Številka 230 Trst. v ponedeljek 21. avgusta 1805. Tečaj /XX. id ooneriHilUta «11 ucvć. 6 Liuhiian: Petru tUiittii (i orni Jftiai V Isbajt Ttikl U ob nrrifiian in DTRznicih »D 5. un t un riutm; '•tarHar itrMlfc*- 4e vt >a*iajo po 3 ' moos'C lorjararnsn ? Trnu m oKnhci "•l|i. u. M ar. boru. Celovcu. Idnii. Nabrežini. Novenitnestu itč. )r!a*e in Dtrn^br si>re;enj» utirava ista .Edin m*. nil«-» o (.aiatti (t. IS. — l radne are m> od i- poc. 4c I. treier. — Cene iciaeom 16 »t na vrsto petit; posut ruce smrtnice, javne zuv^e to domaći ociasi po pogodbi. . TELEFON It*?. 1J& Siasilc polit.čnega iruštva ,,Edinost" za Primorsko V edinosti je jioi ma ne le vorejetnajo In rokopisi *r ne vračajo. Saru^nmo »eiaa*1 reciarnacije je pošiljali j* upravo Ihu JKKDNLŠTVO. al tilorflo UAlattl 18. tSarodnl dom.i adaiatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA, Lastn l conaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konao-cii> '.ista .Edinost" v Trstu, ulica Oiorgio Galatti ftt it. Pogtno-hranllničnl račam it. 652.M1. na raJis Utis carjevega manifesta. V Moskvi. MOSKVA 20. Manifest carjev je bil slovesen način ob velikem navalu na-,t ::r- ■ itan cerkvah, dumah in zbi- I ' "i zenistev. V Rigi KlfiA 20. Za obširno Rusijo in našo • olni parlament. V konservativni pomirjevalni stranki" kateri pripada visoko plemstvo, vlada ve-s- lic nad tem, da je Rusija nastopila novo j m t. ki vodi o prave države. Nadejati se .da bodo izjemne določbe glede volilna ^a reda le kratko časa trajale ter da in>do i>o preteku prehodne dobe odpravljene. Narodni demokratje in V se poljaki, ki s- r krutira;o iz nižjega plemstva in duhovščine. so nasproti centralnemu parlamentu indiferentni ter so popolnoma hladno vspreHi izjemne določbe, ki se tičejo Poljakov.__ Vojna na skrajnem Vztoku. Poročilo carjevo Lineviču BEROIJN 20. Iz Petrograda brzojav-, da e car odposlal generalu Lineviču v Išl. brzojavko, v kateri mu izreka svojo popolno priznanje za zasluge in njegov patriotizem. Istočasno ga opominja, naj bo pripravljen na vse slučajnosti. Y zunanjem uradu pričenjajo že braniti Rusijo za slučaj, da bodo mirovna pogajanja prelomljena. MIROVNA POGAJANJA. Wittejeva pooblastila in navodila. PETROGR AD 20. „Slovo • je priobčilo razgovor, ki je ga njega dopisnik imel fine 17. t. m. z \Vittejem : „Torej je malo nade na srečen izid mirovne konference V" i — Witte: „Jaz nimam osebno od početka niti najmanje nade44. \Vitte je tudi izjavil ; „Razun pooblastil, imam tudi navodila, od katerih ne morem odstopiti. Nove izjave Witteja. BEROL1N 20. Poročilo „Lokal-Anzei-gerja14 javlja iz Portsmoutha: \Vitte je izjavil: ..Kaj naj vam rečem? Položaj je jasen in likvidiran. Baron Komura in jaz stojiva na preži eden nasproti drugemu kakor psa in čakava. Kai se lahko zgodi do torka, ob 3. uri popoludne, ko prične zadnja seja. ne morem prorokovati«. Neki Japonec mi je rekel doslovno : „Mi smo pripravljeni na koncesije, ki se zde svetu malenkostne, toda našemu narodu se zde iste veleobširne. Mi bomo tudi na to pristali, ako se Rusi pokažejo spravljive ji. Ministersko posvetovanje v Tokiju. TOKIO 20. Ministerski svet je imel predpoludne dolgo posvetovanje. Nato je ministerski predsednik v s prejel angležkega odposlanca, s katerim se je dolgo razgo-varjal. Baron Rosen v Oysterbayi. OVSTERBAV 20 Danes popoludne je baron Rosen dospel v vilo Rooseveltovo, kjer je ostal eno uro. Posredovanje Rooseveltovo PORTSMONTII 20. Tukaj ostali členi ruske mirovne misije so izjavili, da pod sedanjimi okolnostmi pomenja posredovanje Roosevelta, da pride do 22. t. m. do spremembe položaja. Japonske kroge utegne popariti misel, da se nevtralna velesila umešava. Ugleden člen japonske misije je izjavil, da je Tokio jedino mesto, kjer bi pritisk imel nado na vspeh. Brzojavne vesti. Baron Gautsch. DUNAJ 20. Ministerski predsednik Gautsch je popoludne odpotoval v Išl. Grof Goluchowiki DUNAJ 20. Minister unanjili stvari grof Goluchouski se je popoludne podal Mlin pogorel Več ljudi zgorelo. siji, da postane vsled tc določbe duma po-SZOLNOK 20. Umetni mlin >Hun- pularneja. Ulasti je čulno, da manifest gariac je popoludne pogorel. Požar je izključuje podelitev temeljnih pravic, lo uničil vse zaloge žita in moke. Pogorelo se je baje dogodilo radi sedanjih nemirov, je tudi 45 delavskih hiš. Več ljudij je : ki vladajo v deželi. našlo v plamenu smrt. Škode je 3 mi-1 Preden se dežela pomiri ni misliti na lijone kron, mlin in zaloge so bile zava- plodonosno delovanje dume in že sedaj rovani. se lahko računa z možnostjo, da bo v rusko Utrjenje bale&rskih otokov. spodnjo zbornico izvoljeno veće število MADRID 20. Vojni minister predloži najradikalncjih agitatorjev. Ne sme se ra-zbornici predlogo, naj se utrde balearski čunati pri ruskem kmetskera prebivalstvu otoki. Razburjenje provzročeno vsled la- i v sedanjih razmerah na konservativna kote v Jerezu, Cordovi in Huelvi traja čutstva. Poznavatelj ne razlaga volilnega dalje. reda včeraj proglašene ustave v smislu, Angležka eikadra v baltiškem da bodo tudi Židje dobili, kakor drugi morja. državljani, enakopravnost. LONDON 20. »Dailv MaiU poroča, Konečno je opozoril na važni moment, da poseti angležka eskadra pod admiralom namreč na koncil ruske duhovščine, ki bo \Vilsonom Kodanj in Stokholm, toda no- 1 v kratkem sklican in ki bo imel na tol bene norvežke luke. mačenje proglašenih določeb in verske Japonska eskadra na Kamč&tki. svobode velik upliv. Že sedaj se v pravo-TOKIO 20. Poveljnik eskadre odpo- ] slavni cerkvi izjavlja, da bo ista z orne- slane na Kamčatko poroča, da je dne 13. t. m. v zalivu Petropavlovsk zaplenil rusko transportno ladijo »Australia«. Knez Biilow in poslanik Szogyeny-Marich. KASSEL 20. Iz \VilheImshohe poročajo : Včeraj popoludne se je v cesarskem gradu med knezom Bulowom in poslanikom Szogvenv Marichem vršil razgovor, njenimi določbami težko vškodovana. ki je trajal dve uri. Poslanik Szogvenv-; uradnim Maric h nastopi večtedenski dopust. ' " tem clementirajo. Drobne politične vesti. Odstop bana Pejačeviča. .,Obzor" javlja, da je domal iz povsem . zanesljivega vira, da je ban Pejačevič Ni se znano, bo li ali ne ; radi tega je naloženo, naj vesti o podal svojo ostavko, ostavka vsprejeta novinam > • <- J/jave uglednega poznavatelja Domače vesti, ruskih uduosajev. Naša bodočnost. Star »sitnež nam Dopisnik dunajske „N. Fr. Presse" v piše: Naša in slehernega naroda bodočnost Petrogradu je imel z nekim uglednim po-; je v mladem naraščaju — v mladin«. V znavateljem ruskih razmer, ki zastopa kon- našem mestu in po predmestjih, kakor servativno stališče, razgovor. Ta poznava- tudi v spodnji in celo v zgornji (deloma) telj ja naglasi!, da sedanji carjev manifest okolici, nam bo izvršiti še precej dela, več dovoljuje, nego so členi zemstev v predno pridobimo oni del »naše« mla-početku zahtevali. On je prepričan, da dine, ki je še nezaveden Nočem tajiti, da stopi sedaj Rusija v vrsto ustavnih držav, ; se je že storilo mnogo v tem pogledu in ker smatra za gotovo, da se funkcije za- 'to osobito v zadnjem času — ali vkljub stopstva, ki ga sklicuje car, kmalo razši- temu je še mnogo mnogo dela ! Ako opa rijo. Seveda je to odvisno od načina, kako zujem mastno mladino, opažam da je ista da bodo izvoljeni zastopniki delovali. v srcu narodna, da ista mladina tudi so- Omenjeni poznavatelj označa manifest | deluje v narodnih društvih — da pa kakor dogodek izrednega pomena. Da se dobršen del te mladine paralizuje vse to ! istega prav ceni, treba je imeti pred očmi, delo s tujo govorico, kjer le more, to je, ■ koliko časa se je za to pr dobitev vršil kjer se ne boji, da bi jo kedo karal boj in kako da so isto dosledno odklanjali, radi tega. Od take mladine naš narod Navedena oseba meni, da ni ruski narod nima mnogo pričakovati za bodočnost, še zrel za tak parlament, kakor ga ima Ako že deklina sama rada ščebeta tuj Angležka, mnenja je tudi, da bo car po- jezik in ako se mladenič ne sramuje obče-trjeval vse zakone ki jih skleneta državna j vati se Slovenci v tujem jeziku, potem je duma in državni svet. gotovo, da taka mladina, združivša se v Kakor posebnost naglasa poznavatelj, zakon — pozabi na svoj materini jezik, da so vsi ruski uradniki izključeni od pa- na svoj narod in na vse, kar mora biti sivne volilne pravice in to izhaja iz velike najdragoceneje slehernemu poštenemu člo-nenaklonjenosti, ki jo ima ruski narod na- veku. Od take mladine nima naš narod sproti ..činovnikom44. Oči vidno upajo v Ku-; pričakovati ničesa. ludi v predmestjih in PODLISTEK. Prokletstvo. rocsM Avgaita Aaaoe — N»ia!jt*p ia icTriil I. E Tomlo. ?re*ei M. O ft. — Iznebi se me, pusti me, da grem, i 1 koder >cm prišla, je zakričala Lukre-ci 1, izvijaje se kruti desnici Mikičevi, ali ta je posejnil po njej silovito, jo povlekel na hodnik in hitel /njo po malih zavitih stop-njicah, dokler se ni ustavil pred železnimi vratni'. Tu je v hipu odprl s ključem vrata in pred njim se je odprl globok teman ur« »štor, v katerem so debeli stebri nosili močne oboke. Prodanič jo pomolil bakljo v ta prostor, kamor je le po dnevu prihajalo nekoliko luči skozi malo odprtino. — Vidiš-li to, draga Lukrecija r Tu te ne vidi nikdo, tu te ne čuje nikdo, tu boš snivala sladke ljubavne sanje, dokler ti ne izmislimo plače, vredne tvoje dobrote in tvoje ljubezni. Kakor da jo je zadela strela, stresla se je in zakričala grozno : ali v hipu jej je Prodanič neusmiljeno stisnil roko ter zavlekel grešnico v hladno temnico. — Tu ti je postelja, je rekel Prodani«', pokazavši na široko klop posuto s slamo. A ne boj se, da bi poginila od lakote. Moja skrb bo, da tc bom sladko hranil. Lukrecija je pogledala blaznim očesom, a potem se je sedaj pa sedaj nasmihala kakor da smatra vse to za samo ^alo. Ali. ko jo je ProdanV rinil dalje v temnico ter je, odlomivši polovico luči zataknil to polovico v izdolbino zidu. te-j daj se je deklica oprijela z obema rokama Prodaničeve obleke, pala na kolena in je jela omahovaje jerati zamolklo. A skozi škripanje z zobmi si umel samo besedo : milost, milost ! Ali o milosti ni bilo govora. Prodani- je izletcl iz temnice, železna vrata so sc zaprla za njim, in tri krat se je zasukal težki ključ v ključavnici. Kleče se je ozirala greznica po svojem stanovanju, a ni opazila ničesar dru- zega, nego svetle kapljice na zidu, ki so čudovito trepetale ob svetlobi luči. Miki«'" pak je hitel v svoje stanovanje, se vrgel oblečen na posteljo in skoro mu je spanje zaprlo trepalnice, ali ni spal mirno ; v spanju so ga proganjale grozne slike. Tisoči in tisoči rok je segalo proti njemu, tisoči in tisoči grl je kričalo gromko : Izdajica ! Izdajica ! % Mej tem, ko je razsrjeni sin Ahacija Prodanič 1 -vlačil brezdušno grešnico v temnico pod hišo svojega očeta, da jo pridrži tamkaj, da je ne pusti med svet, da porotniki morejo dovršiti svoj posel, posvetovalo se je plemstvo, zavarovano po navzočnost« Ladis'ava Lučenca, kako se porazdele v pojedine okraje in si na-snubijo čim več pristašev in vojske. Tedaj se je dvignil iz-med zbora kanonik Lan-celot in rekel : — Dovolj nas je tu. gosp«'»da, ki smo z dušo in telesom za novega kralja, in vsakdo izmed nas ima uglednih prijateljev, ki nam bodo sledili. Ne dvomim, da bi ' nas bilo dvakrat več tu, da ni čas pre- 1 kratek in da ni tako potrebno, da stvar ostaja tajna ; kajti, tu vidite, po nesreč- ; nem slučaju je bila vendar izdana in to- liko da nisaio vsi skupaj prišli ob glavo. V taki stvari je živa beseda najbolj izdatne in jaz bi prosil gospode bosanske odposlance, da ostanejo še kateri dan v tem kiaju ter da obiščejo vsaj po okkednju itd. ! Mene boli srce, ko i^rem po mestu in moram slišati naše ljudi, kako .-e pačijo v tujem jeziku, ko je vendar nas jezik tako mil in lep ! Se bolj sem vžaljen, ko hodim po okolici in moram tam poslušati domače mladeniče (deklet je le malo takih), ko se z govorico n petjem pačijo v tujih jezikih, mesto da bi govorili svoj materini jezik. Pevska društva so sicer že mnogo popravila in stvar se obrača na boljše. Ostaja pa še velikega dela, ki naj se ga primejo vsi zavedni narodnjaki. Pevsko društvo »Adrija« v Bar-ko\lj h ima za svoje ude precej mnogoštevilno biblijoteko. IVi-li ne bilo umestno, da bi si tudi ostala pevska društva, osobito po okolici, omislila primerno število dobrih knjig ? S tem še bolj oživljala narodni čut in povzdigala naobrazbo v mladini. V mestu imamo štiri knjižnice. »Delavsko podporna društvo', »Slavjan--,ka Čitalnica«, »Tržaško podporno in bralno društvo« in »Sv. Jakobska Čitalnica«, imajo biblijoteke za svoje ude. Vse te pa so precej slabo urejene in premalo preskrbljene z dobrim čtivom. Ker je pa večina tržaških Slovanov brez vsake biblijoteke (omenjena društva posojujejo knjige le svojim členom), bodi naša dolžnost, da osnujemo veliko v s e s 1 o v a n s k o biblijoteko, ki bi se je lahko poslužoval sleherni Slovan iz mesta in okolice. Da si torej vrline bodočnost našega naroda — na no mladino, moramo skrbeti, da bo ista spoznavala vreme svojega naroda, kar se zgodi, ako bo mladina čitala lepe slovanske knjige. P. S. Da se naša mladina navduši za narodno stvar, bi bilo dobro ako bi isto kolikor več možno nagovarjali, da pojde dne i o prih. meseca znami v Ljubljano, da bo videla tam naše lepo središče, da se pokloni spominu vel kega Prešerna in da zadobi pravega pojma, koliko more tudi mal narod, ako jc energičen, vstrajen, delaven in probujen ! ! Čehi na shodu slovanskega narodno-radikalnega dijaštva v Trstu. I z slovenskih akademiških krogov: Od nekdaj so bili poleg naših južnih bratov Cehi nam najiskrenejši in najodkritosrčnejši prijatelji. Nije skoro prilike v našem javnem življenju, da bi nam Cehi ne izrazili na kterisižebodi način svojih simpatij. Ni i čuda torej, da pohite v odličnem številu jeseni v Trst, da prisustvujejo našemu dijaškemu shodu. Težnje in ideje narodno-radilnega dijaštva slovenskega jim niso neznane: že takoj od začetka so spremljali novo naše gibanje z nenavadnim zanimanjem, s toplimi simpatijami so zasledovali vsak novi pojav v naši struji. In ne le inteligenca, tudi dijaštvo, kar moremo konštatirati s posebnim zadovoljstvom. Ko se je v Pragi začul glas, da pri rede narodno-radikalni akademiki prvi svoj shod pa je isdala , Zveza češkoslo-vanskega dijaštva'- parolo : ,.V jeseni v Trst' ; Češkim dijakom pa se pridruži lepo število čeških infeligentov. Med odkritosrene prijatelje, med rodne brate pridejo, ki vedo ceniti njih prijateljstvo in njih ljubezen, ki jih enako iskreno in odkritosrčno ljubijo. Upamo, da se bodo med nami čutili, kakor med svojimi brati in prepričani smo. da stori naše dijaštvo in narodno prebivalstvo v Trstu vse. da jim ugodni in prijetni utisi iz slovenskega juga ostanejo neizbrisni za vedno! Država v državi. Svetoivanski ro doljub nam piše : Pri nas u Avstriji ima mo zakone, ki silijo slehernega državljana, da se mora, ko je dovršil 14 leto, na kakov način prehranjati, ako dotičnik nima sta riše v, ali drugih dobrih ljudi, ki bi ga preživljali tudi po 14. letu. Imamo zakone, ki strogo zahtjevajo, da mora vsaki otrok, ko je dovršil 6. oziroma 7. leto, zahajati v ljudsko šolo in to do dovršenega 14. leta. Ako se kedo brani izpolnjevati te in druge zakone, ga oblastva kaznujejo z denarno globo in (ako treba) tudi s zaporom, I i 711] oni veljajo za vse državljane, brez izjeme — pardon ! Izjeme smejo delati le — cigani ! Vsi mi odrasli državljani moramo izpolnjevati vse predpise državnih, deželnihin občinskih zakonov — le oigani so tu država, v državi ! Med tem, ko se mi mučimo za vsakdanji kruh, med tem, ko m o r a m o mi pošiljati svoje otročiče v šolo, smejo cigani živeti lc od beračenja, sleparije in tatvin, a njih deca je odvezana od šolske dolžnosti ki veže vseh nas ! Pod Katinaro, na Vrdeli in drugod*: okolo Trsta se valjajo cele tolpe ciganske zalege, ki nikdar nc dela in sc preživlja le na r.izne nedovoljene načine. Pred par dnevi jc ta svojat izvabila, kakor ste sporočili, od neke neumne ženske nad dvesto kron, to je vse, kar si je bila reva prihranila ! Koliko sličnih tatvin se pa izvršuje, nc da bi stvar prišla v javnost, ker se opcrhajenci sramujejo, da bi stvar izdali javnosti ? ! Z eno besedo: s cigani so prava in trajna nadloga krajem in ljudstvom, okulo katerih se klatijo. Nam na gre v glavo, zakaj se državne in mestne oblasti ne upajo že enkrat energično nastopiti proti ciganski zalegi ? ! ! Ako se z nami, navadnimi državljani, postopa tako strogo po zakonih ; zakaj ne polove ciganske druhali in jo silijo k poštenemu delu ?! Ako ne gre z lepo, pošlje naj se lenuhe v prisilno delavnico ! In ako nc pomore to, naj se ukiene potrebno, da se ta izmeček človeštva ne bo preživljal še nadalje z nepoštenimi sredstvi. Mi ki imamo vedno sitnosti s cigani, apeliramo 11a c. kr. namestništvo, c. kr. redarstvo in na mestni magistrat, naj ti poklicani faktorji že enkrat izčistije to nadlogo iz našo okolice ! Ako so tujci, naj gredo v svoje kraje, ako pa so pristojni v I rst, naj pošteno delajo, ali pa — v zap.ir žnjimi ! Okoličan. ,,Narodni Don" v Podgradu. Dne 27. t. m. bo ob slavnosti odpretja »Narodnega Doma« prirejen banket. Kuvert za posamezne osebe velja 2*50 K. Kdor se želi udeležiti, naj se prijavt do 25. t. m. hotelirju »N. Doma«. Za vožnjo iz postaj Herpelje—Kozina in Trnovo—Bistrica bode pripravljenih samo toliko skupnih vozov, da dobe prostora oni ki se prijavijo slavno stnemu odboru vsaj do 25. t. m. Cene za enkratno vožnjo določene so za vsako osebo po K 1.50 iz llerpclj—Kozine in po 1 K iz Trnovo—Bistrice. Iste cene veljajo za povratno vožnjo. Odbor. Razveseljiva vest. G dr. Ivan Dečko, ki se je mudi' v sanatoriju v (iradcu, se povrne v kratkem čil in zdrav v Celje. Izlasti ob sedanjih razmerah v Celju, ko je zbesneli sovražnik jel rabiti brahijalno silo in se posluževati fizičnega nasilja, ravno sedaj torej, ko imajo tamošnji voditelji naši na sebi to liko dela in toliko odgovornost : je le z veseljem pozdravljati povrnitev take delavne sile, kakoršnja je dr. Ivan Dečko, ki mu tem potom iskreno čestitamo na srečnem ozdravljenju. Častniki v civilni obleki. Javlja se, da so poveljniki polkov po višem nalogu dovolili častnikom, da zamorejo izven službe pohajati v javnost in javne lokale tudi v civilni obleki. Tako treba! Celjsko politično društvo „Naprej" priredi v najkrajšem času celo vrsto shodov po celjski okolici,da na ta način začne z organizacijo naših narodnih vrst da polagoma ves narod združi v trdno bojno falango, ki bo stala v bran in odbijala nemško gospodarstvo. Tu gre v prvi vrsti za to, da pridobe ljudstvo za svoje narodne cilje, za gospodarsko osamosvojenje naše. Železo je treba kovati, dokler je vroče. Po tem pravilu hoče delovati v podzemski jami onkraj Opčin, znani [»od ' Xo, ostalo nam je že znano. Ne bomo imenom „Jazbina", v kateri je eden teh treh našel prerano smrt. opisovali žalosti gospoda Cassaba, ki je bil p riše-1 na < )pčine* iskat sinu, a je našel Dijaki Graziadio Cassab, Fran Histian- j le istega mrtvo truplo. Pogreb pokojnega cich in Ivan (iiraldi so *li v petek popo- Cassaba se je vršil včeraj popo'.udne o 5. ludne iz mesta in se napotili tia Opčine. ' uri in pol ob mnogobrojni udeležbi, in Zmenjeni so biii že prej. tla grejo pr^glc- j sicer iz mrtvašnice pri sv. Justu, kamor je d it omenjeno jamo. Preti odhodom so tudi bil mrlič prenešen. vsi trije povedali svojim starišem, kam da so namenjeni. No, stariši vseh treh so jih zaman pričakovali vso noč od petka do sobote. V soboto v jutro okolu 6. ure je pastir Anton Danev z Opčin gnal živino na pašo. Prišedši v bližino jame, ki je kaka 2 km od vasi proti Sežani, je začul neko vpitje. Zdelo se mu je takoj, da vpitje prihaja iz jame. Sel je bliže in se prepričal, da nekdo iz jame kliče na pomoč. Oglasil se je vpijočim in potem šel naglo proti vasi, do obvesti ljudi. Mej potjo je pa srečal poljskega čuvaja Frana Mesarja in temu je povedal o vpitju na pomoč, ki da je je slišal iz jame. Mesar sc je hotel najprej prepričati, da li je res kar je dečko trdil. Sel je torej i on k jami in zaklical vanjo. Takoj se mu je iz jamo odzval glas v ita lijanskem jeziku; Pomagajte! Rešite nas! Smo lačni ! Ob enem je pa Mesar opazil vrv, ki je bila privezana za neko bližnje drevo in ki je visela v jamo. Na to je šil Mesar takoj v vas in , Škrata ' je izišla 3,;;. številka z različnim berilom in mnogimi izvirnimi slikami. izžrebane dne Loterijske številke 19. t. m.: Trst 1142 Line 19 56 7« 54 Ob 36 Koledar in vreme. I>:u:es: Ivanu Franei>ku, udova: /' lidrag; Mirjanu. J utr : Siniloiijiiu, 111 učenec ; (tetrivoj ; Moma. Temperatura: ob "J. uri po-pohitiue - t'elsins. Vreme: lepo. Razne vesti. Izgubljena umetnost. Veliko premoženje bi si laliko pridobil oni, ki bi zopet iznašel zmes kovin, iz katere so stari Kijipčaiii, Meksikanci in Peruanci izdelovali svoje orožje in orodje. Akoravno so vsi ti narodi dosegli visoko kulturno stopinjo, ni vendar noben odkril železa, da-si se je železna ruda nahajala v vseh teh treh deželah. Na mesto železa so imeli zmes raznih kovin, ki je bilo trda kakor jeklo. Vdic največemu prizadevanju niso zamogli učenjaki razspo- tam obvestil Župana, a ta je obvestil na-' znati dotične zmesi ter se jc ^gubilo znanje, čelnika ondotne orožniške postaje. Sli so potem vsi k jami in nesli seboj jedi in pijače, da so jih po vrvi spustili ponesrečencem v jamo. Nekteri Openci so se takoj ponudili, da se spustijo po - vrvi v jamo in da gredo ponesrečencem na pomoč a načelnik orožniške postaje jim ni tega dovolil, ker je to smatral za prenevarno. Šel je pa na Opčine in od tam telefoniral gasilcem kako seje mešanje prirejalo. Veliki naravo sloveč Humboldt je skušal razkriti to po analizi dleta, ki so ga našli v srebrnih rudnikih peruanskih. Humboldt pa je iz tega preiskovanja seznal le toliko, da je bila zmes sestavljena najbrž iz kotlovine in nekoliko čina (podobno materijalu naših zvonov). Taka zmes pa ni tako trda kakor jeklo : umevno je torej, da kotlovine in cin nista mogli biti edini kovina stare V tem času sta se pa pripeljala s ko- zmesi. Kakoršna koli je bila torej ta zmes. vsaki način so ti stari narodi umeli na vsakem oziru podobna jeklu, ki se ga dan danes umetno pridobiva iz železa. Koliko dobička donaša perutninstvo. Ta čijo na Opčine gospod Bazilij Cassab — oče enega onih treh dijakov — in pa kotlovino tako spremeniti, da je bila gospod Kvgen lioegan, ki je člen tukaj šnjega ital janskega planinskega društva in predsednik odseka za jame. Gospod Cassab je bil namreč naprosil gospoda stroka se goji posebno na Ogrskem. Leta Koegana, naj mu pomaga iskati sinu. Pri- '«97 so izvozili od tamkaj: ž,ve perutnine šedša na Opčine sta pa takoj zvedela o za 8.934.000 kron, zaklane perutnine za dogodku. Gospod Boegan je po vrvni «3,412.000 kron, jajec za 2550.000 K, lestvi zlezel v jamo in se kmalu vrnil iz perja za 11,422000 K. — Skupno za iste z enim ponesrečencev. Bil je to Ivan 36,224.000 K. Giraldi. Boegan se jc zopet vrnil v jamo To število se jc pa v zadnjih letih in prišel zopet iz nje z Bastiancichem. pomnožilo, tako, da je leta 1902 doseglo Cassaba pa ni bilo. Pač bil je tudi Cassab, ogromno svoto 69.569.108 K. Samo jajec a bil je v drugem, za kakih .5 m globo- je ^ ^ta ^ Odrske Povoženih k kejem oddelku jame, odkoder so ga sled- nam za 17 milijonov kron. njič potegnili — mrtvega. i Piromanija Iz Budimpešte poročajo, Evo, kaj sta povedala rečena mlade- da je v Szerenczu sin kmetovalca Ga- niča. V petek popoludne ob 5. uri so brijcla Nagy ja, ki trpi na piromaniji, prišli vsi trije k jami. Privezali so vrv k zažgal zaboj neomlatenega žita. Ogenj se drevesu in se po njej spustili v jamo. Prvi je naglo razširil ter v nekaj urah upepelil je bil Cassab, drugi Giraldi a zadnji Ba- letino 32 kmetom. stiancich. Ob 6. uri so bili vsi trije v Zaklad velike španske armade. Leta jami. Pregledali so isto od vseh strani. Za »5«« jc španski kralj Filip II. poslal proti tem so sklenili, da grejo iz jame. Prvi je Angležki veliko tloto. To floto so pa raz- začel plezati po vrvi iz jame Giraldi. A bili silni viharji ob angležki in škotski njih vrv je bila gladka in ko je preplezal obali. Nedavno temu so vstanovili društvo, nekoliko metrov, se je moral spustiti nazaj ki hoče poiskati to vojno blagajno nahajajočo ker so mu bile moči odpovedale. Za njim se na dnu morja. Nedavno temu so našli je poskušal Bastiancich, a tudi njemu so ob škotski obali na dnu morja prve zlate kmalu odpovedale moči in moral se je denarje, ki so dobro ohranjeni. Kazun spustiti nazaj. Tedaj si je pa Cassab izul denarja so našli tudi dve krogli za top iz čevlje in se spustil na vrv. Plezal je toliko j železa in dve iz kamena, časa, da ga nista tovariša več videla in j da se jima je zdelo — sodeč po času — da mora biti kmalu na vrhu. Na enkrat sta pa začula grozen krik in za tem zamolklo bobnenje, kakor bi bilo nekaj padlo in se torkljalo v drugi oddelek jame in potem kakor padec nečesa težkega. Šla sta na rob, ki deli prvi oddelek jame* od drugega, in tam sta poslušala, a slišala »Naprej« v tem razburjenem času, ko so nista nič. celjski renegatje tolovajski napadali slo- Razumela sta takoj. Vsa prestrašena sta se stisnila v kot in molčala in trepetala. Iz tega stanja ju je vzbudil mraz. Pogledala sta na toplomer — ki sta ga imela seboj — in ta je kazal + 90 Ccls. Noč jima je bila grozno dolga, a ko se je vensko last, plameni ogorčenje v vseh slovenskih srcih zoper grozodejstvo in zločinstvo celjske ul čne črede in njenih pastirjev — najviših glav!! V Opatiji je bilo od 1. septembra 1904 pa do vštetega 16. avgusta 1905. \ zdanilo, sta začela vpiti 25106 oseb. Od 10. avgusta pa do vštetega j ^^^ ^^msm^. 16. avgusta je prirastlo 474 oseb. D le 16. avgusta je bilo navzočih 1711 oseb. j Nar<>9lU kOiSk ]€ Nesreća v podzemski jami. Pred-, I _L sinočnjim, prepozno za včerajšnjo številko t ^gjjjfj np UpraVl „Edinosti" in ko smo imeli že tako preveč v* ^_' gradiva za list, smo zvedeli o nesreči, ki se je pripetila trem mladim, komaj 16-^ letnim dijakom tukajšnje občinske realke ____^ -|OliO"0>