elektrarn i. Brod 7, St. Vid 1181 nad LJabljano. 3—1 S IU s? mlečna sabo8 ztt eventualno z oskrbi ali pa maujie stanovanje z opravo ali brez oprave proti jselo dobri uajnnuini. — Ponudbe na poštni rjedal št 63. 1096 17 4 srbsac, narodne zgodovino ugodno na predaj. Na ogle I v pisarni anončue družbo ALoma Comp<\ay, Ljubljana, E.on-gr?nnl trg 3. 1167 2—2 se ^a 581 ciiii". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I.-II zvezek: A. Slelik, Zgodovina Srbov, Er vatov in Slo voucev. I. del, voz. 21 li, II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po pošti K 5 40 več. III.-!V zvezek: Dr. FMVeber, Uvod v filozofijo. 72 K, pošta 3 K več. V. zvezek: A. Me'ik, Zemljepis kraljevina 3rbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. vez., fin papir 6u K, pošta 3 K voč. Broš. navadni papir 42 K, po pošti 2 K več Naročila sprejema Tiakouna zadruga o Ljubljani, Sodna ulica 6. Naročajte dnevnik „Jutro"! nsi o nasi A. Melik: JcgonJavlJa. Zemljepisni pregled. I. del. Meh. vezana, fin papii i 60 K, po pošti 3 K več. Br..s., navadni papir 42 K, po pošti 2 K več. S* A. Slelik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenosv. U. dela I. del sp -21 K, II. del 42 K. Poštnina za ol'a č !a 9 K. A. Ogris: Borba ■sa jugoslovansko državo. Con i 32 K, po pošti K 1 SO voč. Ookumectl o jadranskem vpraSanju. Cena 18 K, p pošti K 180 več. Št, Sagadin: Ha S sadašnjl ustavni položaj. Cona 16 K, po pošti K180 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v LJubljani, Sodna ulica 6. pogledal na pisalno mizo, ki ]e sta-la poleg okna... kar pa je tu videl ga je tako začudilo... da ni mogel zatreti napolglasnega vsklika čudenja. Na mizi je stala naslonjena brez okvira fotografija njemu neznanega gospoda... in to ga je tako začudilo, da je začuden vskliknil. Hitro se je obrnil k svoji spremljevalki, pokazal z roko na sliko in smeje rekel: »Madame, ali je to gospod Jakob?* Stresla se je, prekinila je svoje misli in ga jezno pogledala: «. Jakob? Kako morete staviti — oprostite — tako neumno vprašanje? Kako si morete misliti, da bom razstavljala na svoji pisalni mizi sliko svojega šoferja? To je moj brat Mihajlo!» Sedaj je videl Filip ravnotako dobro kot ona sama, da slika ni Jakobova fotografija... Kajti v onem hipu, ko je zagledal fotografijo je spoznal tudi original: njegovo vprašanje je bilo le poskus, ako bi mogel vendarle ujeti svojo tajinstveno spremljevalko. In čudež vseh čudežev, .. vjela se je v nastavljeno past! Razkrila mu je nehote en del. težne, ki jo je doslej tako pazno varovala. Slika na pisalni mizi je torej slika, njenega brata Mihajla. > Toda tako gotovo, kot je stal Filip sedaj v ti-le sobi, je bil mož, ki ga je videl na sliki prav ojli-jnož, ki ga je videl pri svojem oijjfcdu iz Pariza na lyonskem kolodvoru. Oni isti mož, ki je opazoval, ako bode mlad dama odpotovala, ki . je.vga ni spoznal, bil je ravno oni isti$nož, ki je mučil že dva dni Filipove' možgane. Torej ta človek je'njen brat! Njen brat... ime mu je Mihajlo.. Toda vraga, kje je Filip žeividel tega nrokletega Mihajla? Ravno tako gotovo, kot je sedaj poznal Filip sliko na mizi, isto tako gotovo, je videl, da je še pred lyonsfckn kolodvorom videl nekje in nekdaj ta obraz! Mihajlo... kje? Naenkrat je pa Filip naredi! skok vreden rdečekožega Indijanca ne pa londonskega profesorja... njegova dozdevna soproga, ga je samo začudeno opazovala. Henreka, henreka! Zdaj ga ima, zdaj ve vse... zdaj ve, kdo je ta Mi- Kupi se takoj fino, prav dobro ohranjeno moiko in domsko kolo. Ponudbe s cono na upravo »Jutra, pod šifro „Kjlo 100". 1183 hajlo, kje ga je videl in kdaj..» Hamburg, januarska noč 1909. Nočna kavama «pri nočnem metuljčku!* Torej ta Mihajlo, čegar slika stoji na njeni pisalni mizi je oni napol nori možakar, lei ga je našel Filip leta 1909. v Hamburgu, s katerim je doživel tako čudne prigode, ki ga je nagradil tako čudovito kot v kaki pravljici — torej ta Mihajlo je njen brat... kaj je pa potem ona? To vprašanje je končalo Filipov indijanski skok! Njegove ustnice, ki so hotele nekaj zakričati so se hitro zaprle, zgrudil se je molče na stol, kot da ga je njegovo odkritje tako utrudilo... na pol je ležal v naslonjaču in s spoštovanjem motril svojo spremljevalko. Ko je videla njegove indijanske skoke vredne vsakega akrobata iz cirkusa, se je predramila iz svojih misli in ga preplašeno motrila — stegnila je roko proti zvoncu... Filip je spoznal njeno namero in hitro rekel: «Oprostite madame, ti nesrečni in strašni bodljaji v križu... Moral sem se prehladiti. Prosim oprostite •S&Ui dobite večkrat tak— ra-'vtto sem vas jhotel nek&ju; vprašati, ]ko sem dobiFpopadeJ^sS; '.;?.'«Kaj ste flie hoteli' tprašati?* «Ali se hočete še ..nadalje zaupati in prepustiti zaščiti /profesorja Pe-lotarda? Mislim, naipreč... ali hočete še vedno odpotovati na Minorko? Mislim, da vapv ni treba še posebej omenjati, da vam je moja jahta, ravno »ko Kot vse — xar nnacj vedno in povsod na razpolago. Njen nemir je hitro izginil., ravno tako hitro kot se je tudi po javil, njeno obličje se je zasijalo koi jasno letno nebo — in s hvaležnin pogledom in smehljajem ga je opa zovala... «Preveč, preveč ste dobri... Nitj upala si nisem... bala sera se, da zavrnete... da me odbijete kot ne. prijeten privesek — toda — toda., Prekinil jo je z uljudnim poklonou «Preveč poklonov mi delate, m? dame! Saj je vendar samo po seb razumljivo, da vam stavim vse na razpolago — kar bi storil že prej, toda mislil seai na tri strani, potem je pa prišel naenkrat (a popadek v križu.. .* «Kakšne tri stvari?* ♦Najprej: revolucija na MinorU in neka dama...» «Revolucija na Minorki! Jaz seo videla že druge revolucije... naen. krat je utihnila... a Filip je naredi v svojih razkritjih velik korak na. prej. Pomagal ji je iz zadrege in ns kel: «Drugič nocoj bomo imeli slabo vreme!* , ' «Nič, ne' de! Navajena sem morske vozaje!* «ToliiRf^c>lje! Tretjič: na krov« ne bova sapa!* Ko je šljlala te besede se je neko. liko vznrafirila. «Ne sapia? Kako? Jaz sem misl> la res na trust kot se rekli sami! i '■ (Dalj.* r- »jie. na Sn telečja pečenka po 18 kron za kilogram se prodaja vsaki dan na Predoviievi in Smolja-novi stojsiici v Šolskem drevoredu. mmrn 10 <0 M i^aiveUa ssfeira finali čeških nogavic in pietenin. I C ! > 900 48 dobro o ranion, prvovrstno instrukcie, «*■ ceno proda. Naslov pove upravništv.p «J tra». 1182 2—1 Amerikanski profesor, ki je mnojo po-to al po svetu, 63 lot star, rojen Kranjfc, lastnik zemliišč, vrednih t milijon dolarjev, lii se rad poročil z damo lepega anačaia. Ponudbe z navedbo starosti in rodi inskih razmer prosi pod „Bonhenr", I jubljana, poste restante. Anonimno brez pomena. Diskrecija častna zadeva. 1181 Obvestilo. Imam v zalotri vsa sokoiske -potrebščine: Kroje sa člane ln čia-nloe, telovadne obleke, čevlje, ovratnike, gumba Itd. Ceniki na razpolago Zdravo! 1153 5 5 Pete? Capuder, Ljubljana dobavitelj Jog. Sokol. Saveza, Na prodaj a a ■ a Tiskovne zadruge: D. Fajgel, Tik za fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorid po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2-80 K več. A. Novačan, Veleja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 2-— vež. Shakespeare - Župančič, Macbeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 2 80 več. lika Waschtetova, Pravljice. Z večbarnimi slikami Vez. 40 K, po pošti K 2'— ve5. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3. — 4. zrezek. Cena 72 K, po pošti 3 40 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. M® @br©§ee! Kredit! Da ustrežemo mnogokrat izraženi želji naših odjemalcev, prodajamo z olajšili pri plačevanju naše znane večja spedšcijska družba. Brezpogojno potrebno je znanje slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika. Plača in ostali pogoji po dogovoru. Ponudbe pod imenom „ii.kviziter" sprejema upravuištvo „Jutra". '.'59 3-3 Pravkar je izšei ponatis znamenitega „Jutrovega" romana, ki je vzbujal splošno pozornost: Frank Heller, Prigode gospoda Collina. Cena 15 K, po pošti 2 K več. Naroča se pri upragnIStva Jutra", Ljubljana, Sodna ulica 6. s sknpnlm dvoriščem oh dveh najbolj prometnih cestah in v sredini mesta Ljubljane. Cena K 860.000-— za obe hiši. Kupen zasigurano stanovanje, eventualno tndi lokal. Ponudbe pod „TJgoden prostor 35" na upravništvo «Jutra». 1162 3—3 Smerikonsko strojno B5E5E33S [SE«Sa«8«BE!S0jeS«»aESB0B»HB»®0IB a 0 __ S Olje, lahko, za vretena; a olje za transmisije; jj S Olje, strojno za poljedelske stroje; ■ j* olje, strojno za težko stroje; ® 139 olje za avtomobile, lahko; »i n olje „ „ , izredno teSko; n g olje za cilindre; g ® olje proti prahu. B? 101—93 S Glavna zaloga: | 1 Mi, MoifcMUzo.;. g | prej A. Zanki™!1 sinovi. S aiMSGiHBaBBBBaaiBoaa BaaBoaeas (za gospode) ina 4-1 najbolje opremljene, 28 ur idoče, z dvoletno garancijo, za brezprimemo ceno samo po 125 dinarjev proti ari 45 dinarjev in mesečnemu plačilu 8 dinarjev. Ura se pošlje takoj po sprejemu are priporočano. Dotični naročnik naj nam blagoroh naznaniti svoj poklic. Oe želi naročnik vso kupno ceno plačati takoj, dobi 6 % popusta. Zaloga ar ADSHF MITU, Zagreb, Samostanska ulica l I JaBSS^HB®®®®« Novoi Albin Ogris novoi f Borba za jugoslovansko državo. || Cena 32 K, po pošti K 1*80 več. Kdor se hoče poučiti, kako so agitirali naši izseljenci med svetovno vojno v Parizu, Londonu, Rimu, Washingtonn in dr. sa Jugoslavijo in kakšne Vtežkoče so morali premagati, naj čita Ogrisovo knjigo. Bpis nudi popolnoma nova, ooBedaj pri nas neznana dejstva. Knjigo naročajte pri 207 26 || Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. tezg^ag Natisnila Delniška, tiskarna, d. d. t Ljubljani