0» «fc GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA APRIL 1977 ŠTEVILKA 4- LETO 5 Skupščina občine Litija in družbenopolitične organizacije ČESTITAJO vsem delovnim ljudem in občanom ob DNEVU OF in PRAZNIKU DELA ho in jim želijo prijetno praznovanje, veliko delovnih uspehov ter osebnega zadovoljstva tudi v prihodnje PRIBLIŽUJEMO SE DNEVOM, KI POMENIJO ZGODOVINSKE MEJNIKE V GRADITVI NAŠE SVOBODNE, SAMOUPRAVNE DRUŽBE. ŽE V ZADNJI ŠTEVILKI GLASILA OBČANOV SMO VAS SEZNANILI Z VELIKIMI PRIPRAVAMI NAŠIH DELOVNIH LJUDI NA PROSLAVLJANJE JUBILEJEV NAŠE PARTIJE IN 85-LETNICO ROJSTVA TOVARIŠA TITA. V TEM SESTAVKU PA VAS ŽELIMO BOLJ PODROBNO SEZNANITI Z DVEMA PROSLAVAMA, KI BOSTA 24. APRILA IN 21. MAJA. Kako smo gospodarili v preteklem letu? Preteklo gospodarsko leto ni bilo rožnato. Zaradi nakopičenih gospodarskih problemov je zvezna skupščina sprejela več zakonov, ki naj bi tok gospodarstva preusmerili v bolj zdrave vode. Nekaj teh zakonov je stopilo v veljavo prav v preteklem tetu in marsikatera delovna organizacija na te ukrepe ni bila pripravljena, zato je predvsem v prvem polletju preteklega leta proizvodnja nazadovala oz. ostajala na istih nivojih kot v preteklih obdobjih. Kljub temu pa so delovni ljudje z zadovoljstvom sprejeli te ukrepe, saj so ugotovili, da bodo dosegli namen, za katerega so bili sprejeti. Izboljšala naj bi se predvsem likvidnost gospodarstva, posledice slabega gospodarjenja z družbenimi sredstvi pa naj bi prišle bolj do izraza. Za litijsko gospodarstvo lahko ugotovimo, da v celoti ni uresničilo predvidevanj, ki so bili postavljeni v sred- VPRAŠANJE ODGOVOR rihodnjič, 9. maja od 10. do 12. ure na temo GOSTINSTVO IN TURIZEM v občini Na vprašanja občanov bodo odgovarjali predstavniki SO Litija, Turističnega društva, kmetijstva, gostinstva, Planinskega društva itd. Vsa vprašanja v zvezi z gostinstvom in turizmom v naši občini posredujte skupini, ki bo dajala ustrezne odgovore. Pokličite telefonsko številko 88-007 in takoj boste dobili ustrezen odgovor. njeročnih in letnih načrtih. Razveseljivo pa je dejstvo, da nobena delovna organizacija ni poslovala z izgubo. To pa veliko pomeni, saj morajo delovne organizacije, ki so preteklo leto zaključile z izgubo, s sanacijskimi programi le-to do konca junija 1977 sanirati, v nasprotnem primeru pa ji groze zajamčeni osebni dohodki in drugi restriktivni ukrepi. Nekaj številk! Celotni dohodek litijskega gospodarstva se je glede na leto 1975 povečal za 9 % in dosegel 1.346.404 tisoč dinarjev. 30 % celotnega dohodka gospodarstva občine ustvari Predilnica Litija, kjer se je celotni dohodek znižal za 1 %, čeprav je Predilnica za 2 % povečala fizični obseg proizvodnje. Nazadovanje celotnega dohodka v Predilnici je posledica dejstva, da se cene prej že nekaj let niso povečale, cena njihovi surovini-bombažu pa neprestano raste. Celotni dohodek je nazadoval tudi v TOZD plastika Lesne industrije Litija, TOZD Industrija apna Kresnice in v Splošni mizarski delavnici Gabrovka. V slednjih dveh je glede na leto 1975 nazadoval tudi fizični obseg proizvodnje. Porabljena sredstva so se v globalu povečala za 7 % in dosegla 998.205 dinarjev. Največ seje povečala poraba Dalje na 2. strani Proslava 24. aprila bo v Gabrovki ob 11. uri. Občani Krajevne skupnosti Gabrovka praznujejo ta dan svoj krajevni praznik v spomin na množičen odhod domačinov v partizane. Letos se v to praznovanje vključujemo tudi vsi prebivalci občine in bo to naša osrednja proslava z odkritjem spominskega obeležja na mestu, kjer so 14. novembra 1941 ob spopadu z italijanskim okupatorjem padli trije borci: Maks Henigman, ki je bil doma iz Dolenjskih Toplic, predvojni komunist, član Pokrajinskega komiteja KPS za Dolenjsko, Ivan Bartol, doma iz okolice Novega mesta, prav tako predvojni komunist in prvi novomeški partizan, ter neznani borec, kije bil ob spopadu ranjen ter ubit na poti v bolnico. Proslava v Gabrovki pomeni zahvalo in spomin na komuniste in partizane, ki so, čeprav še maloštevilni in neizkušeni, v jeseni 1941. teta hoteli preprečiti izseljevanje naših ljudi iz obmejne- ga pasu. Na proslavi bo obudil spomine na tiste dni udeleženec spopada, tedanji komisar glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet — član sveta federacije tovariš Miha Marinko. Ta dan pa se bodo v Gabrovki zbrali tudi nekdanji borci Zapadno dolenjskega odreda. Vsi trije zbori občinske skupščine so na zadnji seji sprejeli sklep, da se tej enoti podeli domicil. Domicilno listino in bojno zastavo bo nekdanjim borcem izročil predsednik skupščine tovariš Jože Dernovšek. O prehojeni poti nekdanje partizanske enote, ki je kasneje prerasla v 9. slovensko narodno-osvobodilno brigado, pa bo spregovoril njen komandant Albert Jakopič-Kaj t imii. V kulturnem programu bodo sodelovali člani Kulturno umetniškega društva Franc Lev- Dalje na 2. strani 25 let Verjetno le malo Litijanov ve, da letos praznujemo 25-letnico mesta Litije. Pred tolikimi leti je namreč Litija iz trga postala mesto z Zakonom o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije. Na III. zasedanju 12. aprila 1952 je bila tudi Litija povzdignjena v mesto. 12. april 1952 ima torej zgodovinski pomen za naš kraj. V petindvajsetih letih je Litija dosegla precejšen napredek na mnogih področjih. Prav je, da po tolikih letih pregledamo napredek, ki smo ga dosegli. K pisanju me je spodbudila misel, da primerjamo lahko podatke, ki so bili znani pred 25 leti in podatke, ki jih imamo danes. V naslednjih številkah našega glasila nameravamo to napraviti, kajti napredek je viden najbolj, če ga primerjamo s prejšnjim stanjem. Primerjali bomo predvsem podatke s področja gospodarstva, prebivalstva, podnebja, šolstva in družbenega življenja. Franc Maver UREDNIKOV STOLPEC Načrtovanje in usklajenost Gre za kadrovsko politiko kot sestavni del nase celotne družbeno ekonomske politike. Kot silno pomemben del politike, ki pa mu očitno posvečamo premajhno pozornost. Morda je pozornost se kar prisotna, manj sta pa prisotna pojme, navedena v naslovu tega razmišljanja. Delovni človek kot snovalec, nosilec in izvajalec kadrovske politike je obvezen sestavni del kadrovske politike, prisoten v njej na vsakem koraku. Kadrovska politika ima tudi svoj namen, ki se v končni fazi pokaže kot smotrno izobraževanje, oblikovanje, razporejanje itd. delovnih ljudi in občanov na delovna mesta. Da bi čim več ustvarjali in ob tem tudi doživljali zadovoljstvo z delom na delovnem mestu. Vsi ti cilji morajo biti seveda vnaprej načrtovani in usklajeni z potrebami. Vse to vodi v naš skupen napredek, v večjo produktivnost, v višji standard, v večje zadovoljstvo in veselje ter srečo. In vse to ustvarja človek. Samoupravno socialistično oblikovan delovni človek, ki naj dela tudi tisto, za kar je zainteresirana celotna družba. Ta interes se kaže predvsem v plansko opredeljeni kadrovski politiki, ki izhaja tudi iz planskih potreb po določenih kadrih. Pa preidimo h konkretnim vprašanjem usklajenosti in načrtovanja. V naših OZD je planiranje kadrov v večji meri prehitra odločitev na podlagi mnenj nekaterih ljudi odgovornih za kadrovsko politiko, . ne pa odločitev na podlagi poglobljenih raziskav in analiz usklajenih tudi s poslovno politiko. Ko sem že omenil besedo analiza, naj navedem še tale podatek. Nobena naša OZD nima izdelanih tekočih analiz kadrovske strukture, ki je osnova za planiranje kadrovskih potreb. Najbrž je temu vzrok tudi silno slaba organiziranost kadrovskih služb v večini naših OZD. V mnogih — tudi večjih OZD te službe sploh ni in se nekdo s to problematiko ukvarja bolj kot z obrobnimi delovnimi obveznostmi. Ena izmed posledic takšnega stanja je tudi dejstvo, da se v okviru delavske univerze šola (in tudi izšola) množica administratork, prometnih tehnikov itd., za katere niti danes niti v bližnji prihodnosti ni in ne bo nobenih potreb in delovnih mest. Vsa ta množica občanov se večinoma šola na lastne stroške — ta podatek naj nam bo v opravičilo, saj OZD vendarle ne čutijo tolikšnih potreb po teh kadrih — nato pa vztrajno išče ustrezna delovna mesta, ki jih ni. Največkrat ostanejo ti ljudje na svojih prejšnjih delovnih mestih in se vsled tega pojavljajo različni problemi. Očitno vlada med programi Delavske univerze in združenim delom veliko neskladje. Tudi osnutki dokumentov, ki opredeljujejo vsebino usmerjenega izobraževanja v naši občini, so takoj naleteli na silno različna mnenja glede potreb po kadrih, kar spet kaže na neusklajenost. Morda bi tu kadrovska služba pri skupščini občine odigrala vlogo koordinatorja in povezovalca, s tem da bi morala biti ustrezno organizirana in imeti kot osnovno delovno obveznost skrb za kadrovsko politiko v celi občini in ne samo na upravi. Navsezadnje pa smo v občini že leta 1974 sprejeli družbeni dogovor o kadrovski politiki. Če bi v teh letih vsi odgovorni vključno z OZD delovali v smislu družbenega dogovora, tudi danes ne bi ugotavljali takšnih pomanjkljivosti. Ne trdim, da je stanje že za preplah. Toliko zaskrbljujoče pa je vendarle že, da velja nanj opozoriti. 99999999999999 KAKO SKRBIMO ZA RED IN VARNOST? Iz poročila o delu Postaje milice Litija je razvidno, da se proces por družbljanja, odgovornost za varnost ustavne ureditve in splošno varnost nenehno krepi v naši občini. Družbena samozaščita je že postala sestavni element delavskega in družbenega samoupravljanja, tako med delovnimi ljudmi v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in med občani v krajevnih skupnostih. Vsi ukrepi so nedvomno preventivno preprečevali porast kriminalitete in drugih družbeno negativnih pojavov. Največ delikvence je v mestu Litija in bližnji okolici. Za to je več vzrokov, predvsem še vedno premajhno zavarovanje zasebnega kot družbenega premoženja, kar vpliva na večje možnosti tatvin. Postaja milice je v letu 1976 obravnavala 261 kaznivih dejanj. Od teh jih je raziskala 213 ali 82 %, neraziskanih pa je ostalo 48 kaznivih dejanj. V rahlem porastu so bila kazniva dejanja zoper življenje in telo. Iz področja gospodarskega kriminala je bilo vloženih 5 ovadb. Veliko dela je bilo vloženega za preprečevanje prekrškov zoper JAVNI red in mir. Iz tega področja je podala 441 predlogov sodniku za prekrške proti 614 kršilcem. V 184 primerih so bili storjeni prekrški zoper javni red in mir pod vplivom alkohola. Zato Nadaljevanje s prve strani je postaja milice predlagala v kaznovanje tudi 22 gostinskih delavcev, ker so dajali alkoholne pijače že močno vinjenim ali mladoletnim osebam. Iz področja prometne varnosti je postaja milice obravnavala 142 prometnih nezgod, in to: eno s smrtnim izidom, 30 shujšimi telesnimi poškodbami, 22 z lahkimi telesnimi poškodbami in 89 z materialno škodo. Posledice teh prometnih nezgod: 1 mrtev, 32 hudo telesno poškodovanih in 31 lažje telesno poškodovanih. Vzroki za te prometne nezgode: v 47 primerih neprimerna hitrost, v 21 primerih vinjenost, v 14 primerih izsiljevanje prednosti, v 12 primerih nepravilna stran vožnje, v 8 primerih nepravilno srečevanje, v 8 primerih nepravilno prehitevanje, v 5 primerih vožnja brez vozniškega dovoljenja, v 4 primerih premajhna varnostna razdalja in v 23 primerih razni drugi vzroki. Sodniku za prekrške je bilo poslanih 615 predlogov za neupoštevanje cestno prometnih predpisov, 394 voznikov motornih vozil je bilo mandatno kaznovanih, 2.714 opozorjenih. Pri opravljanju kontrole cestnega prometa je bilo odkritih 113 voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola in 169 voznikov, ki so vozili motorna vozila brez vozniškega dovoljenja. Prav ti APRIL IN MAJ V ZNAMENJU PRAZNOVANJ 1 J podatki povedo, da smo v cestnem prometu zelo nedisciplinirani in se vsakodnevno izpostavljamo nevarnostim na javnih cestah. Poleg tega pa se ugotavlja, da je promet na naših cestah v preteklem letu porastel za 15 %. Poleg teh prometnih prekrškov na javni cesti pa naši občani zelo slabo upoštevajo tudi varnostne predpise na železniški progi. Kljub temu, da je bil zgrajen nadvoz v Litiji, še vedno veliko občanov leze preko opornega zidu na progo na bivšem prehodu preko proge na Parmovi ulici. Zato bo zoper tako nedisciplinirane občane nujno podvzeti strožje ukrepe, da zavarujemo njihova življenja. Iz teh podatkov lahko ugotovimo, da je alkohol pri prometnih nezgodah še vedno na drugem mestu, da nekaterim občanom niti zaostrena kaznovalna politika nič ne zaleže, zato bo treba uporabiti tudi določilo zakona o varnosti prometa na javnih cestah, da tiste voznike, ki so večkrat na vožnji pod vplivom alkohola pristojni organ napoti na ponovni zdravstveni pregled in se zoper njih v skladu s temi določili postopa, ker so največji nevarnik za ostale udeležence v prometu. Veliko preventivnega dela bo tudi naredila narodna zaščita na vseh področjih varnosti Teh številk nisem imel namen navajati zato, da bi z njimi zastraševal naše občane, temveč zato, da bomo vsi v naših aktivnostih po družbeni samozaščiti delovali tako, da bo naša varnostna kultura čim boljša, s tem pa ustvarjali pogoje za dobro in varno počutje slehernega našega občana. F. M. stik iz Gabrovke in litijska godba na pihala. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel TOZD PRESAD KZ Gabrov-ka-DoIe. Delovne ljudi občine, še posebno pa občane Dol in Polšnika, ki so bili 1941. leta pregnani, vabimo, da se udeleže te proslave. 21. maja se bomo udeležili velike proslave, ki jo pripravljajo družbenopolitične organizacije občine Grosuplje, Ljubljana-Moste in Litija ter nekdanji partizanski kurirji. Ta dan bo ob bivši okupatorski meji na Debečah pri Javorju odkrit spomenik partizanskim prehodom čez mejo. Spomenik bo izdelal znani partizanski pisatelj Tone Svetina. Na Debečah je bil eden izmed številnih prehodov. V neposredni bližini je od leta 1942 do 1944 delovala partizanska kurirska postaja z oznako 3. Preko tega prehoda je delovala partizanska zveza med Glavnim štabom na Dolenjskem, Ljubljano in Štajersko. Prehod pa so uporabljale tudi vse enote NOV posebno ob premikih iz Dolenjske na Štajersko in obratno. Na proslavi pa Debečah se bodo srečali vsi nekdpji kurirji, med njimi bodo tudi tov. Švigelj, Čičko in Zdenko, ki se jih posebno starejši občani še dobro spominjajo. Na proslavo vabimo vse borce in aktiviste naše občine ter vse tiste, ki so med NOB večkrat prešli okupatorsko mejo. Še posebno pa bodo dobrodošli delovni ljudje ter mladina naše občine, da skupno s kurirji in borci obudimo spomine na slavne dni naše zgodovine. Ker bo ta proslava pred dnevom mladosti, bo tudi kulturni program, ki ga bodo izvajala kulturno-prosvetna društva iz Litije - mešani zbor iz Jevnice, Ljubljana-Moste in Grosuplja posvečen narodnoosvobodilni borbi, revoluciji in Titu. S. V. Nadaljevanje s prve strani r L KAKO SMO GOSPODARILI V PRETEKLEM LETU? materiala, nadpovprečno pa so se povečale neproizvodne storitve drugih, amortizacija po predpisani stopnji in izredni izdatki. Dohodek v delovnih organizacijah se je glede na 1975. leto povečal za 15%, nižji dohodek kot v letu 1975 pa so dosegle TOZD plastika za 14 %, GIP Beton Zasavje-TOZD Operativa Litija za 16% in TOZD Industrija apna Kresnice za 28 %. Družbeni proizvod, t. j. dohodek povečan za amortizacijo je narastel za 6 %, pri njegovi razdelitvi pa je v največji meri udeležena splošna in skupna poraba ter pogodbene obveznosti, zmanjšala pa se je udeležba družbenega proizvoda, ki je ostal delovnim organizacijam. Posebej smo lahko zadovoljni z rezultati, ki so jih delovne organizacije dosegle pri vključevanju v mednarodno delitev dela. Izvoz iz naših delovnih organizacij seje povečal glede na leto 1975 za 58 %. Največ je izvozila Predilnica Litija TOZD Usnjarna Šmartno in vse temeljne organizacije združenega dela Lesne industrije Litija. Skupno so delovne organizacije izvozile za 7,355.690 dolarjev proizvodov. Izvažali smo v Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Poljsko, ZDA, SZ, Francijo, Španijo in Švedsko. Na področju zaposlovanja smo pre- segli planska predvidevanja. Število zaposlenih se je povečalo za 4 %. V občinskih srednjeročnih načrtih pa je zapisano, da bo letna stopnja rasti zaposlovanja znašala 3 %. V gospodarstvu smo na novo zaposlili cca 71 delavcev, hitreje kot v gospodarstvu pa je naraščalo zaposlovanje v negospodarstvu. Povprečno izplačani OD na zaposlenega je v gospodarstvu znašal 3.605 din in je v primerjavi z letom 1975 za 16% večji. Kljub takšnemu porastu pa zaostajamo za 11 % za povprečjem v SR Sloveniji. Povprečno izplačani OD v negospodarstvu je znašal 4.143 dinarjev in je glede na leto 1975 porastel za 14%. Doseženi gospodarski rezultati naših delovnih organizacij so dobra osnova za še boljše gospodarjenje v letošnjem letu, ki po oceni ekonomistov postaja ključno za celotno srednjeročno obdobje. Uveljavljanju kvalitetnih dejavnikom gospodarjenja - produktivnosti, ekonomičnosti, rentabilnosti, boljši izrabi delovnega časa, bo potrebno v letošnjem letu posvetiti še večjo pozornost. Več bo potrebno storiti tudi na področju delitve po delu in zainteresiranosti delavca za dobro gospodarjenje, t. j. gospodarno upravljanje z minulim delom. B.O., L. K. OBČANOM v razmišljanje Uprava javne varnosti Ljubljana pri svojem delu in ocenjevanju ugotavlja, da je zaradi ukrepov in aktivnosti družbene samozaščite vedno manj vlomov v družbene objekte. Večajo pa se vlomi v stanovanja in stanovanjske hiše v zasebni lastnini. Tovrstnih vlomov je bilo v letu 1976 580 na območju te uprave. Storilci vlamljajo v tovrstne objekte, tako da z raznimi pomagali odpirajo cilindrične ključavnice, s ponarejenimi ključi ali gredo v stanovanja skozi odprta okna. Zato občanom priporočamo, da nameščajo na vrata dvojne ključavnice, da zapirajo okna in druge odprtine, da povedo sosedom, kam odhajajo zdoma, ter jih prosijo, da popazijo vsakodnevno na njihova stanovanja ali hiše, če so še v takem stanju, kot so jih zapustili. V nasprotnem primeru občani ugotovijo vlom šele, ko se vrnejo domov, če pa je bil vlom ugotovljen prej, pa organi za notranje zadeve ne morejo dobiti lastnika, ker sosedi ne vedo, kje se nahaja. Tako tovrstne vlome raziskujejo organi za notranje zadeve veliko kasneje, kot so bili storjeni. Raziskave pa potem terjajo veliko dela in so tudi v večini primerov brezuspešne, to pa zato, ker storilci prihajajo iz drugih krajev in je zasledovanje še bolj otežkočeno, iz stanovanj pa kradejo le denar in nakit. Zato je nujno, da vsi občani razmišljamo, kako bomo čimbolj učinkovito zavarovali svoje premoženje in kako čimbolj pomagali pri hitrem in učinkovitem raziskovanju tovrstnih kaznivih dejanj. F. M. INFORMACIJA O IZVAJANJU NALOG PO ZAKONU O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI, VARNOSTI IN NOTRANJIH ZADEVAH Že po izidu zakona v oktobru lanskega leta se je sestal Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri Občinski konferenci SZDL Litija. Na tej seji je bil začrtan program izvajanja nalog po zakonu o ljudski obrambi in zakona o družbeni samozaščiti. Prav tako se je tudi Svet za ljudsko obrambo pri SOb Litija sestal v razširjenem sestavu z vsemi poverjeniki občinske uprave. Na tej seji smo temeljito proučili oba zakona in se dogovorili za akcijo. — Občinska skupščina je sprejela sklep o dopolnitvi in spremembi statuta občine Litija, imenovala nov svet za LO in družbeno samozaščito. Določila člana Izvršnega sveta, ki je odgovoren za družbeno samozaščito, varnost in notranje zadeve. - Koordinacijski odbor, za LO in DS pri OK SZDL Litija je pokrenil akcijo za imenovanje odborov za LO in DS v KS in OZD, TOZD in drugih organizacijah, ter imenovanje načelnikov in namestnikov za narodno zaščito. Poslal teze za iz- delavo varnostnih ocen in drugih dokumentov. Dne 11. in 12. 3. 1977 je organiziral dvodnevni seminar za predsednike svetov KS, predsednikov KK SZDL in predsednike koordinacijskih odborov za LO pri KK SZDL. Izvedena so bila predavanja za nerazporejeno prebivalstvo v mesecu februarju in marcu (tema: vsebina obeh zakonov) udeležba 4.300 občanov. Izvedena so bila predavanja v vseh Krajevnih organizacijah ZRVS. (tema predavanja-, vsebina obeh zakonov). Izvedeno je bilo predavanje za mladince prostovoljce TO (tema:vsebina obeh zakonov). Udeležba 62 mladincev. Izvedeno je bilo predavanje „Druž-bena samozaščita" vsemu starešinskemu kadru TO. Občinski sindikalni svet Litija je preko kluba samoupravljalcev organiziral izobraževanje za vodstva Osnovnih organizacij sindikata, med drugim tudi temo „Družbena samozaščita" Vse KS so že evidentirale odbore za LO in DS (18), in načelnike ter namestnike narodne zaščite, katere so dostavile v obravnavo Svetu za LO in DS pri SOb Litija. Istočasno so tudi imenovale štabe za CZ. Sprejele sklepe o dopolnitvi in spremembi statutov KS. - V organizacijah združenega dela in drugih organizacijah so imenovali 10 odborov za LO in DS ter načelnike za narodno zaščito. Te naloge v organizacijah združenega dela počasneje izvajajo, zato bo potrebna politična akcija sindikata. Ugotavljamo tudi, da OZD in druge organizacije še do sedaj niso pristopile k spremembi statutov in izdelavi varnostnih ocen. Iz teh podatkov lahko ugotovimo, da naloge po vsebini obeh zakonov tečejo, da je baza s pravicami in dolžnostmi po družbeni samozaščiti že dobro seznanjena. Jasno pa je, da je podružbljanje LO in DS proces, zato bodo morale vse naše politične akcije vsebovati te elemente, še posebno pri kadrovanju in pri pripravljanju za volitve v letu 1978. v y KA«J JE !\AltOI).\A ZAŠČIT A? Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah določa, da opravljajo naloge narodne zaščite vsi delovni ljudje in občani ne glede na starost in spol. Torej morajo opravljati naloge tudi tisti, ki še nimajo 18 let, ženske, ki so fizično in psihično sposobne, in vsi že upokojeni ali starejši, ki te naloge zmorejo. Zakon torej določa le v svojem 29. členu, da teh nalog ne more opravljati tisti, ki je v kazenskem postopku, ali ki je bil kaznovan za taka kazniva dejanja, zaradi katerih je neprimeren za opravljanje teh nalog. Sodelovanje v enoti narodne zaščite je pravica in dolžnost delovnega človeka in občana, ki jo opravlja zunaj rednega delovnega časa. Enoto narodne zaščite krajevne skupnosti sestavljajo vsi tam živeči občani in tisti, ki so zaposleni zunaj nje. Odbor pa pri razporejanju občanov na dolžnosti v enote narodne zaščite lahko upošteva pri ženah skrb za majhne otroke, bolezni ali druge upravičene zadržke, ki pa jih mora občan dokazati z dokumentacijo. Razporejanje občanov na dolžnosti v enote narodne zaščite v KS se opravi na podlagi izdelanega in sprejetega samozaščitnega načrta krajevne skupnosti; delovnih ljudi v OZD in TOZD pa po izdelanih načrtih, ki jih sprejme in potrdi delavski svet. Narodna zaščita je vedno in brez izjeme vezana na delavski svet v TOZD in na svet krajevne skupnosti. To pomeni, da le ta dva organa delavskega in družbenega samoupravljanja lahko ustanavljata narodno zaščito, ki je tudi njima neposredno odgovorna za izvajanje nalog. F. M. 88-007 KAKO PRITI PO STANOVANJA? TUDI STANOVANJSKA PROBLEMATIKA ZELO ZANIMA NAŠE OBČANE, KAR KAŽE VELIKO ZANIMIVIH VPRAŠANJ, KI SO JIH POSTAVILI OBČANI 7/4-1977, KO SMO IZVEDLI AKCIJO. VPRAŠANJA IN ODGOVORI SO POTEKALI TAKOLE: Na katerih lokacijah v Litiji so trenutno možnosti za individualno gradnjo? Ena parcela je prosta še na Graški Dobravi. Tam se predvideva pozidava še štirih parcel. Tudi na lokaciji bivših „štal" so predvidene tri parcele. Na Litijski Dobravi pripravljamo parcelacijo zemljišča za 16 parcel. Tudi na Ustju bodo parcele, kmalu bodo podani predlogi za razlastitev zemljišč. Koliko stanovanj ima lahko v lasti občan? Občan, ki ima v lasti vseljivo stanovanjsko hišo ali stanovanje, ne more imeti tudi družbenega stanovanja. Noben občan tudi ne sme imeti več kot eno družbeno stanovanje. Na vprašanja občanov so odgovarjali: — Vid Praunseis, vodja strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti Litija — Niko Stamatovski, podpredsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Litija — Tone Tomažič, strokovni delavec strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti Litija Koliko denarja se letno zbere pri stanovanjski skupnosti Litija iz prispevka iz osebnega dohodka za stanovanjsko gradnjo? V letu 1976 je bilo zbranih 7 milijonov din solidarnostnih sredstev, združenih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve in nakupa stanovanj je bilo cca 5 milijonov din, iz stanarin in najemnin pa seje zbralo cca 2,4 milijona din. Kolikšna je cena stanovanj v Litiji? Začetna cena na Rozmanovem trguje 6.200 din za m2 (cena je iz maja 1976). Končna cena pa bo približno 6.500 din za m2. Ali je že enotno in dokončno rešeno, kako bo s stanovalci v solidarnostnih stanovanjih po preteku 7 let, glede na to, da vse mlade družine namensko varčujejo in imajo garancijo, da skupno s svojo OZD rešijo stanovanjski problem v sedmih letih? Bistvo reševanja stanovanjske problematike mladih družin je v tem, da gre za skupno reševanje stanovanjskega problema mlade družine in OZD, v kateri je zaposlen nosilec stanovanjske pravice mlade družine, ki namensko varčuje. OZD in mlada družina se morajo s posebno pogodbo dogovoriti, kako bo čez 7 let rešen njihov stanovanjski problem. Sredstva, ki jih mlada družina namensko vlaga, lahko porabi OZD za nakup družbenega stanovanja za to mlado družino. V tem primeru so ta sredstva kredit, stanovanje pa je last OZD. Lahko pa mlada družina privarčevana sredstva porabi za nakup etažnega stanovanja ali za gradnjo stanovanjske hiše. Zakaj so nekatera stanovanja na Rozmanovem trgu (blok št. 30) prazna? Vsa stanovanja na Rozmanovem trgu so grajena za trg. Teh praznih stanovanj še ni nihče kupil, so pa rezervirana za OZD. Ko bodo le-te zbrale sredstva za nakup teh stanovanj, bodo vseljiva. Koliko solidarnostnih stanovanj bo v naslednjih dveh letih vseljivih v Litiji? " Po planu bo letno vseljivih po 15 stanovanj. V razpis za leto 1977 pa bo šlo 22 stanovanj. Kako se pride do solidarnostnega stanovanja? Do solidarnostnega stanovanja so upravičeni občani z nizkimi osebnimi dohodki, mlade družine, občani zaposleni pri zasebnih delodajalcih, stari ljudje in upokojenci ter delavci, zaposleni v družbenih dejavnostih. Vsi morajo izpolnjevati posebne pogoje, s katerimi se lahko seznanite v vaši OZD ali na stanovanjski skupnosti. Po natečaju, ki ga razpiše stanovanjska skupnost, se prosilci prijavijo. V vaši OZD se pozanimajte za natečaj in se z vlogo in potrebnimi do- kumenti javite na natečaj, če izpolnjujete pogoje. Rok za prijavo je 9. maj. Ali je možno dobiti stanovanje z odplačevanjem celotne vrednosti po obrokih? Stanovanja v Litiji gradi TOZD Grad-metal za trg. Ko je stanovanje zgrajeno, mora biti tudi plačano. Možno bi bilo edino v dogovoru s TOZD Gradmetal, da bi kreditiral nakup stanovanja. Kako lahko pride 4-članska družina z dvema majhnima otrokoma do stanovanja. Sedaj živimo v družbenem stanovanju s 37m2 površine? Prihodnjič, 9. maja od 10. do 12. ure VPRAŠANJE - ODGOVOR na temo GOSTINSTVO IN TURIZEM v občini Na vprašanja občanov bodo odgovarjali predstavniki SO Litija, Turističnega društva, kmetijstva, gostinstva, Planinskega društva itd. Vsa vprašanja v zvezi z gostinstvom in turizmom v naši občini posredujte skupini, ki bo dajala ustrezne odgovore. Pokličite telefonsko številko 88-007 in takoj boste dobili ustrezen odgovor. Najprej je potrebno ugotoviti, če lahko OZD, kjer ste zaposleni, reši vaš stanovanjski problem. Lahko pa dobite stanovanje tudi preko solidarnostnega sklada pri stanovanjski skupnosti, če izpolnjujete pogoje. Razpis za pridobitev solidarnostnih stanovanj je v vseh OZD. Ali v Litiji res pripravljamo družbeni dogovor, po katerem tudi družbena stanovanja ne bodo več zastonj? Gre za samoupravni sporazum o pogojih za pridobitev družbenega stanovanja. Osnutek tega sporazuma je v javni razpravi in določa, da občani, ki imajo dohodek na družinskega člana večji kot je 40 % od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji, v preteklem letu plačajo določen prispevek. Ta prispevek je posojilo, ki se po določeni dobi vrne z ustreznimi obrestmi. Samoupravni sporazum je tudi v skladu s stališči sindikatov. Ali se v Litiji gradi več družbenih stanovanj ali zasebnih? Od leta 1972 do 1976 je prevladovala individualna stanovanjska gradnja. Po srednjeročnem programu graditve stanovanj do leta 1980 pa bo razmerje 1 : 1. Zgradili bomo 300 družbenih in 300 individualnih stanovanj. Imam solidarnostno stanovanje in namensko varčujem Slišal sem, da bomo dobili na privarčevani znesek določeno premijo. Kako je s tem? Gre za premiranje namenskega varčevanja. Občanom, ki namensko varčujejo za nakup etažnega stanovanja ali za gradnjo stanovanjske hiše, lahko stanovanjska skupnost odobri del nevračljivih lastnih sredstev. Način in višino teh sredstev bo določal pravilnik o premiranju namenskega varčevanja, ki je ponovno v javni razpravi. Zakaj morajo občani vse posle v zvezi z gradnjo hiše opravljati v Ljubljani? Gre predvsem za zadeve kreditov in druga bančna opravila. Ali ne bi bilo možno te opravke opraviti v Litiji? To vprašanje je stanovanjska skupnost že postavila Ljubljanski banki na zboru varčevalcev v Litiji. Dobili smo odgovor, da bo potrebno še vedno hoditi v Ljubljano, ker v Litiji še ni možno formirati takšne poslovne enote banke. IS SO Litija pa bo tudi proučil možnosti za formiranje takšne banke v Litiji in je v ta namen imenoval posebno komisijo, ki bo vodila razgovore z Ljubljansko banko. Po kakšnih merilih bo povečana stanarina pri zasebnikih? Po istih kot za družbena stanovanja, to je za 30 % na sedanjo stanarino, in sicer od 1/7-1977 dalje. Ekipa, ki je odgovarjala občanom je imela veliko dela (Foto „Zofka") S 9. ižfcs -oq SVli snv< -bjz bi v od -mi mir o £ -BŠr BS • Bb -BIO lav Z' Delegatom Zbori skupščine občine Litija so zasedali 18. aprilain so obravnavali med drugim: analizo srednjeročnega programa razvoja kmetijstva v občini Litija (1971-1975), poročilo in problematiko o lovstvu. Vsi zbori so poslušali poročilo in problematiko dela občinskih upravnih organov v letu 1976 ter program dela za leto 1977. Zbor združenega dela je samostojno obravnaval in sklepal o analizi zaključnih računov OZD za leto 1976, poslušal poročilo o realizaciji dovoljene skupne porabe SIS za leto 1976 ter poročilo o delu in problematiki in Eoslovanju skupne strokovne službe SIS občine itija za leto 1976, kakor tudi strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva v Litiji. Povzetke iz nekaterih gradiv - odlokov objav-lj amo. Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je skupščina razrešila dolžnosti namestnika občinskega javnega tožilca, občinskega sodnika za prekrške, imenovala načelnika oddelka za gospodarstvo ter obravnavala še druge kadrovske rešitve. • • • Družbenopolitični zbor je obravnaval poročilo o delu sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodnika za prekrške. O pomembnejših sklepih bomo delegate obvestili v naslednji številki Glasila občanov. B. Nefat J r Izobraževanje delegatov USPEŠNO LE Z NEPOSREDNIM DELOM V DELEGATSKI SREDINI Z organizacijo dela delegacij si moramo zagotoviti nemoten potek dela, povezanost delegatov z delavci, občani, družbenopolitičnimi organizacijami, poslovodnimi organi, sveti krajevnih skupnost^ delavskimi sveti v OZD na eni strani ter z odločanjem in samoupravljanjem v skupščini na drugi strani. Ž urejeno organizacijo dela delegacije bomo zagotovili in dosegli pravilnost in pravočasno posredovanje informacij ter pridobivanje stališč, kakor tudi povratnih informacij. Kot primer želimo pokazati organizacijo dela delegacije pri sedanjem načinu obveščanja: — vodje delegacij prejmejo po poslovniku skupščine gradivo z dnevnim redom za sejo zbora občinske skupščine, delegati pa velikokrat samo izvlečke iz gradiva, - vodja je zadolžen, da pregleda vsebino dnevnega reda, v primerih, da je delo med delegati razdeljeno po področjih, ga rjoao tudi delegati podrobno proučili ter o povzeti vsebini, stališčih in o stališčih svoje sredine poročali na seji delegacije. Za pomoč se obračajo na strokovne službe v OZD oz. v skupščini občine. Kjer pa delo ni razdeljeno, pa je vloga vodje delegacij pomembnejša, delo naj si organizira tako, da bo po dogovoru s posameznimi člani delegacije obravnavanje gradiva - priprave na sejo delegacije razdelil. Prav tako se vodja delegacije poveže s predsednikom samoupravnega organa v OZD in KS, v OZD pa tudi z individualnim poslovodnim organom, ki jih seznani z gradivom in predvidenim delom delegacije ter jim predlaga, da se o gradivu izjasnijo samoupravni in drugi organi v tej delegatski sredini, gradivo za seje skupščin mora biti dosegljivo vsem, biti mora na določenem mestu (v prostorih krajevnih skupnosti, pri strokovnih delavcih strokovnih služb OZD, volivci morajo vedeti, kam lahko dajo pripombe, predlagajo stališča, dobjjo informacije in tudi predlagajo delegatska vprašanja). To mora bitijavno razglašeno, ko je gradivo pripravljeno za razpravo, skliče vodja sejo, kjer zadolženi delegati poročajo o vsebini, posredujejo svoje osebno stališče in predloge ter stališča volivcev, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in drugih, ki so sodelovali pri oblikovanju stališč, na seji vedno poroča delegat o poteku in vsebini seje, katere seje udeležil, na seji delegacije se piše zapisnik, ki povzema stališča do sprejete vsebine gradiva, obenem pa se oblikujejo tudi delegatska vprašanja, delegat, ki je zadolžen, da se udeleži seje skup ščine — zbora, mora na seji izvirno posredovati stališče delegacije. Ce stališče in predlogi niso sprejeti zahteva pojasnilo in tudi pismen odgovor skupščine ali drugega organa, po končani seji delegacije vodja obvesti volivce o sprejetih stališčih (iz zapisnika), pri čemer izbira najbolj ustrezne metode obveščanja za posamezno krajevno skupnost oziroma organizacijo združenega dela nor. oglasne deske, poročanje na samoupravnih organih, interna glasila . . . B. Nefat Iz poročila sodnika za prekrške v Litiji za leto 1976 Predlagatelji za uvedbo postopka o prekrških sb bili: — upravni organi za notranje zadeve 94 primerov — postaje milice 1112 primerov — inšpekcijski organi 18 primerov — drugi občinski upravni organi 1 primer — organizacije, ki izvajajo javne poobl. 8 primerov — gospodarske organizacije 10 primerov — občani 2 primera V letu poročanja je bilo kaznovanih po posameznih področjih: — javni red in mir 232 oseb, 5 mladolet. — promet 5 89 oseb, 36 mladolet. — varstvo pred požari 33 oseb — kršitev pred. o orožju v 6 oseb — kršitev pred. o stalnem in začas, prebival. in osebni izkaznici 68 oseb — kršitev predpisov o gradnji 3 osebe — kršitev predpisov o zel. prom. 6 oseb, 3 mladolet. — kršitev predp. o javnih cestah 2 osebi — kršitev predp. o notranji trgovini 7 oseb — ostalo 15 oseb, 3 mladolet. Kršiteljem so bile izrečene naslednje kazni: — ukor 6 osebam — denarna kazen: od 50 do 100 din 24 osebam od 100 do 500 din 791 osebam od 500 do 1000 din 77 osebam nad 1000 din 18 osebam — zapor: do 7 dni je bilo kaznovanih 9 oseb od 7 do 15 dni 6 oseb od 15 do 30 dni 1 oseba — zapor in denarna kazen — kaznovane 4 osebe Za leto poročanja so bili postopki ustavljeni zaradi zastaranja pravice pregona 114 primerov, pomanjkanja dokazov 89 primerov, zaradi tega, ker dejanje ni prekršek 5 primerov, ter zaradi umika predloga 1 oz. drugih vzrokov 2. V 8 primerih so bili odvzeti predmeti, s katerimi so bili storjeni prekrški. Povzetek odloka o ustanovitvi samostojnega organa za kaznovanje prekrškov v občini Litija Skupščina je z odlokom ustanovila samostojni organ za kaznovanje prekrškov s sedežem v Litiji. Organ je po odloku za svoje delo odgovoren skupščini in mora poročati o svojem delu. Sredstva za delo zagotavlja občina. Organ ima delovno skupnost, ki jo sestavljajo sodnik za prekrške, oziroma več sodnikov in ustrezno število administrativno tehničnih delavcev, ki so v delovnem razmerju organa. Organ vodi predstojnik, ki ga imenuje skupščina, po izvolitvi za sodnika za prekrške. Izvleček iz odloka o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, graditve in parcelacije na območju __občine Litija Izvršni svet predlaga skupščini v potrditev odlok na podlagi zakona o urbanističnem planiranju zaradi zagotovitve nemotene izdelave zazidalnega načrta, da se razglasi začasna splošna prepoved prometa z zemljišči, graditve in parcelacije zemljišč na celotnem območju naselja Save, kjer je predvidena izdelava zazidalnega nacrta po urbanističnem programu, sprejetem z odlo- kom (Ur. 1. SRS št. 51/76). Prepoved pa ne zajema zemljišč, ki so urejena z delnim zazidalnim načrtom za to območje. Izvršni svet občine Litija lahko na predlog odbora za prostorsko planiranje dovoli tudi gradnjo oziroma parcelacijo posameznih objektov, če gre za pozidavo med obstoječimi stanovanjskimi hišami. Povzetek iz odloka o imenovanju ceste v industrijski coni v Zagorici pri Litiji_ Z odlokom o imenovanju ceste v industrijski coni v Zagorici pri Litiji se določi ime ceste, ki povezuje cesto št. 328 (stari del) Litija - Breg in cesto št. 365 Litja - Šmartno pri Litji, ki vodi ob industrijski coni v Zagorici. Cesta, opisana v prejšnjem odstavku, se bo po tem odloku imenovala „Zagorica". Istočasno bodo tudi vse stanovanjske in poslovne zgradbe, ki imajo dostop iz prej omenjene ceste preimenovane, oziroma jim bodo zamenjane hišne številke. Lastniki prej omenjenih objektov bodo po sprejetju tega odloka in izdelani numeraciji prejeli nove hišne tablice z oznako „Zagorica" in navedbo ustrezne številke. Odslej „Zagorica" (Foto „Zofka") Izvleček analize srednjeročnega programa razvoja _kmetijstva v občini Litija__^ V občini Litga se ukvarjata s kmetijstvom dve kmetijski zadrugi: KZ Litija in KZ Gabrovka in cca 1700 -1800 privatnih kmetov. KZ Lit|ja gospodari na 31 1 ha zemljišč, KZ Gabrovka pa na 177 ha. Struktura zemljišč se v primerjavi s srednjeročnim programom ni bistveno spremenila. Odstopanja se pojavljajo v njivskih površinah, prav tako se zmanjšujejo travniki, ki se zaraščajo. Pojavil se je problem neobdelanih površin, kateremu je vzrok starostna struktura kmečkega prebivalstva in deagrarizacija vasi. Stalež živine se je povečal v družbenem sektorju predvsem na račun povečanja pitancev (kooperacija). Povprečna mlečnost krav na družbenem sektorju znaša cca 3300 1 mleka, v zasebnem sektorju, kjer prevladuje pri govedu sivo-rjava pasma, pa znaša cca 2100 1, pri proizvajalcih z usmerjeno proizvodnjo pa cca 2500 1. Število kmečkega prebivalstva se je zmanjšalo v obdobju 70-75 na 5,2 % (v 1. 70 - 4889 v 1. 75 - 4122 prebivalcev). V privatnem sektorju je skupno cca 1700 kmetij, od tega je pri popisu v letu 1977 ugotovljeno, daje od tega približno 70% takih kmetij, ki imajo do 5 ha obdelovalnih površin. V srednjeročnem obdobju je spremljal celoten razvoj kmetijstva v naši občini problem ekonomsko socialnih in demografskih gibanj na vasi, kije zaostroval tudi socialni problem vasi Vzrok za to je razslojevanje kmetov in migracija delovne sile. sama modernizacija in koncentracija kmetijske proizvodnje in izrazita odstopanja v dohodku kmetov v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Od vseh teh problemov ima največje in daljnosežne posledice biološko demografski problem staranja. Ne trdimo, da naša družba ni ze doslej zagotavljala socialne varnosti kmetov, razume se, da ob taki produktivnosti dela kmetov samih, njegovih ekonomskih zmogljivosti in zmožnosti družbe same, ta socialna varnost in njen sistem daleč zaostaja za drugimi sloji in nastopa očitna socialna razlika. KZ LITIJA V živinoreji se je stalež živine povečal za 8 %, to je od 447 glav ny 483 glav v letu 1975. Proizvodnja mleka: Proizvodnja mleka seje povečala 591.001 litrov na 1,159.000 1. Plan je predvideval 1,160.0001 ali 96% povečanje. Lahko recemo^da je KZ Litija plan v celoti dosegla. Vzrok temu povečanju je povečan odkup mleka v privatnem sektorju. Klavno govedo: Proizvodnja klavnega goveda se je v zasebnem sektorju povečala od 4,08 t v letu 1971 na 14 t v letu 197 5, kar je 17 %'. Praši čjereja: Opaža se, da je proizvodnja svinjskega mesa nihala od 7 t v letu 197 1 na 14 t v letu 1973 in v letu 1975 le 3 t. Vzrok takemu nihanju prireje svinj so neurejene cene^ nihanje cen krmet kar je imelo vzrok nestabilni položaj panoge. V družbenem sektorju podatkov za obseg proizvodnje goved in svinjskega mesa ni. Perutninarstvo: V perutninarstvu je prisotna izredno močno povečana proizvodnja jajc, kar je razvidno iz podatkov v letu 1971 3,2 milijonov, v letu 1975 6,5 milijonov jajc. Sadjarstvo: Sadjarska proizvodnja v družbeni kmetijski proizvodnji predstavlja 37 ha nasada jablan in hrušk in cca 2 ha ribeza. Proizvodnja jablan je znašala v letu 1971 62 t, v letu 1973 pa 65 t (povečanje za 4,84%). Proizvodnja ribeza znaša v letu 1975 5 t. Rast poljedelske proizvodnje v zasebnem sektorju v zadnjih letih je enaka rasti živinorejske proizvodnje in znaša glede na te osnove 10% letno. V družbenem sektorju znaša rast poljedelske proizvodnje v srednjeročnem obdobju cca 4 % letno. KZ GABROVKA V živinoreji se je delež živine povečal od SO^Iav na 60 glav v letu 1975. Število pitancev seje povečalo od 36 glav v letu 1971 na 60 glav v letu 1975. Proizvodnja mleka je znašala v proizvodnem sektorju 305 t, v letu 1971 in v letu 1975 500 t, kar znaša 63 % več. Klavno govedo: Proizvodnja klavnega goveda seje povečala v družbenem sektorju od 8,5 t v letu 1971 na 12 t v letu 197 5, kar je 41 % več. Sadjarstvo: Proizvodnja sadja (jabolka, hruške, slive) znaša v letu 1975 792,9 t, v letu 1971 znaša proizvodnja 45 t, kar znaša 57,4 % več. Skupna proizvodnja sokov znaša v letu 1975 41422 hI, v letu 1971 pa znaša 28922 hI. Preusmeritvene kmetije: Preusmeritev kmetu v tržno živinorejsko proizvodnjo je potekala ves čas srednjeročnega obdobja. Skupno število kmetij, ki so šle v preusmeritev do leta 197 5, je 67. Na področju KZ Litija (60 preusmerjenih kmetij do leta 1975), je preusmeritev izrazito živinorejska. Na področju K Z Gabrovka-Dole (7 preusmerjenih kmetij do leta 1975), je preusmeritev kombinacija mlečne in pitane proizvodnje in kombinacija pitanje -sadjarstvo. Kooperacija: Koncem leta 1975 je v KZ Litija bilo včlanjenih 330 gospodarjev, v KZ Gabrovka-Dole 160 gospodarjev V tem srednjeročnem obdobju je bilo v obeh KZ ustanovljeno vec strojnih skupnosti, to so: - strojna skupnost za žetni kombanj, - strojna skupnost za buldožer, - linija za spravilo gnojevke. Sklad za pospeševanje kmetijstva v občini Litija: Ustanovljen je bil v letu 1970. V začetku svojega delovanja je razpolagal s skromnimi finančnimi sredstvi (od 7 milijonov do 10 starih milijonov). Sklad je bil sestavljen z namenom, da pričfie s pospeševanjem razvoja vseh panog kmetijstva, ki imajo zato naravne pogoje, in financiranje izobraževalnega dela v kmetgstvu na področju občine. Skozi vse srednjeročno obdobje je sklad sofinanciral vrsto pospeševalnih akcij, ki so bile časovno krajše in daljše zastavljene. Koncem leta 1975 so se.začele priprave za organiziranje in delovanje skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Litija. Iniciativni odbor je pripravil v mesecih marec-junij 1976 razpravo in dokončno izoblikoval družbeni dogovor o oblikovanju in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Litija. Vse udeleženke tega dogovora so v letu 1976 združile 698,222,45 din sredstev, namenjenih za pospeševalno dejavnost v kmetijstvu. Zemljiška skupnost: Ustanovljena je bila leta 1974. V svojem kratkem obdobju je na področju zemljiške politike precej prispevala k preprečevanju neracionalnega izkoriščanja in izgubljanja kmetijskega prostora. Tako je KZS v preteklih letih izdala 99 soglasij za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, nadalje je KZS izoblikovala in sprejela stališča o statusu kmeta, izvedla in sprejela merila za določitev zaščitenih kmetij, na osnovi javne razprave pa je pripravila osnutek odloka o zaščitenih kmetijah, ki ga je sprejela občinska Skupščina na seji zbora združenega dela in KS dne 19. 10. 1976. V odloku je zajetih 507 kmetij v naši občini. KZS je opravila inventarizacijo zemljišč. Ta zemljišča so v skupni izmeri 430 ha na 12 večjih kompleksih na področju občine. V letu 1976 je KZS poleg navedenih operativnih nalog bila usmerjena na izvajanje agromelioracij preko strojne skupnosti za buldožer. Tako je bilo opravljeni večje število agromelioracijskih del: - na novo zgrajenih 50 km poti, - na novo planiranih in skrčenih cca 20 ha zemljišč, - zrigolanih cca 4 ha zemljišč. 99 Izvleček poročila in problematike o lovstvu v občini _Litija za leto 197576_ Na področju občine, ki meri 32.764 ha, se nahaja 7 lovskih družin. Lovišča štejemo v nižinska do srednje gorska področja. Najštevilnejša zastopana divjad na tem področju je srna, zajec, lisica, fazan, raca mlaka-rica, jazbec in prehodna divjad kot sta divji prašič in jelen. V 7 lovskih družinah je bilo včlanjenih v letu 1975/76 289 lovcev in 37 pripravnikov. Na področju lovske zakonodaje je bil v letu 1976 izdan nov zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o uporabljanju lovišč (Ur. 1. SRS, št. 25/76 z dne 28. 10. 1976). Lovske družine v naši občini so svoje programe in delo prilagodile novemu zakonu. Novi zakon pojasnjuje: — področje varstva, gojitve in lova divjadi, — področje upravljanja z lovišči, — področje —poročilo škode povzročeno po divjadi. Lovske družine so v obdobju 1975/76 gospodarile po lovsko gospodarskih načrtih. Škodo, ki je nastala zaradi divjadi na kmetijskih površinah so posamezne lovske družine sporazumno reševale in poravnale s kmeti oziroma oškodovanci. Glavna problematika vseh lovskih družin na območju naše občine je sledeča: - Krivolovstvo — zankarstvo, - Vedno večje število prosto gibljivih psov, ki preganjajo in uničujejo divjad v lovišču. - Gradnje vikendov v loviščih in istočasno onesnaževanje narave in vznemirjanje divjadi. - Zmanjšani stalež določene vrste divjadi (zajec, fazan) kljub gojitvenim ukrepom. V letu 1975/76 so lovske družine odstrelile skupaj z lovskim turizmom (domači in tuji gosti) 1517 kom. divjadi Skupni dohodek gospodarjenja LI) za leto 1975/76 znaša 201.638,82 din. Skupni izdatki gospodarjenja LD za leto 1975/76 so 140.906,78 din. Sklepi in stališča sprejeti na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih _dejavnosti Litija v marcu 1977_ Po predvidenem rokovniku za izvedbo sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti občine Litija je bilo do 4. marca 1977 pripravljeno gradivo po predvidenem dnevnem redu in posredovano vsem delegacijam in organizacgam zborov izvajalcev v obravnavo. Sklepi in stališče prejšnjih sej skupščin,poročilo o delu skupnosti za izgradnjo vzgoj-no-izobrazevalnih objektov in resolucija so bili objavljeni v prilogi za delegate „Glasila občanov" v januarski in februarski številki. Dne 10. marca 1977 je bila opravljena konzultacija o gradivu z vsemi predsedniki konferenc delegacij, predstavniki organizacij izvajalcev, predsedniki SIS in strokovnimi delavci skupne strokovne službe. V desetih konferencah delegacij TOZD so bfle seje opravljene v eni konferenci, in to delavcev in delodajalcev v zasebni obrti pa ne. Na osmih sejah so prisostvovali člani koordinacije in sodelovali pri obrazložitvah gradiv za seje. Seje konferenc delejjacij krajevnih skupnosti, ki jih je pet, niso bile uspešne zaradi problematične sklepčnosti, razen konference delegacij v Kresnicah, ki je bila res polnoštevilna. Do predvidenega roka so bile od vseh konferenc delegacij in organizacij zborov izvajalcev sporočena imena^izvoljenih delegatov za seje skupščin SIS tudi za skupščine zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in IPZ seveda razen konference delegacije obrtnikov. Pismenih pripomb ali vprašanj na gradivo posameznih delegacij ni bilo. V dneh 28.^ 29. in 30. marca 1977 so bile opravljene seje skupščin izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva, kulturne skupnosti, telesnokulturne skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva. Udeležba delegatov je bila zadovoljiva. Na vseh teh sejah skupščin so bile obravnavane naslednje točke: I. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST: Dodatni sklepi in stališča, ki so bili sprejeti na seji skupščine: Pri obravnavi poročila o delu in financiranju skupnosti za izgradnjo vzgojnoizobraževalnih objektov občine Litija so bila postavljena naslednja vprašanja: 1. Ali se ob izgradnji nove šole v Kresnicah planira tudi prostor za rekreacijo — šolsko športno igrišče? 2. Pri katerih šolah se v naslednjem srednjeročnem obdobju predvideva izgradnja šolskih igrišč in v kakšnem obsegu? 3. Kakšen je prispevek telesnokulturne skupnosti pri izgradnji teh igrišč? Konkretno vprašanje je tudi za leto 1977 in delež TKS Litija pri izgradnji igrišča pri novi šoli v Kresnicah. Zavzet je bil sklep, da se ta vprašanja delegatov posredujejo Skupnosti za izgradnjo objektov po samo 1. Pregled sklepov zadnje seje, 2. Poročilo o realizaciji finančnega načrta za leto 1976j 3. Poročilo o delu skupnosti za izgradnjo vzgojno-izo-braževalnih objektov občine Litja za leto 1976, — finančno poročilo za leto 1976, 4. Predlog resolucije o izvajanju srednjeročnega družbenega plana v letu 1977, 5. Poročilo o delu izvršnega odbora za leto 1975 in 1976, 6. Pregled štipendiranja v občini Litija, 7. Program dela organov samoupravne interesne skupnosti za leto 1977, 8. Obravnava gradiva za skupno strokovno službo SIS občine Litija: — poročilo o delu skupne službe za leto 1976, — poročilo o realizacgi finančnega načrta za leto 197 6, 9. Vprašanja delegatov. Na vseh skupnih sejah obeh zborov skupščine so bili sprejeti: pregledi sklepov zadnjih sej skupščin, zaključni računi, računi skladov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1976, poročilo o delu in finančni realizaciji za leto 1976 skupnosti za izgradnjo vzgojno izobraževalnih objektov občine Litija, predlog resolucije o izvajanju srednjeročnega družbenega plana v letu 1977, poročila o delu izvršnih odborov za leto 1975 in 1976, pregled štipendiranja v občini Litija, programi dela organov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1977, poročilo o delu in realizaciji finančnega načrta za leto 1976 skupne strokovne službe. Posamezne samoupravne interesne skupnosti so poleg navedenih sklepov obravnavale še druga gradiva. Sklepi in stališča so naslednja: prispevku in Telesno kulturni skupnosti občine Litija. Pri obravnavi pregleda štipendiranja v občini so delegati skupščine ugotovili, daje kadrovsko planiranje v naši občini eno najbolj perečih vprašanj. Podjetja nimajo oz. imajo zelo slabo izdelane kadrovske programe za srednjeročno obdobje. Iz tega izhajajo tudi težave pri zaposlovanju in pri štipendijski politiki, ko vOZD in TOZD ni interesa za razpis kadrovskih štipendij. Skupščina je sprejela sklep, da se zborom skupščine občine Litija predlaga, da ugotovi in obsodi tiste ki nevestno in pomanjkljivo načrtujejo plane po kadrih ter da se jih opozori, da kadrovsko planiranje vzamejo za bolj resno nalogo. Uvede se naj določena kontrola nad izvajanjem te naloge in ne nazadnje tudi sankcije za tiste, ki kljub opozorilom ne bodo izdelali ustreznih planov. II. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA: K sprejetemu predlogu resolucije o izvajanju srednjeročnega družbenega plana v letu 1977 v poglavju za skupnost otroškega varstva je bila sprejeta dopolnitev, in sicer v tem, da naj se v krajih, kjer ni predvidena gradnja vrtcev, čimprej ugotovi pogoje za organizacijo družinskega varstva. K sprejetemu programu dela izvršnega odbora skup- nosti je bilo sprejeto še to, da je potrebno urediti financiranje preventive zdravstvene dejavnosti, in sicer zdravniške preglede triletnih otrok, preglede otrok za kolonijo, zobozdravstvene preglede. Le te storitve je doslej financirala zdravstvena skupnost, sedaj pa bo potrebno v sodelovanju z ZD Domžale, zdravstveno skupnostjo Ljubljana, oz. Občinsko zdravstveno skup- nostjo s sprejemanjem programa in financiranja le tega za leto 1977 urediti. Delegati so sprejeli predlog izvršnega odbora, da se mandat članom samoupravne kontrole podaljša iz dveh let na štiri v istem sestavu — člen 43 statuta skupnosti otroškega varstva. Dopolnjen je bil člen 37 statuta in imenovana nova stalna komisija za štipendije oz. kadrovska komisija, tričlanska, in potrjeni naslednji člani: Maver Franc, Končar Majda in Sinreih Olga. Naloga te komisije je programiranje kadrov v VVZ, razpisovanje štipendij, spremljanje štipendistov^ priprave predlogov potrebnih sredstev za štipendije rednih učencev in ob delu. Za skupščino zveze skupnosti otroškega varstva sta III. KULTURNA SKUPNOST: Pri obravnavi in sprejemu poročila o stipendiranju v občini Litija je skupščina sprejela stališče, da naj bi RKS in Republiški ZKP proučil politiko štipendiranja zborovodij. Tudi predmetnik srednjih glasbenih šol naj bi v 4. letniku dopolnili z usmeritvijo za poklic zborovodja. Delegati kulturne skupnosti so obravnavali in sprejeli poročilo o delu Reeionalneea zavoda za spomeniško varstvo Ljubhana v letu 1976., Izredna seja skupščine z vsebino kulturnoprosvetne dejavnosti v občini Litija bo v mesecu aprilu. bila izvoljena dva delegata in to za zbor uporabnikov Juvan Jože in za zbor izvajalcev Sonja Malenšek. Za sejo skupščine socialnega varstva Litija so bili izvoljeni naslednji delegati: iz zbora izvajalcev: Erčul Milusa, Kirn Andreja, Šteferle Darja, iz zbora uporabnikov Bučar Ani, Juvan Berta, Doblekar Milan. Za dokončno pokritje stroškov investicije novega vrtca v Šmartnem je bil sprejet sklep, da skupnost najame kredit pri izvajalcu del „Gradmetal" Litija v znesku 1,000.000 din za dobo 13 mesecev po 8 % obrestni meri LB Ljubljana bo za zagotovitev plačil avalirala menice. Za garanta se zaprosi izvršni svet skupščine občine Litija. Izvoljeni delegati za sejo skupščine republiške kulturne skupnosti so bili: za zbor uporabnikov Kres Janez in za zbor izvajalcev Konjar Joža. Delegati skupščine so potrdili predlog stalnega odbora, in sicer Odbor za ureditev kulturnega centra v Litiji v sestavi: Kres Janez - predsednik, Mohar Anica — tajnik, Primožič Darko, Sonc Marjan, Žužek Boris, Lap Vida, Grošelj Jože, Lemut Karlo, Cerar Vladimir, Cerar ing. Marija. IV. TELESNOKULTURNA SKUPNOST: Delegati so pri obravnavi poročila o delu skupnosti za izgradnjo vzgojno-izobrazevalnih objektov občine Litija za leto 1976 zavzeli naslednja stališča. Imenovana je bila komisija v sestavi: Brilej Tine, Keržan Vinko, Lebinger dr. Pavel, Pavlica Metod za vodenje razgovorov s Skupnostjo za izgradnjo vzgojno izobraževalnih objektov v smislu konkretne opredelitve izgradnje igrišč in telovadnic. Glede izgradnje telesnovzgojnih objektov je politika TKS Litija, da se poleg prej omenjenih dogovorov nadaljuje z združevanjem sredstev s krajevnimi skupnostmi. Dopolnjen je bil program dela organov telesnokulturne skupnosti za leto 1977, in sicer: 1. Komisija za objekte bo: — stalno spremljala potrebe v krajevnih skupnostih v smislu enakomernega razvoja v krajevnih skupnostih, - izdelala predloge za urejanja športnih igrišč, — skrbela za izvajanje sprejetih sklepov in stališč. 2. V program dela organov skupnosti TKS se vključi tudi delovanje aktiva ZK po svojem sprejetem programu. 3. Izvršni odbor TKS je bil zadolžen, da se poveže z jugoslovansko loterijo in se dogovori za kulturnejši prostor v Litiji za vplačila loterije. Delegati so sprejeli sklep, da naj ZTKO Litija v počastitev jubilejnega praznovanja 40-letnice ustanovitve KPS organizira manifestacijo, tekmovanja ali masovne pohode športnih organizacij na predvidene manifesta-tivne zbore (Cebine, Debeče, Gabrovka in Janče). V ta namen naj ZTKO Litija ovrednoti program, nakar bo izvršni odbor TKS Litija zagotovil financiranje. V. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA Ob sprejemu poročila o delu izvršnega odbora so delegati predlagali, da naj se posreduje koordinacijskemu odboru pri občinski konferenci SZDL Litija poimenski seznam članov, ki se sej izvršnega odbora ne udeležujejo. Na obravnavano in sprejeto poročilo o delu strokovne službe socialnega skrbstva za leto 1976 so bfli sprejeti naslednji sklepi: 1. Služba socialnega skrbstva naj obvesti organizacije združenega dela o problematiki strokovne službe in celotno poročilo objavi v Glasilu občanov. 2. Pri izvolitvi delegatov v prihodnjem mandatnem obdobju bo potrebno,proučiti ustreznejši izbor delegatov, tako da bi bili zastopani tudi delegati iz TOZD. 3. Pristopi naj se k akciji zunaj rednih sistemov financiranje za nabavo avtomobila za službo Skupnosti socialnega skrbstva Litija. Delegati so potrdili predloge IO sprememb in dopolnitev statuta in to: 1. Na podlagi 38. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija in Ur. 1. SRS št. 19/76 se imenuje komisija za razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v sledečem sestavu: Dr. Metka Macarol-Hiti, zdravnik - predsednik komisije Dr. Metka Potokar, zdravnik - namestnik Dr. Leon Zorman, psiholog. Habe Ladka, psiholog-namestnik Dr. Miklavž Kušej psihiater Dr. Franc Peternel, psihiater - namestnik Erčulj Miluša, ortopedagog Zaic Marija, ortopedagog - namestnik IZ STANOVANJSKE SKUPNOSTI 1. Delovne hudi in občane obveščamo, da je stanovanjska skupnost razpisala IV. natečaj za pridobitev družbeno najemnih stanovanj. Upravičenci, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanj, lahko vložijo prošnje do vključno 9. maja 1977. Prošnje se vložuo na posebnem obrazcu, katerega dobijo upravičenci pri strokovni službi stanovanjske skupnosti. Upravičenci do pridobitve stanovanj so: — družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki, — starejši občani in upokojenci, invalidi in borci NOV, — mlade družine, Širok Joža, socialna delavka Damjan Eli, soc. delavka - namestnik. Naloge komisije so določene v Pravilniku o razvrščanju in razvidu otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. 2. Spremenita in združita se 32. in 33. člen statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, in se glasi: — Skupnost ima za opravljanje javnih pooblastil dva sveta: — svet za varstvo družine, — svet za varstvo odraslih. Sveta opravljata javna pooblastila in odločata po predpisih o socialnem skrbstvu, družinskih razmerjih, usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, izvr-ševr /zgojnih ukrepov ter po drugih predpisih aajejo javna pooblastila organu socialnega skr .va. Sveta imata po pet članov in po pet namestnikov članov. Predsednika, namestnika predsednika, člane svetov in njihove namestnike voli skupščma. Mandatna doba članov svetov traja štiri leta. Za skupščino socialnega skrbstva Slovenije sta bila izvoljena naslednja delegata: iz zbora uporabnikov — Grošelj Gusti; iz zbora izvajalcev - Zakrajšek Ciril. Za skupščino Skupnosti socialnega varstva Litija so bili izvoljeni naslednji delegati: iz zbora izvajalcev: Andlovec Ivan, Žužek Franc, Hostnik Mimi, iz zbora uporabnikov: Merzel Mari, Soršak Anica, Repina Lučka. SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE iN TE RESNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA — delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, — delavci zaposleni v družbenih dejavnostih. Pogoje razpisa smo poslali vsem organizacijam združenega dela in drugim organizacijam in krajevnim skupnostim. 2. V javni razpravi je ponovno predlog pravilnika o premiranju namenskega varčevanja. Prosimo občane in mlade družine, ki varčujejo namensko za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše, da dajo pripombe na pravilnik. 3. V javni razpravi je osnutek samoupravnega sporazuma o pogojih in merilih za pridobitev družbenega stanovanja. /,elimol da o tem aktu razpravljajo vsi delovni ljudje in občani. ^^999999999^ KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE 20 let nogometnega kluba Enotnost Pred kratkim sta moja sinova Bojan in Robert prinesla domov fotografijo, na kateri je moštvo NK Enotnost iz Jevnice. Številka 20, ki je izpisana z apnom na tleh nogometnega igrišča v Jevnici, me je navdušila, da napišem v naš list nekaj vrstic o pomembnosti NK Enotnost Jevnica in njegovem delu skozi dve desetletji. Nogometni klub Enotnost Jevnice praznuje letos 20-letnico obstoja. Ustanovljen je bil 21. februarja 1957. leta. Čeprav še takrat brez lastnega igrišča, so mladinci Jevnice in sosednje vasi Laz, začeli tekmovati v Ljubljanski nogometni podzvezi. Kljub številnim prošnjam delovnim organizacijam za začetno pomoč pri nabavi opreme so take prošnje naletele na gluha ušesa in odpor do minimalne pomoči. Vodna skupnost SRS je odstopila del zemljišča za ureditev igrišča ob reki Savi v Produ, ves ta zaraščeni svet so mladinci s prostovoljnim delom očistili in usposobili za tedanje ramere v zadovoljujoče igrišče, ki služi še danes za treninge in tekme NK. Brez opreme igrati ni bilo mogoče, kar sem omenil, sredstev ni bilo, a vendar tudi to težavo so premostili vztrajni organizatorji NK in člani, tako so sami nekateri posodili svoja lastna sredstva za nabavo omenjene opreme, od gol mrež jjpčevljev. utbKer sem sam ljubitelj nogometa, imam vedno trriliko videti, da so občani KS Jevnica in oko-Mkih krajev močno zainteresirani za ogled tekem svojih ljubimcev. 'i'JfOd začetnega odbora NK Enotnost Jevnica, jtt^so ga sestavljali Zupančič Edo, Zavrl Francka, Kukovica Janez, Zavrl Franc, Zupančič Marija, Mlakar Franc, Zupančič Edi ml., Mohar Stane in Suhadolnik Stane, pa vse do danes, ko so mladinci skozi svoje generacije dokazali, kako je ta panoga telesne kulture povezana z krajem, z ljudmi, z vero v športni duh. Že dvajset let prosimo za novo lokacijo za nogometno igrišče, vendar ne dobimo točnega odgovora, kdij bo to vprašanje dokončno rešeno v prid mladim generacijam, ki imajo vedno veliko interesa do športa. Sedanje igrišče je večkrat spre- menjeno v vaterpolo, ker ga ob nekaj večji reki Sava rada poplavi. Igrišče je oddaljeno od žel. postaje cca 500 m, do igrišča se pride le peš po stezi ob progi, nato je treba prečkati progo na nedovoljenem mestu, ki ima lahko tragične posledice, še bolj tragično pa je, da nogometaše, občane in otroke preganja sosed, ki meji s svojo zemljo na igrišče - napada jih s kmečkim orodjem, vilami in podobno, tudi tega vprašanja ne moremo rešiti v prid skupnosti. Prvi igralci NK Enotnost so danes stari 40 in več let in se spominjajo, kako so organizirali razne prireditve (veselice), da so s čistim dohodkom ustvarjali normalne pogoje delovanja v NK Enotnost Jevnica. To so bili naslednji člani, katerim občani čestitamo za 20-letnico jubileja NK Enotnost Jevnica: Ferlež Leopold, Kres Peter, Mohar Slavko, Franc Marzidovšek, Franc Mlakar, Zupančič Edo, Zupančič Rudi, Ring Stane, Malin Božo, Malin Albin, Upelj Andrej, Kopač Heron, Ko-kalj Alojz in omenjeni v prvem odboru. Omenim naj še, da v članstvu NK Enotnost Jevnica sodelujejo mladinci iz KS Jevnica, Dolsko Hotič in Ribče. Člani in mladinci se vseskozi prizadevajo kljub pomanjkanju trenerjev, da dosegajo na tekmovanjih čim boljše uspehe, saj je klub znan po zelo lepih igrah brez grobosti, večkrat je med prvo polovico na lestvici, zato je nekoliko-krat osvojil prvo mesto, kar je pod opisanimi pogoji zavidanja vredno. Sedanjemu vodstvu NK Enotnost Jevnica želim veliko uspehov na športnem polju in več razumevanja pri njihovih težavah od strani kul-turnovzgojnih institucij. V upanju, da bomo 25-letnico jubileja praznovali na novem igrišču nedaleč od grajenih garderob in žel. postaje ter šole, ki bo lahko igrišča s pridom koristila za telesno vzgojo in nove nogometaše. Športni zdravo - Avgust Fekonja Pričetek gradnje osnovne šole Postopek za zbiranje ponudb in oddajo del za gradnjo I. faze osnovne šole v Kresnicah (3 učilnice in ostali prostori) je zaključen. Med prispelimi ponudbami, te so bile štiri, od teh popolne trije bil GIP „BETON ZASAVJE" Zagorje ob Savi izbran kot najugodnejši ponudnik glede cene in roka izgradnje. Končno odločitev o oddaji del je po roku za dostavo ponudb to je 17. 3. 1977, sprejel izvršni odbor skupnosti za izgranjo vzgojnoizobra-ževalnih objektov občine Litija na svoji 13. redni seji dne 21. 3. 1977. Med izvajalcem del in skupnostjo je bila 31. 3. 1977 oziroma 1. 4. 1977 (od strani skupnosti) podpisana pogodba o oddaji del. Dne 6. 4. 1977 pa je bila izvajalcu del po primopredajnem zapisniku od strani skupnosti izročena vsa projektna in gradbena dokumentacija kot določa 5. člen pogodbe. Po opravljenem ogledu na kraju samem, to je na zemljišču, predvidenem za gradnjo osnovne šole v Kresnicah, je izvajalec del izjavil, da bo po izvršenih pripravah pričel z deli na gradbišču 11. aprila 1977. Rok za dokončanje del, ki je bil tudi element pri zbiranju ponudb, je 30. avgust 1977. V primeru, da objekt ne bo zaključen v pogod- benem roku, se je izvajalec s pogodbo obvezal, da bo za vsak dan prekoračitve roka plačal penale v znesku 2.500 din. Na predlog skupnosti za izgradnjo vzgojno izobraževalnih objektov občine Litija je bil od strani krajevne skupnosti Kresnice imenovan gradbeni odbor, ki bo spremljal potek gradnje in bil organizator akcij za nekatera dela, kot je zunanja ureditev in podobno Čeprav se s samo gradnjo šole v tem trenutku še ni pričelo, pa lahko ugotovimo, da je gradbeni odbor že izvedel uspelo akcijo pri zemeljskih delih, ki jih je pogojevala prestavitev električnega visoko napetostnega voda. Občani krajevne skunosti Kresnice nimajo samo želje po novi osnovni šoli, temveč so tudi pripravljeni pri gradnji aktivno sodelovati, to so s prvo akcijo že dokazali. Zato bi bilo zaželeno, da bi tudi občani v drugih krajevnih skupnostih pri izvajanju programa občinskega samoprispevka tako aktivno sodelovali. O poteku gradnje bomo še pisali v našem glasilu. „Že sedaj pa lahko ugotovimo, da se za učence od 1. do 4. razreda na območju krajevne skupnosti obetajo boljši pogoji tako delovni kot tudi za kvaliteto pouka. L. K. KRAJEVNA SKUPNOST DESNI BREG Odgovor Odgovor na članek: „Delegatsko vprašanje", ki je bil objavljen v Glasilu občanov št. 1, leto V (januarska številka), glede modernizacije Šmar-ske in Sitarjevške ceste. Svet KS Litija desni breg je delegatsko vprašanje temeljito proučil in ugotovil sledeče: — svet KS je na svoje številne seje vabil predstavnika samoupravne komunalne skupnosti, vendar se razen v enem slučaju, vabilu ni nihče odzval, da bi pojasnjeval tekočo problematiko. — Člani sveta na svojih sejah niso nikdar razpravljali o kakršnemkoli prenosu sredstev, namenjenih za modernizacijo zgoraj omenjenih cest, na področje Vač in Jevnice. — Navedene govorice in polemika o tem so bile le rezultat odlaganja del in neobveščenost občanov o tekoči problematiki. — Trditev I. O. komunalne skupnosti, da ni sprejel nikoli sklepa o pričetku modernizacije Smarske in Sitarjevške ceste niso resnične, ker je v pogodbi o sofinanciranju modernizacije navedenih cest med komunalno in krajevno skupnostjo, določen rok, da se dela izvedejo v mesecu oktobru 1976. — Navedena pogodba je bila podpisana od obeh skupnosti dne 28. 9. 1976 in ne, kot se trdi v članku, 23. 11. 1976. - KS na žiro račun komunalne skupnosti ni mogla nakazati sredstev, med drugim tudi zato, ker ni dobila iz sklada KS odobrenih 216.000 din. Sredstva zbrana z referendumom, pa so občani spričo nedela na omenjenih cestah, zahtevali, da jih gradbeni odbor zadrži in stavi na razpolago KS komunalni skupnosti, ko se bodo pričela dela na cesti. O problematiki je bilo obveščeno tudi uredništvo Glasila občanov s pismom člana našega sveta z dne 18. 11. 1976. Z vsebino je bil seznanjen tudi svet krajevne skupnosti. Med svetom KS in predstavniki komunalne skupnosti je bil sprejet dogovor, o skupnem obvestilu in odgovoru občanom na delegatsko vprašanje. Zal, odgovor občanom posreduje samo svet KS, ker predstavniki komunalne skupnosti kljub dogovoru niso sodelovali pri sestavi odgovora. Svet krajevne skupnosti PREDSTAVLJAMO VAM Franc Berdais Zdravega in veselega 81-letnika, ki je preveč skromen in nepoznan za svoja velika dela, ki so se začela z njegovo mladostjo. Vse življenje se je boril za pravice delavskega razreda. Njegova revolucionarna ost ni otopela navkljub težavam, s katerimi se je srečal pri svojem javnem delovanju. Bil Je trd in prepričan v pravico delavcev. Pravica, svoboda, to je bila njegova gonilna sila. V sindikate se je vključil že, ko je bil na delu v francoskih rudnikih. Vrstile so se stavke za stavko. Njegovo sodelovanje pa je bilo zavestno in zagrizeno, zato so ga že leta 1933 sprejeli v svoje vrste francoski komunisti. Zaradi sindikalnega in političnega delovanja pa je bil odpuščen z dela in takrat sa je vrnil domov — v Drav-Ife. Tudi po vrnitvi ni miroval, čeprav si Je 6 mesecev iskal delo. Vključil se Je v sindikat in takoj iskal vezo s partijo. Nato se je zaposlil v gradbeništvu. Postal je predsednik zveze gradbenih delavcev za Ljubljano. Veliko Je prispeval k pripravi generalne stavke gradbenih delavcev leta 1936. In še istega leta je bil sprejet v Komunistično partijo, ki pa mu ni priznala staž v francoski Komunističniparti- IL * Ze leta 1937 je bil izvoljen za predsednika podzveze gradbenih delavcev Slovenije in Je opravljal to dolžnost do razpusta te organizacije — septembra 1940. V tem času je bil ustanovni kongres KP Slovenije na Čebinah. Vendar, kje se je vršil ta veliki in pomembni dogodek, ni vedel. Vedel je le, da bo kongres, in spoznal je njegove sklepe. V tem času je sodeloval na več partijskih konferencah, toda vse zelo tajno. Ko je bila organizacija razpuščena. Je nadaljeval z delom ilegalno vse do vojne. Nato je ustanavljal akcijske odbore, takoj po okupaciji pa odbore OF. Leta 1941 je postal sekretar OO KPS v Dravljah. Bilje terenec in sodeloval pri gradnji ilegalnih tiskarn, skladišč... Nekaj časa je bil tudi zaprt. Po osvoboditvi je ostal zvest delu pri sindikatih. Postal je predsednik krajevnega odbora sindikata za Ljubljano in član predsedstva republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Za vse to dobro začrtano, napredno, herojsko delo je bil tudi večkrat odlikovan. Z delom si je zaslužil: medaljo zaslug za narod, red zaslug za narod, red dela z zlatim vencem, zlati znak ZSS, red republike z srebrnim vencem. Je tudi večkratni častni član. Vem, da je vse premalo, če mu ob teh uspehih, trdni volji in delu le čestitam. Želim mu še trdnega zdravja, ob obisku na Čebinah pa čim več lepih, svobodnSi, srečnih spominov. Mule* Izobraževalna skupnost Litija razpisuje za šolsko leto 1977/78 ŠTIPENDIJE 2 ŠTIPENDIJI ZA TEHNIČNI POUK 1 ŠTIPENDIJA ZA BIOLOGIJO-GOSPODINJSTVO 2 ŠTIPENDIJI ZA TELESNO VZGOJO (ZAŽELENA DEKLETA) 2 ŠTIPENDIJI ZA RAZREDNI POUK Prednost imajo tisti, ki imajo odličen uspeh, so študenti ali dijaki višjega letnika in nižji dohodek na družinskega člana. p Iz aktualnih tem na združevanje dela in sredstev v kmetijstvu Verjetno še ni vsakemu živinorejcu, ki prideluje mleko, znano, da je od 1. januarja letos dalje upravičen na 1,00 din dodatne premije za vsak liter prodanega mleka, če se združi v hlevsko skupnost. Za ustanovitev take skupnosti pa zadostujeta že dva kmeta. Če se ustavimo sedaj ob dveh kmetijah, ki oddata danes vsaka po 8000 1 mleka letno, mimogrede povedano je takih v naši zadrugi že 52, pomeni, da bi taka skupnost po združitvi oddajala 16.000 1 mleka in bi bila upravičena do 16.000,00 din namenskega prispevka v obliki premije, ki bi jo lahko kmeta vložila v nadaljnjo modernizacijo svoje proizvodnje. In dalje, če se dva kmeta odločita za gradnjo skupnega hleva, dobita lahko 80 % kredita k predračunski vrednosti hleva, in sicer za dobo 2 let in s 3 % obrestno mero. Pri gradnji pa sta tudi oproščena prometnega davka pri nakupu gradbenega materiala, ki znaša pri različnem materialu kar /O ljubljanska banka Tudi ko gre za zasebno dejavnost pravi naslov za denarne zadeve Posojila za pospeševanje gospodarske dejavnosti občanov Če se ukvarjate s kmetijstvom, obrtjo, gostinstvom ali če se nameravate posvetiti kmečkemu turizmu, lahko za izboljšanje in razširitev svoje dejavnosti kot varčevalec Ljubljanske banke najamete posojilo na podlagi vezave domače ali tuje valute. Znesek posojila znaša 250 % vezanih dinarskih ali deviznih sredstev. Če pa konvertibilno valuto prodate in vezete dinarsko protivrednost, dobite posojilo v višini 320 % vezanih sredstev. Najnižji znesek posojila znaša 10.000 din, najvišji pa 400.000 din. Najkrajša doba vezave so tri leta, najdaljša pa 11 let in je odvisna od namena pojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev. Obresti za posojilo se obračunavajo po 11 % letni obrestni meri, vaša vezana sredstva pa bo Ljubljanska banka obrestovala po 7,5% letni obrestni meri. Posojila obrtnikom za občasna obratna sredstva Če ste samostojni obrtnik in imate svoj žiro račun pri Ljubljanski banki, vaša dejavnost pa je potrebna in pomembna za gospodarski razvoj občine ali regije, potem lahko dobite tudi kratkoročno posojilo za občasna obratna sredstva do višine 200.000 din. Znesek posojila vam bo Ljubljanska banka nakazala na vaš žiro račun, porabili pa ga boste lahko za nakup materiala in surovin, plačilo raznih obveznosti, skratka: za nemoteno poslovanje. Tako posojilo je treba vrniti najkasneje v 12 mesecih, letna obrestna mera pa znaša 11 %. Obresti od sredstev Od 1. januarja 1977 obrestuje Ljubljanska banka tudi sredstva na žiro računih občanov, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, in sicer po 4 % letni obrestni meri. na žiro računih obrtnikov Ljubljanska banka vam tako pri vodenju žiro računov omogoča poleg sodobnega bančnega servisa tudi gospodarnejše obračanje sredstev. od 25 do 40 % prodajne cene. Se bolj bistvena pa je druga prednost takega povezovanja, ki se je kmetje sami še vse premalo zavedajo. Vsi živinorejci, predvsem pa mlajši občutijo, kako so skupno z živino takorekoč „privezani" doma. Će se združita v hlevski skupnosti vsaj dva gospodarja, bo že eden od njiju lahko vsako drugo nedeljo s svojo družino prost, ker bo lahko drugi opravil delo pri živini za oba. Vsi pa vemo, da mladi ne bodo več pripravljeni delati na kmetiji 365 dni v letu po ves dan, medtem ko imajo možnost zaposlitve v industriji, kjer delajo 232 dni v letu po 7 ur in običajno tudi ugotavljajo, da več zaslužijo. Lahko zaključimo, da kmete danes močno sili ekonomska nuja k razmišljanju o nadaljnjem razvoju in nemalokrat tudi obstoju njihovih kmetij. Treba se bo pogovoriti s sosedi in imeti veliko razumevanja za medsebojne sosedske odnose, ki so pravzaprav v sedanjem trenutku edina negotovost v naših razmišljanjih. V zadrugi vam bomo vedno v pomoč pri organizaciji take skupnosti, kadar si boste to želeli. Takšne obdelane zemlje je čedalje manj (Foto „Zofka") OBVESTILO : - Kmetijska zadruga Litija bo po sklepu odbora kmečkih žena organizirala v zimski sezoni 77/78 šiviljski tečaj. Ker je še precej prostih mest, zbiramo prijave na upravi zadruge do konca maja. Vabimo tudi druge žene in dekleta, v primeru prevelikega števila prijavljenih bodo imele prednost kmetice. Cena tečaja je 450,00 din. KZ Litga S tekmovanja kmečkih žena o higienskem pridelovanju mleka — ekipa iz Kostrevnice (Foto „Zofka") Volitve se bližajo Volitve delegacij in delegatov za zbore občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti bodo spomladi prihodnjega leta, torej čez slabo leto. Volilna opravila smo pričeli izvajati že kmalu po novem letu, čas pa tako hitro beži, da že sedaj ugotavljamo rahko zamudo pri volilnih opravilih. Volitve se namreč ne pričnejo in končajo na dan volitev z obkrožanjem kandidatov, ampak mnogo prej. Predvsem morajo volilne priprave temeljiti na pridobljenih izkušnjah. Teh pa smo si do sedaj že kar dosti pridobili. Od volitev leta 1974, ko smo prvič izvolili delegate in delegacije, pa do danes, smo v občini nekajkrat ocenili delovanje delegatskega sitema. Od mnogih ugotovitev so bistvene predvsem naslednje: - z delegatskim sistemom in odnosi smo dosegli ogromen napredek v gradnji naših samoupravnih socialističnih odnosov, - pri odločanjih sodeluje neprimerno več delovnih ljudi in občanov kot pred sprejemom in uvedbo delegatskih odnosov, - še vedno obstajajo nekatere pomanjkljivosti v delovanju delegatskega sistema, ki jih moramo v prihodnjem volilnem obdobju odpraviti - predvsem bo potrebno doseči stalno povezovanje delegatov in delegacij z delovnimi ljudmi in občani in dosledno uveljaviti delegatske odnose, - splošne oziroma skupne delegacije za skupščine SIS naj bi v čim večji meri nadomestile posebne delegacije v OZD inKS, - konference delegacij naj bi kot vmesni člen med temeljno delegacijo in skupščino v čim večji meri odpadle, tako da se bodo temeljne delegacije direktno povezovale s skupščinami SIS oz. občinsko skupščino. Volilna aktivnost med volitvami pravzaprav niti ne preneha, vendar je sedaj mnogo bolj intenzivna. Volilna komisija pri OK SZDL je sprožila obsežno akcijo evidentiranja možnih kandidatov za potrebe volitev spomladi prihodnjega leta. Kandidate evidentirajo vse družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva in druga združenja delovnih ljudi in občanov. Vsakega kandidata je potrebno evidentirati na posebni popisnici, ki jo je treba izpolniti v dveh izvodih, ki se jih posreduje koordinacijskemu odboru za volitve v OZD oz. KS. Le-ta eno popisnico zadrži, eno pa posreduje Občinski konferenci SZDL Litija. Trenutno kroži po občini okrog 3000 popisnic. Občinska konferenca SŽDL bo 15. maja ocenila potek evidentiranja kandidatov in na podlagi ocene opredelila nadaljnjo aktivnost. V prvi fazi evidentiranja gre za evidentiranje kandidatov le za potrebe volitev, zato se kandidate evidentira za: - zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine - zbor združenega dela občinske skupščine - družbenopolitični zbor občinske skupščine in za skupščine naslednjih samoupravnih interesnih skupnosti: - izobraževanje - otroško varstvo - kultura - telesna kultura - socialno skrbstvo - zdravstvo - invalidsko pokojninsko zavarovanje - zaposlovanje - raziskovanje stanovanjsko skupnost - komunalno skupnost Kako bo torej organiziran delegatski si- stem v določeni krajevni skupnosti? Po sprejetih opredelitvah bodo v krajevni skupnosti izvoljene naslednje delegacije: - delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine (5-10 članska) - 11 delegacij za posamezne interesne skupnosti (če bodo 5-članske, je to 55 delegatov) Seveda bo potrebno stališča do bodoče organizacije še uskladiti s stanjem in razmerami v posameznih krajevnih skupnostih. Manjše KS se bodo morda še vedno odločile za skupno delegacijo za vse SIS, seveda pa te izjeme ne bodo smele zajeti večine : KS. Približno enako bodo organizirane tudi delegacije v OZD. Za evidentiranje kandidatov je OK SZDL Litija sprejela tudi posebna merila in kriterije, ki naj služijo vsem, ki evidentirajo: Treba je evidentirati sposobne, delovne;!tt samoupravnemu socializmu pripadne občane. Takšne, ki bodo kot bodoči dvigati resnično ustvarjali delegatske odnose jri razmerja. ™g Evidentirani bodo tudi vsi tisti sedanji delegati, ki so v dosedanjem delovanju deter gatsjcega sistema opravičili zaupanje svojili volilcev. ,f»I Radioklub spet zaživel —TE I Po daljšem nedela vnem obdobju je bil na pobudo občinskega štaba za teritorial-no obrambo sklican občni zbor radioktuba Litija, ki je ponovno oživel dejavnost. Izdelan je bil program dela, ki se že izvaja. Vidni so že prvi rezultati, začel se je tečaj operaterjev - radistov, ki bodo lahko uspostavljali zveze z radijsko postajo in., se tako povezali s svojimi vrstniki širom po svetu. Udeležili se bodo raznih tekmo- ' vanj po Sloveniji in Jugoslaviji. Poleg radioamaterske dejavnosti imamo v programu tudi širjenje tehnične kulture na področju elektrotehnike. V ta namen bodo člani radio-kluba kot mentorji delali z mladinci na osnovnih šolah, kar se bo pričelo že v tem šolskem letu. Novi prostori radio-kluba Litija so na Grbinski cesti, kjer je postavljena tudi nova radijska postaja. Prostorske pogoje za delo imamo dobre, nekaj vec težav pa je s finančnimi sredstvi, kar pa upamo, da se bo v doglednem času uredilo, saj bi z relativno majhnimi sredstvi radio-klub omogočil litijski mladini udejstvovanje na tem področju. M. M. r S 3. zbora varčevalcev LB, ki je bil 31.3. v Litgi (Foto „Zofka") Žirija za izbor simbola občine Litija razpisuje NATEČAJ za likovne rešitve simbola občine Litija. Žirija je opredelila vsebino simbola občine Litija s temo: »PREHODI PREKO SAVE MED NOB" Likovne rešitve na navedeno temo s šifro naj avtorji posredujejo do 1. 6. 1977 na naslov: OK SZDL Litija — žirija za izbor simbola občine Litija. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija obvešča zainteresirane občane, da so v stanovanjsko poslovni zgradbi Ustje 70 (Zadružni dom) prazni prostori primerni za opravljanje mirne obrti (frizerstvo, krojašt-vo in šiviljstvo, TV-radio servis in drugo). Pismene prijave za najem prostorov pošljite najkasneje do 30. aprila 1977. T A V Glasilu občanov smo vas že seznanili o oddaji In poteku del pri gradnji telovadnice pri osnovni šoli na Graški Dobravi v Litiji. Po pogodbi, ki je bila podpisana med skupnostjo za izgradnjo vzgojno izobraževalnih objektov občine Litija in izvajalcem del, t. j. GOP „Komunalo" Litga, izhaja iz določila 3. člena pogodbe, da bodo dela pri izgradnji tega objekta zaključena do IS. 12. 1976. leta. Čas, določen po pogodbi za izgradnjo telovadnice je bil izredno kratek in je zato že pri podpisu pogodbe obstajala bojazen, da dela ne bodo izvršena v pogodbenem roku. Pogodba je bila podpisana dne 6. 9. 1976, rok za izgradnjo je bil 15. 12.v1976, kar pomeni, da naj bi bila dela končana v treh mesecih. podražitev glede del, ki so predmet pogod- So objektivni in tudi subjektivni razlogi, da dela niso bila končana v roku in da telovadnica še ni izročena svojemu namenu. Med objektivne razloge je vsekakor šteti ustavitev proizvodnje veloks plošč, iz katerih je grajena ta telovadnica in na osnovi katerih je bil projektno urejen tudi strop telovadnice. Kot je verjetno večini občanov znano, je „Hoja" iz Ljubljane, kot proizvajalec prenehala s proizvodnjo Veloks plošč in so zaradi tega nastale težave pri dobavi tega materiala. Km na tržišču ni bilo mogoče zagotoviti potrebnih količin veloks plošč, je prišlo tudi do spremembe projektne ureditve stropa, ki je sedaj oblikovan z iver ploščami. Nova telovadnica bo kmalu uporabna (Foto „Zofka") Vprašanje, zakaj tako kratek rok; odgovor je enostaven in preprost. Telesna vzgoja je nujna in obvezna, tako za telesni kot duševni razvoj, zato ni bilo niti ne bi bilo dopusto odlašati z gradnjo in izgradnjo te telovadnice. Izvajalec je dela prevzel po pogodbi, iz katere izhaja tudi vrednost objekta oziroma del po pogodbi, ki so bila oddana po sistemu „na ključ" t. j. fiksne cene in brez BODICE - SAP zaračuna vožnjo od Ljubljane do Litije na avtobusu, ki vozi do Litije, 10,50 din, na tistem, ki gre pa še naprej v Trbovlje, pa 13,50 din... • - Valvazor bi se v grobu obrnil, če bi vedel kakšen imeniten gostinski lokal je sedaj na Bogenšperku... - 1. aprila res ni bilo nobenemu vozniku odvzeto vozniško dovoljenje, zato pa jih je lani moralo 81 „veselih" šoferjev začasno oddati... - Le kje na svetu je še mesto, ki bi imelo smetišče prav ob robu strnjenega na-I selja svojih meščanov? Kaže, da smo samo v Litiji tako „brihtni"... Težava pri nabavi materiala pa je vplivala na pričetek del, ki je zakasnil za vec kot dva meseca. Sedaj pa je bila ovira za pospešeno gradnjo predvsem slabi vremenski pogoji — obilno deževje, težave pri temeljenju in podobno. Kljub vsem tem težavam lahko sedaj ugotovimo, da so dela pri izgradnji telovadnice v zaključni fazi, kar pomeni, da so dela razen beljenja notranjosti telovadnice in polaganja poda že končana. Soboslikarska dela niso bila izvršena predvsem iz razloga, da je bil objekt grajen v slabih - dokaj neprimernih vremenskih pogojih. Zato je bilo potrebno s pomočjo centralnega ogrevanja in klimatskih naprav, ki v telovadnici že delujejo odpraviti vlago oziroma zagotoviti, da se objekt vključno z ometi osuši, kar je pogoj za kvaliteto soboslikarskih del. Od izvajalca je zagotovilo, da bodo vsa dela glede telovadnice končana v mesecu aprilu in da bo objekt po tehničnem pregledu izročen svojemu namenu do 1. maja 1977. Telovadnica pri osnovni šoli na Graški Dobravi v Litiji je nova velika pridobitev ne samo za učence in kolektiv osnovne šole „Dušan Kveder Tomaž" Litija temveč za vse naše občane, kot tudi za celotno našo skupnost. Objekt sestavHa: ena večja telovadnica velikosti 450 m?, ena manjša telovadnica 120 m* - ta se istočasno lahko uporablja tudi kot galerija za gledalce, ki bi spremljali tekmovanja v večji telovadnici. Poleg tega ima objekt dve garderobi glede na spol, kabinet za učitelja telesne vzgoje, sanitarije in prostor za telovadna orodja. Obe telovadnici bosta opremljeni z vso potrebno premično in nepremično opremo, ki je že nabavljena in od strani dobavitelja že dobavljena. Tudi tokrat z izgradnjo tega objekta s ponosom lahko ugotovimo, da je to plod skupnih naporov tako organizacij združenega dela kot občanov. Za naše šoloobvezne otroke kot tudi za vse tiste, ki si želijo športne rekreacije pa zagotavlja ta objekt pogoje za tako telesno kulturno vzgojo in dejavnost, ki zagotavlja normalen telesni in duševni razvoj. L, K. Kaj je z grbom? Žirija za izbor grba Litija pri OK SZDL se je sestala že trikrat, pa še vedno ni sprejela nobenega osnutka. Zakaj? Sprejeti grb ni tako enostavno. Predvsem je važna vsebinska opredelitev za grb, ki naj ne bi bil samo za nekaj let, ampak vsekakor za mnogo daljše obdobje. Na zadnji seji je žirija obravnavala predvsem naslednjo problematiko: 1. Ali gre za grb občine ali mesta Litije 2. Ali bomo sprejeli grb ali simbol (mesta ali občine) 3. Vsebina grba oz. simbola Sklepi žirije so bili naslednji: 1. Sprejme naj se simbol občine 2. Simbol občine naj bo opredeljen s temo „prehodi preko Save med NOB" 3. Likovne rešitve na izbrano temo lahko predlaga vsak občan na podlagi razpisa 4. Razpis za simbol občine Litija se ponovno objavi. Žirija je poleg vprašanja grba ali simbola in teritorialnega obsega, ki naj bi ga zajemal grb ali simbol, največ razpravljala o vsebini simbola občine. Pretehtala je mnogo predlogov (Valvazor, Bogenšperk, vaška situla, industrija, kmetgstvo, plovba po Savi itd.), nato pa je enotno ugotovila, da so bili prehodi preko Save med NOB tako pomembni za NOB, da ta tema v celoti ustreza za simbol naše občine. Ti prehodi so bili med NOB večinoma organizirani na območju današnje litijske občine in niso bili pomembni samo za narodnoosvobodilno borbo v okolici Litije, ampak za celo Slovenijo in vse naše narode. Preko Save so na organiziranih prehodih prehajali poleg političnih delavcev, funkcionarjev, raznih misij, itd. največkrat kurirji z važno pošto, ki je vzdrževala zveze med Štajersko in Dolenjsko. Od pravočasno in varno prenesene pošte oziroma sporočila je bil velikokrat odvisen uspeh partizanskih akcij, pravočasen premik partizanskih enot, rešitev ranjencev in podobno. Tako kot pomeni NOB in zmaga nad fašizmom ter osvoboditev največjo prelomnico v zgodovini vseh jugoslovanskih narodov, pomeni tudi za Litijo in njene prebivalce osvoboditev in zmaga nad okupatorjem največji dogodek doslej. Zato naj bo del te zmage, kije bila izvojevana z veliko prelite krvi upodobljen tudi na simbolu naše občine. Gotovo je bilo med NOB še veliko drugih, prav tako pomembnih dogodkov na območju naše občine, ki smo jih ovekovečili na druge načine (borba na Tisju - občinski praznik, spominska obeležja itd.), pehodL preko Save pa naj bodo upodobljeni na občinskem simbolu. Seveda pot do sprejetja simbola občine ne more in tudi ne sme biti prekratka in formalna. Zato žirija svoja stališča tudi vedno dopolnjuje, saj bomo le tako lahko prišli do simbola občine, ki bo predstavljal resnično nekaj velikega in pomembnega. Aprilska smuka glasilo občanov Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija Ureja uredniški odbor: Trne Brikj (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebin- fit, Zofki Hauptman, ranka Nefat in Miro kaplja Prilogo glasila urejajo; Branka Nefat* (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemu t in Miro Vidic Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar Tehnično urejanje in pri- ?rava za tisk: BEP-Ljub-anski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6 Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. ZAKAJ TAKO? 0 i* I * ** DOLE PRI LITIJI sobota ,2. aprila. ZTKO Litija in SŠD osnovnih šol so dobila nove občinske prvake v VELESLALOMU. V posameznih kategorijah so zmagali: KOBAL Robert (cicibani), JESENI-SEK Ivanka (pionirke), ČARMAN Robert (mlajši pionirji), PLANINC Aleš (starejši pionirji). Občinskega prvenstva so se udeležili smučarji iz Litije, Smartnega, Gabrovke in Dol. Telesnokulturni delavci litijske občine smo misel na zimska tekmovanja v letošnjem šolskem letu že opustili, ko nas je sredi cvetočih češenj in hrušk presenetila ponovna zimska idila. V dveh dneh je bilo treba realizirati nalogo, ki smo si jo zadali pred zimskimi počitnicami. Seveda ni bilo mogoče misliti na smučarske tečaje, za katere je bilo že vse dogovorjeno, ampak na izvedbo občinskega prvenstva v veleslalomu. Ker je aprilski sneg bolj muha enodnevnica, je priprava prog za alpsko smučanje precej zahtevna naloga. Prav zato nismo mogli izvesti tekmovanja v vseh kategorijah, ampak smo se odločili le za pionirke in pionirje. Mladinci, člani in veterani, držite formo za naslednjo sezono! Za organizacijo letošnjih smučarskih prireditev je bilo zadolženo ŠSD OŠ Dole. Organizacije smo se veselili, saj smo upali, da bomo tudi letos tako založeni s snegom kot prejšnjo zimo. Ob podpori zunanjih sodelavcev smo bili pripravljeni organizirati prvenstvo tako, da bi marsikdo spoznal, da so tudi naši zasneženi hribi lepi in da lahko nudijo prijetno smuko. Letošnjega občinskega prvenstva za učence osnovnih šol seje udeležilo okoli 65 pionirk in pionirjev. Uvrščeni so samo tekmovalci, ki so uspešno prevozili oba teka. Ekipe posameznih šol so se uvrstile takole: 3SENŠEK Lojzek MLAJŠI PIONIRJI: 2. mesto - Dole 3. mesto — Gabrovka STAREJŠI PIONIRU: 2. mesto - Šmartno 3. mesto - Dole 4. mesto - Gabrovka 1. mesto - Litija 1. mesto - Litija Cicibani in pionirke nimajo ekipne uvrstitve zaradi odstopov posameznih tekmovalcev. Med posamezniki pa je bil vrstni red po kategorijah naslednji: CICIBANI: 1.mesto - KOBAL Robert (Dole), 2. mesto - LEBINGER Miha (Litija), 3. mesto - HABIČ Uroš (Litija). Sledjo: MRZEL Dunja (Litija), VERTOT Grega (Gabrovka), JES~" (Dole), PIONIRKE: 1. mesto - JESENŠEK Ivanka (Dole), 2. mesto - LOKAR Andreja (Šmartno), 3. mesto - LAVRIČ Nadi (Dole), 4. mesto - TOMAŽIĆ LUijana (Šmartno), MLAJŠI PIONIRJI: 1. mesto - ČARMAN Robert (Litija), 2. mesto - PODLES-NIK Jože (Litija), 3. mesto - HABIČ Tomaž (Litija). Sledijo: MARTIN ČIČ Franci (Dole), CENTA Ivan (Dole), JESENŠEK Toni (Dole), ZAVRL Maan (Gabrovka) SMOLIČ Toni (Gabrovka), PIKL, BOlTIN (oba Litja), JESENŠEK Niko, POVŠE Pavel (oba Dole), TOMC, GORI-ŠEK (oba Litija). STAREJŠI PIONIRJI: 1. mesto - PLANINC Aleš (Litija), 2. mesto - TIŠLER Roman (Litija), 3. mesto - PLAZNIK Teo (Litija). Sledijo: PEL KO Mitja (Šmartno), MIRTIČ Matjaž (Litija), KREMZAR, MAHKOVEC, IZLAKAR (Litija), KOTAR MUan (Dole), OVEN Bojan (Gabrovka), KRAŠEVEC. ZUPAN (Šmartno), JESENŠEK Janez. STEMPIHAR Vinko, PODLO-GAR Jože (vsi Dole). Prvouvrščene ekipe so prejele pokale, posamezniki pa DIPLOME in PRIZNANJA. Na koncu lahko ugotovimo, daje občinsko prvenstvo v veleslalomu za pionirke in pionirje uspelo. Čudovito sončno vreme in prijetno speljana proga sta pripomogla, da so naši mladi, lahko rečem, zelo perspektivni smučarji, pokazali precej znanja in zagrizene borbe za desetinke sekunde. Poleg tekmovalcev pa zaslužijo vso pohvalo številni učenci dolske šole in vsi, ki so kakorkoli pomagali pri pripravljanju proge in izvedbi samega tekmovanja. Janez Kobal \OVHK 1% KI LTI ME RAZSTAVA IN KONCERT - V nedeljo, 27. marca, je bila na gradu Bogenšperku otvoritev likovne razstave akademskega slikarja Leopolda Hočevarja iz Trbovelj. Ob tej slovesnosti je občinski svet ZKO Litija organiziral v Valvazorjevi knjižnici, ki so jo obiskovalci povsem napolnili, koncert priljubljenih opernih arij in duetov; izvajali so jih solisti ljubljanske Opere Vanda Ger-lovičcva, Milka Evrinova in Drago Čuden ob spremljavi pianistke Zdenke Čudnove. Razstava bo odprta do srede maja, pripravila pa jo je Galerija Bogenšperk. NASTOPI SE VRSTIJO - Šmarski oktet, ki ga vodi Rudi Vidic, seje prvič predstavil javnosti na tribuni, posvečeni kulturi; bila je 10. februarja letos v novi litjjski šoli. V dveh mesecih pa je imel še pet nastopov. Samostojne koncerte je priredil na Bogenšperku, v Veliki Ko-strevnici ter na Javorju, sodeloval pa je na proslavi v šmarski „Usnjarni" ob dnevu žena ter na slovesnosti ob krajevnem prazniku v Čemšeniku, občina Zagorje. PARTIZANSKE PESMI ZA PRAZNIK - V počastitev obletnice ustanovitve OF ter 1. maja bo všmart-nem 26. aprila zvečer koncert partizanskih pesmi. Peli jih bodo operni solisti Vanda Gerlovičeva, Rudolf Franci ter Marcel Ostaševski, spremljala pa jih bo pianistka Zdenka Cudnova. DEVETA PEVSKA REVIJA - Pod pokroviteljstvom IUV TOZD „Usnjar-na" Šmartno bo v soboto, 23. aprila 1977, ob 17. uri v šmarskem Zadružnem domu IX. revija zasavske pevske skupnosti. Nastopilo bo 19 moških in mešanih pevskih zborov iz vseh štirih zasavskih občin: iz hrastniške štirje, iz trboveljske pet, iz zagorske trije, domačo občino pa bodo zastopali zbori iz Hotiča, Jevnice, Polšnika ter po dva zbora iz Gabrovke in Smartna. g ^ Kam na izlet? Če ste sklenili, da boste nedeljo namenili hoji v naravi, vam svetujemo, da si izberete Lrlet: Trebeljevo — Obolno - Pristava — Debeče — Javorje — Felič vrh - Bogenšperk. Pot od Trebeljevega do Bogenšperka je označena z belo-rdečimi planinskimi markacijami, saj je to odsek Badjurove krožne poti. Do Trebeljevega se lahko pripeljete z rednim avtobusom, ki vozi na progi Litija - Besnica - Ljubljana. Iz vasi dosežemo Obolno v uri in pol. Pot je dobro označena, kljub temu pa moramo paziti, da ne zaidemo. Na drevju in tablah nas poleg oznak Badjurove krožne poti spremljajo še markacije ljubljanske mladinske poti, evropske poti E - 6 in transverzale kurirjev in vezistov. Vse te poti vodijo na Kucelj, Badjurova pot pa krene s kolovoza levo v gozd. Na vrhu se ustavimo pri Brčonovih, po domače pri „Zagorcu", kjer hranijo žig. Radi vam postrežejo tudi s hrano. Poleg svoje domačije so zgradili prostoren objekt, kjer so pripravili prenočišča za izletnike. 771 m visok vrh Litijanom in okoličanom ni neznan, saj se je pozimi marsikdo podal na smučanje pod vrh Obolnega. Pot nas potem vodi na Pristavo. Do tja bomo hodili približno dve uri. Po počitku v Partizanskem domu se nekaj časa spuščamo po cesti, ki pripelje iz Stične, potem pa spet krenemo v gozd. V tričetrt ure doseženo Debeče, vasico, kjer so imeli kurirji med NOB svojo postojanko. Z Debeč krenemo na Javorje in se povzpnemo na razgledni Felič vrh (617 m). Žig hranijo v gostilni „Pri pajku" na Javorju. Z Javorja se preko Leskovice spustimo do Bogenšperka. Pot od Trebeljevega do Bogenšperka lahko prehodite v šestih urah. M. R. Čim večkrat v naravo