Uto IVI), mmn 275.
V LjuMlnn!, i nedeljo 30. nouendrra 19Z4.
Cena Din r
'*h*j& vsak dan popoldne, Izvzemal nedello la praznike« — InaaraU: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst b2 D 50 p, večjl inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — lasera ini davek posebej. — „ Slovana kl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Upravni«!vo: KaaUova nlica štev. I, pritilofo. — Telefon itev. 304. UrodBiaivo: Knaflova ulica it S, L ■adalropio. — Telefon aiev. 34.
■V*     Poštnina plačana v gotovini.
Poglejmo v bodočnost!
Poglejmo enkrat ob državnem prazniku v bodočnost! Naša nacijonalna javnost pozna podrobnosti državne ustanovitve, znani so ji zgodovinski predhodniki, ve za boje jugoslovenske omladine pred svetovno vojno in pozneje. Naša javnost pozna dalje vso mizerijo šestletnih notranjih bojev z demagogi, ki so zadržali razvoj celokupne države, gospodarstva in kulture, zaveda se, da dobe v februarskih volitvah ti demagogi zasluženo kazen in dožive nečastni svoj poraz. Poglejmo torej ob državnem prazniku v bodočnost, pomislimo, kaj nam prinesć prihodnja leta in kaj lahko upa veren ju-sroslovenski državljan od mlade Jugoslavije!
Vzpričo razkola, ki se pojavila na Hrvatskem, vzpričo razpada, ki ga očituje Daviđovićeva stranka, vpričo re-publikanizirane SLS, vpričo skrahlra-nega federalističnega voditelja, nesrečnega Stepana Radića, menda ni več dvoma v politični javnosti, da je doba defetistna in kaosa v Jugoslaviji pri kraju in da nam nove volitve priueso trajno, stabilno vlado nacijonalne večine s širokozasnovanltn konsolldacii-skim ter naprednim programom!
Svetozar Pribičević je na nedeljskem shodu lapidarno posnel to novo dobo v tri temelina gesla, v geslo o državnem in nacijonalnem edinstvu, o kulturnem liberalizmu ter o socijalni pravičnosti. S tem je očrtal temeljne smernice velikega in nemotenega zakonodajnega in upravnega dela, ki ga bo vršila nova nacijonalna večina v bodočih letih. Taka večina in nje nemoteno in trajno delovanje v navedenem pravcu bo šele otvorila pravo dobo našega notranjega življenja ter državo organizirala za tiste naloge, za katere je pravzaprav namenjena, to se pravi, za konkretno ustvarjanje srečnih pogojev splošnoljudskerra blagostanja. Država naj omogoča blagostanje vseh sk>-fev, nacionalnosti je treba pritisniti pečat resničnosti z ustvarjajočim delom na poedimh področjih javnega življenja, v gospodarstvu, v industriji, v kulturi in v nemali meri v sel jaških in socijalnih vprašanjih
Na nam bo dovoljeno, v tem ozl-ru izpregovoriti dve, tri besede, o tisti bodoči naši zakonodaini in upravni politiki, katere namen mora biti splošno, ljudsko blagostanje ter zadovoljevanje vseh stanov naše države. Industrija in gmotno gospodarstvo itak pride do veljave, vzporedno z industrijskim razvojem zapada. Vsporedno s taistim razvojem pa bo tudi naša država, dosledno % velikimi osnutki socijalno zaščitnega reda, ki jfh je pripravila že bivša radi-fcalnodemokratična koalicija, predvsem pa socijalna zakonodaja, dosledno s temi osnutki modernega socfjalnega reda tako v produkciu. kakor v spoštovanju dela in delovne osebnosti, bodisi tehničnega, bodisi ročnega, bodisi duševnega delavca, bo tudi naša država nastopila pot zapada in se v tem ožim naslonila na velike vzore angleškega gospodarstva in angleškega pojmovanja moderne države, ki da vsem slojem, bar jim gre, zlasti delavstvu In nastav-Ijencn sploh.
V predstojeći, dolgoletni in nemoteni vladi nacijonalne večine vidimo najboljšo garancijo takega plodonosne-ga in uspešnega razvoja naše države in njenih javnih funkcij v korist jugo-slovenskih državljanov brez razlike stanov, plemen in verstev.
To je velika perspektiva, ki se odpira ob šesti obletnici našega nacionalnega in državnega praznika. Perspektiva optimizma in velikega upanja! Doba premetenih, zlobnih, arivističnih demagogov In zapeljivcev je za nami, pred nam! pa se odpirajo vrata prave, velike bodočnosti Jugoslavije, kakorSno so saniall vsi oni, ko so hrepeneli po samo-stalnem državnem in nacijonalnem idealu ter se za ta ideal žrtvovali In zanj trpeli. V tem idealu so se svetila načela državnega in narodnega edinstva, načela državnega nacijonalizma, liberalne kulture in duševnega svobodoljubna ter humane socijalnosti.
V tem znamenju zmaga prava, res-nična, idealna Jugoslavija!
Novo italijansko kulturno
Vlada prepovedala slovenske
— Trst, 29. novembra. (Izv.) Trza* ški prefekt je včeraj izdal splošno pre* poved vseh slovenskih in hrvatskih predstav. Prepoved zadeva tudi vse ljudske igre, ki so bile zgolj kulturno* vzgojevalnega značaja. Prepoved velja za vse kraje Julijske Krajine. V slovan* skih slojih je nastalo radi te prepovedi velikansko razburjenje. Prefekt utemes lju je to svojo vandalsko prepoved edU no s tem razlogom, da so vse drame in ljudske igre, pisane v slovenskem in hr\>atskem jeziku, iredentističnega zna* čaja. Prepovedana je celo predstava v slovenščino prevedenega Verdijevega rNebucco«, ki so ga nedavno igrali v Ajdovščini. Kakor znano, je Verdijev »Nebucco« prepovedala svoječasno v Trstu bivša avstrijska vlada, ker se v njem opeva težko suženjstvo naroda. Posl. dr. Wilfan je takoj, ko je bila objavljena prepoved, interveniral pri tržaškem prefektu, toda brezuspešno.
— Trst, 29. novembra. (Izv.) Poli* Učni krogi zelo živahno komentirajo nasilno kulturno politiko italijanske vlas de napram Slovanom. Ni brez podlage trditev, da je bila ta prepoved politično* diplomatični korak italijanske vlade, da pritisne na Jugoslavijo, ker so bila pres kinjena pogajanja v Benetkah.
— Trst, 29. novembra. (Tzv.) Današ* nja »Edinost« piše pod odločnim našlo* vom "Ne, ta ne sme obveljati!«:
»Tržaški prefekt jc tc dni izdal splošno prepoved slovenskih in hrvatskih predstav. Od konca prejšnjega tedna so prihajali taki
nasilje v Julijski Krajini.
in hrvatske dramske prireditve.
glasovi. Stvar se je zdela pregorostasna. — Vkljub bridkim izkušnjam ni bilo megoče verjeti Ko so pa včeraj dospela čisto do« ločna poročila iz raznih krajev, je poslanec \Vilfan šel takoj h gospodu prefektu, da ugotovi pravo stanje. Prefekt je potrdiL di je izda! tako prepoved, Češ da so se pred' stave v mnogih primerih \>rši?e sploh brez dovolfenja in da so se povrhu plastom rozpih poročil zlorabljale za iredentističke namene. Vsebina vsega dolgega, skorai dve uri tra* jajočega pogovora našega poslanea z gospo* dom prefektom ne spada v javnost. Poslanec je opozoril na to, da se homo proti neza* slišanemu omejevanju nese svobode in kuU turne drževe nevrednemu zaviranju našega kulturnega delovanja branit? z vsemi silami, ter da bi iz tega utegnile nastati zelo no všečne posledice. Gospod prefekt je odgovoril, d a jo ukrep potekel iz njegove inici« jative, da pa poslancev« izjava takoj sporoči osrednji vladi Drugega poslanec Wilfan pri prefektu ni opravil.
Da ne bi smela več niti z naših skromnih vaških odrov odmevati naša beseda, da ne bi naše ljudstvo več smelo gojit! najbolj ljudske, njemu v njegovem jeziku najbolj prisiojne, za njegovo kulturno napredovanje najpripravnejse umetniške zabave, — ne, ta pa ne obvelja, gospod tržaški prefekt Ta vaš ukaz se pridružuje dostojno ukazu vašega prednika o dvojezičnosti no-vin, s to razliko, da se je vaS prednik v-*aj lahko izgovarjal, da je svojega izdal proti svoji vn??i in svojemu boljšemu prepričanju. Ugotavljamo, da je, ne Italija, ki je vzvišena nnd narodnostmi m nasilh" posameznikov, nego njena državna uprava, njena upravna metoda za izdatno blamažo bogatejša.
Volilna borba.
Sporazum nacijonalnega bloka. — Ponesrečena pogajanja Davi-
dovića z narodnimi manjšinami.
— Beograd. 29. novembra. (Izvir.) Volilni sporazum nacionalnega bloka za Dalmacijo je perfekten in kakor smo že poročali, je določen za nosilca liste v Severni Dalmaciji Ljuba J o v a n o -v i ć, v južni pa samostojni demokrat dr. G r i s o g o n o. Glede Slovenije je dosežen načelen sporazum, vrše se samo še podrobna pogajanja glede kandidatur v mariborsko-celjskem volilnem okrožju. Ministrski predsednik Nikola Pašić je za iskren in stvaren sporazum na podlagi dejanskega položaja v Sloveniji
Najbolj drastična Je volilna situacija v Vojvodini. Dočim skušajo nacijonalne skupine povsod nastopati enotno in
solidarno, se je pojavil v vrstah onezi-cijonalncga bloka naivečji razkol. V teli Vrstah je nastopila prava disonanca. — Popolnoma so ponesrečila Davidovičeva podajanja za skupen nastop z Nemci, Madžari in Romuni. V volilnih okro/iih Pančevo - Bela Crkva ter Velika Kikinda — Veliki Bečkerek je do-c * n načelen sporazum med radikali ir. sai >Sioinirni demokrati. V teh okrožjih sa lostoino nastopilo Romuni. Nemci, Madžari Davidovičevi demokrati so popolnoma propadli z vsemi poskusi, da bi v teh okrajih narodne manjšine zase pridobili. Splošno računajo, da bodo Nemci tudi v teh okrožjih dosegli zelo minimalne uspehe.
Kritičen položaj v Egiptu.
Apel egiptovskega parlamenta.      — Upor nacijonalistov.
— Beograd, 29. novembra. (Izv.) Predsedstvo narodne skupščine je včeraj prejelo protestno brzojavko egiptovskega parlamenta, naslovljeno na vse parlamente kulturnega sveta. Brzojavka protestira proti postopanju Anglije napram egipčanskemu narodu !n prosi vse parlamente, da ne dopuste kršitve egiptovske suverenosti od strani Anglije. Po poročilih iz Ženeve je generalno tajništvo Društva narodov objavilo protestno brzojavko egiptovskega parlamenta, ki je bila oddana v Kairu in transmitirana na Marseille v Ženevo. Diplomatični krogi in krogi Društva narodov so na podlagi v svetovnem tisku objavljenega točnega besedila brzojavke ugotovili, da je izpuščen najvažnejši odstavek, v katerem naproša egiptovski parlament intervencijo Društva narodov« Najprej so delali za to pogreško odgovorno britansko cenzuro v Kairu. Uvedena preiskava je končno ugotovila, da je bila transmisija pogre-šena na poti iz Marsaillesa v Ženevo. Izpuščenih je bilo ravno 13 oseb, ki so se nanašale na intervencijo. Ali je bilo to namenoma storjeno, še ni ugotovljeno.
— Kairo, 28. novembra. (Reuter) Dva voda 11. sudanskega bataljona v Chartumu sta se uprla. Uporniki so odrti v vojaško bolnišnico ter umorili dva britanska in dva sirijska zdravnika. — Britanske čete so streljate na upornike, od katerih je bilo večje Število težko ranjenih.
— Carigrad, 29. nov. Muslimanski list *Taswir-i-rTfkijat« naglasa, da po-menja britanska akcija v Egiptu splošni napad na islam.
— Kairo, 2S. novembra. (Reuter). Iz varnostnih ozirov je egipčanska poTl-cija odredila aretacijo 35 oseb. Dvanajst oseb je že bilo prijetih, policija je prijela tudi povzročitelja dijnške stavke. Aretiran je neki dijak, ki je osumljen, da je organiziral zaroto proti vrhovnemu komisarju lordu Allenbyju.
— London, 28. novembra. (Izvirno) Položaj v Egiptu je zelo resen. Prvotr.a poročila, da so se egiptovske Čete z oficirji mirno umaknile iz Sudana, niso popolnoma točne. Te čete so se uprle britanski komandi. Vodlteliica upora je bila egiptovska artiljerija. Čete so se pri transportu uprle. Med Angleži in temi četami je prišlo do ostrega boja. Na obeh straneh so bile težke izgube.
OBČINSKE VOLITVE NA NIŽJE AVSTRIJSKEM.
— Dunaj, 29. nov. (Izv.)Jutri se vrše na Nižje Avstrijskem občinske volitve. Te volitve so politično značilne. Krščanski so-cijalci nastopajo skupno z velenemci. Socijalni demokratje samostojno, ravnotako tudi nemški narodni socijalisti. Politične kroge zanimajo te občinske volitve še v toliko, da pokažejo, kako globoko so socijalni demokratje prodrli v selo pod parolo dr. Đanerja: »Socijalisti na kmete U
Senzacija!
Cene so padle!
Ogled izložb in razstave v notranjih prostorih modne trgovine I. KETTE, Aleksandrova cesta št. 5. vas prepriča - da kupite po znatno znižani ceni božična darila in druge potrebne predmete!!
Vlada mfe kazensko posto-panjs preti St. Radiću.
— Beosrcd, 29. novembra. (Izv.)
Iz vladinih krogov prihaja informacija, da je vlada odločena ukreniti proti Stjepanu Radiću vse v zakonu utemeljene odredbe ter jih proti njemu uporabiti brez vsake politične sentimentalnosti. Ugleden član vlade je izjavil uredniku »Politike«, da se proti Stjepanu Radiću v najkrajšem času u^:cde kazensko postopanje. O Um poroda »Politika«:
V svojih dosedanjih volilnih govorih so člani vlade večkrat naelašai!, da se ima v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev uporabiti zakon enako proti vsem in vsakomur in tuđi proti Stjepanu Rađtću. Načelnik HRSS je izvršil mnogoštevilna protizakonita dejanja. Posebna komisija proučava vsa ta dejanja. Že dosedaj je komisija ugotovila, da je Radio izvršil več dejanj, ki jih je smatrati za kazniva. Vlada je mnenja, da se mora proti njemu uporabiti zakon v pclnem obsegu.
Na urednikovo vprašanje, kdaj da namerava vlada pričeti z uporabo zakona proti Stjepanu Radiću, je izjavi! dotični čfan vlade: Doslej še niso vsi novoimenovani višji uradnik! zavzeli svojfh mest. §e niso zaključenene vse kandidature. Cim se ti posli izvrše, vlada uporabi zakon proti Radiću.
Repubffkan^tvo Zagreba froovina.
— Zagreb, 29. novembra. (Izvirno) Zadnji čas je v zagrebški trgovini opažati neobičajen pojav stagnacije. Trgovina ne napreduje. Židovski trgovci in zlasti špekulamje nečejo ničesar slišati o kakih novih investicijah za zagrebška podjetja, marveč skušajo čim prej umakniti iz zagrebških trgovin in podjetij svoj investirani kapital. Gospodarski krogi so z ozirom na to v velikih skrbeh. V razgovoru z nekim uglednim trgovskim strokovnjakom je Vaš dopisnik doznal za glavni vzrok temu pojn-vu. Strokovnjak je izjavil, da Zagreb kot mesto izrazitih revolucionarnih tendenc ne more biti zanesljivo in močno oporišče za trajnejše investicije, ker je vedno treba računati z izgredi in z eventualnim prevratom, k' lahko trgovino popolnoma uniči, s čimer so izgubljene tudi vse investicije. — Sodba tega trgovca je kajpada točna.
KOMUNISTIČNE KANDIDATURE V VOJVODINI,
— Novi Sad, 29. novembra. (Izv.) V Vojvodini se vrše zelo živahno volii-ne priprave, največjo pozornost posvečajo vse stranke postavitvi kandidatskih list. Kolikor je raogoee doslej presoditi, bo v Vojvodini postavljenih okoli 7 kandidatskih list Največjo delavnost razvijalo agitatorji HRSS, ki povsod, zlasti med narodnimi manjšinami, širijo protidržavno propagando. Neodvisna delavska stranka Jugoslavije (komunisti) namerava pod oficijelnim svojim naslovom postaviti listo ter upa, da si pribori nekaj mandatov. Toda zdi se, da delajo komunisti račun — brez zakona o zaščiti države!
Izmišljotine in klevete opozicijonalnega bloka.
— Beograd, 29. novembra. (Izv.) Zadnje dni so opozicijonalni listi v zvezi z ustanovitvijo razmejitvenih del na italijanski meji razširili tendencijozno vest o Članu naše razmejitvene komi-
sije, z. majorju Markoviću, o katerem se je baje dognalo, da je v italijanski službi. Tem vestem so Žal nasedli tudi izvestitelji raznih uglednih nacijonalnih glasil. Na najkompetentnejšem mestu smo izvedeli, da so vse vesti, ki so bile spravljene v javnost v zlobnem namenu in se nanašajo na našo razmejitveno komisijo odnosno njenega člana majorja Marko viči. od krala do konca Izmišljena in brez vs?Jce podlage. £pecije!no kar se tiče osebe majorja Markoviča, je treba ugotoviti, da je v svoji odgovorni služ'il v vsakem oziru korektno postopal in ni zrkriv*! prav ničesar, kar bi moglo vreči raitnanjso senco na njegovo čast »n značaj; v ohce so vsi člani te komisijo izvrševali trko vzorno svoja dolžnost*, da so vzvišeni nad vse klevete tu natolcevanja in naj prihajajo od katerekoli stran«.
Nova fašistovska senzacija.
C In vrv' poveljnik milice odstopil. — PSm, 2Q. novembra,    Generalni po-
velfcik prostovoljno milice Ičalo Balbo je moral odstopiti. Ću'il se je žaljenesa s strani lista »Voce Ropubblieana* radi trditve, da je on naročil umor žtionika Min-zomja v Anrenti. Pri razpravi ie bilo pic-čitano pismo, katero je poslal Baibo svojemu prijatelju Beftraniju v ferrari. V pismu naroča nasllstra. Dotični odstavek se Klasi: r-GIede oprosčencev na procosu 20. decembra jim bo treba d^tl razumeti, da je zelo iil^Iienlčno. da menjajo zrak \\\ se nnstanijo v drujri pokrajini. Ako bodo hotel! kljub temu ostati in tnko pripravi lati neznosno mo-ralno stanje, lih bo treba stepsti s palicami: tod j nikakor ne preveč rmpik kakor po navadi, dokler se re odloČijo za odhod.
Poltaži to moje pismo jm^^du prelepiti fn pov£? m ti v mo-cm iment?. da Imam dovolj elementov za Hpn?v?čer?fe moje za-hfeve, d j nočem ne v m«st11, no v notranjščini takih toiovnjav. (Podčrtalo ur.)
Kvestura b5 storila pr3v. ako jih bo zasledovali t najmanj tedenskimi aretacijami; dobro bo tndl. da prefekt da razumeti državnemu pravdnBcUi da radi morebitnega pretepanja (jkl m^ra bit' po »stihi«), ki nikakor ne želimo zapletllalev s procesi.
Ako to pi^m iz Rima. je znamenje, da vem, krj praVm.
Balbo se je lepo ujet Motel je dose.'i obsodbo republikanskega list?, katero bi taisti izr?bn::':i do skrajnosti proti svojim političnim nasprotnikom, aH obsojen je kot ?ta«i!nik pred v?o Ka&fansko javnostjjo. Potrdil je pri razpravi, da je on v resnici pisal ono pismo, izgovarjal se je na takratno razburjenost, to ie bilo v mesecu avgustu. Po objavi tega lis*a jc moral Balbo odstopiti in Musseh'ni, ki je bil radi dogodka v sodni dvorani silno razburjen, je ostavko seveda spreiel. Tako so *??n.uio razkrinkani fašlstovski nasUnikl, katerim se morata pokoriti ti-Jl varstvena In sodna oblast.
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 7-50*
Ljubljanska borra danes ni postova!*.
Zagrebška borza.
Dne 29. nnvemhra. — Prosti^ promet.
Danes borza ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 13.52, Dunaj 0.0973. Milan 29S.50. London 319.—, New* york 68.75. Pmga 2.07. Pariz 3.75.
Inozemske borze-
— Curih. 29, novembra Današnja borza: Beograd 730, Pariz 27.93. Milan 22.50. Lon« don 23.98. Ncwyork 5.17S. Praga 15.55, Dunaj 0.007285.
— Trst. 29. novembra. (Borza.) Beograd 33.50—33.55, London 106.65—106.75, Pariz 123.74—124.25, Ne\vyork 23—23.04, Zurich 411 -M5 50, Dunaj 0.0324—O.0326, Praga 69—69.25.
— Dunaj, 2$. nov. Devize: Beograd 1031—1035, London 323.700—329.700, Milan 3072—3054, Ne\vyork 70.935—71.185, Pariz 3800—3816. Praga 2130—2140, Curih .13.700—13.750. Valute: dolar 70. 460— 70.860, dinar 1025—1031, lira 3040—3060, češka krona 2114—2130.
VOLILNI NASTOP ZEMLJO- I ća, glavnega urednika zajedničarskega
RADNIKO V NA HRVATSKEM
— Zagreb, 29. novembra. (Izv.) Včeraj je bilo objavljeno, da le zemljo-radniška stranka postavila kandidate za Hrvatsko in Slavonijo. Nominiranje kandidatov je diktiral osrednji odbor zemijoradniške stranke v Beogradu. — Proti temu postopanju se je znaten del zemljoradnikov na Hrvatskem oprl. — Prišlo je do razkola. Tukajšnji zemljo* radniki ne sprejemajo kandidatur osrednjega odbora, temveč postavijo svoje lastne. Osrednji odbor je izdal povelje, da morajo zemljoradnik! povsod nastopiti pri volitvah samostojno, temu povelju se hrvatski zemljoradniki odločno upirajo ter nameravajo nastopiti sporazumno z novo HSS (Radičevimi disidenti). Ni dvoma, da pride do ostrega spora, ker je težko vse diference premostiti.
VPOKOJITEV REPUBLIKANSKIH PROFESORJEV V ZAGREBU.
— Zagreb, 29. novembra. (Izvirno) Upokojitve univ. profesorja za specijalno filozofijo dr. Bazale, proi. teologije dr. B a r a c a in prof. dr. J u r 1 § I-
»Hrvata«. so izzvale v hrvatskih separatističnih in republikanskih krogih veliko konsternacijo. Vesti o upokojitvi so vplivale naravnost alarmantno. V za-jedničarskih krogih je tako razpoloženje, da se kmalu ohlade* simpatije najnovejših republikancev HZ za Radića, če Radić ne pripomore tem »mučenikom« do sigurnega mandata.
VELIK VOHUNSKI PROCES V BUKAREŠTI.
— Bokareita, 28. nov. (Izv.) Danes je pričel velik vohunski proces. Vohunstva je je obtoženih 30 oseb, med drugimi ukrajinski oficir Čajkovski in uradnik bolgarskega poslaništva Kizelev. Obtožerci so obdolženi. da so odnesli iz romunskega vojaškega arhiva glavni obrambni nacrt na črti Dnjester. Romunski generalni štab je bfl zato prisiljen, da je radikalno spremenil obrambni načrt.
TELEFONSKA ZVEZA DUNAJ - CURHL
— Dunaj, 28. nov. (Izv.) Danes dopoldne je bila otvcrjena s primemo slovesnostjo mterurbana telefonska zveza med Dunajem in Cttrlhom. Vodstvo poStne uprave naznanja, da se v kratkem tudi otvor! direktna proga Dunaj-Pariz.
HH)D0HA<
VSAKOMUR, Rl LJUBI SVOJE ZDRAHE
se priporočajo ^fČfl3HE MEŠANICE" naJfineiših indijskih in kitajskih čajev z znamko
„RODOM" „D000H9" „BUDDHS"
Priporočajo se za zjutraj in popoldne INDIJSKE, za zvečer KITAJSKE MEŠANICE.
CTRADE MARK
Dobe se vsaki trgovini.
mi
vesti.
== Komunistična sodba o naših političnih razmerah. Neki Boškovlč, ki jc v stalnih stikih z boljševiškimi politiki, priobčaje v moskovskih »Izvestjih« nastopne informacije o Jugoslaviji: »Koncem julija je nadomestil monarhistiČno Pašič-PribičeviČevo vlado »levi blok« — Davidovičeva vlada. Ta sprememba seveda ni pomenila kapitulacije vele-srbskih elementov. Predstavljala je samo taktični manever beogradskih vodilnih krogov, da bi prebili fronto opo-zicijonalnega nacijonalnega (?) bloka. Davidović je nadaljeval reakcijonarno-kapitalistični pohod proti proletarijatu. On ni niti razveljavil reakcionarnega sklepa Pašić - Pribičevičeve vlade o razpustu Neodvisne delavske (komunistične) stranke in organizacije komunistične mladine. Davidovičeva vlada je pridobila zase spočetka kapitalistične sloje Slovenije in Bosne, potem je pa izkušala sprijazniti meščansko in po-deželko buržuazijo podjarmljenih narodnosti Jugoslavije z velesrbsko monarhistiČno - kapitalistično reakcijo, da bi organizirala enotno fronto proti delavstvu in kmetskim masam. Davidovl-čevo vlado je rodnirala v parlamentu tudi Radičeva HRSS, aH ona ni bila v vladi »levega bloka«. Beogradski vodilni krogi so se do«<ro pogajali z Ratft-ičevo stranko, predlaeali so voditeljem ie stranke štiri portfelje, ali pod pogojem, da bi se odrekli republikanskemu m nacijonalno - federativnemu programu. Za to kapitulacijo je ponujal Davidović Radiću zelo omejeno avtonomijo samo za Hrvatsko, Slovenijo in Bosno v mejah monarhije. Davidoviču se ni posrečilo pritegniti v vlado »levega bloka« Radičeve stranke, ne zemljoradničke zveze Jugoslavije. Ker se voditeljem velesrbske politike ni posrečil ta manever, so se zopet povrnili k Pa-s:4 - Pribičevičevim metodam. V Jugoslaviji se pričenja sedal novi vsi črne buržuazne reakcije. Nato navaja Boš-kovič statistične podatke o našem par« 111 w i i    iii      igaoBBgg1.". tgmmmmmm
Ed. Rice Burroughs:
lamentu in o narodnih manio.nah v Jugoslaviji. Omenja tudi, da je izdata Neodvisna delavska (komunistična) stranka Jugoslavije manifest na vse delovno ljudstvo, v katerem predlaga delavstvu in kmetom enotno fronto, da bi se mogli boriti z novim valom srbske buržuazije. V manifestu stoji, da more samo zveza delavcev in kmetov vseh narodnosti Jugoslavije strmoglaviti reakcijo in dati ljudstvu nacijonalno svobodo in de-lavsko-kmetsko vlado.
= Avdijence. V triurni avdijenči je dopoldne Nj. Vel kralj Aleksander sprejel skupščinskega predsednika Ljubo Jovanovlča. Popoldne je sprejel ministra dr. Žerjava in za tem ministra dr. Cdo Lukiniča.
= Kandidature samostojne demokratske stranke v Medjimurju. Za nosilca samostojno demokratske stranke za Varaždin je postavljen minister dr. Hinko Krizman. Sreski kandidat za Čakovec — Varaždin je dr. Ivan No. v a k, a za Prelog — Ljudbreg dr. Janko B a r i č e v 1 ć.
— % Vojni dolgovi Jugoslavija. Blo-kaški tisk v svoji volilni kampanji razširja vesti, da je naši vladi Francija vposlala novo noto, s katero zahteva, da naša država izplača Franciji vse dolgove. To zahtevo komentira blokaški list tako, da ima francoska Herriotova vlada popolnoa nezaupanje v novo vlado. Te vesti so popolnoma tendenci-jozne. Zunanji minister kategorično izjavlja, da naša vlada ni prejela n:kake francoske note o kakem dolgu. Glede izplačila dolgov se vodijo s Francijo že nad eno leto trajajoča pogajanja.
= Francoski parlamentarec v Jugoslaviji. Dne 2. decembra prispe v Beograd Georges R e y n a 1, predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve in direktor lista »La corres-pondance universeille«. V Jugoslavijo prihaja v svrho proučavanja notranjepolitičnih, gospodarskih in finančnih zadev.
= »Navodilo pravosodnega ministra državnim pravdnikom.« »Slovenec« prinaša sledečo tatarsko vest iz Beograda: Pravosodni minister dr. Lu-kiniČ je izdal državnim pravdništvom okrožnice, v katerih lite opozarja, da ie imuniteta narodnih poslancev prenehala z dona razpusta narodne skupščine in da jih torej lahko po mlH volji zapirajo in preganjajo! To stoji v današnjem nezapJenjenetn »Slovencu« na prvi strani pod ostentativnim naslovom »Navodilo pravosodnega ministra državnim pravdnikom!« »Slovenec* dolži pravosodnega ministra, da je izdal naročilo, naj državni pravdniki *po mili volji zapirajo in preganjajo državljane«. In še več! ^Slovenec* podtika državnim pravdnikom, da so taki, ki radi »po mili volji zapirajo in preganjajo« jugosloven-ske državljane! Ce to ni vrhunec demagogije in razširjanja pogubnega defetizma ter klevetanja naših državnih funkcionarjev, zlasti državnih pravd-nikov in pravosodnega ministra, potem res ne vemo, kaj naj bi bilo tako dejanje! Tako lažnivo in klevetniško poročanje bi se moralo zatreti v kali! Pred anarhistično in zlobno x svobodo« klevetanja gre vsekakor svoboda in zaščita Časti naših višjih in najvišjih državnih uradnikov!
= Pogajanja med socijalisti. Danes so se sestali v Ljubljani delegati komunistične, socijalnodemokratske in narodnosocijalistične stranke na pogajanja glede vzpostavitve skupne socialistične stranke pri skupščinskih volitvah. Kakor Čujemo, so se za enkrat pogajanja razbila.
= Klerikalni vod't~ljl Imajo večer za večerom sestanke v Katoliški tiskarni. Kakor čujemo, je prišlo v klerikalni stranki do ostrih nasprotij med takozvano konservativno in Gosarjevo strujo. Spor skušajo izgladiti razni posredovalci, kar se jim pa doslej še ni posreči. Klerikalci se trudijo dobiti v Ljubljani osebo, ki bi pod napredno krinko kandidirala na takozvani spo-razumaški podlagi. Doslej še te osebe niso iztaknili.
= Arhivi za Italijo. Avstrijska vlada izroči rimski vladi arhive glede dežel, ki so ji pripadle od bivše Avstrije po mirovni pogodbi. Tozadevno se mudi na Dunaiu senator Salata. Italijani upajo, da pridejo tako do raznih tajnosti, ki so se kovale na Dunaju proti Trstu in Tridentu, kakor tudi proti vsem gornjeitalijanskfm provincam.
s= Zasedanje Sveta Društva narodov. Češkoslovaški poslanik Jan S e b a je včeraj zelo dolgo razpravljal z zunanjim ministrom dr. NinčiČem o problemih, ki se bodo razpravljali na zasedanju sveta Društva narodov. Ta seja se prične 8. decembra v Rimu. Seje se udeležita poleg ostalih češkoslovaški .zunanji minister dr. B e n e š in zunanji minister dr. N i n č i č.
Iz Celja.
—c Narodni praznik. Povodom narodnega praznika se vrši v ponedeljek 1. decembra služba božja ob 9. v župni cerkvi sv. Danieta, ob 10. v evangeliski cerkvi. Mestno županstvo je pozvalo hiSne posestnike, da okrasijo svoje hiše z državnimi in i.arodnimi zastavami.
—c Redni ses+anek J OS za mesto Celje se vrši v sredo 3. decembra ob 8. uri v rdeči sobi restavracije Narodnega doma,
— Upravni odbor Oritme v Cel*u ie na svoji seji 26. nov. razdelil odborniške funkcije tako-le: predsednik Lojze Jerše, podpredsednik Matko C o p, tajnik Janko Pogačnik, blagainlk Franjo Cepin.
— Poroka. Na Trsatu se je poročil !n-ženjer-poručnik g. Anton O šla k z gospodično Darinko Joštovo iz Celja. Bilo srečno!
—c Celjske brlvnlce bodo na državni prsznlk zaprte samo med slovesno službo božjo.
—c Nesreča. Stanko krovec. 17 letni trt. vajenec v Spodnji Budini je polil karbidov prah v bolno z vodo in nato zažgal. Karbid je eksplodiral, pri čemur je Zerovec
dcb!l težke poškodbe po vsem sprednjem gornjem delu telesa in so ga prepeljali v celjsko bolnico.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Križu« aa Cankarjevi cesti.
— Policijska kronika. Od 19. do 25. t m. Jc bilo v Celju izvršenih 12 aretacij radi raznih kazenskih prestopkov. Kaznih prijav je bilo vloženih 33.
KINO IDEAL KINO
Danes v nedc'jo zadnji dan II. dela
„Tarzan"
7348
Od ponedeljka 1. do v3tevši srede 3. XII.
ti
Lepa nord jska drama z predigro v 6 dejanjih.
V glavnih vlogah sami prvovrstni igralci. D v-ni naravni posnetki. OOaiaicči pr^oii v AUiam-br i«;kem var ete g!cdi>ču.  Dogodki ta dvorcu VVraugelsbujg. Zmaga ljubezni. Tiha sre^a.
Iz Maribora.
—m Državni praznik v Mariboru. Praznik državnega ujedinjenja se v Mariboru proslavi kar najsvečanejše. Ob 11. dopoldne bo v stolnici slovesna služba božja, pri kateri se bo pel »Te Deum«. Državni uradi :n oblast! imajo nalog, da na poslopjih razobesijo zastave. Delo v obratih bo počivalo, trgovine pa bodo zaprte.
—m Protestna skupšč'na železn'čarjev. V četrtek dne 27. tm. se je . rSila v Gotzo-vi dvorani protestna skupščina železničarjev, sklicana od socijalistlčne stranke. Protestiralo se le proti ukinitvi železniških kart In drugih ugodnosti za železniške uslužbence. Govorili so Bahun, Lapuh. Maver. Škorec, Kafer in TrŠkan, ki so orisali obupen položaj železničarjev. Sprejeta je bila resolucija, ki bo predložena železniškemu ravnateljstvu v Ljubljani in v kateri se protestira proti oddaji poprave vagonov v inozemske tovarne, ker se lahko vagoni popravijo doma. Zaposli naj se progovne delavce, ki sedaj delajo ramo 8 do 10 dni v mesecu. Dalje se zahteva v resoluciji, da se železniškim nasteavljencem plačajo tudi državni prazniki. Po tri ure trajajoči debati je bil dobro obiskani protestni shod zaključen.
—m Sprejem Iz celjskih zaporov prispelega Orjunaša Slavka Reja se jc razvil v pravo manifestacijo narodne misli. Na kolodvoru se je kljub pozni uri zbralo precej Orjunašev v kroju In civilu, ki so Rejo prisrčno pozdravili. Sprevod je odšel nato v mesto, preoevajoč rodoljubne pesmi.
—m Na naslov mariborske stanovanjske oblasti. Pišejo nam: Na mejah moramo vzdržati veliko število finančnih organov ter gre trdo za njehovo nastanitev. Posebno oženjeni ne dobe primernega stanovanja, da morajo živeti ločeno od svojih družn. Država se seve ne pobriga, da bi zgradila hiše za urade in stanovanja, dasi ii obmejna carina donaša dovolj lepe milijone. V Svečini tudi ne more dobiti oženjeni starej-šina finančne kontrole stanovanja. Finančno oblastvo hoče vsled tega prisiliti nekega ondotnega obrtnika, da bi se s svojo rodbino skrčil na minimum stanovanjskih prostorov v lastni hiši. Par korakov od tam pa stoji obsežen grad avstrijskih benediktincev s pripadajočimi poslopji. V gradu stanuje edini duhovrnk-ndmimstrator, najmanj 10 sob pa je praznih. Ali je samostanska imovina res nepristopna, dočim sme čez hiše pridnih obrtnikov, naših državljanov, vsaka oblast razpolagati?
—m Nova delavnica za popravila pisarniških strojev v Mariboru. Lastnik znane Prve specijalne trgovine s pisalnimi stroji in pisarniškim potrebščinami, gospod As. Rud. Legat, v Mariboru je v zvezi s strokoviilašklm mojs'rom svoje podjetje razširil s prikiopitvijo specijalne delavnice za popravila pisarniških strojev. Iz tega vzroka se je tudi izpremenii naslov tvrdke in se glasi podjetje v bodoče: Ant. Rud. Legat 5t Ko. Prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji tn pisarniškim potrebščinami, specijalna delavnica za popravila pisarniških strojev, Maribor, Slovenska ulica 7., telefon 100. Nobene podružnice! Ta nova delavnica nudi svojim odjemalcem Čisto po-
sebne ugodnosti. Je namreč v prijetnem stanu za čas popravila takoj, brezplačno posoditi prvovrsten nadomestni pisalni stroj. Delavnica je moderno urejena in se nahaja v poslopju Ant. Rud. Legatove strokovne šole za strojepisje in stenografijo. Nastavljeni so samo prvovrstni, šolani specijalni mehaniki za pisarniške stroje. Dober glas doscJanjega podjetnika jamči za realno in takojšnjo postrežbo pri zmernih cenah. 479/a
Zahotelo se jima je kurje pečenke...
Presenečena je obstala te dni posest-nica Marija Košir, stanujoča na Viču, pred svojim hlevom Tam v hlevu, kjer se Je običajno čulo veselo kokodatsanje potk in kikerikikanje petelinčka. je vlada! neko jutro mrtvaški mir... dišalo pa je po krvi. Križ božji! je pomislila mati Koširjeva, kje so vendar moje picke? Toda ni jih bilo in vsi vabljivi klici dobre gospodinje so ostali zaman. Koširjeva, k! je sedaj uvidela, da se je njenih kokoši lotil drzeu dihur, je prijavila izgubo svojih putk policiji. Krvava kurja sled >e policijo kmalu privedla na pravo pot. V hlevu pocestnice Koširjeve je kritične noči, ko so putke izginile, prenočevala delavka Marija Vrankarjeva. Policija je Vrar.karjevo, ki je preročevala v hlevu, dela zanimive stvari. V noči od 26. na 27. je Vrankarjeva, ki je prenočevala v hlevu, nenadoma vzbudila zlasna govorica. »Fran-celj al imas kakšno cigareto?« se je čul moiki glas v temU na kar je nagovorjen! odvrnil: »Veliko, nič bat, jih ne bo zrn?.- -kaloc. Nato je Vrankarjeva opazila dva moška, od katerih je imel eden kriŽasto čepico, ki sta stopila v hlev. se t2m nekaj razzovarjala, za tem je bilo čuti kratko ko-dajsanje in priiotanje. Ona neznanca sta nato odšla, pri odhodu pa jc eden reke'.:
»Jutri bo pa fajn kurja župca«. Na podlagi opisa, ki ga jc daia Vrankarjeva, je policija prijela kot storilca delavca Franca Sela-na z Brezovico in tesarskega vajenca Sku-blca z Viča. Oba kurja prijatelja sta bila povabljena policijo, kjer se je vršilo zasliševanje. Pni je bil zaslišan Selan. Priznal je, da sta od^'a dvakrat v hlev posesmice Koširjeve in da ga je Skubic nagovoril, da ukradeta tri kokoši. Rečeno storjeno. Skubic jima je porezal vratove, nato pa sta jih odnesla k Angeli Zdešar, kjer so priredili kurjo pojedino.
Dobro pečene kokoši so Jim šle Izvrši* r.o v slast in naslednjega dne sta odšla ponovno v hlev Koširjeve. Tu >e padlo 7 kur kot žrtev noža. Zopet sta odšla oba Fran* celina k Angelici v vas in ta je priredili naravnost razkošno pojedino. Vseh sedem kokoši so pojedli še tekom iste noči...
Nato je bil zaslišan tesarček Skubic Skesano je priznal da je res »umorile vseh deset kokoši, obenem pa je lakonično pripomnil: »Imel sem po kurjem meso nenavadno poželjenje. Zahotelo se ml je kurje pečenke.« Vsled preohilo zavžite kurje pečenke st* dobila oba Franceljčka »kurji bri-tof«, katerega bosta sedaj zmanjšala v zaporu.
prenovili, emaHiraH hi
pOr»ik';		fndi
Stroko	no shraniti	ore-
ko 7lme Vpm nskrM rrno
141
tvrdka J. GOREČ
Palača Liubijanske kreditne tanka n Gosposvetska 14
Turistika in sport.
— S. K. Primorje poživlja svoje celokupno članstvo, da se polnoštevilno udeleži glavne skupščine, ki se vrši v nedeljo dne 30. t. m. ob 9. uri v restavraciji Zvezda, vogalna soba. Udeležba dolžnost. — Odbor. _ 465'n
*Ji Zlmskosportna propagandna številka Beogradskega »Sporta«. 1. decembra izide beograjski »Sport« kot propagandna številka za zimske sporte ter prinaša ca 30 najboljših posneikov naših amaterjev prof. Ravnika, Dr TominŠka. Tavčarja in Kunaverja. Številka bo Izdana na boljšem papirju s skrbnim tiskom v srbohrvaščini ir* francoščini. N>iše čitatelje opozarjamo na ta list, osobito še na to številko, ki se dobi v Ljubljani po trarkah. Redakciji Je stavil Jugoslovanskizimsko^portni savez potrebno gradivo na razpolago. 453'n
10
s*
Tarzanov sin
Iz sosednega drevesa je kričal in sikal Ajaks in obkladal levinjo z najjrršlmi psovkami, ki *sv mu prišle na jezik in katerih je bil v svojem opto-jem narečju zmožen. Temu vzgledu je sledil tudi deček in obsul levinjo s celo nevihto pristnih londonskih psovk, ki so res zalegle. Pa končno je prišel do prepričanja, da s takimi sredstvi nevarne levinje ne prežene. Odločil se ie, da ji trešči na glavo nekaj takega, kar bo resno občutila. Toda pri rokah ni imel drugega, kakor suho vejevje in drevesno lubje. Lomil in trgal je ta borna sredstva in jih metal levinji naravnost v obraz, s katerim je gledala na drevo in rjovela« hre-ščala in grozita z zobmi. Tako je pred dvajsetimi leti delal tudi njegov oče, ko je kot mladenič zasledoval, mučil in dražil roparske zveri pragozdov.
Razdražena levinja se je z vso besnostjo zaganjala po deblu na drevo. S-svojimi ostrimi kremplji je trgala kožo raz deblo. Končno pa je uvidela, da je ves trud zaman j. Mogočna in ponosna je izginila v gostem grmičevja. Njen gospodar in vladar se pa ves ta Čas ni prikazal.
Deček in Ajaks sta se previdno spustila raz drevo in radaljevala svojo pot Stara« zvita in iz-
kušena opica je resno pokarala dečka in ga posvarila, naj bo v bodoče previdnejši in pozornejši.
»Neprestano si se oziral le po levu, z-iio levinje nisf zapazil. Le na ta način sva prišla v tako nevaren položaj,« je karala.
»Saj si vendar tudi ti šla mimo levinje in je nisi zapazila,« se je opravičeval deček.
Ajaksa je stresla groza. \
»Tako umira rod džungle,« je resno odgovoril. »Celo svoje življenje hodimo okoli z največjo previdnostjo in pozornostjo, nato pa smo za trenutek neprevidno lahkomiselni in že —«
Ajaks ni izgovoril do konca. Na široko je odprl usta in tlesknil s čeljustmi, kakor bi hotel zna-zoruiti, kako divja zver svojo žrtev zagrabi in razmesari.
»Naj bo to dober nauk,« je nadaljeval. »Videl si, da ne smeš gledati, opazovati in duhati le v eno smer, marveč moraš na vse strani biti enako pozoren, ako hočeš v džungli dolgo živeti.
To noč ie bilo Tarzanovemu sinu nekoliko topleje. Njegova spodnja obleka je bila sicer tanka in lahka, pa vendar ga je nekoliko branila pred mrazom. DrugI dan se je zopet topil v objemu pekočih solnčnih žarkov. Z Ajaksom sta prehodila odprte dele džungle, kjer je le tupatam rastlo kako drevo.
V dečkovi glavi so Se vedno rojile mis'i. da bi krenila toli proti juga in se obrnila proti obali,
kjer bi naš'a kako novo naselbino civiliziranih ljudi. Tega nameiia Ajaksu nt izdal, ker je vedel, da je staia opica nedovzetna zu vsak načrt, ki bi j?i rriojrel ločiti..
En mesec, dva, sta tako blodila po džungli. Deček se je hitro priučil vsem njenim zakonom in postavam. Njegovo mišičevje se je utrdilo in prilagodilo težkim naporom. Zdelo se je, da je vse mišičevje prešlo od očeta na sina. Deček je lahko kmalu ugotovil, da mu plezanje po drevju ne povzroča večjih težkoČ, kakor naravna boja. V vrtoglavih vrhovih dreves ni čul nikake negotovosti ali vrtoglavosti in ako se mu jc slučajno pod nogo prelomila veja, se je znal zasnati na drugo in to z večjo točnostjo in sigurnostjo, kakor Ajaks sam.
Njegova koža je postala temna kakor bron. Solnce jo je ožgalo in veter jo je utrdil. Nekega dne je pri kopanju v mali reki slekel svojo nočno srajco in ko sta se z Ajaksom hladila v prijetio mrzli vodi, je mala opica odnesla zadnii kos dečkove obleke. Izginila je z njim v džungli.
Deček se je nad tem nekaj časa razburjal. Ko pa je hodil že nekoliko dni popolnoma nag, je spoznal, da je to prav prijetno. V kratkem času je pozabil tudi še na druge stvari, ki so ga spominjale na civilizacijo. Postal je prost sin proste in svobodne džungle, kakor so bile vse živali in zveri. Včasih se je spomnil na svoje učitelje in so-učence in si predstavljal njih veliko začudenje,
ako bi ga takole opazili. Učenci bi ga gotovo zavidali, da mu ni treba nositi tesnih in vročih oblek, trdih ovratnikov in nerodnih manšet. Jacku so se ti ubogi učenci skoro zasmilili. Včasih pa jih je tudi on zavidal, ko se je spomnil na njih udobno, mirno in varno življenje v krogu srečnih roditeljev. V takih trenotkih je dečku postalo tesno :n žalostno in v grlu ga je nekaj dušilo. V duhu je gledal obraz svoje žalostne matere, po katerem so tekle vroče solze. Njegova duša je bila v takih urah polna težke bridkosti in neizmerne žalosti. Naganjal je Ajaksa, da pospešita pot. V tem času sta že blodila v smeri proti obali. Opica je mislila, da deček išče le svoj prorod. Deček ji teh misli ni hotel pregnati. O svojih pravrh namenih je nameraval Ajaksu izdati šele, ko prideta zopet v objem evropske civilizacije.
Nekega dne sta šla ob bregu neke reke navzdol. Nepričakovano sta prišla v naselbino domorodcev. Kopa otrok se je igrala na bregu. V dečkovih prsih je zabučalo srce in utripalo hitreje. Saj že mesece ni videl človeških bitij. Kaj za to, ako so ti otroci bili le sinovi nagih divjakov! Kaj za to, ako je bila njih koža, kakor bron temna in črna! Tudi ti so del božjega stvarstva, kakor on sam. Oni so njegovi bratje in sestre. Usmeril je korak k njim. Ajaks je zarenčal in svaril. Položil mu je taco na rame in ga skušal zadržati. Toda deček se ga i* otresel in hitel k črnim zamorskim otrokom.
NIBELUNGI
1271
Največje filmsko delo vseh časov
od 30. XI. naprej
ELITNI KINO MATICA
Bodimo oprezni!
V nobeni državi, v kateri vladata red in zakon, bi se ne smelo rripetiti, kar se je zgodilo pri nas, da gre političen šarlatan, ki si je znal pridobiti velike množice neukega in nepismenega ljudstva, v Moskvo, se pobrati z boljševiku se spet vrne in razširja svobodno med ljudstvom bakcile razdora in uničenja družabnega reda in države same. Zato pozdravljamo z zadovoljstvom nkrepe nove vlade, naperjene zoper boljševiziranje naše domovine.
enkrat preje, takoj po prevratu, je v splošnem kaosu pri nas dvigal boljševizem svojo glavo, a energična politika je kmalu razpršila moskovske naklepe, uničiti našo cvetočo domovine. Ker se kremcljskim mogotcem to ni posrečilo preko delavstva, delajo sedaš nove poskuse potom »mirotvorne, čovečanske republikanske« stranke.
V tem oziru je zelo važen govor, fcl ga ie imel sovjetski vojni minister Trocku začetkom novembra v nekem delavskem zborovanju v Moskvi. Deial je glede izida britanskih volitev, da fe revolucija v Angliji nemogoča, dokler se tamkaj ne ustanovi močna boljševi-ška stranka.
Dodal je:
Komunističen režim se nam posreči spraviti na krmilo v inozemskih drŽavah v trenotku, ko bomo organizirali lam napadalne vojaške čete!«
Na te besede prav posebno opozarjamo naše vodilne kroge. Ne zapi-rajmo oči pred nevarnostjo in ne oma-Tovažujmo Radićevega pokreta, ker se sicer lahko zgodi, da nastopijo od Radićevega pokreta zrevolucionirane oborožene mase prav tak*>. kakor pred T leti v Rusiji boljševiki. Zato jc ticba ukreniti vse mere opreznosti, Ja naše domovine ne zadene ista žalostna usodi kakor pred leti nesrečno Rusijo.
Da-, v s \ klimo jasno, Ja je '.\t!a niša vlada p~av, da ni pri ena i sovjetske vlačo Priznati vlado, ki hoče izzvati pri nas državni prevrai r. nrJ-č»ti vse i To go stan je, bi bil zločin.
^aniniiv fc v tem ozira izrek državnega podtajnika Zedinjenih držav, g. ršugfccsa, o priliki prizrama sovjetske vlade s strani francoske republike. Def&l ,*e:
> Franci>a se je tudi p.:ča!a. . Prav. toda mi se ne podamo in ne n&krelrndN
V istem smislu je pisalo vs-.« ameriško casoi.isje brez raziiK^ republikansko in demokratsko. Morda je to prviC da \ts ameriški tisk CiJod;.sno
obsoja francoski korak in vsi listi svarijo ! raruijo pred posledicami i -ga koraka.
Velik dnevnik »Sun«, ki je znan po svo^c!! Francozom naklonjenem mišljen m je napisal:
— >Ako se bodo sov^t? mštcio vedli napram Franciji, hi to • •-■■iko prtser.ecerje za ves svet. 7sektor p« lahko brez nevarnosti, r'i i; sc zalotili. proro*\i\iemo, da poteče Še * *>go let, predno dobi Francija od Irvave druhali. ki vlada v Moskvi, vrrnn denar, ki ga je posodila.
Lahko je nam v tolažbo, da vsaj naša država ostane zvesti svojim načelom in da se ne da premotiti od nobenih materijelnih koristi, da bi stopi!a v stike z najhujšo banditsko -^odrgo, ki je kdaj okuževala kak velik narod.«
Zadnji stavek tega t*repkega članka je značilen, ker ga najdemo / raznih varijacijah po vseh ameriških listih.
Predsednik Coolidge «e istega mnenji o sovjetskem režimu kot g. Hughes, in enako misli velika veČina nmcr.ške-ga ljudstva. Prav tako je tudi general Dawes, znameniti ustvaritelj gospodarskega načrta za ureditev Nemčije, usmeril ves svoj volilni boj Toner boljševizem. V enem svojih govorov je dejal:
— »Civilizacija se ne bo Ja'a nikoli ohraniti s pomočjo divjaštva in red se ne da nikoli upostaviti s pomočjo nereda.«
Ena država torej ne bo hoteli nikoli stopiti v stike s sovjeti, namreč Amerika. K nesreči sovjetov pa je ta država naibogatejša na svetu in edini, ki bi bila res v položaju, jim dati denarno posojilo.
Amerika torej boljševizem odločno odklanja, med delivci Velike Britanije pa so dobili komunisti pri zadnjih volitvah samo 45.000 glasov. To je odgovor obeh najbogatejših držav, v katerih vlada najlepši red in naivišta civilizacija, boljševiškemu neredu in ne-kulturi.
Branimo naš družabni red, našo kulturo, tudi mi zoper vsak poskus, — da pa naj neposredno prihaja s strani zaslepljenega delavstva ali pa se vtihotapila potom Radiča in njegovih vrednih bratcev in zavezn kov Prepe-luha in Korošca —, da bi tudi pri nas zavladal v tej ali oni obliki komunizem, ki bi mahoma uničil kakor v Rusiji, vse dobrine, ta plod tisočletnega našega kulturnega, političnega in gospodarskega dela!
Prosveta.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani«
Drama.
Začetek ob osmih zvečer.
Sobotu. 29. novembra: Zaprto. (Generalna vaja.)
Nedelja, 30. novembra: »Sumljiva oseba«. Izven.
Ponedeljek 1. decembra: »Veronika Desenl* ška«. Slavnostna predstava v proslavo na* rodnega praznika. Torek, 2. dec: Zaprto. Sreda, 3. dec: Veronika DeseniSka. Izven Četrtek. 4. dec: Zora, dan, noč. Red B Petek, 5. dec: Moč teme Red "A
Sobota. 6. dec: Šestero oseb išče avtorja. Red F.
Nedelja, 7. dec: Ob 3. pop. pri znižanih cenah: Firma P. B. Izven. Zvečer ob 8. nri: Veronika DesenIŠka. Izven.
Ponedeljek. 8. dec: On 3. pop. mladinska predstava: Mogočni prstan. Izven Ob 8. zvečer: Sumljiva oseba. Izven
OPERA. Začetek ob *»8. url zvečer. Sobota, 29. novembra: »Jemifa«. Red E. Nedelja. 30. novembra: »Netopir«. Ob treh
popoldne. Izven. Ponedeliek, 1. decembra: Zaprto. Torek 2. dec: Jenufa. Red T
Sreda, 3. dec: Zaprto. Četrtek, 4. dec: Loptidska sirotica. Izven Petek, 5. dec: Netopir Red D
Sobota, 6. dec: Rusalka. Red C
\edelja, 7. dec: Ob 3. pop. ljudska predst. pri znižanih cenah Gorenjski slavček Izven.
Ponedeljek, S. dec: Jenufa. Izve« Torek, 9. dec: Zaprto.
★   * *
— Šeojakobskl gledaflfk? oder v TJufe-
V soboto, dne 29. novemma; »Beda«,
.        — Boris Popov, član opernega gledališča J — poučuje so!o#petje. Sprejema stranke od 2  decembra dnevno od 14. do 16. ure v Narodnem domu, I. nadstropje, desno, soba pevskega druStva »Ljubljanski Zvon«.
— Spored elitnega koncerta, ki ga priredi JNU sekcija Ljubljana na narodni praznik 1. decembra v veliki dvorani hotela Union: 1. a) Orle*: Pastir, b) Debiis«y: Danse sacree et danse profane. Godalni orkester In harfa. Tzvala Orkestra'no dni?»vo »Glasbene Matice«. Dirigent g. L. M. Sker-janc. 2. a) E. Adamič: Večerna I. b) J. Br-nobić: Na poljani. MeSona zbora. Poje pevsko društvo »Slavec«. Pevovodja gospod J. Brnobic 3. a) A. Lajovic: Razdvojenost, b) M. MilojevIĆ: Japan. Solospevi s spremlje-vanjem klavirja. Poje operna pevka gospa Vilma T h I e r r v - Kavčnlkova. na kiavlrtt: spremlja g. prof. J. Ravnik. — Kratek odmor. 4. a) P. J. Cajkovskij: Angel vopijase. Svetiš ja. b) Josip fOemenčič: O. poglejte ptička! Mešani zbori. Poje glasbeno društvo »Ljubljana«. Pevovodla g. dr. F. Klmovec 5. a) A. Lajovic: Iskal sem svojih mladih dni. b) L. M. Skerjanc: Počitek pod goro. c) J. Mlchl: Človeka nikar. Solospevi s spremTjevanjem klavirja. Poje operni pevec g. Julij Be t e 11 o. Na klavfr-In spremlja g. prof. J. Ravnik. 6. a) S L Premrl: Zakaj? b) E. Adamič: ZapuSčena. c) S t Mokranjac: X. rukovet. Mešani zbori. Poje pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Pevovodja g. Prelovec Po koncerte se razvije v dvorani in stranskih prostorih prijema družabna zabava, pri kateri sodeluje godba dravske divizijske oblasti Vstopnice za ta elitni koncert so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
— »Beda« na šentjakobskem odra. V soboto dne 29. novembra ponovi Šentjakobski gledališki oder krasno Wildgansovo žaloigro »Beda«, ki je dosegla pri premijeri velik uspeh. Pose ti te predstavo. Predpre-dala vstopnic v kavarni Zalaanflr aa Starem trgu.
— Umetnostna razstava. Za razstavo v Jakopičevem paviljonu vlada med občin-
stvom veliko zanimanje, kar je iz obflega obiska razvidno. Opozarjamo ponovno vse ljubitelje umetnosti, da si ogledajo razsiav-liene kolekcije utemeljitev slovenskega slikarstva in drugih mlajših umetnikov, ki s svojimi deli prav odlično zastopajo sodobno naše slikarstvo In kiparstvo.
— Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 30. tra. ob 10. dop. v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o neaslednjem predmetu: Cerkev In politika. Predava g. univ. prof. dr. G. Rozman.
— Diskusijo o nacUonaUzmu priredi v ponedeljek 1. decembra ob 10. v zbornični dvorani univerze društvo slušateljev filozofske fakultete. Referent dr. A. Lajovic Vab! icni so vsi akademiki. 476/n
— Za premelro »Veronike Deseniške«, ki bo 1. decembra tU je do male? i Že vse gledališče razprodano. Prve repriza bo v sredo 3. decembra, druga v nedeljo, dne 7. decembra. Obakrat Izven abonmanov.
— Marionetno gledališče Češkoslov. Obce v Narodnem domu. V nedeljo 30. novembra se na splošno željo ponavlja pripovedka »Začarani gozd«. Glasbo uredil g. Kantor. dekor?cn«e r-aslikal g V. Skrušnv. Začetek to£*to ob t rftPf-ldne.
— Utva: Kragnljčkt. Zbirka mladinskih oes^Tii, flustrirala Ksenija. V LJubljani, 1924. Založita Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 64. Cena originalno vezani kniigi 18 dinarjev. Utva nam prezentira za Vik'avž In Bo?ič eleganten šopek ljubkih, gladko zvenečih, deloma liričnih, večinoma pripovednih, marsikje nedolžno šegavjh mladinskih pesmic, ki obranavajo za nežno otroško dušo zgolj privlačne in lahko razumljive predmete. Ker so verzi gladki in beseda prožna in neprlsi'Jena, se vtisnejo otroku prav lahko v spomin, tako, da so pesmice prav porabne za prilične deklamacije. »Kraguljčku so že Izšli pred leti v Trstu v prvi skromni izdaji, ki je Že davno popolnoma pošla. Sedanja, bolj razkošna izdaja, ki je prevzela Iz prve Izdale le manjši del bolj priMiibMenlh pesmic, pa je bistveno pomnožena in spopolrlena z večinoma novimi pesmicami. Tekstu Je dodala Ksenija primerne ljubke Ilustracije, ki služijo knjigi v okras in ponazorjenje opevane snovi. Kakor pesmice, so tudi ilustracije po svrji tehniki in izvedbi prijetno dojmljive za otroško dušo, tako da se tekst in slike medsebojno soopolnluiejo. Tudi po svoji 1i?ni In okusni zrmanli opremi In po originalni naslovni vinjeti je knjižica zelo vabljiva. Prepričani smo, da bo za našo naj-ne*nelšo kakor tudi bolj odraslo medino, kMeri je namenjena, kaj mlčno in primerno m^klav^evo in božično darilo, kakor snloh za n?šo šo'sko m'adfno dobrodošlo čtlvo. Saj so nekatera teh pesmic *e iz prve iz> rf-|e prevzete v šoVska berPa in deloma tudi uglasbene. Gotovo bo tudi Iz druge Iz-dnle marsikatera pesmica v te namene dobrodošla.
— Roči! zemPevld Prekmur'a r V*ed-žimnrjem pripravka druftvo »Ucttetjski dom« v Mariboru. Zen*tfe*ffl bo zelo natančen m oihr^etn ore^'e^en ter se namata že v tisku. Trlde Že mesea fanna^a. S tem bode ustreženo vsem, VI se zanimajo za ta r^el s'ovensVeo'a ozemlja, katero je snnftla nova že^^TšV*> pro^a  t rz^Aion* n^Aflem,
izide tudi kratka brošurica o teh krajih.
Opo7Trjamo na 7animivo knil^co -.Na^o^ne pravljice Iz Prekmuria«, katero je Izdalo I«to založništvo lansko leto. Knjižica je Ilustrirana In kaj pripravna za Miklavže\'0 aH pa božično darilo našim malčkom. Dobi se po knjigarnah in pri založništvu.
V nedeljo 3*. novembra ob 20-v Narednom dor»n 4341
Telovadno akademija
Sokola Llablfana II« Po telovadbi zabavni večer s plesom.
Sokclstvo.
— Sokolsko društvo v ŠtepsaJI vasi priredi proslavo narodnega ujedinjenja v nedeljo dne 30. novembra v društveni telovadnici v Štepanji vasi. S proslavo ie združena tudi slovesna zaobljuba članstva. Udeležba članstva je obvezna. Vab1 jeni pa so tudi vsi prijatelji Sokola. Začetek ob 19. Zdravo! — Odbor. 499/n
— Sokolsko društvo v Šiški proslavi sokolski praznik i. decembra ob 10. dopoldne v telovadnici. Po nagovoru in po predavanju o pomenu dneva, se vrši slovesna zaobljuba, ki jo položi članstvo v roke br. staroste ob navzočnosti društvenega odbora in prednjačkega zbora. Zato vabimo vse članstvo k udeležbi in proslavi dneva. Zdravo! 437/n
— »Sokol I.« Bratje-sestre! V ponedeljek ob pol enajstih dopoldan svečana zaobljuba, popoldan ob štirih čajanka. Oboje na Taboru. V petek popoldne ob petih Miklavž za deco ob osmih zvečer za odrasle. Obakrat v dvorani Mestnega doma. Zdravo 1 500/ n
— Sokol Ljubljana n. priredi v nedelja dne 30. novembra v Narodnem domn v proslavo ujedinjenja slavnostno telovadno akademijo s izbranim sporedom. Po akademiji zabavni večer s plesom, ki bo brez-dvomno zelo animiran. Sodeluje godba dravske divizije. Pričetek točno ob 20. K obolni udeležbi vabi odbor. 484/n
— Sokolsko društvo v Šiški poživlja vse članstvo, da se udeleži svečane zaobljube dne 1. decembra ob 10. dopoldne v društveni telovadnici. Udeležba dolžnost.
— Litija. Sokolsko društvo Utlja-Smartno, priredi v ponedeljek 1. decembra v Šmarskf telovadnici »Savezni dan«. V to svrho priredi slavnostno akademijo, s petjem, deklamacijaml. živo sliko in predavanjem. Istočasno vršila se bode tudi zaobljuba vsega Članstva, na kar se tem potom Se enkrat opotarja. Km je to fial velflcl sokolski prajnik. m Člani tdtležijo v krojih, Članice pa t telovadnih oblekah. Pričetek točno ob JO. nri. Vstopnina 5 Din. Po akademiji orosta zabava. 486/m
Življenje za milijon
7272     Salonska družabna drama v 6. dejanjih.
Režija v rokah svetovnoznanega MICHAEL KERTESZA, ki je reftiral velefilm Kraljloa sužnjev.
29. XI.    Samo že danes I    29. XI.
ELITNI KINO MATICA
Dnevne vesti.
V Li ubijanu dne 29. novembra 1924. Napredna fronta«
Pri zadnjih volitvah v narodno skup* šemo so klerikalci izvojevali proti svo; jemu pričakovanju naravnost sijajno zmago, ki jim je omogočala, da so se nato v Beogradu izigravali kot edini poklicani reprezentanti in zastopniki slovenskega ljudstva. To zmago so si izvojevali samo zbog tega. ker so bile napredne vrste razcepljene in ker je radi te razcepljenosti ostalo na tisoče naprednih volilcev doma in ni glaso* valo.
Tako je klerikalizem zatriumfiral na vsi črti in prevzel vodstvo slovenske politike v svoje roke.
Neizmerno škodo je pri tem trpela narodna in napredna stvar. Klerikalci so se brigali samo za svoje strankarske koristi in so popolnoma zanemarjali vse, kar ni bilo v skladu z njihovimi samopašnimi partizanskimi interesi. Pri tem so bili najobčutneje prizadeti go* spodarski krogi, pred vsem pa državni uslužbenci, za katere so se klerikalci zavzemali samo v toliko, v kolikor so bili njih politični somišljeniki.
Vspričc takšnega dejanskega po!o* žaja bi Človek misli, da se iztreznijo napredni elementi in uvidijo, da je raz^ ccpljenost in nesloga v naprednih vr* stah samo voda na klerikalni mlin.
Toda zd; se, da ta moment iztrez* nenja še vedno ni nastopil.
Napredne struje so si Še vedno v laseh in še vedno mislijo, da služijo na* prodni stvari najbolj s tem, ako se med seboj koljejo, dasi prav dobro vidijo, da si pri tem klerikalci radostno ma* nejo roke. zavedajoč se, da bohotno zori njihova pšenica, dokler se med seboj prepirajo naprednjaki.
Najžalostnejše na stvari pa je, da naprednjakov čisto : ič niso naučile zadnje skupščinske volitve. Volilni red z\ narodno skupščino je t*>T:. da forsira samo veli\c stranke, dočim ubija male. Na lastnem telesu so to preizkusile vse tri slovenske napredne stranke: Samo* stojr- kmetska stranka jo izgubila pri zadnjih volitvah 7, 'emokra^ska 2, na* rodno*soeijalistična vse voje mandate. Tako sf_ prišla v novo, pravkar razpu* ščeno narodno skupščino samo dva na* predna poslanca kot »rari nantes in gur* gite vasto«, kot zelena oaza v puščavi. Prav ista usoda grozi naprednim stru? jam tudi pri sedanjh volitvah!
Pričakovati bi torej bilo, da jih vzpričo te perspektive vendarle sreča pamet in se strnejo v enotno napredno falango. Ne bomo se spuščali v raz* pravo, v koliko je med Slovenci, ki štejemo 1 milijon duš, upravičena raz* ccpljenost napredn jakov v tri, štiri frakcije, ker bi bila ts. diskusija brez* plodna, to pa naglašamo z vsem po-> vdarkom, da bi se te frakcije pri vsem svojem baje načelnem, v resnici pa zgolj osebnem nasprotstvu vsaj lahko ravnale po paroli »getrennt marsehie-* ren, vereint schlagen« (ločeno korakati, združeno poraziti)!
Razbiti v frakcije ne pomenjajo mnogo naprednjaki v Sloveniji,, pribo* re si 2. v najboljšem slučaju 3 mandate, združeni ad hoc, — ako so res progra-matične raz'ike m^d njimi take narave, da se ne dado premestiti — pa si lahko izvojujejo 6 do 8 mandatov, pri čemer bt pač prišla vsaka posamna stranka prav lahko na svoj račun.
Ta ugotovitev je vredna razmišlja* nja!
Naj o nji razmišljajo pristaši vseh naprednih struj. Morda pride razsvet« ljenje od spodaj, ako vrhovi niso prU stopni pametnemu prevdarku!
Komu je dejansko pri srcu narodna in npredna stvar, a ne samo na jeziku, ta mora z vsemi silami delovati na to, da se udejstvi napredna fronta!
*   * *
— Imenovanje seta prosvetnega oddelka v Ljubljani. Prosvetni minister Svetogar Pribičevič je postavil za vršilca dolžnosti šefa prosvetnega oddelka v Ljubljani prof. dr. Pavla P e s t o t-n i k a. To imenovanje je začasno, ker je kot sef prosvetnega oddelka znova postavljen dr. B e v k, ki ga je bil odstavil dr. Korošec ter se sedaj nahaja na daljšem bolezenskem dopustu. Cim so povrne s tega dopusta, prevzame dr. Bevk   vodstvo   prosvetnega od-
— Iz  vrst  državnih uslužbencev
nam pišejo: Zakaj se nas vara? Opetovano so časniki poročali, da se zdaj i« zdaj izplača državnim uslužbencem zaostanek na prejemkih, to je razlika med staro in novo plačo od I. oktobra 1923 do I. maja 1924. Sam biv.i min. predsednik Davidovih in njegov finančni minister dr. Spaho sta daia besedo — tako so jeseni listi poročali — da se bo novembra t. 1. pričel zaostanek izplačevati nižjim, decembra pa viSjha uradnikom. Zdaj pa je o tem vse tiho. Imenovana gg. ministra sta besedo ravnodušno požrla, ker pač nista imela Časa misliti na trpeče državne nameščence, saj ie bilo treba s sanjarjem Radićem barantati za oslabljenje in razkosanje države . . . Ali naj bo naše upanje zaman? Trdno upamo, da ne. Nikar ne vodite več uradništva za nos m mu ne pridržujte krvavo zaslužene plače! Koliko se nas je zanašalo, da ostane fin. minister mož beseda, naročili smo na to dobro vero marsikaj, obleko, kurivo, a zdaj stojimo tu osramočeni pred* upniki kot besedolomci. Torej, prosimo! Skrajni čas je, da se popravi greh prejšnje vlade . . .
— Imenovanje državnih podtainl-kov. Za državnega podtajnika v ministrstvu za agrarno reformo je imenovan dr. Momčilo Ivković, radikal, za državnega podtajnika v ministrstvu za šume in rude pa samostojni demokrat Sretcn Vukosavljević.
— Novi načelnik Presbiroia. Za šefa Presbiroja je imenovan Miloš Ivković, dosedanji od prejšnje vlade postavljen: ravna tel i je stavljen na razpoloženje.
— Prisega beo^radskega nadškofa. Novoimenovani beogradsko - smede-revski nadškof Rodić ic včeraj ob 1!. dopoldne prisegel Ni. Vel. kralju v prisotnosti ministra ver.
— Spremembe v dlplomatični službi. Podpisan je velik diplomatičcn ukaz. s katerim se upostavija v diplomatični službi stanje, ki ie bilo pred nastopom vlade Liube DavidovJča. Za Časa Ljube Davidovioa imenovani državni podtajnik ministrstva zunanjih zadev Milan G r o 1 je stavljen na razpoloženje. Dosedanji poslanik v Atenah Jovan M a r-kovic je imenovan za pomočnika zunanjega ministra. Dosedanji pomočnik Jovan V u 5 k o v i č je imenovan za poslanika v Atenah, kakor smo to že pretekli teden javili. Reaktiviran je od prejšnje vlade odstavljeni generalni konzul na Dunaju Laz. B a j i ć na istem službenem mestu, ravno tako tudi za Reko generalni kontul Filip Dobra-č i ć. Za poslaniškega svetnika v Rimu* je imenovan Milan Jovanovlć, za sekcijskega načeln*kn v oddelku za mednarodne pogodba zunanjega ministrstva je postavljen Momčilo J n r i -šič.
— Pogaiasja s tipografi. Dne 15. t. m. so so pričela po,?*tja::ju za novo tipografsko tarifo. -Jjeoslovenski Uovd« poroča, da so novi pogoji, predloženi s strani delojemalcev za delodajalec, po mnenja teh', nesprejemljivi, delojemalci pa izjavljajo, da ne morejo odobriti pogojev, katere lira stavijo delodajalci. Na predlog delavcev so pogajanja prekinjena Delavski detegat-je hočejo še dalje razpravljati s svojimi organizacijami, na kar se prično nova pogajanja. V stari tarifi jc menda določba, da ostane tekom pogajanj v veljavi, ako ne pride do sporazuma, stara tarifa dotle}, dokler se ne izdela novx Delavci žele ureditve do novega leta, kar hočejo doseči seveda tudi gospodarji. Mislimo, da se prihodnja pogajanja sporazumno zaključilo.
—- Draginjske doklade po novem zakonu upokojenim orožnikom. Iz orožniški* krogov nam pišejo: Kakor znano, je bil po-višek glasom uredbe v draglnjskib dokla-dah državnih upokoje.icev pUradnl list št. 97 od 22. okt 1924« vsem v uredbi Imenovanim drž. upokojencem, lzvzemsi onim po zakonu »Uradni list št 27. od 21. marca 1922* upokojenim orožnikom izplačan. Društvo orožniških upokojencev se je radi tega nedostatka obrnilo z več prošnjami na pristojna mesta, a do danes nI dobilo v tem ozira nikakega pozitivnega odgovora. Vprašanje je sedaj, kam vendar spadajo te uboge pare, kajti kot državne upokojence jih ne pripoznajo, kot vojaške jim pa ne izplačajo. Ali ne uvidite, gospodje pri pogrnjenih mizah, da tudi stari, osiveli, najsi bo državni ali vojaški upokojenec potrebuje košček kruha, kot drugi upokojenec, a nimate pa za njih nobene pare, nasprotno ga drige stvari je pa denarja do* volj. Deputacija druStva orož. upokojencev, je bila vsled tega pred nekaj dnevi pri gi Battii* kateri * to*
o'fran 4.
»SLOVfeNSKl NAROD« 4m 90 novembta 1924.
S'ev. 275.
OPOZARJAMO OPOZARJAMO
na prvovrstni in največji koncert vtetoSnft sezoni, ki ga priredi gos'.ovensko novinarsko udruženje sekcija Ljubljana v ponedeljek ob 20. »veder v unionski dvorani* Hm ma mudite izredno* ga umetniškega užitka, in prijetne drušahne eamnve po koncertu.  Vstopnice v predprodaji  v Matični knjigami,   Kongresni trg.
prav prijazno sprejel in obljubil, da se bode
na pristojnem mestu za stvar zanimal, oziroma za izplačilo posredoval, zakar se mu društvo najtopleje zahvaljuje. Omeniti se mora tudi, da je še več po novem zakonu upokojenih orožnikov, ki niso pri društvu učlanjeni. Vsled tega se vabijo, da pristopijo k temu tako potrebnemu društvu, kajti le s skupnim delovanjem in ne samo s kritiko in* zabavljanjem se da kaj doseči. V tem oziru daje radevolje vsa pojasnila a. podpredsednik Valentin Legat v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13.
—■ To je sleparstvo! Prejeli smo 3n pri* občujemo: Uljudno Vas naprošamo, da v obrambo naše časti tudi nam dovolite prostora v Vašem cenj. Ustu z ozirom na notico »To je sleparstvoc dne 27. tm. v kateri si — sicer znani nam pisec z brutalno brezobzirnostjo dovoljuje prištevati nas med sleparje. Hranilni in posojilni konsorcij v Ljubljani ni r.iti sedaj niti ni bil kdaj poprej, vsaj ne v taki zvezi, z Beamten-Veremom, kakor se v rečenem dopisu namiguje, Ako Ima dotičnik kake zahtevke proti bivšemu »Beamter Verelnu«, naj se obrne na družbo Feniks na Cankarjevem nabrežju, katera je naslednica »B. Ve, konsorcij pa naj lepo pasti pri miru. Hranilni in posojilni konsorcij je kreditna institucija javnih nameščen-jcev, ki v okviru zadružnega zakona m pod državnim nadzorstvom vrši svoje posle zgledno In dobrotvorno že nad 50 let na polju uradniškega zadružništva. Kot eminentno važen socijalni faktor javnih nameščencev stoji pač previsoko, da bi ga tako nizkotno blatenje moglo dosezati. Ce bi se pa vendarle tako natolcevanje, z očitnim na-menurr fonsorciju škodovati ponavljalo, bomo javni nameščenci znali najti način, da se obranimo, minerjev našega ugleda m naših socijalnih pridobitev. — Hranilni in posojilni konsorcij r. z. z o. j. v Ljubljani.
— Zapuščine naših podanikov v Ameriki. Pravosodni minister dr. Edo Lukinić je pri ministrstvu za zunanje zadeve in pri ministru za socijalno politiko posrei.ival radi Izplačila še neizplačanih, toda sekve-striranih zapuščin naših državljanov v Združenih državah Severne Amerike. Na-šemn poslaniku v VVashingtonu so bila odposlana zadevna navodila, da doseže izplačilo teh zapuščin.
— Objava Italijanskega konzulata. Generalni konzulat kr. Italije sporoča, da pisarna konzulata ne bo uradovala v ponedeljek na praznik ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev pod žezlom slavne dinastije Karadjorđjcvlćev. 490fa
— It Vuzenlce nam pišejo: Sredi novembra je priredila podruž. Jug. Matice za marenberJki sodni okraj družabni večer v Vnzenlci. kl je materijalno kakor tudi moralno 7eIo dobro uspel. Prebitek znaša nad 2100 Din. S tem je naš odsek severne meje zopet pokazal svoje iskreno sočustvovanje z bridko usodo naših trpečih, neosvobojenih bratov. ■
— Tiskarski škrat V včerajšnjo notico o recitacijskem večeru mladega pesnika Karla Kociiančlča se je vrinila neljuba napaka. O. PodbevŠek sodeluje na tem večeru s projrramatičnim govorom, ne kot napačno natisnjeno s prvoromantičnim govorom.
— Naredbe za železniške restavracije.
Ministrstvo saobračaja je Izdalo naredbo, po kateri so gostilničarji kakor tudi najemniki bufietov na železniških postaiah dolžni imeti vedno na razpolago dovoljno količino sveže In dobre vode. kakor tudi drugih brezalkoholnih pijač za potnike in železniško osobje. Cene za razno brezalkoholno pijačo morajo biti nižje od cen za alkoholne.
— Popravek. G. Vaclav VI č e k nas prosi za ugotovitev, da on nI pisal oz. dal Informaciie za notico o plesnem večeru gdč. VVlssIakove v Goric?, v kateri notici se njega pomotoma označuje kot baletnega mojstra ljubljanske opere.
— Za 200 milijonov drobiža. Razpisana Je licitacija za kovanje drobiža, m sicer se Ima kovati 50 milijonov komadov pol dinarja, 75 milijonov enega dinarja In 50 milijonov komadov dveh dinarjev. Kovinska zmes bo sestavljena iz 25 % čistega nikla in 75 #/t čistega bakra. Pogoji se objavijo v »Službenih Novinah« in ponudbe se sprejemajo do 15. decembra v generalnem Inšpektoratu lin. ministrstva.
— Iz Koroške. Dne 14. tm. se Je v Apačah ponesrečila posestnlca Kavhlnja, ki je gospodinjila pri svojem sina. Splašili so se voli in uboga Žena je padla pod voz. Dne 23. tm. je starka podlegla poškodbam. — Dne 12. tm. pa je trmrl posestnik Sabfačan te Apač. Vsekal se je v levo nogo, nI s! pa obvezal m tudi ni šel k zdravniku. Nastalo je zastrupljenje m nesrečnež je nmri Pokojni je bil priden gospodar ter je bil splošno priljubljen.
-t- V znamenja noža. Dne 28. tm. je ▼ neki gostilni v Zgornji Dragi popivala večja družba fantov, med katerimi sta bila tudi posestnlkova sinova Anton Dremelj iz Drage in Vinko Spandel iz Muljave. Med obema je nastal prepir in končno Je nastat pretep, tekom katerega je Špandd DrcvU* z nožem sunil v levo nogo.
— Tragična smrt slovenskega radarja v talini. V premogovnniku Merlebach v Franciji se je pri dela smrtno ponesrečil slovenski rudar Pran Kovač. Delal je v radnika z dvema tovarišema, ko se je doma utrgala težka plast premoga In ga tata. Čet eno uro to potegnili mrtveca It* v |t* premoga. Pokojni, ki Jt tU doma J* I*
bovelj, je bil oženjen ai le sapustfl dva nepreskrbljena otroka. Star je bil 41 let.
— Samomor podpolkovnika v Zagrebu. V Zagrebu se je nstretn s karablnko 45 letni podpolkovnik Vajislav Popovič, ki je služboval pri štabu 4. armijske oblasti. Pognal si je kroglo v srce in je bil mrtev na licu mesta. Popovlć je zapustil pismo naslovljeno na generala Tucakovića, v katerem veli, da nI nihče kriv njegove smrti.
— Težka železniška Beroče pri Pri-gtevlcL Iz Som bora poročajo: na progi Sombor-Bogojevo se ie dogodila v sredo zjutraj med postajama Priglevica-Sv. Ivan ia Bukovac težka nesreča, ki je zahtevala tri Človeške Žrtve. Progovni inženjer Evgen Steiner se je peljal s progovnim nadzornikom Franom Poljakom m Stestlmi delavci na drezini proti Bukovcu. V bllžfcii čuvajnice št. 159, so dvignili drezlno te jo postavili Izven proge, ker Je prihajal nasproti tovorni vlak. Ko je tovorni vlak pasiral progo, so delavci naložili drezino zopet na Progo in vožnjo nadaljevali. V smeri proti Somboru pa je prihajal drez'ni r
vlak, ki ga pa vsled goste megle ni nihče opazil. Lokomotiva je z vso silo treščila v drezino. V zadnjem hlpn so inženjer m trije delavci skočili z vozila, dočim sta delavca Sima Cuvardžtč In Lazar Jovič padla pod lokomotivo, ki je oba povozila do mrtvega, Lazar Jovič pa je bil težko poškodovan in je kasneje v bolnici umrl. Na lice mesta je bila takoj odposlana komisija, da ugotovi, kdo je zakrivil nesrečo.
— Uboj na selu. Posestnikov sin Peter Znbak iz Dervente Je že dolgo časa sovražil brata Stlpa In Mila Brekala m skušat se je ob vsaki priliki nad njima maščevati. Pred dnevi sta bila oba brata povabljena na neko slavnost. Ko sta se vračala z gostije, je prežal nanie v zasedi s tovariši Peter Zubak. Navalil je nea oba Zubaka. nastal je krvav pretep in končno *e obležal Mile Brekalo težko ranjen na bojišču. Drugo jutro je podlegel poškodbtm.
Neprekoslji vi   so le
Ne^oae'nfv konstrukciji i materijalu,
= ilVallll SltOH = nizke* cene. Ojrlejt© mi JIH  pred nakupom.
J. GOREČ, LfabHaaa, g
»      t-* * w rv v_.f      j i .i  v i
EJCCELLH
i'aea LfuMj
reditne banke
Iz Ljubljane.
— Vsi na koncert Novinarskega udruženja! V ponedeltek 7. decembra ob 20. zvečer se vrši v untonskl dvorani elitni koncert Novinarskega udruien'a, na kate-rem nastopilo skoro vse glasbene organizacije Ljubljane s svojim najboljšimi pevskimi zbori, z orkestrom Orkestralnega društva in tudi operna ljubljenca ga. Thlerrvleva in g. Betetto. Izmed vevških društev sodelujejo zbor * Ljubljane*, »Ljubljanskega Zvona* in »Slavca*. Orkestralno društvo nastopi letos pod vodstvom mladega komponista konserv. prof. škerjanca in bo proizvajalo zelo učinkovite lirične glasbe Griega in De* bnssyja. Po koncertu se razvije prijateljska zabava in družabni večer, pri katerem sodeluje godba Dravske divizije pod osebnim vodstvom kapelnika dr. J. Čerina, Vstopni* ce se dobe v predprodaji v Matični knjigarni Opozarjamo prijatelje novinarskega stanu, kakor tudi prijatelje ljubljanskega glas-benokulturnega delovanja, da poselijo ta koncert, ki samo enkrat v letu omogoča direktno primerjanje uspehov in dela poedi-nfh zborov in ki nudi za to nekako sintezo sodobne slovenske zborske produkcije. Obenem s koncertom bo združen družabni cer-cie, ki naj odslej vsako leto na državni praznik združi zastopnike cele Ljubljane k prijateljskemu večeru. Spored koncerta prh občujemo na drugem mestu,
~ Ugotavljamo, da je pred celjsko poroto razpisana porotna razprava proti nekemu Janezu Kranjca zaradi tatvine na dan 4. L m. Enakost imen je našega izvestitelja zmotila, da je poročal, kakor da bi se vršila porotna razprava proti inž. Kranjcu, kar seveda ni bilo resnično. Tndi »Slovenec« prav dobro ve, da afera inž. Kranjca v obče ni bila na sporedu porotnega zasedanja, zato je tem večja nesramnost, ako skuša sedaj iz notorične neresnice kovati političen kapital.
—Sprejem Iz zapora Izpuščenih Orja-našev. Snoči so prispeli rz Celja člani »Or-june«, proti katerim je bila ustavljena preiskava radi trboveljskih dogodkov. V preiskovalnem zaporu so bil! 71 dnj. Tovariši so jim priredili prisrčen sprejem. Na kolodvoru je bila zbrana četa Orjvne r kroju s praporom in mnogo naprednega občinstva. Ko je vlak s celjskimi jetniki prispel na kolodvora so aaorill is množice klici: »Živel Kranjci živela Orjnna!« Clm ie ing. JCraaJe stopil is k upe je, so ga članica obseie § cvetjem, nato pa it pristopil namestnik predsednika, pisatelj Vladimir Levstik ia mu v imena celokupne Orjust izrekat svoj »dobrodošel«. Prečrtal je tod! brzojavne pozdrave g Moda, Is Dravograda la Zagreba, nakar te Je ušsmšM sprevod. M It eaV sel a godbo »Zvene Jogoelov.
eom^oTnesta. OMsatva It noi lak OrM trttront evatftt. Povorka It
se je sprevod ustava, aakar |t imel ing. Kranjc na zbrane nacionaliste nagovor, v katerem jih Je bodril k vstrajnema delo za narodne Ideale, Sprevod jt nato krenil po Mestnem, Starem in Sv. Jakoba trgu čez most po Cojzovi, Cmonski cesti, Vegovi ulici, Kongresni trg V Selenburgovo ulico, kjer je bil razhod. Presrčea sprejem so pri-redBe svojim tovarišem tudi nacljonalistične organizacije v Trbovljah, Zagorju in LRfft.
— Veflkodušen dar! Mestni magistrat ljubljanski je darova! Podpornemu društvu splepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12 znesek 2000 Dm za kar se v imenu odbora in celega društva kar najtopleje zahvaljuje njegov predsednik P. T. Jurasek. To naj bo vzgled ostalim občinam Slovenije, da tudi one priskočijo sedaj pred božičem m novim letom s svojimi darovi slepcem na pomoč. — Podporno društvo slepih v Ljubljani.
— Imenovanje načelnika agrarne direkcije. Za vršilca dolžnost! načelnika agrarne direkcije v Ljubljani Je imenovan dr. Anton Saplja.
— Glas Iz občinstva. Pišejo nam: Več srčne omike. Delj časa je že opažat!, da, zlasti dljaštvo pri opernih predstavah na posebno drastične načine Izraža svoje simpatije m antipatije. Zlasti nas je neprijetno dlrnfJo vedenje mladine pri zadnji predstavi »Rlgoletta*. Se predno ie pričel g. Kovač peti znano arijo: »Ženska le vara nas«, se je začulo pokašljevanje, hihitanje in pritajeno žvižganje. Ni naš namen peti slavo komurkoli, toda — tako postopanje n4 človeško, nI dostojno, nI pravično. Tu je tendenca m sicer Škodoželjna. Poklic Igralca je težak. Vse zadovoljiti Je težko. Večkrat je bfl on tisti, ki je omogočil predstavo. Kolikokrat le radi obolelosti tega al! onega člana v zadnjem trenotku »oskočil«. S tem je pač dokazal, da je uporabna in upoštevanja vredna moč. Vmlsli naj se ta ali oni v njegov položaj — in sodil bo drugače! Več abonentov.
—. Na občnem zbora društva slušateljev mžlnerstva kemije se je izvolil sledeči odbor: Prof. dr. Samec Maks: častni predsednik, Petriček Janko: poslovoded! predsednik, Kuljiš Vinko* podpredsednik, Pavletič Kajetan: Tajnik L, Juvanc Alojzij: tajnik II., Mialjevlć Ivo: blagajnik L, Lindtner Viktor: blagajnik II., Mandrino Duro: referent za počitniško prakso, Prcac Jože: knjižničar, Jirak Zora: odbornik. Mo-gilnicky Vladimir: odbornik. Knez Leo in Jole Karadjole, revizorja.
— Prošnja Inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani Pišejo nam: 2eleti bi bilo, da se ustanovi v Ljubljani v okrilju državne bolnice ambulatorli za razne bolezni in ne samo za spolne. Mmgo revnih ljudi ga pogreša, ker nimajo sredstev za drage ordinacije pri zunanjih zdravnikih. Sedaj je navada, da mora vsakdo, kdor potrebuje zdravniško pomoč ostati eden aH dva dni v bolnici, četudi je bolezen malenkostna kakor na primer, če se nekdo malo ureze, opraska, zbode Itd. Takega bolnika pa se navadno ne sprejme v bolnico, ker je bolezen premalenkostna. Stvar pa ni tako malenkostna če si pri taki malenkostni ranltvl zastrupi kri. Potem je zdravljenje dolgotrajno In potrebno zavo-dove nege. Da se take stvari preprečijo bi bilo na mestu ambulatno zdravljenje z obvezo m razkužitvijo rane. Take ambulančne postaje so v navadi po vseh večjih mestih. Ce hoče biti Ljubljana moderno mesto, ie potrebno, đa imamo rudi ambulantno postajo. Naj o tem razmišljajo sanitetni krogi, ter na kaj kmalu ustanove prepotrebn? am-bulatorlj. K stvari se bodemo še vrnil! in Čez čas £<3 sporrnPi merodajne faktorje o tem, da se ne pozabi.
— Tečaj za luž en Je (bajcanj?) v Lluh-lianl. Urad za pospeševanje obrti namera, va prirediti za mizarje tečaj za luženje ki bi se vršil pod vodstvom g. prof. Jos'pa Tratnika v prostorih mizarske delavnice na Srednji tehniški šoli. Tečaj Je za udeležence brezplačen ter se bo pričel v četrtek 11. decembra t. L bi bo trajal tri dni tako, da je udeležba vsakemn omogočena. Interesenti nai takoj Javijo udeležbo pismeno ali ustmeno v pisarni urada. Dunajska cesta 22 Obenem opozarja nrad mizarje, da namerava prirediti pod Istim vodstvom tečaj za detajlno risanje v naravni velikosti, ki bo največjega pomena za na*e mizarje. Vsak udeleženec bo moral prinesti s seboj risalno desko v velikosti 2.10X1.10 m. Prijave naj se uradu takol dopoSIJelo, priče tek se bo' pa udeležencem svoje čas no naznanil pismenim potom.
— Pogrebne eVeštve Maritne bratovščine v Ljabflant nujno opozarja vse svoje člene, da moralo kakor ie sklenil občni zbor m je določila odborova seja z dne 2& tm. bfti vsi še ne poravnan! letni prispevki »v^no^o^a v^^nl narnnz«ete do dne 1. februarja 1925. Kdor bi jih do tega dne ne poravnat, bo Iz seznama druftvtnikov črtan. — Novi Člani se sprejemajo vsako nedeljo od 2. do H 4. popoldne v društven! pisarni v Ljubljani. Hrenova ul. št. 6, kjer se d a Je to tudi ve« pojasnila. Odbor. 4KS/n
— Predavanje v drultvn »Soča«. Danes v soboto dne 29. t. m. predava v salo-nn pri »Leva« strokovnjak Is prffodoslov-!a g. prof. Pran Dolžan m sicer: »o vesoljnem potopu«. K temo zelo zanimive poučnemu predavanju vabimo vse člane In prijatelje »Soče«. Začetek ob pot K zvečer. Vstop prost
v ponedeljek dne 1. dec kot državni praznik ne posluje. Prihodnji rodni borzni sestanek se vrši v torek dne 2. decembra.
48 S n
— Družbe Sv. Clrua ia Metode v Ljubljeni opozarja stariše na ravnokar izišlo knjižico »Kraljevič Marko, namenjeno slovenski mladini Cena knjižici, kateri je pri-dejan tudi koledar za leto 1925, je Ie 6 D. Starši, raveseliie deco s knjižico »Kraljevič Marko.-, lepim in koristnim darilom za Miklavža! — Tudi običajni koledar CM družbe za leto 1925 je izšel. Cena mu je 15 dinarjev. Vsak zaveden Slovenec bi ga moral Imeti, ker iz koledarjeve vsebine je razvidno delo naše obrambne družbe, katero smo d.'lžnl vsi podpirati. 481/n
— Sia\'enska banka d. d., Zagreb. Kaxor čujemo, bo na prihodnji seji upravnega sve* ta te banke, ki se vrši v prihodnjih dneh, izvoljen dosedanji upravni svetnik gosp. M. R o 11 e r podpredsednikom Slavenske ban» ke d. d. Zagreb. M. Rotter je tud! podpred* sednik Banque des Pavs de I' Europe Cen* trale v Parizu. Dosedanji podpredsednik Sla* venske banke g. A. Praprotnik obdrži nada* Ije mesto podpredsednika, in sicer kot ad? ministrat-ur delegue.
— PromenadnI koncert godbe Dravske div. oblasti v »Zvezdi« v nedeljo 30. tm. ob 1J. (kapelnik dr. Jos. čerin). Spored: l) Cizeki General Teržič marš. 2) Smetana* Predigra k operi »Llbuša«. 3) Zaje: Iztočna Zora. 4) VVasncr: Parsifat 5) Muhvić: Srb, Slovenac l Hrvat.
— Važno za nakupovalce daril. Tvrd-ka M. Bartl, parfumerija in trgovina rokavic ir. nogavic. LJubljana. Stritarjeva ul. št. 2., se je obvezala, da bo 3% od vsega denarnesa prometa, ki ga bo imela v času od 29. t. m. do 24. decembra, odstopila rr.estne*i'ii magistratu kot prispevek za bo-žičnico revnim otrokom. Priporočamo, da se občinstvo kar najbolj poslužuje navedene tvrd v«. 477/n
— Pri premno'-rin te?kočan fensVeflra spola preskrbi grenki?j »Fnnf-Joseio najboljše ofajsanie.
— Pogori Za novofeto 1925. se iobe žepni koledarji, ki so v korist bednim slepcem in se prodajajo v vseh knjigarnah in trgovinah s papirjem, naroča pa se lahko tudi v pisarni »Podpornega društva slepih v Ljubliani, \Volfova ulica Št. 12. Prosimo, da občinstvo pridno se?a po teh ko'edarjih in s tem delno olajša bedo nesrečnih slepcev.
— Tatvine sukenj. Tatovi sukenj so pridno na poslu in dnevno se dogajajo šte-vflne tatvine sukenj. Včeraj ie bila na univerzi slušatelju til^zofskc fakultete Anato-liju Špakovsku ukradena črna suknja vredna 600 Din. — Dne 27. tm. pa je bila lz hleva v Gradišču št 10 ukradena hlapcu Ivanu Zajcu zimska suknja vredna 500 Din.
— NI vam še znano da se dob'jo vozni listki za vse postaje tu- in inozemstva v pisarni »Putnik« Tourist-Office v palači Lj. kreditu? banke za isto ceno, kakor pri bla-raini na kolodvoru. Pavno tako vse karte 7.n Vožnja po Jadranskem morju, ter si lahko trdi rezervirate kabine na ladjrh. — Tstotam se nnročaio tudi mesta za spalne vozove ■ Wa<ion-T.its«. 4R0/n
— GrcmH slovenski lekarnarjev na-manja v sporazumu z mestnim fiz;katom, da bodo ljubljanske Ievarne dne 1. decembra do 12 ure odnrte. Pc^Mdansko in nočno stuŽbo ima?o dežurne lekarne. 501'n Telelorska zv^ra Donaj-Zflrlch.
— Miktavžev večer za odraste. Dne 6. dec. prtre^dl »SptoSno žensko drr?tvo« v fc-nr»st žmski bomisnlci v dvorani Kazine Miklavžev večer za odrasV. Prireditev bo obse-ala koncert, nastop Miklavža s spremstvom ter srečolov in ples. Pri konce tu nrttopi iz nosebne pridnosti p-;!i ibljena operna pevka, gdčna. Rezfka Th^lerteva, dalje prl^n-'ni »Slovenski kvartet* (?g. Pa-novec. Pečenko, Z?vr?an, Zupani ter orkester Nar žel. glasb, društva »Slosa*. Za srečolov so nr.brale prirediteljice Izredno veliko Število lep?h dobitkov. Srečke po 2 Din se za?~ro prodr.jnti v najkrajšem času. Preskrbi si jih vsakdo že n-eie ter Jili ^a Miklavževem večeru po Miklavžu lahko pošlje svoHm znancem In znankam. Opozarjamo tudi plesa želino mladino na *o pr4reeT**v. Orkester bode izvaja! najnujnejše plese. 489 n
— Najcencpe fn nefncvejSe obleke se dobe" samo — ?e!enburgova ulica št. 3 — pH Gričar & Mrjač. TISM
— Tvrdka J. MAČEK, Aleksandrova cesta it. 12. prednja vsa obtefila za cosprde in ctrcT:? do božičnih praznikov po znatno znižanih cenah. 460/n
— V nedeljo dne 30. t m. otvorim na novo urejen in moderno opremljen cvetlični paviljon. G!ci oglas! Viktor Kor sika. Aleksandrova cesta. 4**'3
— Najlepše darilo za Miklavža ali Božič je nedvomno prvovrstni šivalni strol ali pa lepa sobna svetilka. Med šivalnimi stroji ni te?ka izbira, osobito, ker so šivalni stroji znamke Excella po svoli izborni k?ko-vosti in po izredno nizki ceni pač nenadkrl-Ijivi. Tvrdka J. Goreč v palači Ljubljanske kreditne banke priredi za ta dva praznfka izložbo nekaterih modelov Excella strojev ter si jih lahko vsakdo ogleda. Vsak stroj je označen s ceno in je ta tako nizko od- ; merjena, da Je mogoč n?kup vsekomur, kdor namerava kupiti res dober stroj, kito-tam si lahko vsakdo ogleda krasne sobne i
ZA
Sl-t
ZIMO
SO VSE NOVOaTl
KAMGARSA
SUKNA DOUBL LODEN
COITVEROOUT PALMERSTON
ZA MOŠKE G3LEKE *N SUKNE
LFAUŠ
SUKNO
TRAVERS
KASAN
K&MGAKN
ZA DAMSKE KOSTIME IN SUKNE PLIŠ —— KRI MER BARŽUNT A-TRAHAN DEFT1N
ZA DAMSKE PT.ASCE N JOPE
v bogat! Izbiri ter midovršenejšlh kako vosii došle.
Ogleite si zalogo in izložbe, prepričanj bodete d i se kvalitativno najbolje kupi pf j
LENASUGERKMAN
LJUBLJANA
svetilke v vseh izdelavah in pc brezkonku-rer.čnih cenah. 495/ii
— Miklavžev večer prireue Šentjakob-čani s sodelovanjem svojec i gledališkega odra in orkestra v petek 5. decembra db S. zvečer v Kazini. Miklavž nastopi točno ob pol 9. Vstopnina samo 10 dinarjev. Isto-tarn od 6. do 8. Miklavžev semen?, kjer vsak lahko kupi originalna darila, da Jih podari za Miklavža svojim Izvoliencem-Drusa darila se sprejemajo ob istem časti-
497/n
— ObanlSM dražahnl večer. 1 Napredno obrtniško drnStvo« v LJubljani priredi danes v soboto ob 8. zvečer 9 veliki dvorani Kazine svoj prvi družabni večer, na katerega vabi vse obrtnike in prila'elje obrtništva. 49S/n
— PIe>no vaje tehnikov - akademikov. Običair.i Miklavžev večer se vrši v torek ?. decembra t. I. z orkestrom v dvorani Kazine ob 20. uri. Darila se sprejemajo izključno v torek le od 14. do 18. ure bto-tam. — Odbor. 492'n
— C"ne padle!! v modri trgovini t. Kette, Aleksandrova eestn. Ozleftc i* prcnrifaffo se o rent v izlofbi in na razstavi v trgovtnU — izvanredna panedhr za 8e-rfČt — .W zamudite prilike — ščitite Vaš žep!! 491/n
— »Brafstvoc priredi svoj Miklavžev večer v petek 5. decembra ob pol 8. uri zvečer v btvIM kavarni N-»rodee;a doma. Darila soreiema predsednik Kravos, Narodni dom. T., desno na dr»n prired^ve se spreiemnjo dTi1* v knvarni cel popn'đan. Na željo pride Miklavž nn dom. prijave istotam. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. 492/n
— Telesno raprtle odpravite ako plJote Radensko vođo! S7/n
— Oremli trgovcev v Ljubljani objavila rr.kradno k včerajšnji notici, da smejo biti trgovtne tudi v nedeljo pred Sv. Miklavi>m Pi nedeljo pred Božičem dopoldne odprte. 468/n
— Ohvestilo. Podpisani obveščam vsakega, da jaz nisem za nikopnr plačnik brez moje vednosti ali pooblastila. — J. M a r-chiotti trgovec in posestnik, Sv. Petra cesta *t. 3G; ? jublbna. 475/n
— Senzacija, ki le zbudila veliko pažnjo, drži sedn i že nekoliko tednov vso javnost v največji napetosti, a to je veliki nagradni natečaj *AIda* parfurneTije v Zagrebu, ki emegocofe, da n.i praktičen In originalen nrčin, brez vsckeea rizika pride do cenenih b^^ič^lh darov, ^e ne den nagradni natečaj ni vzbudil toliko interesa, kar se ima v ostalom pripisati okolnosti, da se bo vlečenje dobitkov vršilo pod najstrožjo kontrolo, v katero v«ak lahko z:i-uon. PeHiže n tem govori objava v današnji naši številki. 47s/n
— Koncert v kavami »Evropa« se vrš! dnncs V soboto. Svira dravska godba. Začetek oh 9. zvečer. Vstop prost. 463/n
— Domače koline danes v soboto in v nedeljo v restavraciji -Zvezdi*. Pojedina Mobcs. 496/n
— Koncert vo5aške godbe se vrši danes v soboto ob 9. zvečer v kavarni Evropa ne pa kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno v kavarni Emoni.
Jii*srirait8 v . Slnv. Naroffa"!
Pod avstrijskim jarmom.
IV.
Sedaj nekaj o posarnniti vodilnih osebah! O dr. Kreku, o dr. Ilcšiću in Ivanu Hribarju ni vredno posebe govoriti. Kar se dr. Š u š t e r š i č a tiče, je bil vedno dovolj pameten, da je vedel, da se mora strankin voditelj, ki hoče doseči velik vpliv, izogibati na* vadnih hujskanj. Za ta posel so bile v njegovi stranki v zadostnem številu na razpolago druge vodilne osebe. Vse* kakor pa je tudi dr. Šušteršič opeto* vano pri svojih političnih nastopih v jugoslovenskem vprašanju zastopal na* zore, ki so bili v močnem nasprotju z avstrijskim stališčem ...
Kar se tiče voditelja liberalnih Slo* vencev dr. Tavčarja, smemo njego* vo osebno vedenje, odkar je bil ljubljen* ski župan (od leta 1911) označiti kot neoporečno, dasi seve tudi njega zadene odgovornost za politično delovanje nje* jgovih pristašev.
Tržaška voditelja dr. R y b a t in dr. G r e g o r i n sta oba blizu slovenskim liberalcem. Oba sta se udeležila vseslo* vanke^a novinarskega kongresa 1. 1908. v Ljubljani. Ko ie grof Bobrinskij po tem kongresu odšel v Trst, je bil dok* tor Rvbaf njegov spremljevalec. Vedel ga je na Opčino in mu pokazal mesto z besedami: »To je največje jugoslo* vensko mesto!« Med balkansko voino se je dr. Rybaf udejstvoval v srbofil* skem smislu. Dr. Gregorin doslej ni demantiral očitka, da je član »Jugoslo* venskega odbora«, dasi je gotovo za to že izvedel. Tudi on je med balkansko vojno deTova! na korist Srbom. Hotel* ska družba »Grijan«, ki jo je on usta» novil in vodil, je takrat sklenila, da da na razpolago 15 sob srbskemu Rdečernu križu za rekonvalescentne srbske ofi* cirje...
Ob koncu še nekaj besed o Jcranfa skih Nemcih. Napačno je razločevati med NTemci zmerne (S'ovencem prijaz* ne) In radikalne, zakaj vsi kranjski Nemci stoie v enem taboru, kar je vsnričo njihovega neznatnega števila samoobsebi razumi iivo. Zlasti vlada med zastopniki nemškega veleposestva v deželnem zboru in med ostalimi Nem*
ci v deželi popoln sporazum, ki se jav* lja v tem, da so se poslanci veleposest* va v deželnem zboru opetovano zavzeli za nemške interese. Slovencem prijazni so sploh vsi Nemci v deželi, saj ne iščejo nobene borbe s slovenskim pre* bivalstvom in omejujejo svoje politič* no delovanje samo na zaščito dosedanje veljave nemškega jezika v uradu in šoli, kar je stremljenje, ki je očividno v so* glasju z državnimi interesi. Docela ne* utemeljeno je govoriti o germanizacij* skih namenih Nemcev, dočim se pač vsepovsodi pojavljajo težnje sloveniza* c?je. Sovraštvo slovenske inteligence se v enaki meri obrača proti meščanskim nemškim krogom, kakor proti nemškim plemičem. Tudi nemške plemiče je fa* natizirana sodrga leta 1908. tako ogro* žala, da so jih morale ščititi oblasti. V splošnem so se kranjski Nemci opeto* vano izkazali v časih, ko je državna oblast spustila na tla vladne vajeti, kot državotvoren e'ement. Zbog svojega močnega gospodarskega vpliva so bili tudi v to snosobni in poklicani. Končno jim je treba priznati zas'ugo, da so s kontrolo v nemških časopisih v času pred vojno skrbeti za to, da ni prebujno Pla v klasje jugostovenska propaganda.
Dogodki tik pred vojno so pokazali, da je treba na slovensko omladino vp!i* vati bo1 j kakor doslej v avstrijskem smislu. V to svrho bo morda mogoče porabiti tudi skavtski pokret, to pa sa* mo v slučaju, ako bo popolnoma prost slovenskomarodnih momentov in ako se bo vodstvo izročilo pravim rokam. Slovenski profesorji za+o niso sposobni, ker stoie večinoma pod vplivom doktor Ilešičevih idej.
Ker so torej huiskači samo sloven* ski voditelji in njihova glasila, dočim je veTika masa s'ovenskcra prebivalstva cesarju zvesta in Avstriji vdana, bi bi* lo umestno, da bi deželna in centralna vlada ostreje postopali proti voditeljem in sp^h silneje povdarjali državno mi* sel. Ako uvažujemo pojave, o katerih smo govorili, moramo priznati, da smo prav tega najbolj pogrešali.
K vprašanju imunitete noshncev po razpustu narodne
skupščine.
Govori in piše se mnogo o tem vprašanju. Brez dvoma je tudi s čisto pravnega stališča zanimivo. Obrnili smo se na g. profesorja za kazensko pravo na naši univerzi dr. Metoda D o I e n-c a, ki je našemu uredniku na stavljena vprašanja odgovoril tako-le:
— Ali ste, g. prefesor, čitali časnikarska poročila o kaznovanju radi-čevskega poslanca dr. Pernarja in ali smatrate, da je sodišče pravilno postopalo?
= Čita! sem tista Časnikarska poročila, pa načeloma ne izrekam svoje sodbe o postopanju sodišča v tekočih pravdah. Ne gre namreč o tem govoriti brez natančnega poznanja pravnega položaja. To bi mogel storiti šele po študiju sodnih spisov.
— Ako pa izluščimo splošno vprašanje iz konkretnega primera: Mislitc-li, g. profesor, da uživajo narodni poslanci po razpustu narodne skupščine imuniteto?
= O tej stvari sem napisal v Vašem listu z dne 5. januarja 1923 št. 3 uvodni članek. Takrat sem vprašanje zanikal glede vseh bivših tistih narodnih poslancev, ki niso člani stalnih odsekov narodne skupščine. Danes sem
• Še ravno tako uverjen, da je moje mnenje po cbstoječh zakon'h pravilno!
— V Vašem citiranem članku ste se sklicevali na ustavo in ste tudi omenjali primer, ko se že razpuščena narodna skupščina vendarle lahko znova sestane. AH ni s tem podan migljaj za nasprotno mnenje?
= Po mo;cm mnenju je to, da se drastično izrazim, samo tista izjema, ki potrjuje praviTo.
— Kako to?
= Izhajati treba iz zgodovine in ideologije instituta! Imuniteta narodnih poslancev n e pomenja, da so njih dejanja in nehanja nekazniva, če so za navadne državljane kazniva, marveč imuniteta jih ščiti le začasno, dokler so narodni poslanci, tako, da jih nihče ne mere pred kazenskim sodiščem preganjati. Narodni poslanec je v parlamentarni državi drobec narodne skupščine, ki deli z vladarjem vrhovno zakonodajno oblast. On je zaupnik svojih volilcev, obenem zastopnik vsega naroda, ne samo tistega dela, ki ga je izbral (čl. 74. Ustave). Kot tak mora imeti popolnoma proste roke, da lahko izvršuje svoj mandat. Nihče mu ne sme delati zaprek. Le, če je bil za-sačen na samem kaznivem hudodel-
stvu aH pregrešku, ga sme redarstvena oblast zapreti, toda o tem mora ta« ko J narodno skupščino obvestiti, da ta odloči, aH se nadaljne pristojno postopanje odgodi za čas sesije. aH ne (ČL 88). Če pa stori sicer kaznivo dejanje, ne more ga nihče na odgovor klicati, ne da bi ga poprej izročila narodna skupščina sodišču, dokler traja njegov mandat Vprašanje nastane torej sedaj, ali traja mandat tudi še po razpustitvi narodne skupščine? Razpustitev se odredi, ker se apelira na narod, ki naj pokaže in d& zaupanje novim poslancem. Ona* pomeni po odstavku 7 ad L zakona z dne 28. junija 1922 naravnost »dovršltev skupščinske dobe« in zakon pri tem ni napravil prav nobenega razločka med učinkom poteka dobe 4 let In razpustitve. Prejšnji poslanci si morajo torej po poteku 4 let ali po razpustitvi zaupanje naroda vnovič priboriti, oni nimajo niti dolžnosti niti pravice, zastopati narod v parlamentu, sploh ni več možnosti, da bi eventualni kazenski pregon motil njihovo delovanje kot mandatar naroda. Če pa se morajo sklicati za primer, da kralj umrje ali dd ostavko baš v času od razpustitve narodne skupščine do novih volitev (čl. 65), Je to le izjema, k! se ne sme razStrjevati na ne* z v zete primere. V stari srbski ustavi (1903) je bilo izrecno navedeno, da se mora, ko nastopi novi kralj, pozvati stara zbornica v 10 dneh, da položi pred njo državno prisego; in še posebej je bilo pri-stavljeno, da naj tako sklicana razp.t-ščena zbornica »izvrši taj zadatak«. V Vidovdan^ki ustavi je ta pristavek izpuščen. AH to ne izpreminia na osnovni ideji ničesar, da Član? prejšnje, a razpuščenc narodne skupščine postanejo le iz preke drž. p^trc'c po pozivu novega kmlia brez pove izvolitve vnovič narodni poslanci, da dobe šele z novim pozivom rr-^da*, ki pač zopet roteče z novim razpustom. — Medčasno, to je od razpustitve pa do novega sklicanja, tudi narodni poslanci, ki niso po poslovniku krt poslanci permanentno zaposleni, ne morejo uživati imunitete.
— Ali se d d Vaš nazor podpreti naravnost iz določil naših zakonov?
= Druge ustave imajo točna določila o koncu imunitete, ki nastopi z zaključkom ali razpustitvijo parlamenta, n. pr. stari avstrijski zakoni ali sedanja ustava avstrijske republike z dne 14. marca 1919. Pri nas pa so naši ustavodajalci tiho prešli preko tega ^prašan'a, za'o moremo le indirektno iz drugih do'očil ustave in iz poslovnika samega razbrati pravilno zakono-vo aeisel. V ustavi stoji, đa odgovarjajo poslanci za izjave in vse postopanje pn izvrševanju mandata samo narodni skupščin! (čl. 87). Katera skupščina naj bi odločala, če je skupščina že razpuščena? Ali naj se mari čaka na ostavko ali smrt kralja, da bo od novega kralja vno\ ič pozvana prejšnja skupščina sodila morebitne pregrehe? AH naj sodi nova skupščina, ki bo Šele izbrana, pri kateri pa morebiti dotič-nega poslane? ne bo več? Pravilen je tu le sklep, da po razpustitvi skupščine njena disciplinarna moč prenelia, da nastopi za vse bivše poslance pre-gonljlvost po sp! snih kazenskih predpisih. Saj nastopi prcgonljivost tistega narodnega poslanca, ki je bil na samem kaznivem delu, hudodelstvu aH pregrešku zasačen in prijet od redarstvene oblasti, že prej, namreč po sklepu »saziva« (čl. 88). Dalje: Če naj pride do izročitve narodnega poslanca radi kakšnega kaznivega dejanja, pri katerem pa ni bil na samem delu zasačen, kdo naj privoli k izročitvi, če je skupščina razpuščena? Kdor pravi, da pre-
neha imuniteta šele z dnem novih volitev, daje bivšemu narodnemu poslancu privilegij, da ga nihče ne sme in ne more preganjati do novih volitev, ki ga pa niti poslanci do razpusta niso imeii. Trivialno rečeno: Poslanec razpuščeno narodne skupščine bi smel tudi krasti in moriti, pa bi lahko nemoteno ušel preko granice, saj ima za to časa najmanj tri mesece, pa nihče ga ne bi smel in mogel pridržati. In kaj takega naj bi bil pameten zakonodajalec nameraval uzakoniti?! — In če bivši narodni poslanec umre, kdo bi mogel braniti njegovemu nasledniku r.a kandidatni listi, da bi se oglasil za izpraznjeni mandat, ako bi narodna skupščina navzlic razpustitvi in navzlic »dovršitvi svoje skupščinske dobe* (vidi zakon z dne 27. junija 1922) — vendar le ostala narodna skupščina s pravom imunitete svojih bivŠ-h poslancev? Pa kdo ga naj vpokliče, da postane deležen imunitete? Kaj pa. ako bi hotel bivši narodni poslance odložiti svoj mandat, da postane njegov namestnik glasom kandidatne liste de'cžen imunitete? Ali naj bo to tudi dovoljeno?! Vse kaže, da po duhu naše ustave preneha imuniteta narednih p3«:I?.ncev z dnem razpustitve. Tako pa je tudi narodna skuščina sama tolmačila vso zadevo v svojem poslovniku, ki ga je usvbjfla z resolucijo z dne 2. marca 1922. V čl. 113 stoji izrecno: »Vsi člani narodne skupščine imrjo pravico na brczpTačno vožnjo I. razreda na vseh železnicah in državnih ladjah za čas, d:kler jim traja mandat Oni imajo pravico, da se jim povrnejo stroški, ki so jim naspali o prliki prvega prihoda na seje naredne skupščine in zadnjega povratka, kakor tudi stroške za potovanie s privatnimi vozili. Tu Je vendnr j?sno prvedan^, dokle! traja mandat: š> pi povratka cd zadnje seje ne več; do razpu:tn, t. j. do zadnje seie, ko se dovrši skupščinska ćoba, imajo nnmree prosto vožnjo, dalje pa ne več, za to se jim tudi potovalni stroški vnrprej povrnejo!! Če pa po razpustu, ki se vsled njega že dovrši skupščinska doba (zak. z dne 28. jutrja 1922), ne tra;a več mandat, seveda tudi n:majo privilegija nepregon-Ijivosti ali imunitete.
— Hvala, g. profesor, osobito za poslednjo opozoritev. Prosil bi Vas le, da se iz i av i te tudi še o zastaranju de-liktov b'vših poslancev.
= DovoM. g. urednik! Dovolite, da se v tem oziru sklicujem na svoja Izvajanja v Nov't Evropi (Zn^reb) z dne 11. aprila 1924 v članku »Malo krit'kc nn^cg zakonodavstva«. Iz tistega bo-dete videli, da vlada v tem vprašanju še večji kaos, — ker So pač naši zakoni v resnici premalo stro!rovnjaško izđe'ani, da ne rečem nič drugega . . . hujšega! —
Simptom začetka ali konca?
Pod tem naslovom piše Steklov v moskovskih »Izvestjih«: Kakor poroča brzojav Iz Newyorka, se je v A nemi obnovila protisovietska kampanja. Kaj pomeni ta kampanja? Ali pomeni začete* novega navala na sovjetsko Rusijo, ali pa nasprotno, gre tu za zadme krče stare politike inter- | venclie in blokad? Fakti zadnjega časa nudijo materijal za trdilni odgovor na eno :n na drugo vprašanje. Sodeč po sedanjem mednarodnem položaju je težko reč*, kateri teh dveh odgovorov bi bi. ho!j verleten. Pa je izliod vo'ilnih ksmpani! v Angliji in Ameriki, kjer so rrrnga!e konservativne stranke, utrdi! pozicije svetovne reakcije, o tern ne more nrti dvoma. Reakcijonarne tendence so dnriUe zanesljivo oporo ne le v omenjenih dveh državah, temveč tudi drugod. Vpliv Ang'eške in Amerike kot dveh najmočnejših kapita'ist'čnih držav ni le Že sedaj ogromen, marveč ima tudi tendenco k nadaljnemu porastu, tembol: ker vidimo zadnje čase mesto tradicionalnega tekmo-
Da mi podari moja zaročenka
svinčnik »PKNKALA«, dobivala bi gotovo vsak dan od mene pismo. Kajti dvojna milina hi H!a pisati ji z elegar tnim, vedno zaostrenim tn zmerom pripravljenim svinčnikom »PENKALA«. 134.'a VsaVa papirnica ima vz zalogi svinčnike »PENKALA« po Din 15.—. — Zahtevaj tam tudi prava zlata naliv*ptrcsa »Penkala«.
—fiik;
Metamorfoze.
Služkinjo imam, ki je zlata vredna! Kar se tiče namreč poštenosti! Pred njo ni treba nič zaklepati, nič skrivati. Vse omare so lahko na stežaj odprte, ona ne premakne nobene stvari. To ie v današnjih časih velike vrednosti! čc ti je padel ficek na tla, ga drugi dan gotovo najdeš na svoji nočni mizici. Če pa je padlo na tla kaj drugega, potem je previdno, da jo opozoriš na to. Zakaj v obče stoji na stališču, da je vse namenoma zavrženo, kar je na tleh, razen denarja seveda, ker toliko že ve, da državni uradniki dandanes nimajo toliko, da bi denar stran metali.
Ime ji je Roza. Imeli smo že služkinjo Rozo, ki pa je zahtevala, da bi jo klicali »Roži«! Ta, ki jo imamo sedaj, ni take zahteve še nikoli stavila. Tudi to je lepa potezica, ki je značilna za njeno skromnost! Amnak eno napako pa le ima. Če bi rekel, da se je s pametjo skregala, bi ji delal krivico. Pač pa s spominom nista nič kaj prijatelja. Ako jo pošljemo po tri stvari, na eno prav gotovo pozabi, če ne na dve.
»Roza, ali niste tega in tega prinesli?«
»Sem pozabila!« — Z največjo ravnodusnostjo vam to Izreče, kakor bi bilo samo ob sebi umevno, da je po-
zabila in da drugače biti ne more ali celo ne sme. S tem izgovorom je ori nji opravljeno vse in niti najmanje ji ni prišlo še kdaj na misel, da bi bilo bolje, ako ne bi pozabila.
»Sem pozabila!« — to gre venomer. Tn kako vam to lepo zapoje: »Sem pozabila!« To je cela melodiji! Zakaj vedeti morate, da je iz ribniške doline doma, kakor jaz. Da, celo iz ene in iste vasi sva oba, tako da sva drug na drugega lahko ponosna — in sva tuđi' Ampak včasi nastanejo vsled vsled njene pozabljivosti vendar le majhne neprilike! Zadnjič enkrat je pozabila na trgu košaro z vsem nakupom vred nekje. Pnšedšt domov je začela debelo gledati. Spočetka je bila skoro da prepričana, da jo je domov prinesla, pa da ji jo je izmaknil nekdo. Potem pa se je le zavedla, da je stvar drugačna.
»Pozabila sem jo nekje!« — Toda kje? Šla je nazaj in jo iskala celo dopoldne. Na srečo jo ie naposled vendar le našla. Postavila jo je bila na tla ob jerbasu neke kmetice, od katere je tudi nekaj kupovala. No, kmetica je bila slučajno poštena ženska!...
»Roza«. ji pravim včasi, »vi ml nekoč še glavo pozabite kje!«
»Naj jo. saj je ne bo škoda!«
»r!h. pa vendar!«
Pa še eno napako ima: kupiti ne zna! Kar ji kdo da. to vzame in kolikor zahteva od nje, toliko plača. To njeno
Šarmantnost so menda že razni prodajalci živil izvohali in zdi se, da to prav pošteno izkoriščalo. Vsaj ob nedeljah bi človek rad kdaj tudi pečenko jedel! Zato se zgodi, da se ji naroČi: »Za iu-tri, kl je nedelia. ali nrazn'k. prinesite tri četrt teletnine!« Tričetrt fefetUtac stane že lep denar! A ko se vsedemo k mizi, ni mč jesti! »^oza. sni ste prinesli same kosti!« Ona gleda nekni <*nsn, potem pa potrdi z največjo hladnokrvnostjo: »Pa res!« Kakor bi bilo čisto vseeno, ali je prinesla meso ali kosti!
Toda nedavno, bilo je neko sredo, ml pa opoldne, ko sem prišel iz pisarne domov, s triumfujočim glasom naznani: »Za nedeljo sem pa knpHa tako lepega mladega petelina! Tako lepo rumen je!«
Moja žena jo ie namreč naučila, da mora pri kuretntni gledati na to, da je Žival lepo rumena. Pohvalila pa se j* Roza iz tega vzroka meni, ker se ji Žena ne una nikdar nič reči in sem jaz tisti, ki včas? malo pogodrnja.
»Roza, samo če ni samo perje rumeno!«
»O. seveda! Vse je rumeno! Se celo krempeljci!«
Pozneje sem svojo ženo vprašal: »Ti, ali je res Roza petelina kupila?«
»Pes! Prav lepo, mlado žival...«
»Glej, glej! Toda veš, nič mi nI prav. da mi nosite že tako zgodaj pe-
teline domov! Do nedelje je Še dolgo in saj veš. knj znaio petelini! Na vse zgodaj bo začel: »Kikiriki!« Kaj vem, morda tudi: »Kekercke«! ali celo: »Ku-kuruku!« Menda je to od tega odvisno, če je petelin Gorenjec, Dolenjec ali No-tranjčan!
»Ali od tega, če je petelin mlad ali star! No, to pot si lahko ponvrjcn, ta bo samo kikirikal, ker je res mlad!«
»Pa rudi kikirikanje ni ravno prijetno!«
»Par dni se že potrpi!«
Seveda, ona lahko tako govori* Njej bi lahko trirto petelinov pod posteljo pelo, pa bi je še ne VzbuJili! Z mano pa je drugače!
2ato, da je dobil petelin vode in zobanja, sem moral kajpada jaz skrbeti! Roza bi ga pustila prej od lakoće umreti, kot bi se na kaj takega spomnila, moja žena ie pa tudi vzvišena nad take malenkosti! — No, petelin je zobal, da je bilo kaj in jaz sem v strahu pričakoval drugega jutra. Zbudil sem se na vse zgodaj in nervozen čakal, kdaj sc oglasi oznanjeva^ lec jutra. Malo me je interesiralo tudi, kak rojak da je. Pa ni bilo mč! Niti oglasil se ni! »Ta petelin ima pa lepe manire!« sem si mislil. »Ali pa se ne čuti prav domačega pri nas in vslod tega nima poguma, da bi se razkoračil. Toda ludi priLodpiega jutra ni bilo nič!
vanja med obema temeljnima Imperijalisti^-nima silama prve znake predstojećega sporazuma. Amerika in Angleška se namerava« ti sporazumeti glede skupne eksploatac;jc zemeljske oble. Med njima se snuje nekak angleško-ameriški Jmperijalistični bk>k.
Oba člana tega bloka nista posebnu naklonjena sovjetski Rusiji. Lahko celo trdimo, da se z ustanovitvijo tega bloka povečajo perspektive novega pritiska na sov« jetsko republiko, ki lahko postane pod go-tcvimj pogoji splošen. S tega stališča lahko deloma razumemo ono zagonetno frazo Ia referata komisije ameriške asocijacije bankirjev, ki jo omenja borzojavna vest fz Neuvorka. Poročilo opozarja na neko r©-akcijonamo stališče sovjetske vlade napram privatnemu kapitalu In tudi, da bo Imelo te za posledico poslabšanje položaja v sovjetski Rusiji. Ali veli dalje poročilo vsled te okolščine se utegne položaj tudi naglo zboljšati kar pomeni realizacija Da\vesove-ga načrta ureditev odnošajev med zavezniki in Nemčijo. Da je v tej frazi grožnja s nevo In poleg tega še s skupno intervencijo proti sovjetski RusTjf, je mend2 jasno. Avtor tega poročila stoji čisto jasno na stališču »čim slabše tem boljše«. On si predstavlja vso reč tako-le: Notranji položaj v sovjetski Rusiji bi se utegnil vsled politike sovjetske vlade, ki si jo je izmislil on, poslabšati. To naj bi olajšalo intervencijo drugih držav. Intervencija bi postala to pot splošna, pritegnila bi antanto in Nemčijo, ker je Davvesov načrt zbližal obe stranki. Z drugimi besedami, avtor tega referata se vrača k stari misli o izkoriščanju Nemčija s pomočjo zavezniškega kapitala. To delo naj bi opravil sedai morebiti samo angle-ško-ameriški blok brez Francije. Gre očividno za intervencijo v sovjetski Rusiji. Jasno ni samo to, dali misli ameriški bankir o politični ali samo o ekonomski intervenciji tj. o aktivnih vojnih operacijah prod sovjetski Rusiji, v katerih naj bi igrala Nemčija po njegovem načrtu vlogo najetega voditelja kazenske ekspedicije, ali o ekonomski intervenciji, pri kateri bi zopet Nemčija igrala vlogo orožja, s pomočjo katerega bi svetovni imperijalizem ekonomsko podjarmil sovjetsko Rusijo. Okolnost, da se poročilo opetovano peča s kritiko monopola zunanje trgovine, ki je trn v peti svetovnega kapitala, potrjuje našo domnevo In vzbuja sum. da se snuje proti nam politična in gospodarska intervencija.
S tega stališča lahko presojamo obnovitev protisovjetske kampanje v ameriškem tisku kot simptom začetka novega navala mednarodnega imperijalizma na sovjetsko Rusijo, nava'a, ki mu hočejo dati inicijatori! to pot snlošro obiležje ter pritegniti v akcijo poleg Severne Amerike in zapadne Evrope tudi Si-edrjo Evropo. AH, kakor smo že o^cpi'i, nam daje sedanji medna-r^_,',' pjiožaj pravico razlagati to nepričakovano obnovljeno protisovjetsko kampanjo tudi v nasprotnem smislu.
Mednarodni položaj sovjetske Rusije se je zadnje čase očividno utrdil. Skoraj vse velike imperijalistične drŽave so bile prisiljene de jure priznati sovjetsko Rusijo, Res smo lahko po zmagi konsevrativna stranke v Angliji pripravljeni na poslabšanje medsebojnih odnošajev. Toda četudi pride do tega poslabšanja, bo samo začasno, kajti obojestranski interesi silijo obe dr-
Izrekel sem ženi svoje začudenje, da nič ne poje!«
»Saj ni petelin!«
»Kaj pa je?«
»Kopun! Zato ne poje nič! Jaz sem precej rekla, da je kopun, ko sem ga videla! Veš, tisto dolgo rumeno perje ima po vratu ... Krasna žival!«
»O saperlot, kopun! Pa da bi bila naša Roza za 30 dinarjev kopuna dobila? ...«
»Slepa kura tudi zrno najde!«
»Da bi ga le bila našla! Jaz bi ne imel nič zoper to! No, na nedeljo se pa veselim!«
In v istini sem se veselil! Se nikoli je morda nisem tako težko Čakal, kot ta teden! Kaj mislite, uboga uradniška para, pa kopun! Najbolj počasi pa mi je tekel čas v nedeljo dopoldne! Na nič drugega nisem mislil, kot na kopuna! Pri maši sem bil kajpakda raztresen! In lepa pridiga patra Gvidona je šla skoro vsa mimo mojih ušes! Pa tudi od promenadnega koncerta v Zvezdi nisem imel domala nobenega užitka. Še najbolj se mi ie prilegalo »kolo« s svojimi poskočnimi ritmi. Zares, kar zaplesal bi bil! Vse drugo me lo pot ni zanimalo. In silil sem prej kot ponavadi domov. »Ti, zdaj je pa čas, '.'a gremo nad našega kopuna!« sem rekel svoji ženi ves nestrpen. Ona pa je bila čudno rezervirana! Kako to, da ni   začela iznova hvaliti lepe živali?,
favf k sporazuma. Zato smo že opetovano omenili, da ima nA$e posojilo pri Baldvvi-aovi vladi skcra.r^ste šansc, kakor pri Macdotialdovi. Isto lahko trdimo glede Severne Amerike. Res jc sicer, da je republikanska stranka dobila pri volitvah ogromno veČino, vendar pa ne moremo biti prepričani, da v doglednem času ne pride do sprememb v odnošajih med obema državama. Ekonomski odnošaji med Rusijo in Ameriko so zadnje čase zelo napredovali. Med ameriškimi industrijalci, trgovci m ii-■ančniki se čimdalje bolj utrjuje prepriča* nje, da mora Amerika priznati Rusijo in skleniti z njo sporazum. Ce je ena skupina v Ameriki pripravljena nadaljevati in morebiti celo poostriti dosedanjo politiko napram sovjetski Rusiji, stoji druga skupina? na nasprotnem stališču in njene šanse se očividno večajo.
Zato si lahko razlagamo nove kampanjo ameriškega tiska proti sovjetski Rusiji kot bojazen, da bi se utegnila amer. politika napram nam spremenit!. Sovjetska diplomacija mora biti oprezna in računati z obema možnostima. Ce bi pri Slo do agresivnih akcij proti naši republiki, smo lahko prepričani, da nevarnost ne bo tako velika, kakor je bila takrat, ko je hotela antanta udušiti prve kali socijalne revolucije v Rusiji. In če je doživela zavezniška intervencija polom takrat, smo lahko prepričam, da doživi Še večji fijasko tudi sedaj tembolj, ker bi se ji težko posrečilo spraviti vse kapitalistične države na noge proti nam. To velja zlasti za Nemčijo, ki je sicer sprejela Da\vesov načrt, ker je bila k temu prisiljena, vendar pa ne more odobravati politike nekaterih skupin angleško-ameriške-ga kapitala.
Po slovanskem svetu.
Slovo generalnega inšpektorja češkoslovaške vojske dr. J. S. Macharja.
* Kakor smo že poročali je dr. J. S. M a c h a r odložil svoje funkcije generalnega inšpektorja češkoslovaške vojske. V sredo dopoldne se je poslovil od ministra narodne obrambe U d r 2 a 1 a. V ministrstvu so se zbrali vsi glavni vojaški i:i civilni dostojanstveniki, da izrazijo zasluženemu organizatorja oborožesie sile CSR svoje simpatije in zahvalo za vzorno delo. Minister Udržal se je poslovil od generalnega inšpektorja Macharja v prisrčnih besedah, naglašajoč, da bodo vojaški krosi srečni, ce si jih bo tako često spominjal, kakor oni njega. Generalni inspektor Machar je odgovoril minstru tako-le:
^Gospod minister, cenjena gospoda! Kadar odšteje človek 90 odstotkov tega, kar ste hoteli reči na račun de mortius nil, nisi bene, mu ostane še vedno 10 odstotkov, ki so mu pri odhodu v uteho. Kot predsednik obrambnega odbora se gotovo še spominjate, kakšna je bila situacija neposredno po nase m prevratu. Spominjam se svojega predhodnika v uradu generalnega Inšpektorja, dr. Schreinerja, ki je prišel nekoč v obrambni odbor z referatom o položaju vojske. Omahnil je na stol, rekoč: »Mesto referata vam povem, kaj se je danes zgodilo. K meni prihaja dnevno 20.000 mož. Potreboval sem za stražo k enemu vlaku v Vršovieah 26 mož. Na silo sem jih zbral 13, a tja je prišel od njih samo eden, in še ta samo zato, ker ima v okolici rodbino, če bi imela takrat Avstrija zanesljivo brigado, bi bik) konec vse naše svobode. Vojske ni bilo, a kar srno imeli, je bilo zelo Vračali so se legionarji, ki so bili edina demolizirano. Sami veste, kaj je bilo potem opora naše neodvisnosti. Tu smo doživeli .Se vpad Slovaške Al* vecte. da smo takrat priredil: pravcati lov na častnike francoskih in italijanskih legij, da bi jih mogli poslati tja, ker je bila avtoriteta častnikov bivše avstrijske armade enaka ničli. Bilo je o-gromno delo organizirati v takšnih razmerah novo disciplinirano armado, pravo češkoslovaško armado, hočemo docela od tega, kar je nam zbujalo tako slabe spomine iz Avstrije. Sila posamnika bi bila za to nalogo preslaba. Vsi smo bili na delu. Spominjam se tu, gospod general, načelnika glavnega Štaba, našega velikega predhodnika, generala Pelle, ki mu moramo postaviti v hvaležnih srcih trajen spomenik, spominjam se vašega ogromnega dela. Dovoljeno je bilo formiranje posamnih divizij, prišel je obrambni zakon, ki je odstranil velike tež-koče. prišel je vežbenik, ustanovila se je vojaška akademija, vojna šola itd. Vse to je bik) Svsifovo delo, ki bi mu posanmik ne bil kos. Zato ni prazna skromnost, če odklanjam vse takozvane zasluge, ki ne ^redo posammiku. temveč vsemu zbora narodne obrambe, francoski misiji itd.
V centralnem uradu je treba dikutirati prav tako, kakor mora vladati zunaj v armadi brezpogojna pokorščina. Res je. da amo se često prepirali, ali pri vsem tem smo ostali vedno dobri prijatelii, ker smo vedno cenili samo delo in splošni blagor ter se držali skupne smernice. Ne vem, gospod general, da bi se bil z vami spri glede
zadeve, ki Jo nemški listi tako nagiašajo. To so klevete, ki jih moram tu svečano odkloniti. To ni res. Gospoda, slovo mora o;tl kratko. Za to bo dobro, če vam reč srn, da želim vsem skupaj uspeha v nadaljnem delu
vsakemu posebe pa vsega najboljšega v privatnem življenju, dobrega zdravja, zlasti pa krepkih živcev in duševnega ravnotežja na življenjski gugalnici. Ostanite torej srečni in zdravi!«
colombo
<m<M TEA
loo Granacs No. i
— Sleokiewfczev spomenik. Na Poljskem so pričeli z obsežnimi nabiranji prispevkov za Sienkiewiczev spomenik v Varšavi. Pritejajo se koncerti, razstave, gledališke predstave itd. Varšavski odbor za proslavo S-ieokkr«iezevega spomina je prosil člana čiistne poljske delegacije, ki je spremiia pisatei't-ve zemske ostanek na poti v domovino, znanega poljskega časnikarja Jana C:'ei» pinskega, da bi spisal spominsko knjigo o triumfalni poti. Knjiga bo obsegala 2" do 3v' pol, bo bogato ilustrirana, v njej bo dni i!a Češkoslovaška častno mesto. Varšavski t obor poziva vse organizacije, mesta itd., da bi poslali v Varšavo popis krajevnih rroslav, ki niso mogli biti natisnjeni v dnevnem tisku zaradi preob^e-ga gradiva.
— Dar poljskega naroda gospe Curie-Sklodo\»sM. V Yai*&vi se je ustanovil odbor, Ciitti na; *en je, nabirati prispevke za dar Mariji Curit-SklodowskI, slavni učenja-kinji in ODjavIre?Jic4 radija. V Varšavi bodo zidali posebno palačo za »Instvtut radio*-Iogiczn> t za preiskovalno delo v stroki radiologije. Največjo akcijo bodo priredili v Varšavi 10. decembra, v ostalih poljskih mestih in krajih pa 14. decembra. Odbor je sklenil, da bo p:i nabiranju darov uporabil metodo, ki se je tako sijajno obnesla ob zbiranju prispevkov za obnovo Vavela, namreč da bo slednji darovalec 100 zlatih dobil v notranjosti palače svojo opeko, na kateri bo vrezano njegovo ime, imena darovalcev, ki bodo podarili 5000 zla tik, bodo vrezana na zlati deski pri vhodu, kakor ustanoviteljev zavoda. Na čelu Častnega predsedništva stoji predsednik senata Tram pezvnski, na čelu izvrševalnega odbora pa min. predsednik PonikoveskL
— Čudna usoda ruskega slikarja M. La-zanova. Ameriški listi pišejo, da se jc predsednik Zedinjenlh džav Cooidge dal slikati ruskemu slikarju M. Lazanovu, s katerim se je usoda prav čudno igrala. La-zanov živi v Zedinjenih državah že daljšo dobo. Pred nekaj leti je padel v tako bedo, da je začel ponarejati denar, samo da bi imel kaj jesti. Zaradi tega je bil obsojen v triletno ječo. V ječi mu le bilo dovoljeno slikanje in tu je naslikal veliko sliko
»Aha!« sem si mislil po tihem, najbrž, ker ga ni sama kupila! Ali pa se :.i zdi prepusto, da bi začela iznova hvaliti, kar je že tolikrat pohvalila! Da pa zdaj že do dobrega ve, kaka pečenka nas čaka, o tem nisem dvomil. Pri nas» kolje namreč kuretnino vedno moja žena, Roza ima preusmiijeno srce! Zakaj če kolješ žival in se ti sinili, ti ne pogine, pa če ji tudi glavo stran odrežeš. Prav naši Rozi se je nekoč zgodilo, da JI je že zaklan petelin skozi kuhinjsko okno na sosedno streho sfrčal! Ce je na strehi tudi še kaj zapel, mi ni znano, ker me tistikrat ni bilo doma...
Da bi stavil ženi glede kakovosti kopuna kaka vprašanja, se mi ni videlo umestno, pa tudi ne potrebno, ker je Sla to pot izjemoma takoj rada z maao od godbe in sen* se torej v kratkem lahko sam prepričal, kaj in kako. Sicer pa ■— kdaj pa kopun še ni bil dober?
Juho sino hitro pojedli, zlasti jaz sem hitel z njo in svečani moment je prišel. Kopun je bil na mizi! Jaz sem se takoj lotil bedra, ne da bi se bil preje kaj ogledaval kakšen ie pravzaprav & nas kopun. Šele, ko sem začel jesti, «em osupnil.
»Ti, Tilka, kako pa to, da je kopan lako trd in žilav?«
Ona pa resno in dostojanstveno: ■  »Saj ni kopun!«
»Kaj?. Da ni kopun? Torej vendar
le petelin! Pa kako to, da ni pel?«
»Saj tudi petelin ni!«
»Tudi petelin ni?... Potem je pač — fazan?«
»Kaj pa, še fazane ti bomo na mizo nosili v teh časih! Marsikdo bi jih jedel!«
»Toda moja draga, pojasni mi to: Če ni kopun, niti ne petelin ali fazan, kaj pa je potem vraga? Mačka vsaj tudi ne. ker to bi bilo najnovejše, da bi imele mačke zdaj naenkrat — kljune! Povej, kaj je, kaj?«
»Cisto navadna putatc
»O-o!« sem zastrmel. »Cisto navadna puta?... No, prav res, pa še zelo navadna pnta mora biti, da je tako neokusna! Čudna metamorfoza! Najprej je bil petelin, potem kopun in zdaj nazadnje je čisto navadna puta! Ali se ne sliši to kakor kaka zastavica? Vsekakor pa bi bilo bolje, če bi se bile izpremembe vršile po drugačni zaporedij... Ampak veš, da ti in tvoja Roza — obe skup nista razločevali navadne pute od kopuna ali petelina...«
Najprej molk. Zakaj moja žena nima nič kaj rada, Če jo na ta način pod nosom poščegetam. Potem pa je hipoma buknilu v glasen smeh. Za njo pa še jaz! Kaj pa sem hotel tudi? Mislim, da je bilo Še najbolj pametno tako!...
. Kopana pa so jedli tisto nedeljo drugje, pri nas ne!,., _
»Kristus pomaga siromakom«. Umotvor je bil na razstavi v Newyorku odlikovan s prvim darilom in ko je tedanji predsednik Harding za to zvedel, je umetnika pomilo-stfl. Lazanov, ki ga ie usoda toli preganjala, je bil kmalu potem pozvan v Beli dom, da bi portretiral sedanjega predsednika Coolidga.
— Nemški zdravniki v CSR. Od l. novembra 1923 do 1. nov. 1924 je pristopilo — kakor poroča nemško strokovno glasilo — k nemški sekciji zdravniške zbornice 144 zdravnikov proti 135 prejšnjega leta. Število članov znaša zdaj 1834 proti 1754 v lanskem letu ter 1689 dne 31. oku 1922; med njimi je 59 zdravnic proti 42 lansko Jeto. Češka sekcija zdravniške zbornice je štela 31. okt. 1923. 1. 21S5 članov, a 31. okt. 1924. 1. 2314 društvenikov. Vseh zdravnikov ki so člani zdravniške zbornice, je 4148. V CSR je razmeroma več nemških kakor Čeških zdravnikov ter njih število še vedno močno raste.
— Agitacija Habsburžanov med ameriškimi Slovaki. Brat bivše cesarice Zite Sikst iz Parme namerava v Ameriki in posebno med tamkajšnjimi Slovaki začeti z agitacijo za habsburški rod in za ponovno vzpostavitev njih gospodstva. Predavanja se bodo vršila baje v angleškem jezike. Sikst bo govoril tudi med Madžari, Nemci In južnimi Slovani. Id bivajo v Ameriki. Pri vsakem predavanju bo bral sv. mašo inani madžaron dr. Jehlicska, profesor na zasebni katoliški univerzi v VVashingtonu. Kakor je videti, Habsburžani ne nehajo rovariti in spletkariti.
— Radio v Lužici. V »Srbskem domu« (Vvendisches Haus) v Budišinu je bila te dni dograjena radiotelegratna stanica za srbski dnevnik »Srbske Novine*, za Srbske narodne banke ter za velepodjetje >-5erb-ski gospodar«. To je vsekakor korak naprej na poti do gospodarske samostojnosti LužiŠkih Srbov.
— Lužiškl Sokol. V minulih dneh — po zletu lužiškosrbskega Sokolstva v Pan-čicah — so ustanovili sokolsko enoio v katoliški srbski metropoli Kroščicah. Za načelnika je bil izvoljen učitelj Pjetaš. Na ustanovnem shodu, na katerem je govoril o pomenu Sokola tajnik. Zveze dr. Sleca. se je k Sokclu prijavilo precej 21 srbskih mladeničev. Važno je dejstvo, da se je ta enota ustanovila v središču srbskih katoličanov, ki so do zadnjega časa videli v Sokolu protiversko organizacijo.
— Kako si dovolijo Nemci govoriti v českoslov. parlamenta. Poslanec Lodzmnnn je pri proračunski razpravi proglasil: Nasilno so nas vteknili v to državo, lahko nas tudi prisilijo v vojaško službovanje pod praporom, ki nam je usiljen, ne morejo pa umoriti v naših prsih zavesti, da imamo kot del nemškega naroda izpolnjevati svoje dolžnosti, ki žive v nas in po katerih se bomo ravnali v usodnih urah, ne meneč se za državnega zastopnika in vlado te države. Te dolžnosti so najvišje v naši veri v bodočnost Vsencmčije, čije začetek je prvi pogoj za pravičen red evropskih razmer, o katerem ne bosta odločevala ne vseče-ška koa'icija ne češki parlament. Bili «mo preden je bila ta država ki bomo tudi po njej. — Nemci so v CSR popolnoma enakopravni s češkim narodom, žive kakor pod svobodnim solncem, pa vendar škili'o izven državnih granic. Kako bi šele kričali v svet, ako bi bili tako zatirani kakor so naši ljudje na Koroškem in Julijski Benečiji!
Otroci, le pridno jo jejte in mamici, očku povejte, da »MIRIM« vsm bolj vam dtšt kot v?e druge sladke jedi. In kakor je roza rdeča. postanejo lička cveteča in kdor ram je suh in vogtst, postane debel fn mesnat — Otroci, te pridno jo jejte in mamici, očku povejte da rajše kot drugo nagrado naj dajo vam t o čokolado. — Tovarna pa nad Mariborom bo delala z novim naporom, da nikdar ne zmanjka jedi, ki vam tako dobro diši.
7332
Leto elementarnih katastrof.
Nedavno je brzojav poročal o strašnih poplavah v Nemčiji in Franciji Ali to je malenkost v primeri s poplavo v Petrogradu, ki je bila tako katastrofalna, da kaj takšne* ga ne pomni Rusija. Vzrok te poplave ni znan. To pa niso le posamni slučaji. Mo« skovsko prebivalstvo se pritožuje na dežev« no in hladno lansko in letošnje poletje. Ta* ko nenavadno temperaturo so imeli tudi drugi kraji v Rusiji in drugih državah. — Znanstveniki so postavili celo hipotezo, da jc prišla naša zemlja v takozvano sfero ko* smičnega prahu, ki vpliva na silo solnčno toplote in povroča velike spremembe poda nebja na zemlji. K. Flammarion našteva celo vrsto elementarnih katastrof na zemlji v letošnjem letu. Omenimo tu samo neka« tere.
V Franciji. Švici in na Poljskem so pre* plavile večje reke ogromna prostranstva ro» dovitrte zemlje, v juliju je bila katastrofalna povoden j na Kitajskem. Utonilo je nad 30 ljudi. V Indiji jc zahtevala poplava 100 člo* veškili žrtev. Začetkom avgusta so uničili strašni nalivi in poplave na otoku Formoza ogromne količine imetja. Tudi tu je utonilo v valovih več sto oseb. Obenem so bile ka* tastrofalne povodnji v Carigradu, na Bavar* skem. v Italiji (Lago Maggiore je prestopilo bregove), v Kanadi in tudi v naših krajih. V septembru smo imeli strašen tajfun in novo poplavo na otoku Formoza. nadalje poplavo v Dobrudži, v Bolgariji in Jutlandiji, v Indiji, Kanadi. Italiji in Kaliforniji Ob* enem s poplavo v Petrogradu jc zadela ele* mentarna nesreča Afriko, kjer sta prestopili bregove reki Senegal in Niger. V juliju in avgustu so divjali v mnogih krajih strašni viharji. Opazovalnica blizu Pariza navaja letos toliko padavin, kolikor jih ni bito že od l 1801. V avgustu Je aabelezil heliograf 148 solnčnih ur mesto normalnih 442. Letos« nje leto ostane v zgodovini kot leto nena*
Č?47
vadnih prirodnih pojavov. Materijalna ško» da, k; so jo povzročile katastrofe, je ogrom» na. Prizadeto je več milijonov ljudi.
Flammarion razlaiia elementarne kiti* strofe letošnjega leta na ta način, da se je izvršil v svetevju izredno oster prehod od minimuma soičnih peg l. 1923 k pove C a ni šolnini aktivnosti. Vslcd pomanjkanja pro> stera se omejimo tu samo na številke tega zanimivega prirodnoga pojava, številke pc* menijo milijonske dele solner.e površine. — Maksimum solnčnih pcr4 je znaša!: L 1917 — 1.537; L 1905 — 1.191; L 1893 — 1.464; mi* nim-m pa i. 18*9 — 7S; 1. 1901 — 29; 1. 1913 — 7; L 1923 pa 55. Ali doCim se izvrši pre* hod od minimuma k maksimumu več ali manj postopno in jc zra'a'a površina s< Inč* rih peg v letih okrog miiiimov 75. 2°, 62 ali 37.7, 152 — znaša 1. 1922 — 252; L 1923 — 55! prvih 9 mesecev L lc>24 pa 300, to je nagel prehod od 55 k solidnemu številu 325 milijonov delov vse so'nene površine.
Če še dvomimo, da soln:ne per^e niso nič drugega, nego ogromne elektromagnetne vihre solnerih plinov, da jih spremljajo tako zvan? bu:;lje, ki mečejo svoje goreče jezike na ogromne ravdilje, da te magnetne burje zelo mu eno vplivajo na naš magnetni kaza» lec, ki itgubi svojo smer pr^ti severu, c^a povzročajo nc le takozvano severno sijanje, nego včasih tudi povsem nerazumljive spre* membe v našem telefonu in brzolav-j. kakor jc bilo to I. 19'j3., 19Cv. in 1917. — postane zelo verjetno, da se poznajo te elementarne atmosfemo katastrofe, ti ogromni solnem cikloni, to utripanje solnčnega p:ih;a v vseh vari jaci jah cd norme tudi na naši zemlji, ki je tako odvisna od naimanjše spremembe v svetovju, kakor vsako drego nebesno te'!o. V zvezi s tem je posebno zanimivo; da se je glasom opazovanj ameriškega asrrrnrma Abbota izločevanje solnčne toplote zmani« šalo zadnja leta (od ar>r:!a 1922) za ccT.h 2.5 %. Omenjeni astronom opazuje spre« membe na Fnlncu žc od L 1905.. aH ves ta čas ni opazil tolikega zni":an;a. Kaj sc gorii v svetovju :n kaj čaka našo zemljo, je a veda težko povedati. Jasno na je. da v sotnčnem sistemu ni vse v red'1, da se vrse neko zago* netne spremembe, ki vnlivajo na našo zenu ljo in na vse njeno življenje-
O s
OB
OB
124 t
L S K E
NA ROKE
MESTNI TRG 5 ERNATOVIC
Nekoliko hidrografije in drunih tehničnih podrobnosti povodom polhovgrajske katastrofe.
Tako je bilo naslovljeno predavanje, katero je priredil snoči v univerzitetni dvorani; »Udruženje jugeslo venskih inži-nlrlev in arhitektov v Ljubljani«- Predaval je o tem zanimivem predmetu, o katerem se malo čita. Se manj Čuje, gen. inšp. inž. Jos. S b riz a j. Precej velika dvorana je bila polna poslušalcev, ki se zanimajo za take znanstvene stvari.
Predsednik sekcije in?:. Mačkovšck je pred prieetkom predavanja v toplih besedah pozdravil člane In goste.
Predavatelj je najpreje kratko omenil strašno katastrofo, ki je zadela polhov-grajsko ozemlje. To redko katastrofalno neurje je porušilo v kratkem času številna demovja. odneslo več gospodarskih in drugih poslopij, uničilo več dragocenih vodnih naprav in zahtevalo končno žal tudi IS človeških žrtev. Podrobnosti o tej silni katastrofi so prinesli svoječasno nasi listi. Predavatelj je prešel na to na vprašanje, kake so bile vodne množine in koliko je moralo pasti dežja. Ker niso prišla od nobene om-brometrične postaje poročila o izrednih padavinah, se je začel zanimati za hidrosra-fično postajo ob Savi pri Litiji. In res. tamošnji merilni parati so mu nudili presenetljivo, zelo poučno sliko. Neurje se je pričelo okrog 9. zvečer in je intenzivno padalo skoro dve uri. Sava pri Litiji pa je začela raste šele okoli 5. ure zjutraj, kar znači, da je rabila voda od mesta katastrofe do Litije okroglo 7 ur. Njen porast je bil rapt-den. V kratkem času je zrastla voda od 40 cm na 180 cm. Nato pa je začela padati in je padala do 11. ure do 80 cm. Ta porast vode je povzročila samo Sora s svojimi naraslimi dotoki. Vpliv Ljubljanice in Grada-Sice pa se je pokazal šele 7 ur kasneje. Takrat se je Sava pri Litiji zopet nenadoma dvignila do precejšne višine.
Nato je prišel predavatelj na zanimivo vprašanje, koliko je moralo pasti vode v
tem kratkem neurju. Izračunal je, da je padlo v oni mali dobi na prostor 50 m2 okres 3.700.000 m3 vode. Na ploščo 34 m-,
kjer :C bil katastrofalen p^u, pa je padlo v približno 2 urah okrog 2.700.t>>"j m3 vode. Na 1 m2 je padlo torej v 2 urah okrog 81 1 vode. In vee/i del ie vode je odtekel v potokih Ločnica, Hrasniea in Vodovje v So-ro v dveh urah. To pa Še ni bila vsa paJa-vina, to je bil odtok, ki j:a je ugotovil predavatelj po podatkih naraščanja Save pri Litiji. Ogromna jc bila ta padavina in ie malo imamo sličnih slučajev. Da se je ta množina vode tako hitro odtekla in pri tem povzročila tako razdejanje, je razvidno tudi iz tega, Ja imajo odtoki iz prostora katastrofalnega pada od 23—4S pro mile padca. Nasprotno pa imati Gradašica in Ljubljanica samo 2 do 9 in pol pro mile padca« Zaio sta se Gradaščiea in Ljubljanica pokazali tako kasno s svojim vplivom.
To so bile ogromne množine vode. posebno ako pomislimo, da pade v Ljubljani tekom celega leta le 13i3nim padavin.
Iz severnega dela nesrečnega ozem . ie vsako sekundo odtekalo 1S;> kubičnih metrov vode ter se lahko računa :a Ločnico 60, na Hrastenlco 60 m na ostale grape tudi 60 sekundnih kubikov. Ako pom mo n. pr., da je Hrastenica nosila pri velikih vodah 5, k večjemu do b sekundnih kubikov vode, si lahko mislimo, kakšno razdejanje je moralo napraviti ogromna množina 00 kubikov v onem stisnjenem, strmem poroku. Za primer naj služi Savi. ki nosi pri današnji nizki vodi pri Crmičah s t« mo 20 kubikov ter preseže 60 kubikov !c tekom sedmih mesecev na leto. Pet mesecev ostane pod to množino. Ljubljanica nosi pri današnjem stanju 9 do 10 sekundnih kubikov vode.
Enako, kakor severno, je trpelo tudi južno pobočje Grmade in ToŠCa, katero rreri 16 kvadratnih kilometrov. Polha . sko pogorje take katastrofe še nt doživelo, čeprav je med ljudstvom razširjena tradicija, da je bilo nekaj podobnega pred 300 leti.
S tem je orisal govornik hidrografijo te katastrofe. Nato je prešel na nekatere tehnične podrobnosti te katastrofe. LTgoto-vil jc, d.i obstojajo pobočja omenjenih po-tokov po večini iz perma, skriljevca in dolomita. Dolom:: je najbolj trden in se ruši le, če je izpod teden, perm in skriljevec pa sta zelo odplavljiva. Ravno za to pa imamo na tamošnjih strmih pobočjih toliko zemeljskih vsadov. Dalje je poj.isr.il pisatelj, kako nevarno je zapirati vodo v industrijske svrhe na ožinah. Voda mora imeti vedno primeren odtok. Najbolj nevarno pa ;e postavljati industrijska podjetja zase in drugo na stiku 2 al] 3 k irskih jarkov. V slučaju porasta vode se napravi na t.i m stiku naravnost vodni mlin, ki vse naokrog izpodl.oplje in zmelje, ter je pogin naravnost neizogiben. Tudi je opazil predavatelj pri poru<enih hišah, da so bile zgrajene skoro brez trdnih temeljev.
Hiše so bile zidane naravnost na peska. Dobro varstvo proti takim katastrofam so tudi Kozdi, kajti na gozdnih obrežjih opažamo dekaj manj obrežnih vsadov, kot na gosenicah. Končno je predavatelj posebno priporočal razna zagrsjevalna dela, ki so sicer težka in draga, vendar nista trud in denar za taka velepnmcmbna in ; -
ristna dela nikdar izgubljena. Z željo da bi ne doživeli več rakih katastrof, je predavatelj zaključil svoje zanimivo predavanje, za katero je žel navdušeno odobravanje vseh navzočih.
V tolažbo prizadetim in ogroženim je predavatelj povedal, da se je zanimal, kdaj bi se utegnilo zopet kaj sličncsa pripetiti. Na več mestih se mu je reklo. c!a se ponavljalo podobr»o katastrofe v teh krajih približno na 300 let, on pa trdi sodeč po vseh znakih in možnih virih študija, da take katastrofe nimamo pričakovati še 1000 let. s čemer je zaključil svojo res zanimivo predavanje.
Dobro ga je zavrnil.
Neki naduti Kočevar jc pred vojno živel neka i 'asa v Ribnici. Pozneje jc srečal zna* nega Ribnieana v Kočevju ter ga zaničliivo vprašal: »Ali imate v Ribnici Se vedno toliko norcev?« — »Odk^ir ste vi odšli, jih nI vee toliko,« se je odrezal Ribničan.
Draga zdravila.
V srednjem veku niso izdelovali zdra* vila po načinu bolezni, temveč po bolnikovi plačilni zmožnosti. Ko je leta 1539. zbolel papež Klemen XVII.. je porabil v desetih dneh za 40.000 cekinov zdravil. Zdravila so mu namreč prirejali iz zlata, dragih kamnov in biserov.
Gospodarstvo.
Valutni pregled.
Svetovni gospodarski in politični položaj je bil označen pretekli teden v govoru, ki ga je imel bivši zunanji minister v Asquitovem kabinetu, sir Eduard Grey, v New Castlu. V tem govoru je ostro kritiziral ženevski protokol in naglašal, da je Anglija moralno prisiljena dati svojo mornarico na razpolago mednarodnemu razsodišču in dovoliti neomejeno priseljevanje tujih ras, Če podpiše ta protokol. Vendar pa se Anglija ne sme popolnoma odreči ženevskemu protokolu, niti prezreti razorožitvene konference, ki bo sklicana prihodnje leto, ker bi ji svet lahko očital, da propagira militarizem in oboroženi nacijonalizem. Finančni položaj Evrope se v zvezi z ureditvijo poritič-nih problemov polagoma boljša. Proračunski deficiti so skoraj povsod izginili, ker ni več izrednih proračunov. Vse države so se povrnile k rednim proračunom. Zato je tudi inflacija v vseh evropskih državah preprečena. Med najvažnejše faktorje v postopnem zboljšanju evropskih valut spada padanje cen zlata, ki so padle že za približno 10% napram prvemu polletju.
Angleški funt je zopet poskočil napram dolarju, 21. novembra je notiral v Londonu 4.635 ameriških, odnosno kanadskih dolarjev, napram 4.6312 — 14. novembra in 4.4587 — 19. oktobra.
Francoski frank je nekoliko padel napram angleškemu funtu in dolarju. 21. novembra je notiral funt v Pirizu 87.55, dolar pa 18.895 francoskih frankov, napram 87.45 odnosno 18.82 frankov 14. novembra. Francoski finančni krogi so spregovorili o nujni potrebi večjega posojila v Ameriki. To posoji'o v znesku 100—150 milijonov dolarjev je potrebno tembolj, ker se denar čim-dalje bolj draži in ker je dosegel obtok novčanic zakonito mejo, dočim cene še vedno skačejo. Draginjski indeks (leta 1914. = 100) se je povečal v oktobru do 507, napram 496 v septembru, 4*7 v avgustu in 475 v juniju.
Švicarski frank je nekoliko poskočil napram francoskemu franku, a?i?r!e-škemu funtu in dolarju. 21. novembra ie notiralo 100 francoskih frankov v Ženevi 27.387 švicarskih, angleški funt 24.015 švicarskih frankov in dolar 5.185 švicarskih frankov, napram 27.45, 24.055 in 5.1887 švicarskih frankov 14. novembra.
Belgijski frank je nekoliko poskočil napram francoskemu in padel napram švicarskemu franku. 21. novembra je notiralo 100 belgijskih frankov v Parizu 91.625 francoskih, v Ženjvi pa 25.125 švicarskih frankov, nap im 91.375 francoskih in 25.162 švicarskih frankov 14. novembra.
Italijanska Ura je nekoliko poskočila napram francoskemu in padla napram švicarskemu franku. 21. novembra je notiralo 100 italijanskih lir v Parizu 82 francoskih, v Ženevi pa 22.50 švicarskih frankov, napram 81.70 francoskih in 22.587 švicarskih frankov 14. novembra.
Nemška zlata marka je ohranila svoj stabilni tečaj malone na vseh borzah. 100 mark je notiralo v Pragi 811.75 Kč. Zadnjih 10 dni oktobra izkazuje uradno poročilo nemškega finančnega ministrstva 251,508.091 mark dohodkov in 245,261.623 mark izdatkov. Bilanca Narodne banke kaže 31. oktobra zvišane zlate podlage za 63,722.000 zlatih mark v primeri s prejšnjo tedensko bilanco. Zlato kritje znaša sedaj 39% obtoka (1.780.530.000 mark 31. okt. 1924). kombinirano zlato in devizno kritje pa 52%.
Turška lira je nekoliko poskočila napram vsem valutam. 19. novembra je notirala v Carigradu 0.55375 švicarskih frankov napram 0.55      12. novembra. I
Turška drahma je nekoliko padla. 21. novembra je notiral angleški funt v Londonu 261 drahem, napram 256.50 drahem 14. novembra.
Avstrijska krona je nekoliko padla v Ženevi. 21. novembra je notiralo 1 milijon aK 71 švicarskih frankov, napram 71.10 — 14. novembra. Na Dunaju so tečaji stabilni.
Češkoslovaška krona je poskočila napram švicarskemu franku in večini tujih valut 21. novembra je notiralo 100 Kč v Ženevi 15.562 švicarskih frankov, napram 15.45 švicarskih frankov 14. novembra.
Romunski lei je padel napram večini valut. 21. novembra je notiral dolar v Bukarešti 194 lejev, 100 švicarskih frankov pa 3775 lejev, napram 184.75 odnosno 3575 lejev 14^ novembra.
Naš dinar je pretekli teden nekoliko padel v Ženevi in poskočil v Pragi. 21. novembra je notiralo 100 dinarjev 7.50 švicarskih frankov, v Pragi pa 49.40 Kč, napram 7.525 švicarskih frankov odnosno 49.425 Kč 14 novembra.
Bolgarski lev je obdržal pretekli teden svoj tečaj na ženevski borzi, dočim je v Pragi in na Dunaju nekoliko poskočil. 21. in 14. novembra je notiralo 100 levov v Ženevi 3.80 švicarskih frankov, v Pragi pa 24.95 Kč, napram 24.93 Kč — 13. novembra. Na Dunaju je notiral lev 21. novembra 518 aK, H. novembra pa 517. V Carigradu notira stabilno 1 turška lira 76 levov.
Uradni tečaji.
Finančno ministrstvo je določilo sledeče
nradne tečaje, po katerih se vrše vse operacije v zlatu ali tuji valuti:
1 napol eondor Din 256._
1 turška lira » 280._
1 angleški funt > 320._
1 ameriški dolar » 69._
100 francoskih frankov » 365._
100 švicarskih frankov > 1330,—
100 italijanskih Ur » 299._
100 belgijskih frankov » 332._
100 holandskih goldinarjev » 2775.—
100 čeških kron » 206._
l milijon avstr. kron » 972.—
1 milijon madž. kron > 925.—
100 romunskih lejev » 36.—
100 bolgarskih levov » 50.—
100 danskih kron » 1210.—
100 švedskih kron > 1850.—
100 norveških kron > 1010.—
100 pezetosov > 940.—
l zlata nemška marka 9 16.45
100 grških drahem » 123.—
1 poljski zlot » 14.— Ti tečaji veliajo od 1. do 31. decembra 1924.
Letošnja letina in vprašanje prebrane.
Mednarodni poljedelski inštitut v Pimu priobčuje definitivne podatke o letošnji letini žita v vseh državah severno od ekvatorja, izvzemši Rusijo, o kateri je težko ugotoviti dejansko stanje.
Žita se je pridelalo letos:
V milijonih metr. stotov: povprečno leta: pšenice 1924.   1923. 191S.
do 1922.
fTvropa (21 držav) 273.1   308.4 261.7
Kanada in Sev. Amerika 312.3 342.9 313.0 Azija (5 držav) 109.3   112.6 101.5
Sev. Afrika (4 države)    22.1    29.1 22.9
skupaj 32 držav  716.8  227.S 19S.5
ječmena
Evropa (20 državV 95.0 112.3 92.4
Kanada in Scv. Amerika 63.5 59.9 54.8
Azija (4 države) 24.1 23.2 2K.0
Sev. Afrika (4 države) 17.8 23.0 17.9
skupaj   204.4 218.4 193.1 rži (
Evropa (20 držav)        165.2 205.9 174.3
Kanada in Sev. Amerika   20.7 21.9 24.2
skupaj 22 držav   185.9  227.8 198.5
ovsa '".-> <
Evropa (19 držav)'         162.9 117.4 143.9
Kanada in Sev. Amerika 290.6 275.6 259.0
Azija in Afrika (4 dri.)     3.0 jj 3.5
skupaj 25 držav  456.5 454-8 406.4 koruze
Evropa (6 držav)          59.1 50.8 46.3
Kanada in Sev. Amerika 627.9 7793 716.6
Azija in Afrika (4 drž.)    M.0 13.0 13.7
skupaj 12 držav 701.0 843.1 776.6 Ta primerjalna tabela jasno ugotavlja dejstvo, da je letošnja letina žita napram lanskim mnogo manjša. Manjši količini žita moramo prišteti še slabšo kakovost. Kanada, ki je pridelala lansko leto 457 milijonov meterskih stotov pšenice, kar pomeni maksimum v njenih letinah, je pridelala letos komaj polovico tega. Ker se je izvoz pšenice iz Kanade zmanjšal, opažamo pomanjkanje pšenice na„ svetovnem trgu in skakanje cen v vseh drugih državah. V New-vorku so poskočile cene pšenice od avgusta za 50 do 70%.
Ne da bi se mudili pri važnih socijalnih posledicah te nove orijentacije na svetov^ nem žitnem trga, moramo omeniti drugo posledico tega dejstva, in sicer, da se je usmerilo bogastvo držav, ki pridelujejo naj* več pšenice (v prvi vrsti Severne Amerike) k poljedelskih slojem. Poljedelec, ki ima v rokah najpotrebnejša življenska sredstva — vsakdanji kruh — postaja zopet najvažnejši faktor družabnega življenja, kakor je bilo to v večini evropskih držav med svetovno vojno.
Cene pšenico so po prvih vesteh o raz* mtrrorrta slabi letini na svetovnem trgu z:lo poskočil^ zlasti v avgustu in septembru. V oktobru in novembru pa so zopet nc^cir<o padle. Ali to stanje ni trajalo dolgo Od 1. novembra dalje kažejo tečaji pšenice v Newyorku za vsakih 27.5 kg sledečo zani* mivo sliko
1. novembra 158*/« centa
5.
7.
S. 10. 12. 13.
161 170 171 *U
17.V/* 172
175
To skakanje cen se je p-?M!žalo naj* višjim crnam v letu 1919. V sr danjem sta« nju žitnih zalo£ in svetovne potre*-e. ko \zr.& večino teh zalog v rokah Ameriko, je nemo* gore preprečiti skakanje ali neutraliziranje cen, ki jih narekuje newyor5ka blagovna borza. Se.mo zelo ugodna poročila o stanju letine juJno od ekvatorja (Argentinija. In* dija in Avstralija), kjer žanjejo žito šele v decembri:, lahko vplivajo na nev. vorško borzo, da popusti v renaa. Ali doslej so bile te vesti neugodne. Poročila iz Risiie j^ase, da ie tudi tam letošnja letina za 9 % slabša od lanske.
To pomeni, da lahko računamo v do* gVdnem easn s podražitvijo kn-ha, kar bi bil v sedanjih razmerah najtežji udarec za nižje in srednje sloje. S to možnostjo mora država račvnati in usmeriti svojo gos snodarsko politiko tako, da prebivalstvo vsaj glede prehrane ne ha odvisno od labik nega položaja na svetovnem žitnem trgu.
Angleška volnena industrija.
V Angliji se zelo pritožujejo nad konkurenco tkar.in iz francoske volne. Francoskim industrijcem je bilo namreč mogoče vsled psdca franka prodati mnogo blaga onkraj rokovskega preliva. Francoski izvez v Veliko Britanijo je znašal leta 1920. — 2,300.000 yardov, leta 1922. pa je poskočil na devet In pol milijona vardov.
Nek angleški lis* je napisal, da se vslcd cenenih francoskih iknnin vsaka londonska tipkarica lahko obleče aci kaka lady. Stvar je pretirana, priznati je pa treba, da je konkurenca francoskih industrijcev začela resno vznemirjati angleško manufakturo.
Če pa je britanska volnena industrija splošno v zadovoljivem položaju, je stvar druga pri bombaževi industriji Ta ie namreč zelo trpela vsled konkurence Indije fn sp-etnemb na Da'jner* Vstnku, Tudi ima volnena industrija čisto druge odjemalce ko* bombaževa in različni narodi kupujejo "levo in volneno blago.
ne samo v Veliki Britaniji se je Z!\ ;ala produkcija volnenih izdelkov, tem ec" v večini evropskih dežel, to pa radi zmanjšanja Števila ovac, ki je padlo od 31 miliionov leta 1908. na 24 milijonov leta 1923. Tako Je tudi produkcija volne padla od 1250 centalov na S30. Te številke nam pa dajejo le nejasno sf;ko o volnenem trgu, kajti uvoz prekmorske volne se vedno veča. Avstralija in Nova Zelandija ' pošiljata
velike količine volne v Veliko Britanijo. 85% volnenega uvoza prihaja iz do mi ni Jono v. Razen teh je edina Južna Amerika važen dobavitelj, predvsem pošilja alpaga-volno.
Kitajska pošilja kamelino dlako. Južna Afrika mohair - dlako.
Zanimivo je pa, da Anglija to uvoženo volno deloma spet izvaža in sicer na evropsko celino in londonski trg regulira cene na kontinentu.
Iz Avstralije uvožena volna začenja prihajati v Anglijo oktobra, nje uvoz se zmanjša po pomladi; novozelandska volna pa nasprotno pride v februarju in marcu, obenem z afriško in argentisko volno.
Glavni kupovalci sirove volne so: Francija, Nemčija in Belgija. Kar se tiče izvoza volnenih tkanin, je znašal pred voino povprečno 180 miliionov vardov. Leta 1923. se Je dvignil na 220 milijonov. Zmanjšal se je sicer izvoz kardiranih tkanin, preprog in odej, toda splošni izvoz raste in se bliža številkam leta 1913.
*
—g Ureditev prometa z devizami In valutami. Ministrski svet je spremenil čl. 28. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. Ta člen se glasi sedaj: »Za kritje stroškov pri kontroli m ostalih izdatkov, ki so v zvezi z izvajanjem odredb tega pravilnika, morajo vse pooblaščene banke položiti za prvo leto vnaprej 2%% od vplačanega kapitala, tako da maksimalna svota ne more prekoračiti 100.000 Din letno, za vsi sledeča leta ra po 1% v naprej tako, da maksirr.alna svota ne prekorači 50 tisoč dinarjev letno. B^nke morajo položiti te svote neposredno pri Narodni banki v kor;sr računa fonda za kontrolo trgovine z devizami in valutami, kamor se plačujejo tudi vse kazni po čl. 27. tega pravilnika«. To velja za pooblaščene banke od 1. djc. 1924. dalje.
—g Pr*dzj3 delnic Orijentalskih želez* nic. Winis+rstvo zunanjih zadev objavlja, da ae dne 1. decembra t. 1. v Parizu na jivni dražbi proda 18.477 kosov delnic OrijentaU skih Tolezric. Mesto javne dražbe jc v ho* telu »Astrria«.
—g Ameriško zlato za Evropo. ^New-york Times* poročajo, da se odpošlje Iz Newyorka v London v kraTkem za dva milijona dolarjev zlata v palicah. S tem se ustreza vlogi angleških bankirjev. Vest je vzbudila mnogo komentarjev, ker je to no vojni prvi slučaj, da se zlato vrača v Evropo iz Amerike.
—g Reparacljska banka v Beogradu. Ministrstvo trgovine je odobrilo pravila za osnovanje posebne reparacijske banke s sedežem v Beogradu.
—g Nova redakcija bančnih uradnikov na Dunaju. Sredi decembra se izvede pri
dunajskih bankah nova velil
redukcija
uradnikov. Število nameščencev pri večini dunajskih bančnih zavodih znaša sedaj polovico preišniega statusa.
—g Razr.rava za varčno domače gosoo-ćlmstvo bo združena s prihodnjim spomladanskim vzorčnim sejmom v Pragi. Pokažejo se tudi sredstva in odredbe v svrho rešitve stanovanjske krize. Ta oddelek bo dal gospodinjam priložnost za orijentacijo o praktičnih novostih v gospodinjstvu gtede kuhinjske svrhe, glede razsvetljave, kurjave raznega orodja itd. Z vzorčnim sejmom se združj tudi hotelski sejem, za katerega vlada že sedaj veliko zanimanje.
—Z Zlatu pariteta sr(Mhijeevropsklh držav. Nemčija: 1 zlata marka je en bflijoa papirnih mark; Avstrija ena zlata kror.a je 14.400 papirnih kron; Češkoslovaška: ena zlata krona je 6.90 Kč: Jugoslavija: en zlati dinar je 15 papirnatih dinarjev: Poljska: 1 zloty je 1,800.000 papirnih mark: Madžarska: ena zlata krona je 17.000 papirnih kron; Romunska: en zlatj lej je 36 papirnatih lejev: Italija za čas od 10 do 16. nov. ena zlata lira je 4.45 papirnih lir.
—g Falimentl v Italiji. V zadnjih štirih letih naraščajo falimentl v Italiji jako. Dočim je bilo v prvih osmih mesecih letu 1920 falimentov samo 406, nastopnega leta 996, 1922. leta 2182. 1923. leta 3553, je bilo v prvih osmih mesecih tek. leta registriranih 4967 faljmentov.
—s Nemška tneovska in Industrijska ekspedicija v Mehiko. Po novem letu nap-pravi velika skupina nemških industrijalcev trgovcev in znanstvenikov ekspedicijo v Mehiko. Zagotovljen ji je prijazen sprejem pri mehikanski vladi. Potovanje bo zasledovalo študijske in Informacijske svrbe s priliko, da se navežejo trgovski in intelektualni stiki z Mehiko. Ekspedicije se lahko udeležb tudi avstrijski trgovci in industrijalci.
K. Ettinger:
Moja poslednja gledališka kritika.
»Včeraj so igrali v drami igro, ki |e visel vse neumnosti — in je ugajala torej. Nedostojnega ni v nji nič in ni torej treba hčerkam višjih slojev zastajati po garderobah. Ker ne poznam osebno nobenega igralca, me ne utegne nihče osumiti oboževanja, če pribijeni, da se je igralo pod kritiko. In je hi!o zato tudi več lovorjevih vencev. Sicer pa je bilo gledališče toplo zakurjeno, tako da stvar lahko priporočam vsakomur, ki ne dobi več vstopnice v tingel-tanglu.«
To, ljubo občinstvo, je moja poslednja kritika. Ni mi treba več pisati kritik, kajti se mi je posrečilo poboljšati se: sprejel sem službo pomožnega pisarja v neki pisarni. Sto mark plače mesečno in sreča, da mi ne ho treba hoditi v gledališče. Jaz sem najsrečnejši človek pod solncem! Moje literarno udejstvovanje se bo v bodoče omejevalo na dejstva, da bom razgledoval samo izložbe knjigotržcev in metal do-poslane cenike neprečitane v kol če
si bom hotel privoščiti prav ^ osebno zabavo, se bom postavljal na frermVr-ske večere na izhodu gledališča in študiral fiziognomije. In mi bosta potem moja klobasa in moja mrzla kava tako krasno teknila, ko nektar in ambroziia.
Ljubo občinstvo, vem, da se pre-srčno veseliš tega, da izginem. Tisoč kletvic pošiljaš za menoj, kajti si počelo isto pri mojih pokojnih prednikih in boš pri mojih nepokojnih naslednikih. Nikdar ti nisem bil po volji: če sem pisal resne kritike, sem bil dolgočasen: če sem bil hudomušen, sem bil prostak. Bolehal sem na senilnosti, ker nisem bil tako brez sodbe in okusa kot ti; bil sem pristranski, ker sem ugotovil, da so gotovi umetniki v vsaki vlogi slabi; nisem razumel ničesar, ker sem raztrgal igre, ki so jih dajali stokrat. Mladim talentom sem jemal pogum, ker sem jim dajal nasvete, naj se varujejo kasnejših, neizogibnih razočaranj. In sem celo odkril, da so nenadarjeni ljudje, ki so bili s polovico mesta v stvašt-vu, sorodstvu in prijateljstvu, in čijih stariši so se prištevali med najbolj obdavčene sloje. Da je bila to le gola zavist je jasno. Sploh sem bil zavidljivec par excelience. Kajpak, jezil sem se, da niso vprizarjali mojih del! Da pa ni-
sem nikdar še napisal oderskega dela, to ne znači nič. Bodi pozdravljeno, t i ljubo občinstvo.
In se veselite tudi vi, dragi gospod dramski ravn atelj. Prav dobro Čutim. Kajti ste se često in temeljito jezili nad menoj. Jaz pa še pogosteje in temeljiteje nad vami. Dostikrat ste mi Želeli, naj bi postal sam vsaj za četrtletje intendant. Jaz sem še okrutneiši in Vam želim, da postanete vi samo enkrat za štirinajst dni kritik. Sicer pa je, če dobro premisliva, vladala najina različnost mnenj samo v eni točki: Vi ste smatrali gledališče za trgovsko podjetje, jaz pa za umetniški zavod. Priznam pa iasno in odkrito, da ste imeli Vi prav. Bodite pozdravljeni, dragi gospod ravnatelj. — Vtem življenju se bova le težko kdaj videla.
In sedaj k Vam, ljubi umetniki m umetnice! Je resnica, da ste priredili povodom mojega odhoda slavnostni banket veselja? To bi bilo preveč častL Jaz, maščevalni lopov, nisem nikoli uvidel, da je sleherni od vas največji igralec sveta! Nikdar nisem spoznal, da se ne da ničesar napraviti iz ulog, kot so Kralj Lear, Iledda Gab-ler, Rihard III.! Tako omejen sem DO,
da sem mislil, da so vloge, ki ne spadajo v vašo oprcdelbo. Da, zgodilo se je celo, da sploh nisem v svoji kritiki omenil ljudi, ki imajo govoriti celih deset besed. Tak sem bil. Seveda, tupa-tam se mi je tudi posrečilo doseči vaše tako zaželreno zadovoljstvo: in je bilo to takrat, ko sem raztrgal kakega vaših tovarišev. Ampak, to veselje ni trajalo dolgo, kajti par vrstic nižje sem si dovolil spet eno svojih nesramnih krivic napram vaši posvečeni osebu Višek nesramnosti pa je bil, da se me nikakor ni dalo podkupiti. Ne v pismu na uredništvo, ne po dobrih prijateljih, ki ste jih pošiljali k meni. In vendar je bila pot, po kateri bi lahko vplivali name: Učili bi se bili bolj pošteno svojih ulog in ne smatrali in uganjali svojega lepega poklica *ako rokodelsko. Toda tega se niste nikdar spomnili ali za-vedlL Pa bodite Še vi pozdravljeni, ljubi moji umetniki in umetnice!
Končam. Srečo junaško, ubogi moj naslednik. Jaz sem vzdržal deset let morda imaš ti boljše živce. Za vsak sluča pa bodi prepričan, da bom vpora-bil vso svojo protekcijo, če bo morda kdaj prosto kako mesto v naši pisarni. Adijo! ' ~
—Sf Španski vzorčni sejmi. S španske uradne strani se poroča, da se bodo vršili odslej mednarodni vzorčni sejmi, ki so bili v Španiji dosedaj vsako leto med 10 in 25. majem, samo še alternativno ki sicer najprej v Valenciji od 10. do 25. maja 1925. In v enakem terminu leta 1926. v Barceloni.
—S Nizozemski vzorčni sejmenj, ki se je vršil meseca septembra tL je potekel po uradnih poročilih povsem ugodno. Prišli so posetniki z raznih strani in večja naročila so se sklenila s trgovci iz Amerike, Skandinavije in z Balkana. Tudi Indija je muogo kupila. Razstavljalcev je bilo 76S iz raznih evropskih držav in iz Amerike. Zastopana je bila tudi Češkoslovaška in Madžarska, Obiskovalcev je bilo nad 34.000.
—Z Dobave. Centralna miekara držav* nog dobra »Belje« v Belem Manastiru (Baranja) sprejema ponudbe glede dobave 600 kilogramov pravega angleškega ciua ter 10O—150 kg koloionije. (Vpoštevati je 4.5'> takse, ki se odbije pri plačilu računa). — Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubliani sprejema do dne 15. decembra ti. ponudbe za dobavo o^.OOO komadov spon (S) za prage. (Vzorec tam na vpogled). — Vršile- se bodo naslednje oie:-talne licitacije: Dne 4. decembra ti. v pisarni Stalne vojne bolnice v Ljubljani slede dobave telečjega mesa. metelj. krtač, desk, žebljev, slamnatih predpraženkov, sidola, mila. sode, sukanca in kositra. Dne 9. decembra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Suboticl glede dobave hrastovega lesa, vijakov in žebljev. Dr.e 16. decembra ti. pri ravnateljstvu državnih Železnic v Subotici glede dobave raznih potrebščin (steklen papir, smirkovo platno, lesno oglje, razna žica, vijaki, 'i^na pločevina, plombe, žeblji žičniki itd.) — Predmetni oglasi z natančnejši!?,! podatki so v pisinii trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Nemška prometna razstava v Mo-nakovem. Od janija do oktobra prihodnjega leta bo v Monakovem velika nemška prometna razstava na mestnem zemljišču površine 250.0DU kubičnih metrov. Skupine bodo za promet v deželi, na vodi, v zraku, za pošte, telegrafijo^ in brezžični promet.
—Z Mednarodna trgovska in Industrijska anketa. Iz VVashingtona poročajo, da
namerava mednarodna trgovska zbornica sklicati skupno anketo o svetovnem položaju trgovine in industrije kot dopolnilo Da-\\esovega načrta. To misel so sprožili Joung Robinson in Br.ch, kakor tudi drugi odlični zastopniki mednarodne trgovine. V komisiji, ki naj pripravi to anketo, zastopajo evropske države Lewando\vski (Francija) P. Schuster (Anglija) RreJIi (Italija) in De-strel (Belgija). Anketa irna namen proučiti položaj, v katerem se naha.'ajo posamne države z ozjrom na nov svetovni gospodarski sistem, kal:or tudi sredstva za koncentracijo vseh sil, ki bi pripomogle trgovini do čim večjega razmaha.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje oiertalne licitacije: Dne 11. decembra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave pleskarskega materijala (krede, voska itd.) — Dne 15. decembra ti. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 250.000 kg preša-nega sena in 130.(V)O kg prešane slame, ter 18. dec~-mbr3 t!, pri Komandi mesta v Slovenski Bistrici glede dobave 50.000 kg pre-5ane,ra sena. — Dne 15. decembra ti. pri direkciji pošte in telegrafa v Liubliani glede dobave stružnice za brzo struženje kovin: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega orodja; pr: ravnaie-istvu driavmh železnic v Sara* jevu glede dobave 10.000 kg kompozicije za lokomotive: pri ravnatelistvu državnih železnic v subotici glede dobave 2 turlo-ven-tilatorjev ter glede dobave 30.0*K> kg papirja. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobave. Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani sprejema do 15. decembra t. L ponudbe g'ede dobave raznega pohištva. — Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 16. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 120 komadov kljuoavnic (žabic) s po 2 ključema. Dne 20. decembra t. 1. se bodo vršile naslednje cienalne licitacije: pri ravnateljstvu drž. železnic v LJubljani glede dobave borovega mostovnega lesa (pragov): pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu glede dobave hrastovih pragov; pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici glede dobave raznega papirja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
ri tUM^tH NMH B 1%.'
krt* tmia -ra.-Utfer k IcTtef**
ItaM stroji
LUDVViG
HINTERSCHWEIGER C0
ICHTENg^r^VVEl^.O.a
Ištev. \Tm *
IAUGUST LECHNER, GRAZ
J
♦
Stran S«
-SLOVENSKI NAROD« Wm 30   ovcmbni 1924.
To in ono.
VoDnni v naših krajih.
Iz lovskih krogov nam pišejo: Pred svetovno vojno smo poznali volkove le iz raznih pripovedk in start možje so se prav radi pobahali, da so se borili z volkom. Ce pa si jih vprašal, kakšen je volk, si se na* vadno prepričal« da le bilo pripovedovanje le pravljica. Po volni se ie tudi v tem ozira marsikaj spremenilo. L. 1917. se je pojavilo mnogo za naš lov !n za naše gospodarstvo Škodljivih živali, med njimi zla* sti volkovi. Največ volkov je v kočevskih gozdovih, v velikanskih In skoraj prastarih gozdovih kneza Auersperga. Auerspeg je na svojem posestvu določil precej velik del gozda, kjer naj bi se celokupna narava, fauna in flora svobodno razvijali in kjer se ne sme nič sekati, ne loviti in ne streljati. To, gotovo prav lepo odredbo, so pa izkoristili volkovi iz Bosne, ki so našli v kočevskem pragozdu, kjer je gospodoval neškodljivi medved, nebroj srn in pa krasna zavetišča in skrivališča. Kakor vsa druga divjad v teh krajih, so bili seveda tudi volkovi pod zaščito, ker jih tukaj ni smel nihče preganjati.
Volkovi so se hitro razmnožili, volčiča srednje starosti vrže do sedem mladičev. Kmalu ie bilo premalo živeža za požrešno drubal in raztepli so se povsod, kjer je bilo kaj hrane. Trije volkovi so jo primahali celo do Radovne na Gorenjskem. Ker pa niso mogli loviti divjih koz po pečinah« srn pa Je bilo premalo, so se vrnili, toda med povratkom le dva člana dične družbe zalotila smrt in sicer sta bila ustreljena oba ponoči v mesečini, ko sta si hotela z lisica mnastavljeno mrhovino napolniti želodce. Tako je bila za enkrat vsaj Gorenjska rešena neljubih gostov. Škodo, ki so i o povzročili, nI bila posebno velika; poklali so sekal ovac po planinah in eno junico.
Doka) občutnejša pa je Škoda na Dolenjskem In delu Notranjske, kjer se klatijo volkovi. V kočevskem okraju so uničili naj-snani tri četrtine srn. Teh srn, ki so pad'e volkovom v požrešne kremplje. Je bilo, po mnenlu naSIh lovcev, več tisoč. Pa tudi ovac so poklali nad 100. Največje zlo pa fe to, da volkov skoraj ni mogoče zatreti. Kaj vse so naši lovci že storili, ali ne strup, ne puška, ne železo ni moglo zatreti teh roparjev. Edina pomoč bi bila, da bi se vsi love! zavzeli in potrudili, da bi neprestano zasledovali največje sovražnike lovcem tako priljubljene srniadL
Ljudem do sedaj volkovi še niso bili nevarni, aH ako se bodo tako naprej množili, kot so se začeli, bodo kmalu krdele volkov ogrožale tudi ljudi. Strelu se volk ne more protiviti, zadostuje strel z šibra-mi St. 2, celo št 4 na razdaljo do 30 korakov. Navadno je zelo oprezen in ga ni ravno lahko dobiti pred cev. Ako se ga Roni z gonjači, kal rad postaja, dobro premotri okolico, na to pa za hrbtom strelcev pobegne ali pa predre črto gonjačev in tako navadno odnese zdrave pete. S psi ga ni mogoče goniti, ker sc ga zelo boje. Le posebno huda lakota ga spravi navadno v smrt, pa bodisi, da stika gladen in predrzen v bližini človeških bivališč, ali pa da ^a prisili glad pobirati mrhovino, v katero lovci polagajo strup ali železne pasti, ki se Jih drugače previdno izogiblje.
Tak slučaj smo Imeli te dni tudi v Rib* siŠki dolini, kjer je Koslerjev lovec v bližini Ortneka vjel v noči od pretekle sobote na deljo 28 kg težkega volka v navadno lisičjo past, V neki hiši so klali in že prvo noč so izsledili v svežem snegu volka, ki le ponoči pobiral po gnojišču prašičje odpadke. Drugo noč Je prišel volk zopet, tretjo noč ga Je čakala ne daleč od hiše na* stavljena železna past-stopavka, privezana na močno verigo: veriga je bila pri*rjena na kladi hlodov. Volk jo je gladen prlma-hal In še predno je dospel do gnojišča, kjer se Je mastil dve noči, ga je zvabil vonj nastavljene vabe: toda komaj Je hlastnil, že Je udarilo in držale so ga železne k^SČe za Sapo. Skušal se je rešiti: prevrnil je klado, hlod z verigo in Železni čeveM. ki se Je trdo oklepal noge, je povlekel za seboj, toda pri prvem drevju b-izu hiše se Je zapletla neprijetna vprega in moral je počakati ranega jutra, ko ga je pozdravil lovec s svincem. Upajmo, da se posreči še mnogim lovcem te nepridiprave dobiti na ta ali drugi način v roke in pognati volkove tja, od koder so prišli. N->*1 ljudje so zadovoljni, ako jih vidijo naslikane aH pa V zverinjaku.
Deca in iorace.
December je za naše malčke, za nedolžno deco obeh spolov sploh najlepši mesec Prikimala je starka zima, mraz trka na okna, snežene odeje sicer še nimamo, ali 2ia5e planine se že leskečejo v zimskem pla-Sču m kmalu zapleše burja s snežinkami svoj divji ples tudi nad nižavami. Miklavž v zlati obleki z dolgo, sive brado in krivo palico stoji na pragu, deca nestrpno pričakuje njegovega prihoda. Ce je bila pridna dobi zlatih orehov in medenih pogač in igrač, če pa n» ubogala starišev, jo pebaše čm| narkelj v kos. Bliža se še druga radost detskih duš — božič, ki tud* obdaruje nežna bitja z igračami in slaščicami. Veaka mati, naj je Se tako bedna, pripravi svojim malčkom skromno veselje. Igrače so v det-skeai življenju, to, kar je nam starejšim du-hovno razvedrilo. Deca kramlja z njimi In jm v svoji bujni mladi fantaziji spreminja v žive, delujoče osebe velike življenske drame, omejene v njeni domišljiji, v njenih malih možganih.
Igrače so velikega pomena za Poznejše življenje človeka. S pomočjo Igrače se poglobi dete v zmisel življenja In skrivnosti prirode, v njem se zdrami umetniški čut, ki loči človeka od živali. V igrači vidi dete prvo realno predstavo svojih sanj, V poznejših letih ne more zbudttl nobena realan sredstava idealov In domiSlUja tolike-
ga oduševljenja In vere v Vse lepo m vzvišeno. Poglobite se v ta brezmejni svet det-ske duše, poglejte to priprosto igračo, ki sestavlja iz najenostavnejših delov približno podobo človeka, živaU ali stvari, m prepričate se, kako malo potrebuje deca, da najde v življenja krasoto kakoršne ne nudi odraslemu človeku niti največje razkošje. Papirnati možic, ki kriči In izteza svoje ude, če dete potegne za vrvico, vaški kovač, ki razbija po lesenem nakovala, jezdec s konjem Iz treh koščkov lesa in štirimi kHnčki mesto nog, lesena sablja m papirnata čelada, medved, opica al; mačka iz blaga, vse to nudi deci večjo reamo predstavo o življenju, nego odraslim avtomobili, palače, aeroplani in druge tehniške naprave. Napotite se v predmestje aH v vas s polnimi Žepi teh Igrač, razdelite jih med bedno deco, ki se klati po ulicah željna razvedrila in samosvojega življenja. In vi-deii boste, kako se razširi k) in zaiskre nedolžne oči. Spočetka malčki ne bodo verjeli toliki sreči, bali se bodo iztegniti ročice in vzeti igrače, potem pa jih z nepopisnim navdušenjem pritisnejo na prsi in zbežt, proč, kakor mačka, ki je ujela ptiča In ga hoče nemoteno požreti. In ko se skrije vašim očem, ko si poišče kotiček, kjer je ne bo nihče motil v kramljanju z igračo, je mlado bitje na vrhuncu svoje sreče.
Kako neizrečeno se veseli deca Igrače, dokazuje zanimiv slučaj z živo igračo. V nekem mestu je sedelo na razkošnem vrtu pred krasno palačo lepo oblečeno dete iz višjih krogov. Pred njim se je valjala divna Igrača — lutka, oblečena tako, da je bila slična detetu. AH igrača ni vzbujala njego* vega zanimanja. Dete je naneto opazovalo siromašnega malčka, sedečega onostran ograje na trati. Skozi železno ograjo, polno simboličnega pomena je kazala sirota s prstom na svojo igračo, za katero se je začelo zanimati tudi bogato oblečeno dete. In kolika razlika med obema igračama! Dočim je ležala pred prvim detetom razkošna lutka, je imela sirota pred seboj samo navadno živo miško. Roditelji niso imeli denarja, da bi kupili malčku pristno Igračo, pa so m o dali miško, da bi imel vsaj nekaj.
Deca ima večinoma vpliv na igrače aH z drugimi besedami, izbira Igrač je odvisna od razpoloženja dece, od njenih nagnenj. Razume se, da niso izključeni tudi nasprotni slučaji, tj. da vplivajo igrače na deco zlasti če je dete nagnjeno k literaturi ali umetnosti. V takih slučajih ni čudno, če dete s sličnim! nagnenji. ki dobiva od roditeljev v dar igrače v obliki malih marijonet-nfh gledišč ali različnih podobic, spomlnia-jočih na gledališko umetnost, vajeno gledati v gledališču najvišjo obliko vtelešene krasote.
Zdaj si oglejmo psihične momente, ki jih opažamo pri deci v razmerju do igrač, in stališče roditeljev napram temu perečemu problemu. So roditelji, ki mislijo, da deci nikoli ni treba dajati igrač. To so navadno resni, mračni, suhoparni in pesimistični ljudje, ki se nikoli niso zanimali za prirodo in ki spravijo v nesrečo večinoma vsak* -gar, komur se v življenju približajo. Oni sami ne čutijo potrebe po poeziji in zato tudi drugim ne puste, da bi gledali življenje s svetle strank Deca takih roditeljev je vredna vsega usmiljenja. Druge vrste roditelji vidijo v igračah prdmet brezmejnega obožavanja. Guvernantom dovoljujejo praznično oblačiti deco, toda igrače skrbno skrivajo pred njo. Sorodnik ali znanec podari njihovemu sinčku igračo, ali skrbna mati jo takoj zapleni in skrije v omaro češ, ta igrača je zate predraga, dobiš jo, kadar boš starejši. Ko pa postane sinček večji, dobi druge igrače, ki mu jih mati n ^| more več skriti. Take igrače so navadno pogubne za mladino, ki v zgodnji mladosti ni imela priložnosti, da vzljubi pošteno življenje. Pa tudi med deco opažamo slične pojave. Nekateri otroci se ne igrajo z igračami, temveč jih spravijo in čuvajo. Zbirajo jih, skladajo v najlepšem redu in delajo Iz njih neke vrste muzej. Včasih jih pokažejo svoutn mladim drugom, ali samo pod pogojem, da se jih ne dotaknejo. In tudi naletimo na zanimiv psihološki moment iz detskega življenja. Opazujte odrasle ljudi, ki so v de;instvu na ta način ravnali z igračami, pa se v devetindevetdesetih od sto slučajev prepričate, da njihov značaj ni najboljši. Taki ljudje so navadno v življenju pretirano skopi, zahrbtni, skrajno egoistični ln brez vsakega socljalnega čuta. Tako torej vplivajo na človeka igrače odnosno navade iz otroških let, ki so često neposredna posledica psihološkega pomena igrač.
Zanimivo je tudi opazovati deco. kako skuša večinoma prodreti v dn$o igrače. Nekateri otroci imajo to nagnenje tako) spočetka, drugI pa šele potem ko so se ie naigrali. To je detska manija, ki v bistvu ne pomeni nič drugega, nego prvo nagnenje k metafiziki. Cim pride ta instinkt do veljave, postane dete v ravnanju z igračo nenavadno živahno. Vrti In preobrača jo. razbija z njo po steni aH pa jo meče po tleh. Ta pa tam pusti, da deluje njen mehanizem ali često v nasprotni smeri — in tedaj je konec čudodelne sile. Tedaj napne dete zadnje sile, da raztrga aH odpre igračo ln pc gleda z največjo zvedavostjo v notranjost. Zmagalo je, toda kje je duša? S tem vpraSanjem nekatero dete ne najde odgovora, pade v mlado dušo prva kal dvoma in razočaranja. So pa tudi taki otroci, ki takoj uničijo igračo, čim jim pride pod roke. Glede teh je težko reči, kakšno tajia-stveno nagnenje jih vodi. Dasi psihološko to vprašanje Se nI pojasnjeno, je vendar zanimivo, da se taka deca v poznejšem Življenju ne odlikuje z najboljšim značajem. Ce srečate v življenju brezsrčnega, krutega človeka, lahko z veliko verjetnostjo sklenete, da je kot dete sovražil in uničeval igrače.
2e H teh vrstic le razvidno, kolikega pomena so igrače za človeški značaj in kako oprezni morejo biti roditelji, ko polaga- I
Jo z njimi v detsko dušo prvo seme poznejšega čutenja in hotenja.
a S. Mnrden.
AK se izplačajo počitnice?
Prevedel dr. F. S.
I. ) AH se splača piti moč naravno?! !a Izvira?
2j Ali se izplača razmnožiti svolo ustvarjajočo moč ali izvirnost?
3. ) Ali se izplača poprijeti trdneje svoje trgovine ali svojega poklica?
4. ) Ali vam ne služijo sveži in silni možgani bolje kakor pa utrujeni in izčrpani?
5. ) AH se Izplača pridobiti si zopet nazaj izgubljeno zaupanje v samega sebe s tem, da si svoje zdravje zopet popravite?
6. ) Ali se hočete Iznebitl gub in znakov dolgoletnega boja?
7. ) AH se izplača izmenjat? utrujene in odrevenele mišice za močne m prožne?
8. ) Ali se izplača poprijeti se nanovo življenja, podvojiti svojo moč za vršenje dobrih del?
9. ) AH se izplača izopopotniti blagostanje in srečo z jasno in veselo mislijo?
10. ) AH se izplača primešati žeieza svoji krvi ter nasrkati se granitne moči iz večnih gor?
II. ) Ali se izplača obnoviti polnost In lahkoto, udejstvovanjc in navdušenje mladosti?
16.) AH se Izplača pridobiti kar največ nagnenja in tako ljudi vezati na-se, ne pa jih odbijati?
13. ) AH se izplača napolniti svoje življenje s krasoto, vsprejeti veličastvo in mir iz sladke godle vod in Iz tisoč glasov božje prirode?
14. ) AH se izplača Iznebitl se nekaterih malenkostnih predsodkov, sovražnosti in ljubosumnosti, ki rh podnlra vsakdanje vrvenje mestnega življenja?
15. ) Ali se izplača razviti svoje sposobnosti za vsprejemanje ter se naučiti čitati Iz knjig žuborečih potokov ter razumeti dostojanstveni tihi govor kamenja o vsem dobrem?
16. ) AH se izplača pridobiti karnaiveč mogoče dobrin, ki jih je vam dal Bog, ln sicer s pomočjo popolnega zdravja in življenske sile, za katere razvoj imate skrbeti?
17. ) AH ie to dobro naložen dertar, če zamenjate nekoliko dinarjev za Izdaten del svojega zdravja In svoje sreče, aH pa če varčujete pri tem, od česar so odvisni temelji vašega bitja ln žitja?
18. ) AH se Izplača iznebiti se vročega zMovja in mestnega prahu, pomladiti ln osvežiti se v pokvarjenem In osvežujočem zraku na kmetih?
19. Alf nI bolje biti celi mož ali cela žena z visokimi idejami in s širokim razgledom kakor pa avtomatičen stroj, ki teka sam od sebe leto za letom vedno po enem in istem starem tiru?
20. ) Ali se izplača osvoboditi se za nekaj časa od malenkostnih neprijetnosti, ki rnuči'o ljudi ln jih gonijo v obup?
21. ) Ali se izplača dvigniti se nad vsakdanji, zastareli tir ter se opremiti z novimi Idejami?
22. ) Bolje je opravljati svoje delo z upa polnim razgledom v bodočnost kakor pa biti neprostovoljen suženj dela. Bolje je živeti kot zdrav in svež človek, po-n optimizma in zaupanja v samega sebe, kakor pa kot slabotno, nestalno, omahujoče in pesimizmu udano bitje.
23. ) AH se izplača prihraniti si 50% svojih prejemkov, ako se odrečete oddihu ter si na ta način prihodnje leto pokopljete radi neumornega dela zdravje na kar bo treba šted 50% za zdravnika ne oziraje se na čas, ki ga izgubite radi neprostovoljnega počivanja?
24. ) Aii se izplača človeka, ki težko dela ter je stalno k pisalni mizi priklenjen, da bi ostavil svoje skrbi v svoj' trgovini aH svoji pisarni, postal enkrat svoboden ter zamenjal svoje Izčrpane in razdražene živce s svežimi in zdravimi, ki bodo na to vir radostnih, nikdar pa ne več bokstaih počutkov?
Življenski žarki.
Ce opazujemo živijenej v naravi z znanstvenega stališča, vidimo da je v naravi še vse polno doslej neznanih nepojasnjenih sil. To seveda ne pomeni, da moramo priznati nadnaravne ali metafizične sile, nego da bi bilo napačno in za znanost škodljivo, če bi a priori negirali te skrite sile v življenju narave in človeka samega samo za to, ker jih doslej še nismo vpregli v znanstveni opazovalni aparat. Zadostuje, da znanstvenim potom ugotovimo pojave in učinke teh zagonetnih sil, in že na podlagi te ugotovitve moramo priznati, da res eksistirajo. Moramo jih pa tudi iskati, ker smo iz dosedanjih izkušenj lahko prepričani, da jih prej ali slej najdemo. Če pa že a priori negiramo njihov obstanek, jih seveda ne morem a iskati, ne najti.
Znanstveno dokazano je dejstvo, da čutijo nekateri ljudje bližino vode aH kovin pod seboj, često globoko v zemlji. Drugi zopet lahko konstatiralo, da je v zaprti ŠkatljI kovina in celo kakšna je. Kako pridejo ljudje do teh zagonetnih svojstev tega znanost doslej Se ni mogla pojasniti. Eno je gotovo: med vodo aH kovino in organizmom takega Človeka mora biti nekaka zveza. Tu deluje torej neka tajna sila. ki jc naši sedanji aparati ne morejo ujerf. AH pa je upanje da jo sploh kdaj ujamemo odnosno pojasnimo? Sigurno, če je bomo iskali. DrugI primer. Prebivalstvo nekega Češkega mesteca je Že davno opazilo, da leseni koU v tamošnjem rudniku ne gnijejo. Zakaj? Nihče ni vedel. Analiza vode je pokazala, da je popolnoma enaka drugim vodam, kjer les hitro gnije. In če bi se bil kdo drznil trditi, da Je v tej vodi skrita neka tajna sila, bi ga gotovo proglasili za norca. Toda ueenjaki so kmalu prišli na sled tej sili. Omenjena voda je vsebovala zelo mnogo radijeve emanacije, ki ubija gnilobne bacile In zato les ne gnije. Odkar svet stoji je bila v tej vodi dotična snov ali znanost tega do novejšega čast si mogla ugotoviti,
Praktično življenje Je ugotovilo celo vrsto aktov, ki kažejo na neznane pojave. Ti pojavi se s pomočjo znanosti polagoma odkrivajo. To veliko zanimanje za neznane
sile, je privedla človeštvo do ekstrema, do okultizma, do vede o skritih silah. Glede okultizma moramo omeniti, da še ne poznamo sile ako ji damo gotovo ime. Ce govorimo med živimi organizmi o fluidih Še nI s tem rečeno, da smo dosegli kak uspeh glede pojasnkve Čudnih pojavov. V tem ozlru je koristno samo tc, da se znanstve* ni krogi čimdalje bolj zanimajo za čisto pozitivno znanost na tem polja in da posečajo neznanim silam čim dalje večjo pozornost. Z druge strani pa ne smemo močati o negativnem vplivu okultizma, kakor se prakticira dandanes. Ker je že v človeški naravi, da skušamo spoznati ir. doumeti vse pri rodne pojave, se kaj lahko pripeti, da zgrešimo znanstveno pot In pridemo v sferi okultizma do absurdnih zaključkov. Zagonetnih pojavov in neznanih sH v prirodi pa ne more pojasniti nobena drusa metoda, kakor strogo pozitivna znanost. S takim zelo zanimivim uspehom v pozitiv nI znanosti hočemo sedaj seznaniti nase čitatelje. Gre za življenjske žarke, čijih odkritje je vzbudilo zadnje čase v znanstvenih krogih splošno senzacijo.
Doslei je znanost poznala življenje samo kot vrsto fizikokemičnih pojavov, ki se vrše v celicah živega organizma. Znanstveniki so smatrali, da se vrše vsi procesi v celici in v obHki energije ničesar ne pride izven nje. da torej ni mogoče sodelovanje med dvema v prostoru ločenima celicama ali organizmoma. To stališče so ovrgli poizkusi znanega ruskega biologa GurviČa, ki je na prirodoslovnem inštitutu v Sevastopolu s svojimi asistenti odkril posebne žarke, ki jih lahko imenujemo življenski žarki, dasi morajo biti vsi večji izumi, ki pomenijo v znanosti nekaj docela novega na več krajih empirično dokazani in potrjeni, nam zadostuje ime Gurviča in revra. kjer so bila objavljena nova odkritja (Archiv fiir Entwicklungsmechanick), da jih smatramo za resno znanstveno delo. GurvIČ je namreč ugotovil, da izločajo nekatere celice v svojem življenju neke posebne žarke, k! jih ne moremo preiskovati kakor vse druge svetlobne žarke, in ki delujejo v razdalji na druge ce"ce. Te žarke Je našel pri celicah vrhu stebla, ki raste iz čebule, postavljene v vodo. V spektru je njihovo mesto za ul-trav*I;oietntml žarki. Ce gredo ti žarki skozi gotove prozorne predmete, se ianko odbijajo, voda jih sicer absorbira aH skozi 4 cm debelo vodno plast lahko vedno prodiralo. Ce odrežemo vrh stebla, izginejo tudi ti zagonetni žarki. Ce po'ož'mo v smeri, kamor padajo ti žarki, steblo druge čebule aH celo kake druge rastline, se detltev celic po takozvanem kariokinetičnem načinu v drugi rastlini zelo pospeši. Ce na postavimo med obe rastlini košček stekla, je efekt slabši.
To. kar velja za celico Čebule, lahko velja tudi za vsako drugo celico, /a vsak organizem — za rastlino, žival in človeka. Torej? Vse naše ž:vljenie se pokaže v docela novi luči. Pred nami se odpira toliko novih horizontov, da moramo z nestrpnostjo pričakovati rezultata Gurvičevih eksoe-ri^entov. o kateri'i se tako lahko prepričamo, da jih potrjujejo tudi dragi znanstveni krogi.
Za božične praznike
Ima v si'flin« rzblri no presrnettjivo n;zkih cenah vsa Izborna cb'ačila, ka\or suknje, obleke, potem peri o, kradle in sp'oh vse modn-potreb*čine 66 T
Drago Schw:b v f.iu'fani.
Ženska moda in zakonsko pravo
Gospa N. se vrača z obhoda po modnih trgovinah s klobukom najnovejše mode na glavi. Soprog je ves iz sebe. Crni oblaki se zbirajo na zakonskem obzorju. Strašna nevihta divja nad ubogo glavico. »Lahko se oblačim, kakor hočem*. Tega ravno ne smeš*. To so glavni motivi domače sim-rorije, čiie melodijo tekmujejo med seboj katera bo glasnejša. Kdo ima prav? Ali sme mož predpisovati svoji ženi, kakšna bodi njena zunanjost? Recimo, da ima žena izboren okus in smisel za vse, kar spada k njeni osebi in okolici. Mož pa nima niti pojma o tem, kako more nastopat; žena v družbi in kakšna so sploh pravila družabnega občevanja. Ali se mora žena ukloniti možu in njegovi zaostalosti? Človek bi rekel da ne.
Drugi primer: Gospodinja sumi vsa v svili, ko gre na trg kupovat zelenjavo in se Izpostavlja posmehovanju branjevk. AH naj odrekamo v tem slučaju možu pravico, da se protivi pretiranemu razkošju in zaprav-Ijivosti? Kdaj ima zakonski mož to pravico? Dokler niso prekoračene meje dostojnosti, menijo nekatere dame, se mož ne sme vmešavati. Nedvomno igra v tem spornem problemu dostojnost v obleki važno vlogo. Z druge strani pa ne moremo zahtevati od moža, da bi trpel vse Ženine modne kaprice samo zato, ker se ujemajo z zahtevami dobrega okusa in nravstvenostl. Obleka je lahko še tako dostojna in lepa, če njena cena nI v skladu z možeivml dohodki, Ima tudi mož pravico do odločilne besede. Težišče torej ne more biti v vprašanju če je ustreženo pravilom okusa tn nravstvenostl. Odločali morajo pri tem oziri na zakonsko skupnost. Ženske svobode v zadevah obleke je konec tam, kjer pride v konflikt z dolžnostmi, izvlrajočiml iz zakonske zveze, ker postane obleka zadeva skupnega življenja. V večini slučajev vpliva vprašanje obleke če ne neposredno, pa vsaj posredno na skupno Življenje zakoncev. Tiče se gospodarske strani tega življenja in lahko postane odločilno za rodbinski ugled ln vzgojo otrok. Ce živi eden izmed zakoncev ločen od drugega in na svoje stroške, tedaj seveda drugi nima pravice vmešavati se v njegove interne zadeve. Ce pa je smatrati vprašanje obleke v posamnih slu-čaiiu za skupno zadevo zakonskega življe-
nja. Ima mož v slučaje spora pravico do odločitve. Čitateljice se bodo seveda čudile trditvi, da se mora žena ukloniti možu celo takrat, ko govor' iz njega splošna družabna zaostalost in pomanjkanje zmisla za obče-I vanje v moderni družbi. .Tu jo treba omeniti, da žena ni primorana slediti moževi odločitvi, če predstavlja ta odločitev zlorabo. Kadar je dan ta bistven! pogoj, je treba odločati s posebnim ozirom na bistvo zakonske zveze. Ce niso ogroženi temelji zakonske skupnosti, tedaj nima mož nobene pravice vmešavati se v privatne zadeve svoje žene. Vmešavanje bi bilo v tem sučaju zloraba, kajti jasno je, da moževe pravice ne segajo preko zaščite zakonske skupnosti.
Težišče tega problema je v vprašanju, kdaj lahko govorimo o kvarnem vplivu ob« leke na zakonsko skupnost. Splošnega pravila tu nI mogoče postaviti, ker en slučaj ne more veljati za vse. Globoko izrezana balna obleka lahko Škodi rodbinskemu ugledu. Ce bi se pojavila na deželi ženska z majhnim klobučkom, kakršni so sedaj v modi. bi se ji vse smejalo. Moda postaja v velemestih, in kar je tam dovoljeno, lahko na deželi zelo škoduje principom javne morale in rodbinskega življenja. Za ugotovitev zlorabe zakonske avtoritete pa ostane vedno odločilno vprašanje, da-li so prizadeti z obleko kakorkoli temeln" zakonske skupnosti.
AH pa ni interes zakonske skupnost? prizadet že s tem, da vzbuja žena s svojimi modnimi novotarliami moževo nevoljo? Nedvomno spada zakonski mir in obziri napram drugemu zakoncu k skupnim Interesom. Ali pa daje že samo protislovje v naziranjih možu pravico do vmešavanja? Ali ima mož pravico prepovedati ženi nositi obleko, tudi če odgovarja vsem zahtevam dobrega okusa in domačega gospodarstva? Ne! Od navedenih moževih pravic moramo strogo ločiti samovoljno ravnanje. S tem, da zakon ščiti žene pred zlorabo, hoče dati vprašanju, da-H se vjerna obleka žene z zakonskim! interesi, obilježje, kl je izven mnenja moža. Ne gre torej za to. dali je mož nezadovoljen, nego zato. da-H ima prav, to je, da-H more utemeljiti svoje stališče z argumenri, ki govore o nevarnosti za zakonsko skupnost. Moževa antipatija do gotove obleke ali mode Še ne more M ti meroda'na, ker bi se mogla žena v tem slučaju sklicevati na zlorabo avtoritete. Vse to velja seveda s pravnega stališča.
Za dežjem posije navadno solnce. Jeza moža pri pogledu na modne novotarije žene se večinoma kmalu poleže, ker s! siromak v resnici ne more pomagati. V praktičnem življenju vidimo nešteto slučajev, ko je mož z vso svojo zakonsko avtoriteto napram ženi brez moči.
Človeška plemena in narodi.
Splošno je znano, da sc navadno človeška plemena ne krijejo z narodi. V veliki večini narodov se nahaja več plemen, drugo poleg drugega, več ali manj spojenih in pomešanih in narod je vsekakor bolj zgodovinska, jezikovna ali verska nota, kot skupina oseb istega plemena. Plemena pa so različnega značaja, ena so bolj podvzet-na, pogumna in bojažeijna ko: druga. To se že vidi v okviru ene dežele, enega in istega naroda. Res je sicer, da se lahko navajajo kot vzrok kakega dejanja milje splošni pogoji in podnebje, kar problem le še bolj za-vozlja. In kakor se gotove okolnosti lahko premenijo. se značaj enega in istega plemena v teku časa tudi lahko predrugačl, kajti nikakor ni nespremenljivo, kar nam prikazuje učenj ženevski entropologist, g. Pittard v svoji knjigi Les races et 1" Historie, in-droduetion ethnoiogique k V Histoire (Plemena in zgodovina, narodopisni uvod v zgodovino, čd la Renaissance du livre.) Tu je stavljena cela vrsta zanimivih problemov, ki jih je težko rešiti, na pr. skrivnost razvoja Atike med leti 500 in 300 pr. Kr. nerazumljiv pojav, zakaj je nenadoma magdalenska civilizacija propadla, uganka čudnega prebivalstva Faer-Oerskega otočja in še cele vrste drugih otokov, ki so razstreseni po samotnih planjavah oceana, posebni slučaji mešanja plemen in posledice tega mešanja, ki se opazujejo pri belem rodu in so velikanske politične in socijalne važnosti. Zgodovinar, sociolog in antropolog bodo z največjim zanimanjem čitali to knjigo, ki govori o mnogih glavnih problemih bodočnosti človeštva.
* S srebrom podkovan! madžarski konj.
Madžarska ima v Londonu za poslanika grofa Szaparva. Ta je potomec stare madžarske plemenitaške rodbine, ki je bila svojčas silno bogata. Grofje Szaparv so živeli po velikih mestih, na Dunaju, v Parizu, v Londonu in razvijali povsodi velikansko razkošje. Med najrazkošnejšimi slovi sedanji poslanik v Londonu. Včasih seveda so madžarski grofi kaj veljali v svetu in tudi Madžarska sc je silno postavljala povsodi ali zlati madžarski časi so minuli. Poslanik Szaparv živi še vedno v misli starega madžarskega prevzetnega obnašanja v svetu. Ni dolgo temu. ko le priredil v Londonu veliko pojedino in razvil pri nlcj tako ogromen luksus, da se je čudil ves London. Mož je pozabil, da zastopa siromašno madžarsko državico In da bi se bilo spodobilo, da bi bila tudi prireditev primerna sedanji Madžarski, katere poslanik le on. Včasih je bilo drugače. Pripetilo se je takrat, ko so sloveli madžarski magnati, da je princ Esterhaszv na Angleškem svoje jahalne konje dal podkovati s srebrom, pa tako nalahko. da Je od konjeve noge padalo srebro, čim je prestopil. Po londonskih ulicah se je vlekla za Esterhaszvlevim konjem dolga množica ljudi, mladih In starih, kakor rep za kometom.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: JOSIP ZUPANČIČ.
Julijska Krajina.
— *C1rcolo d*Idria.< Svojčas se je aovorilo, da se vzbudi k novemu življenju stara idrijska čitalnica. Ali ta vest se je kmalu demantirala in sedaj nastopa kot naslednik čitalnice — »Cir-colo d* Idria«. Za ustanovitev je prišlo do lepega sporazuma med domačini in Italijani. Na ustanovnem občnem zboru je bila udeležba velika. Govoril je tudi bivši župan g. Treven, ki je naglasal potrebo mirnega sožitja v idrijskem mestu. Sprejeta so bila pravila in društvo je ustanovljeno. Za predsednika je Izvoljen lekarnar Gabigna. za podpredsednika Treven, ra tajnika dr. Rosa tto, za blagajnika V i d i c, odborniki so: mg. Ricci, Pandolfi, del Chinau knjižničar je R n p n i k in gospodarica učiteljica K r a p š. Tako so pokazali in-teligenti in dobri Idrijčani pot, po kateri naj se nadaljuje nekdanje uspešno prosvetno delo bivše Čitalnice. To naj se upošteva na italijanski strani v polni meri. Želeli bi, da se vrne gledališko poslopje kolikor mogoče kmalu svojemu prvotnemu namenu, kajti postavljeno je za gledališče In ne za rudarska stanovanja. Idrija si želi tudi v novih razmerah obsežnega dobrotvornega kulturnega delovanja.
— Govorice. Po Trstu, do celi Istri bi Reki širijo fašistovski agenti vesti, da izbruhne v Jugoslaviji na dan volitev revolucija. Radič proglasi neodvisno hrvatsko republiko. To priliko hoče porabiti italijanska vlada, da pošlje svoje Čete v »tretjo cono« in v gorski kotar ter zasede celo Primorje in del Hrvatske. Na Reki pravijo, da je s to pričakovano revolucijo v zvezi Iskrcavanje municije v reškem pristanišču, ki se je vršilo 14 dni. Izkrcalo se je bale 60 vagonov munrije, ki je sedaj spravljena v nekdanii Jelačićevi kasarni. Del municije se nahaja v Opatiji. Na Reki Je bil prod kratkim duca d' Aosta, ki je prinesel, kakor smo poročali, reškemu mestu zlato zaslužno kolajno in je ob tej priliki imel ognjevit govor. Navaial je italijansko moč in zagotavljal, da Italijani Reke nikdar n« zapuste. Precej pomemben je ta govor kraljevega bratranca, če pomislimo, da se vrši v Benetkah konferenca, ki ima prinesti nov sporazum obema državama! Visoki gospod duca d* Aosta je govoril tudi o barbarih in menil, da se pretaka po Re-čanih čista latinska kri, katere ni omadeževal nikak »barbarski zakon«. Gospod Duca d* Aosta pač slabo pozna zgodovino Reke in ni pomislil na gTav-ne predstavnike reškega mesta, ki imajo same »barbarske« priimke, kakor Osoinak. Rubičič. Belašić. MohovIČ. Grošič, Hodnik, Host Itd. Ako je mislil *. duca d* Aosta s svojim »barbarskim zakonom* morda tudi na pogajanja v Benetkah, kjer bi Italijani med drueim radi skuhali nekak konzorcij za reško
pristanišče in mu tak »korralvj' n» všeč, se mu prav lahko ustreže (in se mu tudi bo!). Kajti Jugosloveni odklanjajo vsako nenaravno vez Reke s svojim bregom za svoj pomorski promet
— O dveh italijanskih sodnikih v Julijski Krajini bo razpravljala dne" 2. decembra posebna komisija. Eden je bil zapisnikar v znanem procesu proti Nazariju Sauru, drugi, ki vodi nekje v Soški dolini preturo, pa je baje govoril take reči, ki se ne zlagajo s sedanjim sodniškim stališčem. V Julijski Krajini je že mnogo sodnikov iz starih provinc in kakor se kaže, je namen, da se počasi odstranijo vsi domači italijanski sodniki, ki napravijo prostor sodnikom iz prave Italije. Sodni oblasti prihajajo tudi anonimne ovadbe proti sodnikom. Kako je ob takih razmerah razpoloženje med domačimi italijanskimi sodniki, si je lahko misliti. 2aman je njihov trud, da bi bili sprejeti v »Slavno družino italijanskih sodnikov«, kakor pravijo v neki svoji spomenici.
— »Vsaj malo pravice za odrešene železničarje!« Tako vzklika fašistovsko glasilo v Trstu, kar menda znači, da se mora železničarjem starega režima res slabo goditi. Pritožujejo se zlasti glede pokojninskega zapostavljanja. Sicer so »asimilirani« že nekaj časa, toda ta asimilacija ne pomeni Še, da so si pridobili pravice italijanskih državnih nameščencev. Pod prejšnjim režimom je dohfil železničar po 35-Ietni službi penzijo v vlfni svojih letnih dohodkov, sedaj pa zahtevajo za penzijo 40 let In pokojnino so omejili na dve tretjini. Potem pa s tistimi dekreti zahtevalo še razna doplačila In odbijajo se odtegljaji tako, da so železničarji umevno skrajno nezadovoljni. Sedaj se, poteguje zanle fašistov-ska organizacija in nieno glasilo značilno pravi, da nismo ne v Libili in ne v Somaliji, marveč v obmejni italijanski provinci in zahteva, kakor za železničarje tako tudi za vse druge odrešene državne funkcllonarje, da se postavijo končno na enako stališče z drugimi In da se ima postopati In ravnati ž njimi kakor z njihovimi tovariši »Matere Domovine«. To je lepo ali resnica ostane stara, da se namreč Julijsko krajino v Rimu smatra za — kolonijo!
— »Lega Nazlon^e«. Za tekoče leto le potrebova'a »Lega« 7o0.ono lir. za prihodnje leto bf> potrebovala SOO.non Ur. Vl?da kreoko podpira »Lego«, daje ji prispevke tudi »Dante AHgberit m tržaški municipij, ki svojih nnmeščencev ne more pošteno plačat!, trosi denar za podpiranje »Lege«. Azilov Je imela »Lega« 1919 leta 10, sedaj Jih ima 55 po raznih krajih med Jugosloveni.
— Izpit za ln?enler?a agronomije je
naoravrl na zagrebškem vseučilišču g. G. Skablć Iz Krnice v Istri.
— Tržaški učitelji so silno nezadovoljni z novim načrtom šolskega pravilnika, ki je bil napravljen brez njihovega sodelovanja. Čutijo se zadete v svojih dosedanjih pravicah In nova ureditev pa se ne ozira na njihove Življenjske potrebe: zato Je na-rastfa med njimi nezadovoljnost do vrhun-
ca. Učiteljsko društvo je poslalo tostvarno spomenico na vsa pristojna mesta In hoče tudi osebno intervenirati, da bi doseglo tvoje zahteve.
— Tudi taflstovskl inženjer jI v Trsta se pritožujejo radi nepovoljnih razmer v vzdrževanju pristanov in pomanjkljive opre me, zlasti onih v novem bazenu Duca d* Aosta. Na zborovanju nacijonalnega sindikata fašistovskih inženjerjev so padale ostre besede, ki so grajale vladno brezskr-bnost do tržaškega pristanišča. Velike so težave tudi pri izkladanju blaga iz železniških vozov. Resni možje govore o potrebi, da se napravi nujno red, ker sicer utegne sčasoma odpasti sedanji veliki pritok blaga iz zaledja.
— Vprašanje Oberdankovcga spomenika dela velike skrbi tržaškim odrešencem. Še sedaj ne vedo, kal naj pravzaprav store. Videli bi odrešencl radi seveda na najlepšem kraju v mestu ponosni spomenik Oberdanku, drugi pa so mnenja, da naj so napravi za vse one, ki so umrli In padli na bojišču za »osvoboditev* Trsta, skupen spomenik in na tem bi bilo prostora tudi za proslavo Oberdanka. Vsa reč se plete naprej in. mestni svet je sklenil že svoj prispevek, aH predno pride do Oberdankovega spomenika, pojde po »Ključu« iz pristana še mnogo tihotapstva v mesto. Glavna ovira je to, da ni denarja in meščanstvo je naravnost skandalozno skopo v prispevanju za spomenik Oberdanku, pa če »Piccolo« še tako ginljlvo moleduje za potreben denar.
_ \z Istre. Iz raznih krajev poročalo,
da so priglasili starši svoje otroke za dodatne ure pouka v domačem jeziku v ljudski šoli, toda kako naj opravljajo ta dodatni pouk italijanski učitelji in učiteljice, ki ne znalo jugoslovenskega jezika. Domače učitelje odstavljajo. Tako poročajo na primer iz Rakitovca, da so odslovili učitelja Bernetiča in poslati tja Italijana. Pri Kopru so te dni otvorili novo italijansko šolo. — Učitelj domačin Tabeta je brez službe že od konca Junija. Šolska oblast mu je ukazala prirediti šolsko zabavo. Vse je pripravil, zadnji trenotek mu Je oblast prepovedala prireditev, potem pa le prišel orož-niškl brigadir z ukazom da se mora prireditev vršiti. Potem pa Je zopet prilomastil brigadir, ustavil prireditev in pobral denar. Italijanski učitelj, ki Je sodeloval, posluje v šoli, domačin Fabeta je pa radi one prireditve brez službe in plače in preganja ga sodišče. Tako barbarsko postopa Italijanska oblast z jugoslovenskimi učitelji! — Istrske občine dobe, kakor znano, v Rimu
posojila 17.751.000 lir, ki se porazdeli po načrtu, nredloženem ministrstvu.
— Dva angleška mornarja sta padla v morje v Trstu po noči s pomola pri Sv. Soboti, ko sta se vračala na pamik »Sho-tiseh Bard«. Enega so potegnili iz morja, drugi ie utonil.
_ Promoči**- Na vseučilišču v Gradca
je promovira! doktorjem vsega zdravilstva
gosp. Sipko Vrtove c Iz Velikih ZabelJ na jObriškem.
Društvo ■ Istra« v Zagrebu je priredilo 26. t. m. proslavo našega pesnika Simona Gregorčiča. Društveni prostori so bili polni. Književnik Rfkard Kata!inić-Je-retov je razložil navzočim pomen S. Gregorčiča. Pevski zbor Je zapel »Pogled v nedolžno oko« in »Rože je na vrtu plela«.
Visokoiolec LaaiČ je deklamiraj prekrasno Gregorčičevo pesem »Soči«. Društvo »Istra« deluje vztrajno m nsp-Šno.
— Avtomobilska nesreča se je pripetila pri Dekanih v Istri. Pokvarilo se je na \ avtomobilu krmilo in voz je zdrčal v jarek, i Z voza je zletel 31 letni vinski prekupec j Anton IvančiČ, ki leži sedal v tržaški bol- J niči težko ranjen. :
za gospe neobhodno potrebe*.
Zanimivosti iz naših krajev.
Društvo vdov »Večno življenje«.
Na kriminalnem uradu v Beogradu se je te dni pojavila ga. Milica Dragičevič m je ovadila vpokojeno učiteljico Danico Hri-stič, češ da jo je ta osleparila za 150 Din. Sicer ie vsota bagateba, vendar je zari-mivo. kakšnih trikov in sleparij se poslužujejo beogradski pustolovci in pustolovka Nekega dne je prejela ga. Dragičevič pismo te-Ie vsebine: »Naznanjamo Vam tem potom, da smo Vaš pozdrav sprejeli in se obenem prisrčno zah%*aljujemo zanj. Istočasno Vas prosimo, bodite tako ljubeznjivi m pošljite vpokojeni učiteljici Danici Hri-stlčevi obljubljenih 150 in. Društvo vdov »Večno življenje«. Obenem pa je bilo v pismu dostavljeno, da je društvo Izvolilo g. Dragičevičevo za podpredsednico.
Pismo je naravnost tvorilo za Dragičevičevo zagonetko, kajti ni se spominjala da bi kdaj storila omenjeno obljubo, še manj pa je Imela pojma, kako je došla do visoke časti podpredsednice društva vdov. In poleg tega je njen mož še živel...
Radovednost je ženska lastnost In radovednost je Dragičevičevo gnala k Hri-stlčevl. Ta ji je razložila, da je bila na predlog druge podpredsednice izvoljena za prvo podpredsednico. Tudi omenjenih 150 Din ie obljubila drugI podpredsednici. To razkritje je tvorilo za Dragičevičevo novo zagonetko, ker druge podpredsednice sploh ni poznala. Navzlic temu pa je HristiČevi izročila 150 Dki In je zahtevala naslov društvene pisarne.
»Studnička ulica 42se je glasil odgovor. Ga. Dragičevičeva se je nato vrnila domov in je vse povedala svojemu možu, ki je takoj uvfdel, da je njena soproga nasedla prebrisani sleparki. kajti drttŠtvo »Večno življenje« ni registrirano v nobenem almanahu Beograda In v Stndnički ulici 42 se nahaja palača notranjega ministrstva.
N policiji so ugotovili da Drasičevičeva nI bila edina žrtev prevejane sleparke. Policija je Izdala tiralico za Hrističevo, ki Je nenadoma izginila iz Beograda.
»Nesreča v sreči.«
Običajno se reče sreča v nesreči, toda topot je baš obratno. Gre za sledeč slnčaj: rortuna se je nasmejala za trenotek nekemu trgovcu iz Vojvodine, ki je zadel s srečko razredn loterije najmanjši dobitek. Banka, v kateri Je kupil srečko mu je poslala mesto neznatnega dobitka novo srečko in je trgovcu svetovala naj vpošlje izžrebano
srečko. Trgovec je izpolnil željo banke la je odposlal staro srečko navadno irankira* no na pristojmo mesto. Slučaj pa je nanese!, da je trgovec z drugo srečko zadet glavni dobitek v zr.essiu pom milijona Din. Njegova sreča pa ;e bila kratkotrajna, ka|U banka mu je brzojav,!*, da mu srečke ne izplača, ker ni vposlal stare srečke. Baš toliko, da ni ubogega trgovca zadela kap. Leta! je od Ponclja do Pilata, toda vse njegove pritožbe so bile bob ob steno. In ko je celo sodišče razsodno, da ima banka prav, je nesrečneža zadela kap.
Predloi? za pomlloščenje Ćartige.
Spisi o procesu proti Jovl CarmrJ in tovarišem so bili odpo<lar.i ministrstvu pravde v končno rešitev. Kakor je btlo znano so bile v tem procesu izrečene Štiri smrtne obsodbe, Da-ll je stol sedmorice v celoti potrdil obsodbo ni znana Ces mesec dni to ne bo več tajnost.
IN
STRAHOVIT C IN UMOBOLNE
V Sisku se je odigrala dne 27. trn. strahovita tragedija, či.ie žrtev je postal br^-r.jevec Ante Zoi.l. Umorila gu Je last::* umobou:^ žene. O d>j.jodku poročajo: Zeru branjevca Zorlča. Tinka, je že pr~si dvem* letoma kazala znake umobolnos*!. Zorlč je nesreCn;co preteklo leto poslal v umobolnico na S^-cr^evec pri Zizrcbu. kjer je ostaHt dalje časa. Ker pa ni moirel zanjo pbčevat: zahtevanih pristojbin in ker se ie ženino stanje nekoliko zboljšalo, io je vzel domov v domačo oskrbo, ^krajn j po;r:x-2*:ivo tn udano je prenašal ž težko ne:>;*čo svrie 2ene. čije stanje se je v zadnjih Jed-ilh zopet poslabšalo. Tinka pa je posta;a!a od dne do dne nusibiejia in se je razburila ?m vsako malenkost. SovruiUa je svoio oicohco in če je prišel v hišo pismonoša ga je č,i-kala na vrtu ter ga nato obmetavala s paradižnik!. Vendar je Zorlč upal. da se bo stanje n.egove Žene vsakakor izboljšalo.
V četrtek je Zorić delal r hlevu. Baš, ko se je pripogibal nad koritom, kjer je pripravlja! krmo za Živino, se je priplazila oA zadaj žena In ga i:duriia ?. aekim ostrini orodiem po glavi. Se preJno se ;e nesrečnež zavede!, sta ga "zadela še dva silne.ISa. udarca po glavi. Zorič se je zgrudil mrtev na tla, doiim se je jela nora žena glasno krohotatl... Končno so sosedje Tlr.ko zvezali in bila je ponovno odposlana na Ste-njevec fn petero dec^, ki ie ostalo brr-ma'ere in ofeta. je zaplakalo___
Najboljša vloga,
Gledališćni ravnatelj je vpraS.il novec* igralca, katera vlo^a mu je najljubša. »Pri Mestni hranilnici,*-  je odgovori! ii*rt»!cr
Zaspan organist«
V tistih dobrih starih časih, ko jc bd
učitelj še v prvi vrsti or^anist, ie v J. nw ŠtajersJvCTTj uč:tv»lj>or "iir.ist mecl tem. ko j© duhovnik  počasi  :n  monotono  pel »P-it^r
nostert, sladko pri or^lah zadremal Pte> šnjo noč je biLa velika krokarija. Troti kun; cu mašnikovesa petja je organistu drcjjnik njegova hčerka, cerkvena pevka, da bi odpel- Oče, ki je med spanjem slivil nekoga govoriti, »c mislil, da je v gostilni, kjer nekdo napiva, zato je ob koncu le glavo r;:' ■ po! dvignil z orj*e! ter krer4:o sklical: nŽ** vio govornik!«
Najboljši   šivalni stroji
m to edtno le
Josip Petelinca
znamk«
Gritzner in Adier
za rodbinsko in obrtno rabo
i 27t5 L'ubllana
blizu Prešernovega spomenika
▼afiletea paranclfla - Ponk ▼ vezenin bre t plačan
.1
■ajaovejil pat. izum.
Uvretna novoat.
B.O.B. Heroin betu Naga!!
- d« d« Vukovar —
Srrojavkt  Bob, Vakovai — Tal fnt 56 Proizvodnja fn odprava vsakovrstnih
blaait't« I« |«*lokM«nii omar za dokument*
t resornih vrat itd. Itd.
v najlepši In na)«ofldne|lt irdelsvl.
Olivno  zsilnsjtvn  In lamnnrrv^ata ra celo Jugosiavij« Krm In Ooldartetn, agentura In kbmtiilonainj trgovina Vukovar
Zastopstvo in depot: Matador, Zagreb niei Stav. 5 29 T
Brezpugujna sigurnoat proti Ognju.
Nafvećfa sigurnost proti vfomo
v vinorejskem In sad erej-kem kialu na Sp. Štajerskem poleg cerkve In ?olc. ob okrajni cesti, potni In telefonski urad v hši. se z vsrm blagom in t lepim st-»novan em in večlo
d-u*ino, s k'et'O, «klad;«fl ter vrtom odda takoj v esaa-jetti oziroma) se l&ce kompanjon. Potreben kapi al 50.000 d.> 100.000 Din., zakar se da v poteki tudi knjiiena varnost. Dopisi pod .Trgo ina 1*75' na Alornn C o m« 34 < panji Ljubljana.
^■oacDeoacDaoaoaoiOioaoioa
la KNOCH
iermen'e za pogon
Rezano te samo iz najboljih volovskih kru-ponov garantirana težina 0*98 - lf Šivano, lepljeno in prete^njeno, v vs^h dimenzijah na skladišču.     Tel. 247.
A. L AMPRET, LJUBLJANA, Krekov trg 10
Trcrniš o skladišče i ZA02EĐ, lica 44 dvori sto (Hotel Roval)        io9-T Telefon 20 54
r^»r^air^rr->ar^er^ao»oacr)Boaer3aQa«Ba
c
A. JURCA naslednik ALOJZIJ SENCAR, PTUJ.
Bl.
Vljudno naznanjam, da sem nre-zel zamen'avo BUČNIH KOSČIC (jedrc) za tovarno bučnega olja A. STIGER v Slov. Bistrici, koji izdelek
MT    KRONSKA  ZNAMKA ~N
Je splošno mnntt kot najboljši in ve H! no sveži.
V moji veletrgovini s špecerijskim blagom i A. Jurca naslednik ALOJZ SENCAR v Ptuju dobit od sedaj skozi celo leto vsak dan tudi ob nedeljah predpodne — takoj
HT   brez vsakega  plačila "JpR 1 liter najfinejšega bufenega Offa (kronska znamka) za vsake 4 litre »uhih izlusčertih fcošoio (jedrc), 1 liter najfinejšega bučnega olja za 5 auhih neizluSoenih buoio (jedro). |
Ravnotako kupuiem vedno po najvišjih cenah jajca, fižol, ko-ruzo, orehe, suhe gobe, kuhano in surovo maslo, vinski kamen itd« | Z eMaa oblak mm priporoča s odličnim spoštovanjem
Alojzij
3f
Usti
3E
Mi Mi
vpletke (kite), barvanje las z .L' Oreal Hane* ML PODKRAJSEK,
frizer zrn dame in gospode, Sv. Peti a cesta 32 1965
Darujmo za sokolski Tabor!
r
Pravkar fe iz&lc hroiura
»ciioie ob poti"
Jv. &ooi<ie dramska peeniiev v S delanjih.
Dobiva se zf Narodni knjigarni za ceno Din 15.
Pisalni sinil, poiieuior
mehanična delavnica
3.591 (oonriel)alalea)
t. BARAGA, Linbliana, Selenborcrova ©lica 6.
1P.BE
'rpratan optik
: u bij a n m
Start trg 4t «
Bolni na pljučih.
Tisoča ozdravljenih!
Zabtavajta tako! len j igo o moji novi
umetnosti hi*am:enjo
ki ja ie ma^ge reJUa. Ona no> maga pri vsakem načinu življenja, da sa boleren hitro premaga. Nočno potenja m kisel) prestane, telesna teiina se poveća, ter po splošnem poapnenju olajša bole* tiso.
Reanl motjo
zdravniške znanosti potrdijo prednost moj« metode, ter jo radi priporočajo. Čimprej« začnete z mojim načinom prehranjevanja, tembolj« bo za Vas.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo,   tz katere bodete izčrpati mnogo koristnega znanja, ker bode moj zatofnik izdal vsega skopaj samo
10.00O kom« zaatonj
ln nzpoalal. pilite takoj, da se bodete mogli tudi Yi prištevati krogu  srečnih   dobitnikov te knjiga.
Naslov: AUOUST MARZKE BtR LIN-WILMERS DO RF
5. AbtL an
730*
(Mil Ihana zadrega
za Jugoslavijo
r. s. z o. z« v Ljubljani
v staroznani JuvanČ:Čew kleti Celovška eeata it. 77
(Sp. Šiška) 7301
priporoča ovoje
prvovrstno vino.
Spre:me  tudi provlzljekega
potnika. Ponudbe ie nasloviti na zadrugo. Kongresni trg 2.
Gostilna
z nekaj posest /om in gospodarskim poslopjem, t» e t minut od rudnika, se nroda. Pofzve se nri lastnici Franji Organ v
Zagorju ob Savi. 7347
Teod. Korn, Ljubljana
Poljanska cesta it« 3.
krovte stavbol galajrterfekl hi okrasil klasa. iBStatadlt vodovodov,
Kotiti ttnbniii. Vnalft« n kliittna mottb
Izdelovanje posod \z pločevine en flrnež, barvo, :«k fn med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 3245      za konserve.
Za Miklavža in Božič
priporočamo
ROBIDA: Rože ob poti.......Din 15'—
TARRERE: Civilizirane!........ 20 —
OOLAR: Prelcoa VasiHiea..... • 10-—
JL7LES VERNE: Mojster Caharija .   . 10*— JULES VE»<NE: Kaj si je izmislil
Dr. Oks............. 12*—
cPri vseh naveđsnih knjigah 20%U popusta
NARODNI KNJIGARNI
Prešernova ulica
1
B0C
stran 10
»SlOVgHtKl KAROPa dne 30 novembra 1924
*iev. 275
Originalne (prave) potrebitim fhrat te preservat za Opalograph dobite edino le pri L. Baraga, Selenburgova ulica stav. 6. *^B@
Kurir -Beograd
sprejemi naročila do 2. decembra — pod »Sigur* ■ost/7339« na upravo »SI. Naroda«.
Laboran tinja
* nekoliko prakse —- se iice za tovarniški laboratorij v Ljubljani. — Ponudbe pod: T 368/7306 na upravo »SL Nar.«.
Trg. pomočniki
boljša moč, se sprejme v trgovino z modnim in ja* lanterijskim blagom. —• Jakob Lah, Maribor. — Reflektira se samo ra moč m dobrim priporoči« lom. _7266
Za srbsko
konverzacijo
se išče za Ljubljano ro* jen Srb z dobro omiko. ■— Ponudbe s pogoji pod »Vladimir 7289« na upra* •so »Slov. Naroda«.
Spalne sobe
od 3000 Din; kuhinjske oprave od 1000 Din na« prej izdeluje Beumgart* ner, mizarstvo* Teharje, posu Store. 7017
Damski klobuki,
nakitenl, od 100 do 150 dinarjev, baršunasti nakitenl od 200 do 300 Din, Velour svileni po 200 Din. — Oglejte m izložbo. — Horvat, modtstks, Sta. ri trg 21. 141/T
Javna dražba«
Dne 2. decembra t. L ob 15. bo v skladišču na glavnem kolodvoru na javni dražbi prodanih 13 zabojev (973 kg) kreme za čevlje znamke »Pret« ty«. 7318
[
Kurim
Gornik
(Steiger) z rudarsko šolo, zmožen nemščine in hr* vasčine — se išče za dela ▼ trdem kamenju. — Na* tančne ponudbe z zahte* vo plače na: H. Jobben, rudniški ravnatelj, Prilep, Makedonija. 7269
Stenografijo
(perfektno) za s!ovenski in nemški jezik in stroje* pisko sprejme takoj odvetn. pisarna v Ljub* ljani: event. samo za po? poldneve. Plača od 1500 dinarjev višje. — Ponud* be pod »1875/7333« na upravo »Slov. Naroda«.
Prodajalka
galanterijske stroke, iz. obrazen a, iz boljše rod* bine, dobra moč, agilna, poštena in prikupi j iva — išče službe v trgovini aH temu primerne, za takoj. Primorana je iskati za» vetja pri dobrih ljudeh. — Ponudbe pod »»Takoj 7305« na upravo »Sloven. skega Naroda«.
Tražite li
namještenje ?
Naručite iz Osijeka or* gan za natječaje i posre* dovanja namještenja — »FORTUNA«. — Svaki broj donosi iz sviju kra. jeva zemlje oko 300 ogla. aa odnostćih se na prazna mjesta za muškarce i ženske na srpsko*hrvat* akom, njemačkom i mad* iarskom jeziku. Ogledni besplatni primjerak kao t narudžbe sa pouzećem ne ialje se. Cijena poje* dtnog broja 10 dinara. — Na jedan mjesec 35 di. nara, na četvrt godine 100 dinara. 7312
I    ProBam |
Šivalni stroj
(»Singer«, mali) se proda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7326
Več ovčjih kož
Ka strojenje imam na prodaj. — Poizve se v trgovini J. Noč, Spodnia Siska 182. 7303
Eleganten in modem
perzijski plašč
ae po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 7315
Naprodaj
Šivalni in pletilni stroji, damski plašč, domače stvari fn posoda. — Sp. Siska, Kmetijska ulica St 125._7329
Fin kostum,
popolnoma nov, temno«
moder in zraven spada* joči klobub (model) — prodam. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 7338
Harmonika,
trivrstna, kromatična, se po zelo ugodni ceni pro* da. — Naslov pove upra« ve »Slov. Nar.«. 7264
Naprodaj
1 9/« in s k a vijolina za 300 dinarjev, 1 */* inska vijo* lina za 500 Din, 1 »Pate. phon« s safirjem in 40 dvojnih plošč, t. j. 80 različnih pesmic in iger, v najboljšem stanju, za 1500 Din. Redka prilika! —• Naslov pove uprava "■ r. Naroda«, 7346
Pozor!!!
Plačam bolje kakor vsakdo drugi za stare obleke, čevlje in pohi« štvo. Dopisnica zadostuje da pridem na dom. — Martin Drame, Ljublja* na, Sv. Jakoba nabrežje št. 29. 7228
Halo!
Pozor!
Plačam najbolje nitre obleke, čevlje, pohištvo itd. Dopisnica za d oš "a: pridem na dom! — Ms. rija Golob, Ljub" i »na, Sv. Jakoba nabrežje 29.
Klavir poučuje
gospodična. Honorar ni. zek. Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 7224
Išče se kakršnokoli stanovanje.
Ponudbe pod »Visoka najemnina/7230« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Na stanovanje
in hrano od 1. januarja sprejema odlična družina deklice od 10. leta dalje. — Dopisi pod »Dobra vzgoja/7342«.
Stanovanje,
najmanj dve sobi in pri. tikline — iščem v sredini mesta. Plačam visoko na* jemnino m ev. odškodni. no. — Ponudbe pod »Sta-novanje/7344« na upravo »Slov. Naroda«.
Tifniato Ufe
v Ljubljeai aa tet* sm* metnetn kraja prodan po selo nizki eeai radi nakupa drugega posestva — in bilo ob ftevni cesti, dva kilometra od Ljubljane, pripravno za vsako obrt. — Naslov pove Janko Stupica, tr. govee, Ljubljana, Sodna ulica. 7223
Proda se eno-nadstropna USa
▼ Ljubljani, tik Tabora, za Din 410.000. Hiša je pred vojno zidana, v prav dobrem stanju; kin> cu je na razpolago lepo stanovanje v I. nadstrop. ju, s tremi sobami, priti, klinami in v pritličju pa delavnica s tremi prosto« ri pripravna sa vsako obrt, — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 7286
Naslove
oddajalcev in odjemalcev stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov, posojil, kreditov ter prodajalcev in kupcev hiš, posestev in premičnin — dobite proti mali odškodnini pri »PO. SREDOVALCU«, Ljub. ljana, Sv. Petra cesta 23.
125/T
Knt>ci nepremičnin!
Zahtevajte v vsakem lavnem lokalu raklamni list »POSEST«, v kate. rem so obširni popisi raznovrstnih vil, stano* vanjskih, trgovskih, obrt. nih in gostilniških hiš ter posestev, kmetskih in graščinskih posestev, mli. nov, žag, stavblšč itd — Na željo Vam dostavlja list brezplačno — Reali« tetna pisarna »Posest«, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 24. 119/T
Prodajalci
nepremičnin!
Gotov uspeh pri prodaji vašega posestva dosežete le, ako oglašate istega a obširnim popisom v — reklamnem litin »PO« SEST«, ki ga razpošilja vsem javnim lokalom ii. rora Slovenije in države ter v inozemstvu, dalje vtem kupcem radno in bez plačno »f*o#esf«, Re» ali tet na pisarna, d f o. r. v Ljubljeni, Sv. Petra ca« ato m m WT
Prostovoljno se proda:
zemljiška parcele, travni« kc, dva travnika. — Ra. kova jelša na Barju. — Prvi je v viški občini (gmajni) in leži ob cesti, ki pelje v Trnovo, drugI je na konca viške gmaj* ne (deveti) proti Trnovemu, tretji ne Brezovici pod Plcšivico, blizu Trš* Ijanovcga gradu. 7313
1 ali 2 koo|a
vzamem eez zimo za de« lo proti prav dobri otkr* bi. •» Naslov pove upre* va »Slov. Nar.«. 7024
Franc Erfa
»Pri zlati lopati« trgovina  z  železni nO — Ljubljana, Valvasorjev trg 7. 76/T
Tiskara«
sastoje ća ae is 2 brzo ti-skarskih stroja tvornice »Modling« (1 stroja 50/R0 rabljenog ali u vrlo do. brom stanju, 1 stroja 42(52 posve nov) 1 Amerikam ke, 1 velikog stroja za rezanje. 1 stroja za hef« tanje, 1 stroja za perto« riranje te 3 elek tromo to* ra, snabdjevena aa svim potrebnim slovima, ti. skarskim materijalom te nužnim potrepštinama — prodaje se jeftino uz vr. lo povoljne uvjete. — »Slaven« d. d.. Biča 5?, Zagreb. I22/T
£okali
Delavnico
(novo, veliko) a gospo« da rs kim poslopjem in 600 kvadr. metr. zemlje pro. dam za 60.000 Din. Prosto takoj. — Naslov po« ve uprava »Slovenskega Naroda«. 7310
Pisarniški lokal
(soba s telefonom), v sredini mesta, v I. nad* stropju se odda v najem. — Informacije daje taj* ni štvo Zadružne Gospo* darske banke. 7345
Gostilna v najem!
Ostrostrelsko društvo v Ljubljani oddaja a 1 ja* nuarjem 1925 v najem svojo dobro znano go* stilno na Strelišču pod Rožnikom. Le taki pro. siki pridejo v poštev, ki morejo priložiti 30.000 dinarjev kavcije. — Pi* sarne dr. Ivana Lovren* čiča, odvetnika v Ljub. ljani. Miklošičeva cesta št. 8. 7336
Katera
samostojna dama (gospo«
dična sli gospa) bi hotela razvedriti gospoda, naj se oglasi pod »Vdanost« na: Aloma Companv, Ljubljana. 7317
Znanja želi
ločena gospa z boljšim z boljšim gospodom od 35 do 45 let — ločena go. spa. — Dopisi pod »Sreč« ni dom/7304« na upravo »Slov. Naroda«.
Mlad trgovec
simpatične zunanjosti in lepega značaja, žeti zna. nja s premožno gospodič* no v svrho takojšnje Se« nitve. — Le resne ponudbe s sliko, katera se na željo vrne, pod »Stev. 29 7311« na upravo »Sloves« skega Naroda«.
Ženitna posudba*
Trgovka, oiiinsarlftia a dobrim značajem aa bo«
gsto vpeljano trgovino, se Seli poročiti z feiteaV gentnim, dobro situira« nim gospodom ae pod 40 let starim, ki ima okoli 200.000 Din ptatnoieoia. — Samo resne ponudba s sliko pod »Sfeča7335«
Božična in novoletna darila
priporoča — tvrdka Pun. čoh ak Comp. 7235
Otomane,
zimnice, posteljne vzme* ti in razno blszinssto po* hištvo ima v zalogi po najnižjih cenah Rudolf Radovan, tapernik, Kre. kov trg 7 — Popravila točno in solidno.     71 /T
Modni salon Ivanka Stegnar,
Ljubljana, Rimska cesta
št. 10. —- Priporoča svo. jo zalogo naimodernej. sih damskih klobukov. — Popravila najceneje 89/T
Pohištvo!
Kdor si zeli nabaviti krasno in trpežno pohi. štvo po zelo ugodnih ce* nah, naj se oglasi pri — Matiji Anđlovicu, zaloga oohiStva. Ljubljana. V5* dovdanska cesta 6. 7307
Javna zahvala.
v sem dobrotnikom, ki so mi na katerikoli način pripomogli do mojega po. novnega obstoja, izrekam tem potom naisrčnejo in vdano zahvalo! Bog p!a* čaji — Iva SUler s sin. kom. 7309
Pohištvo!
Kdor si želi nabaviti kras.
no in trpežno pohištvo po zelo ugodnih cr nah — prodaja isto Matija An. dlovic, Vidovdanska cesta št. 6 (nasproti hiralnice)
So. T
TrbsveHskl premog
drva, koks
angleški premo*
šlezijske brikete
dobavi* ILIRIJA
ta, Kralja Patra trs &
Tel. 220. — Plačilo tudi na obroke. 70T
Najmodernejše kroje
po meri in modelih ras* pošilja in izdeluje od mi* nistrstva za trgovino in obrt — konces. krojna šota, Ljubljane, Židovska ulica. — Za učence izven tečaja vedno posebni po« uk! — Daje pojasnila krojačem in šiviljam ust. meno in pismeno o stro« kovnih vprašanjih kroja« Stva, 494/n
»Gon«,
nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa* vici (triner) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetiu mehur, ta. 3?a popolno ozdrav. ijepie treba šest lončkov Vsak loiček z navodnom stane 45 Dn — Proizva« ja In po poŠti razpošilja tudi na zdravniški pred« pts lekarna Penfč, Žanre* prešič. Hrvatska. 99/T
Zanesljivo
eksistenco
Vam nudi jo vsak mesec 1. in 15. prieenjajoči ae glavni tečaji za prikroje* vanje, pomerjanje, pre. skuievanfe. izdelovanje, Šivanje vsen molkin, dam« akih. otroških oblačil vsega perilnega in aloma« čega šivanja. Temeljita teoretična la praktična it« obrazba vse obla čil na umetnosti po esUsesn ob« tastveno zaičlteneaa stats* asu novega časa. Zona« ajrsa nčencam prask r bi. mo stanovanje in brano event. niteass teles ntlao vožnjo, soieftiiisn ebaoV ven tom aiuz%e. t*rijave vsak dsn. prospekt ta učni red potom ravnatelja stva WiaO L Baokerstr 9 aB ICIafenfurt, FrioaU. letam 04/ti
kokošja, račje in gosje, puh. oddaja vsako množino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako* vec 52/T
Adresa? za
Slovenijo,
najnovejše izdaje, se do* bi v knjigarni »Seva« v Kranju pvoti predpialilu za D'n 100— a!i po po vr-tju. katerem d se pri-rečuni še poštnina. 7314
Najprimernejše Miklavževo d-rHo
flbHte v galanterijski njigeveznici (krasne ša. tule, bombon j^re. pisalne map* itd). A. Feldstein, Ljubljana. VidovdansVa cest« IZ — Oglejte si iz* ložbe!   Niz'-»e cene! 7319
Okraske in svečke
za božično drevo, jaslice
narejene in v pol a h. bo* žične in novoletna raz s pledniee, pismeni, ubran (krepni) in svileni papir, nudi na debelo in drob. no  na f cene je  —  L. PE*
VALEK„ Ljubljana. ?A* dovska ulica. 132/T
i .h grjHOrai*
Kuverte
priporoča
Narodna tiskarna
* II« H*  i- g trsiR
Koze — pc
in . .je
ter od druga divjačine — kupuje aa inozemstvo v vsaki množini. — Zd'a* vič, trgovina usnja, Liub. liana. Sv. Floriiana irrTea štev. 9. 90rr
Zdravniški zavod
Vila dr, Pečnik, nenzija z zdravnikom. Sečevo. oošta Rocaška Slatina. — Zs lahko bo^ne. t"di plft. ča Lf^«rhalle, Dft., Lie* <-»•«. MastkiTren. V> ■».'••na hrana In soba od 75 D*« naprej. 139/T
Naznanjam
«1. občinstvu, da sem pre« arlfl svojo k'ola'Vo de. ^^vnico na frtai jaški trg 5tev. 2. — TrVT<"<«m no nalnov^'h modMih ob.
»v» 300 Dm. suVnie po 2°0 Din. — Prevramrm tttdl Tv^nravila m o^^-a^a« nje oblek. — Ivan F a ni t r e s e n 7337
Ko'esarfi rozor!
Posilite atarm dvoknlesa
v oonolno prenovo, emai* liranre z ogniem in po« n«VTfa«tie. — Ma **»l|o ae dvoVol-sa tnffl •branilo eez zimo. »TRTBT TVA« F. B. L., tovarna d roko* les ht otro^-ih ▼n«^*kov. LiuHiana, Karlovska e^ sta št. 4 114/T
Za Miklavža
in PoFc!
Mamiee, razveselite otro« ke in kupite Iffraene vo. ričlre in mat« dvoVol-sa. tricikelne. holend^rie, stoo l*ee, zlozliive b«di ca ml* žice. šivalne »♦'■ofe iM. na|**eneje »TRTB*TNA« F. B. L. Tovarna dvoko* les in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta gt 4. 136/T
Ob 25 letnici!
Pri »Soineu« za vodo, K. Widraaver — priporočam kot najprimernejša dari.
la za Miklavža in Božič: vse vrste perila, volneno pleteno blago, manufak* turo, venčke za neveste, opravo za novorojenčke, abtahe (peče. edina zalo. ga), kravate, nogavice ttcL Pri večjem odjemu primeren popust. 7225
J. Sf lepnšln
= Sisak =
laaanaeaaaanaaaaae Majsitairoj&a alovonsfca
delavnica
Ivan Brtaall, Đnna<aka o. It,
ae ortporofa. livršitev točna cent
Trr.erne 1798
al
Jos. Podkraišek
L;uW]afia, Jur&Cri trg
priporoča svojo bo^aro za!o»o vseh vrst sletesMi. me^ega blsgs, ssrHs os*rebščin a ihrilla, vse po znEaaih etnah. Pismena naročVa točno z obratno pošto. 137/T
Klaviri e
rplašuje In poprav }a solidno m točno   ter   gre tudi  na deželo.
Mnbtiama
Tiiaš<a e 45 Si T
Feliks PovSe
Novo obleko
Imate, sko daste ponoSeno kemično čistiti in barvatf v
kasalCnl Čistilnicl in bsrtsrlil JOS. REICH Poljan ki nasip 4
Podrutnloai Seienbur?ovn 3
88 T lil
Drva
trboveljski
premog
H. Petrie
Ljubljana
Gospos ctska cesta S
Telefon 343
T 57
Strešno leoenko lesni cement §
dotjavl'a as {ceneje ▼ rsati mnetia1
Jos. R.Puh, Ljubljana
Ondaška ol. 22 Teletsa 153
num rame .tuabut. wtYOPinrwai faa
3„ELEKTR1T" plošče ta Hbfu*enie za* in a'ata, maiai-ce, pile. Ashest, Ki nperit. transmlsHe. fer-menie za ooet>n stroiev. Vse tehnič. potrebščine
Edino prave „Golnor" Čevlje 'n lovsko eevlia d b te le i
novo uiejen« -.rgovini In detsvnir;
Jo Braier
Liubliana 3396
Ttsriolki trn CBrofjl 1.
»stotam se »zdelujelo vaeh vrst čevlii po meri n vse vrse Iržnili čevi ev. —  Trgovci nopoetl
Cene soiftfne* PostreZba točna!
40 8!2'(ira nW!n
aaibollšl fabr kat s 40% penasta I Ves elek'rični materi ial gl< bol<o nod dnev« n ml taasnft, ClaVtro Companv, Ljubljana, Sv. Petra c. 25. 129-T
Nudim kekse na k loprame po izredno nizki ceni. PfUnane najbljse b?aeo. Dostavljam tudi na dom. Prva slovanska eksportna slaščičarna
R. BISCMOF, RoSna dolina št. 233.
Točna postrežba! 140-T Konkurenčne eene!
ilidilrfita Kolenc
tovarna za pile na Mirni izjavlja, da gospod Anton Lotrič, trgovski potnik iz
Železnikov, ni več niš zastopnik ter ni upravičen sprejemati nikakih naročil več aH sklepati za nas kakih drugih kupčij.
Tri' fon 351
GALUN
Telefon
35!
fka'Hev) prvovrstna kvalite-a (kemično čist, popolnoma brez lelezs) v kristalih in moki 'rdeluie in prodaja po konkurenčni ceni
Kemična tovarna Moste ph Ljubljani
6912
Zahtevajte oferte in vzorce \ Dobavljamo promnt^o vsako količino.
bTfiPstnllHl izdelki
I
tzgo'ovlteni tn po naročila kakor tudi  tapetn Sl-te   pot eb*čine,
žimo in afrik
na veliko In malo priporoča
RUDOLF SEVER
$pec taloga tepetniSkin izdelkov
tluteliana. Gosposvetska cesta 6.
Za Miklavža in Božič
dobite vse knjige:
mladlnake pravljice in legende, ta malčke izbiro slikanic z domačimi in dlv/iml hI val mi ter razne romane in pove nt i za odrasle v veliki izbiri v
NARODNI KNJIGARNI
JPvenernova ulica
prve trsti nc.a roba posve zrela
dobiva se svuda
Prva hrvatska tvornica sa-lame,, su'er.a mesa i masti £
M. Gavrftlnvić a sinoui d. d.
Generalno zastupstvo zs Sloveniju:
R. Ounc in drruni
IJubllsna, Cel'e, Maribor
Naznanilo.
Slavnemu občinstva vljudno naznanjam, da sem popolnoma na novo preuredita
kavarno , Merkur*
in
novo otvorjeno
resfnaracija, Merkur'
na Zidarski stezi št. 4.
Za obilen obisk se cent', občinstvu vljudno priporočata
7330 M Mlakar m K. Cigler
Za Miklavža so
BIZJAKOV! KEKSI
733-1       naipriktadneUe In najcenejše
darilo!
Gosposvetska cesta 7 Marijin trg 2
Alfonz Breznik
bivši u&teli Glasb. Matica la sodni Izvedenec Najstare §a fn niispoicbnelsa tvrdka Jugoslavije.
Ljubljana, Mestni trg 3
Zaloga In Izposojevalnica na*boljftlh klavir:avt pla« relaov In hormoni>ev Stelrway Bosendorfer, F&rster, H83zt, Hofman Original Stnnl, Czapka ete. — Proda 3 tudi na obroka- — Popravila In uglasevanie najcene e. — Na jizhornetse violine, godala vseh vrst In najboljše struna angros detail. 142n
Čreva w
vseh vrst, kakor vsako leto. po najugodnetSf ceni vedno na zalogi. Kavnotam se kimale asa* rovi In topljeni lej in se
plaća po najviši dnevni ceni
los. Btrgtaaa,
Ljubljana, Poljanska cesta 85.
!! 25. leto obstoja tvrdkel!
7267
Kupujemo rabljene
vrele za moko
in ostale vreče po najvišji dnevni ceni. Ponudbe: Avram Šif, veletrgovina vreća, ponjava i kanapa, tvornica vreća i poniava, Novisad. Mesta prevzemanja so v Jugoslaviji: centrala Novisad, Beocrad. Zagreb. Dubrovnik, Sarajevo, Sušak, Split, Uubljana. V inozemstvu: Reka, Trieste, Budimpešta,
Wien, Passau, Hamburg.
M. KRISTOFIČ - BUČAR, aaSSgSSS
9
kr a
Damska in otroška konfekcija — prodaja po nizki ceni ~
sn o ■  jopo tudi za deklice, telovnike, oblekice in druge pletenine      % ar J !l
n j
bluze, ju m n er je, krila, obleke In drugo damsko konfekcijo      O as s>
OTROŠKE OBLEKICE, PLAščKE
velika
l7b:ra.
[Zimske suknje
Iv vseh modemih oblikah iz češkega in angleškega blaga, priporoča po jako zmernih cenah A. KUN C, Ljubljana,
Gosposka ulica Štev. 7.
Dobi lastnik naše srečke ki bo ga zadel žreb. Cela srečka D 100*—    četrtInaka srečka D 29.—    Desetlnska srečka O 1f>—
Pri četrtinskih srečkah igra o St rt, pri de*e:lnsk'h deset os b na jedno 'teviko. Zadeir ž>cr čctrtfnsko aH desetlnsKo srečko, vigi se m d štirim-, cz. desetimi posestniki dnhik* ponovno z>ehanjc, ako se isti v teku 14 dni med sabo z dobitkom ne spravijo. Izž ebanih števi k 20C0 D. n žrebanja se' naznani po časop sih, takoj ko bodo srečke razrrodne.
Srečke rszpošilja .Prost »voljno gasilno druitvo v ^troiSču pri Pbtlu* pro»» napref vpošfl'atvi zneska za srečko ter Din 3'— za priporočeno pošiljatev. ISčejo se povsod prodajalci srečk ! 7221-
Generalno zastopstvo »Jadranske zavarovalne družbe" v Ljubljani, Beethovnova uf.49 (Ritini-
one ArJriatica diSicurta)
naznanja
da je svoje že 25 let obstoječo glavna zastopstvo v Mariboru, Aleksandrova cesta 20 v tem smislu razširilo, da je pridobilo gospoda O T H A R J A MEGLICA, višjega davčnega upravitelja v pok. kot organizacijskega s o trud«
nika za mariborsko oblast. Družba je vsled dolgoletnega delovanja in kulantnega pa« slovanja najbolje upeljana In upa, da bode tudi za naprej opravičila v polnem obsega   dossdaj  Izkazana zasipanja
p. n. strank.
priporoča FILIP BIZJAK
Ljubljana. Gosposvetska c 13, (KolizeD.
Koluhovina vseh vrst
na izbiro pri L. R O T, I^ae*|aaa, Gradišče 7.    74 T Strojenja, barvanje Izdelava kozuhovine.
ti »j aa ■! j jj-iaiauai aiaia
Hoznonilo in w <noraCf in. ? ^u™™
tMwaMMwttMMtttwmtMwmaMtM^KMmtMMmBmmKMWM^BMm9Mm n'a:n' rta \k'|ib S' o boJezn*, Ki me pa ne ovira v moiem podjetju, izvrsuiem še nadal/
krojaško obrt,
ter fzrmtavliam vsa naioMa točno po nainovejSi an^le^ki modL Za obila cenjena naroČila  se prirorečam vel .spoštovanjem
Ant. Re sner. krolaSki atelje
Uubllena. Rc,l]«wa cesta 7.
P r eoblikevaln t c »
>aaaaaa ssaaaaaaasaasu
damskih in moških klobukov
Barborič • Zavrtan
LJubljana, Mastni trg Stav. 7. 3913 Wre)8UKOV,IN'« PO NAINOVEJSIH MODULIH.
Cena nizke. J; issiassssiBSBSSSiasasBS^
VVHko Itevtto mnoeo zahtevan h knig kot darilo Ima zatoV katalog, ki ga. da si olajšate izbero, na željo brezplačno vposl •
?»<otfa anMaama In. Kl»lwm«f»» A fa» d. B-»m*if m
>. w.    L t'bi'ar*!.,  W'kfo»ltev» c. 16
UDI VI hoMe svote^a sonroga
pre«enet »i z !» Hm «n koristnim božičnim d. r»lora. Najbolj korito hožlčno <*?ii\o Je n:«alni stroj
..ERIKA"
m n samičko *n privatno u^rabo. 6761 T 'd'  na vpprln* mesečne obroke.
THE REX (0 Lrubl'ana. Gr?d:5če 10
u i m 11 n m p y i g ii 11 ujJUULfJUJULLiuni n i b j! $;
Kie bi kupil za Miklavža!
Vsekakor v trgovini DOLENC, Sv. Petra c. 8
v Ljubljani
kjer je na razpolago razn h itjač, molkih »raje, kravat,
volne in parf"tnov ; vse po zmernih cenah. 6910 Pojdem torej tja I
^iiiillinmc-.niniinu" ■ . v * g ■ h g n rrmn
Išče se gozdar
oročen,   s predpisanim izpitom   za večje   gozdno ve* epo?es*\o v S'ovemii (hivši Sta erski). Ponudbe pod šU ro „BH ln4. Za-Sfc73* na Publicitas d.d.f oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva 11. in sicer do konca novembra t. L
Scnotorlum Dr. K. Szeso
za odrasle 1 djecu. — Abbazla (Italija).
D etno 'ijećenje za deb'janfe 1 kreplje"jc Prvorazredni zavod ra bolesne na srcu, na ovapnenju illa. — Promjene iStoff-vvech&eij za lens^e i živčane bolesti.    Djeca od 7 godina primaju se i bez pratne. 69 T
ipi^-^lUjjj
"       Cle!chenbcr5ki \ Emma in Konstantinov vrelec
rrrnTmrriTtv._A
IOIOI
SOlOBOSi
"1
0
o
as
o
\ o
\ prvovrstna moč za Siove-.: o sprejme tovarna • )  kanditov .MANA" v Ljubljani. 7308 0
15 letno m\r
•tajpooolntMel S ' OEVER ei-va'nl itro i a poorezljlviii transoor^rrjtm ( ;rabal>c% z enostavnim premikom j« pripravljen a*a štor*afi?e, vezenje ali šivanje
LUD. BARAGI
LJUBLJANA
Selabiirsjova utira 61, 116".
Iiča as ia takojšni nastoi
obratni kalkulant
Dolični mo<a  b;.ti tehnično Irobi^žen,       možnosti rissr tef t> mora imeti  izkušnje v zdelavi m^nfSh že'eznlh zd"l'<ov. Umevno je, ta «e mora spoznat v ob atnem knjieovod^tvu. Pond rja se i^pčno,  da ae naj ; brnr|o loz.^devno le prvo-\rstni in popolnoma s«mo*to:ni profile na tjwaino
Titcn d. d. Kamnik. 7328
"' It
So. 5Tiihtavi
prosim te izberi en i uši kan klobuček za mene in mamico
v modnem salonu 14C06
Stuch/tj-MasLe
LJUBLJANA   —  Židovska uuca štev. 3. Le oglej si, tam kupiš najceneje.
g g
3P
■ tff "(k.
r i
Na drobno!
.*,lo*«
oaku0^i Na debelo I
u-5 I
Vsled pomanjkanja prostorov raa> prodatn pismen papir v mapah In kasetah kakor tudi draga razna ms klavževa In božična darila po Izdatno znižani ceni. dgtejte sl Iz« lozbe   In   eene.    S spoštovanjem
Vinko Weixl, Maribor
veletrgovina«
Veliko zalogo — blaga najdete
sa motke la ženska ebleka  v občno znani
trgovini
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Llngarjeva ulica In Pred škofijo
6956 (zraven Škofijske pa sče).
Zanesljivo poltena in pri a*na postrefba — Tvrdka prodaja samo v tej hlftl 'v lastnih prostorih).
Oglas.
fNabsvka živežnih namirnica.)
Na dan 6. decembra otc godine u 11 časova prepođne aključivače se putem javnoa usmenog nadmetanja pogodbe i intendanturi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani za na* Savku i to: 5.000 kilograma svinjske masti, 1.500 kilograma belog pšeničnog brašna Nr. »0«. 3J00 kilograma kukuruznog Sramna, 5.600 kilograma makarona, 2.040 kilograma rezanaca, 800 kilograma fid-, 5.500 kilograma pirinča, 350 kilograma gcrfttla, 1450 kilograma jedilnog ul;a. 8.300 kilograma pasulja (fižola) 1 190 litara sirčeta (kisa>. a po uslovima, koji se mogu videti svakog dana u kancelariji pomenute intendanture.
Kaucija 5 % polaže ae na dan pogodbe do 10 časova rrepodne na kasi Dravske divizijske oblasti po odredbi čL 88* Zakona o državnom računovodstvu.
Od navedenih količina ima se isporučiti i to:
1.000 kHograma aviniske mssti, 1.K00 kilograms maka* rosa I 3.c00 kilograma pasulja franko magacin 16. artiljerijskog puka u Ljubljani.
60 Vilograma makarona, 40 kilograma rezanaca, 20 kilo* grama jedilnog ulja. 500 kilograma pasulja 1 180 litara sir četa franko magacin pekarske čete u Ljubljani.
2000 kilogram svinjske masti. 3.000 kilograma kukot ružnog brašna, 3.000 kilograma pirinča i 4.000 kilograma pasulja, franko m^acin 39. pešadiiskog puka u Celju.
2.000 kilograma "vinjake masti, 1.500 kilograma belog brašna tipa Nr. »0«, 500 kilograma kukuruznog braSna, 800 kilograma makarona, 2.000 kilograma rezanaca. 800 kilograma fide, 2.500 kilograma pirinča. 350 kilograma gerltla 1 125 kilo« grama jedilnog ulja, franko magacin Inicnjejuke podoficir*1« Škote u Mariboru.
Iz kancelarije intendanture Drarske dirizijske oblasti E. brci 18.266 od 21. novembra 1924. 7142 godine u Ljubljani
7302
.............................-.........- -   . .......______ CENJENE DAME OPOZARJAM, DA IMA OD SEDAJ NAPREJ
0iaZttatiilO    MODNI ATELIJE M. ŠARC., LJUBLJANA, Kongresni trg 4.jt.
(GERBBRJEVA HIŠA)
VEDNO V ZALOGI SERIJO 1ZGOTOVUENIH NAJNOVEJŠIH IN NAJOKUSNEJŠIH PARIŠKIH DRUŽABNIH, POPOLDANSKIH. VECERNJH KON-CERTNIH IN PLESNIH TOALET. ISTOTAKO TUDI DEKLIŠKE OBLEKICE ZA PLESNE VAJE. CENE FRAPANTNO NIZKE. VSAKEMU DOSEGLJIVE-
6692
Med dobrimi na|h«l{il so:
..PFAFF" šivalni stro]I
M rotbloo, obrt la industrijo.
Solidna cena ln ugodni plačilni poseli. Veeietae fanti vol — Poak « v«iea|a braaplacaa f
IGN. VOKp LJubljana
HOVOOTSTO, CajI-s „|I<.» 7 C1U1, Slami trg. JOnfla 1111(0  /•     Kralja Pttra c 33.
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
prodaja
75 T
:: premog ::
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonra po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporab« kakor tudi za   industrijska   podjetja   in  razpečava  na debelo
inozemski  premog  in koks
vsake vrate in vsakega izvora ter priporoča rosebno prvovrstni češkoskovaški ln angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in br kete
Naslov:
Prometni
v Ljubli
avod za premog d. d.
Miklošičeva cesta 15/11.
N d debelo.
S. Mat te
Tovarna koiafaovlae.
Največjo podjetje aašo drtavol
Barranle kot v Iel»xign,Na drobno, atrolenfe, fcontekel|rairan|e. — Popravila, pre-otaovo, kotakovinaate okroke. okilvt ln modeli.
7327   Naročila, prodaja la nakup koi:
LJnblJana, Sodna nllca 5.
Tovarna vijakov
Sploine stavbene druibe
Maribor, Aleksandrova cesta 12.
vsake
vrate le vsake aleCevlee Is tele« a le aluminija.
B.
Stoite, prjatcl'! Pove'te mi nemudoma kie ie tista trgovi-vina, ki po vsej Ljubljani slovi t adi solidne postrežbe in zmernih cen?
Saj to on ras ve vsako dete. To je tvrdka A. Šinkovec neel K. Soss, Ljubljana, Mestni trg 19 t39T
STAVB
w nedeljo, dne 30. novembra in ponedeljek, dne 1. decembra
v modnem salonu
Ljubljana
Marija Gotzl
Kongresni trg it. 8
J
I
in
Perilo za dame in gospode. — Kavne garniture z ročnim vezenjem, a jour i. t. d. — Namizne garniture kompletne za 12 oseb. — Prte In prtlče. Žepne rute. — Brisalke, platnene, frotirke. — sifon za perilo po metrih. — Platno in tkanina za rjuhe. — Kompletne opreme za na veste
iti naiceoel« t trpini perila
, Llabljsna. Selenhinava d1. 5.
739S
e*»
Jorofo, matico, nltove, j naroČilo Jnrnfe zo Ji- i \% Lpschcnschrouben i
^VJBteHBBaaHBaaaaaaaaaaaaanpr a
^VaaaaaaaaaaaaSS^ B
(zradluje uz povoljne cijene S
Osiječka ljevaonica željeza i tvornica strojeva d. d. Osijek
Nalivpera sviju sustava
bo Din. 22.—, 45.—, 65.—. Zlatna po Din. 100.—, 129.—, 170.—, 200.— (1S9.—, 32550 Penkala) 250*—, 190^-. 35sV— (380.—, 590.— Watcrman).
Um sMtfe St ICvg'i U% !iit 38
Na zahtjev badava cjenici knjiga, papira, božičnog
nakita. Ud.
Naznanilo.
P. n. občinstva naznanjam, da otvorim v nedeljo, dne 30. novembra 1924 v taktnem paviljona na vogalu ALEKSANDROVE CESTE IN BE-THOVNOVE ULICE na novo opremljen in moderno urejen
CVETLIČNI S A LON
P. n. občinstvo zastguram. da bodem istega postregel v popolno zadovoljstvo ter se priporočam za izdelovanje Šopkov in vencev ter sploh vseh v to stroko spadajočih aranžmajev po najnovejši obliki V zalogi imam vedno sveže cvetje, žalne in za razne prireditve primerne trakove.
Cene zmerne. Postrežba točna. Za cenjena naročila se priporoča
7283
Viktor Korsika.
Razpis božioiiii iiaprai
300 daril
skupni vrednosti
dinarjev
skupni vrednosti
od
1
dinarjev
NAGRADE:
i)
2. )
3. )
4. )
5. )
6. )
7. )
8. )
9. ) 10.)
11)
12. )
13. )
14. )
15. )
16. )
17. ) 13.) 19J
20. )
21. )
22. )
23. )
24. )
25. )
26. ) 10
27. ) 10
28. ) 10
29. ) 10
30. ) 10
31. ) 10
32. ) 10
33. ) 10
34. ) 10
35. ) 10
36. ) 20
37. ) 20 3S.) 30
39. ) 30
40. ) 30
1 nov Torino Fiat*avto za Sest oseb. 1 nov Torino Fiat*avto za štiri osebe.
1 nova kompletna spalna soba z dvema posteljama iz črešnjevega lesa. Izdelek tvornice Bothe i Ehrrnan. Zagreb.
1 nova kompletna jedilna soba iz hrastovinc. Izdelek tvornice Bcthc i Ehr« man, Zagreb.
1 nova kompletna pisalna soba iz hrastovinc. Izdelek tvornice Bothe i Iihr« man, Zagreb.
1 nov Ehrbar klavir (salonski klavir). 1 nova kiubska garnitura iz usnja. 1 novo motorno kolo 5 HP.
1 nova velika perzijska preprofa (Afganistan).
1 nov pisalni stroj »Undcrvvoodu.
2 nova damska urejena toaletna potna kovčka iz usnja. 2 nova manjša motorna kolesa. 2 nova »Singer« šivalna stroja. 2 rova pianina.
2 novi kompletni kvhinjski opravi.
5 novih porcelanastih servisov, kompletnih, za 12 oseb.
gramofonov, vsak z 10 najnovejšimi »Shymmy« ploščami. foto£rafien:h aparatov, velikih kovčkov za potno prtljago, velikih medenih električnih lestencev, manjših perziiskih preprog (Shnrvan ali slično, ženskih toaletnih garnitur iz kristalnega stekla, velikih gardinier iz kristalnega stekla, velikih vaz iz kristalnega stekla, velikih naslaniačev, z gobelin*blagom preoblečenih. \*elikih usnjatih ročnih kovčkov, maniših usnjatih ročnih kovčkov, zlatih zapestnih ženskih ur. moških zlatih ur.
porcelanastih servisov za šest oseb. porcelanastih servisov za Črno kavo za 12 oseb. biciklov.
stoječih električnih svetilk, pirotskih preprog.
porcelanastih servisov za črno kavo za šest oseb. srebrnih doz za cigarete, moških zlatih verižic za ure. ženskih zlatih zanestnic. moških usnjatih listnic, ženskih usnjatih ridikulov. Vpoštevajoč današnje težke ekonomske razmere, vsled katerih je tiovoj osnovanim rvrdkam nemogoče s svojimi se tako dobrimi proizvodi prodreti v javnost, boreč se z veliko konkurenco, poskušamo na ta reklamni način spoznati širšo publiko z našimi prvorazrednimi parfumi, ki so po strokovnjakih ter r»o najnovejših francoskih metodah in receptih prirejeni. Saj nam ni treba uvažati parfumeriie iz inozemstva, ker moremo v domovini taisto doječi. V to reklamno svrho razpisujemo sledeče tekmovanje z zgoraj navedenimi nagradami, l:i so obenem najlepša božična darila.
1. Uganka.
Iz sledečih zlogov sestavi štiri besede spodaj navedenega pomena:
A — ta — nav — I dam — me — Du — ri — li — A — ja — ku —
1. (A------>   Del sveta (kontinent).
2. (T------)  Država ob Jadranskem morju.
3. (D----) Največja reka v Jugoslaviji.
4. (A---) Prvi človek na svetu (po bibliji).
2. Pogoji za tekmovanje.
1. ) Tekmuje lahko vsak tu* in inozemec.
2. ) Vsak tekmovalec mora rešiti uganko točke 1. in rešitev poslati v zaprti kuverti z rekomandiranim pismom na enega spodaj navedenih naslovov; na kuverto mora narisati besedi: »Nagradno tekmovanje.«
3. V tem pismu se mora poleg rešene uganke navesi krstno in rodbinsko ime ter točen naslov tekmovalca.
4. ) Vsak tekmovalec je obenem kupec ene steklenice parfuma našega pro* izvoda ter naj v to svrho r-ri!oži v pismu ali pa pošlje po poštni nakaznici na spodaj označeni naslov 60 Din (nikakor pa ne v kolk'h ali znamkah).
5. ) V to reklamno svrho stavljamo za seda i v promet ret vrst prvorazrednih parfumov, in sicer: Chvpre. JoekevsClub, Mon Caprice. Prince of \Vaies, Ylang* Ylang. Vsak tekmovalec naj prnomni, katera teh vrst naj sc mu pošlje.
3. Splošna določila.
A) Tekma sc prične 20. oktobra t. 1. in se zaključi 23. decembra t. L ter morajo pisma z rešenjem in denarne pošiljke naipozneje do tega termina prisneti na enega spodai navedenih naslovov. — Rešen ja, ki dospejo po 23. decembru, ne pridejo v poštev.
B) Vsako pravilno resenje dr.bi tekočo številko, ki se tekmovalcem pošlic s steklenico parfuma: 24. decembra se vrši žrebanje ob navzočnost' in v pisarni notarja Milana Mihaljinca v Zagrebu. Rezultat žrebanja se bo v teku osmih dni objavil v časopisih: razven tega sc bo vsak dobitnik pismeno obvestil, a dobitniki prvih desetih naera-i tudi brzojavno. Oni, katerih resenje ni pravilno ali od katerih znesek 60 Din ni prispel, ne sodehneio pri dobitkih: vendar v kolikor je znesek 60 Din vplačan, se bo poslal dotičniku parfnm, nc oziraic se na okolnost, ali je uganka dohro ali slabo rešena. Nac^ade cC dcliio dobitnikom osmi d:>n no žrebanju. — Razpis nagrad je osnovan na podlagi 60.000 udeležencev ter se bo v primeru manjšega števila razdelilo sorazmerno mariše število nar-rad.
C) Naročene steklenice parfuma se pošljejo tekmovalcem poVnine prosto.
D) Vsak tekmovalec se iziavi. da je z zgoraj navedenimi pogoji s^rarjmen.
E) Pisma z rešenjem m denarne po<i*ike se imajo ros'a^i na: Kr. ja\-nep.a notarja Milana Mfhaljinca. Zafreb. Wca 39, ali p.-? na na*lo\' firme.
F) Vse nagrade so novok"plirni prvorazredni predmeti, ter bo en del teh izložen v Zagrebu v izložbi tvrdke $ia/a Fussminn v veži »Apolo<r*Kina.
V Zagrebu, dne 19. oktobra 1921
L
»A ID A«, proizvodnja pariumerije, Zagreb, B- cesta 19 a.
7291
ČEŠKA I
S T
Telefon ftteollke 104
Delniška ajleenloai In
I 290
Sprejema vlog
i J A L i
ppaJininlon i Centrala
A I
S P O D A RS K A   B A
K A
u .
knjižice in račune ter
Ljnbljeni, Marijin trg *tew. 5. v Pragi, na Pfikop* 35
■ veojik krajih Ćohoalowe*ke re*
prevaja vae bančne In bor
Brzojavni naslova Indusbanha
Hranilne vloge na knfižEce In tekoči računi Ko 2„170,000 000--.
e transakcije kar najkulantneje. 6281
n
8175