leto—' Subscription 96.00 m TZ ČrrAjy,TiČifTlSr Chlcifo, III, četrtek, 23. oktobra (October 28), 1930. üins at «McSTriitrifTMUsrsroSSr^ STEV.~NUMBER 250 Orna lista za brez- 2 koraka _ i. ji üü_ GLASILO SLOVENSKE NA&ODNE PODPORNE JEDNOTE V (hicagu hočejo, da upoeleni delavci prispevajo "prostovoljni davek" za brezposelne! To je naletelo na odpor. V Detroitu ae je priglasilo 83,500 brezposelnih; v New Yorku je 800,000 brez dela. Hoover pravi, da je Število pretirano in da je "samo" tri in pol milijona brezpoaebiih ŽshzslisrJI kampaajo za iattaraik Sadsmato delegatov as snM« v (hicagu prihodnji maaoc veled m brsapo—Inoatna krize Cleveland, Ohio. — Zastopniki vseh unij železničarakih delavcev v Združenih državah in Kanadi se snidejo 12. novembra v Chicagu in izdelajo načrt kampanje za uvedbo šeaturnega de-lovnika v vseh ameriških želez-niških obratih. Okrog 700 delegatov bo navzočih. Konferenca je bila sklicana z namenom, da orgfmjzacije postavijo definitiven smoter krajšega delovnika v svrho omiljenja brezposelnosti med svojimi člani. A. F. Whitney, predsednik bratovščine vlakOapremnikov, je dejal, da je krajši delovnilrtbso-lutno potreben ln vsa znamenja kažejo, ds se čiitašks konferenca formalno izreče za šeatumik kot nujno pomožno sredstvo za ublažen je brezposelnosti v železniški industriji. Po vsej deželi bodo organizirani odbori, ki bodo vršili kampanjo za šesturnk. Whitney Je rekel, da petdnevni delovni teden bi bil boljši kot vseh mestih dfiave II- nujna odpomoč P"*1 bresdelju, >tem ms4M riST ** M ****** Je petdnevni* »tem je posebni odbor, manj praktI&m ^ y črug{h industrijah. Zato bodo železni-Čar j 1 zahtevali šesturnik. Washington, D. C-—Hoover-jeva komisija za pobijanje brezposelnosti je imela sejo 21. oktobra in na tej seji so rešetali vprašanje, koliko delavcšv je pravzaprav brez dela po v/sej deželi. Končno so zaključili, da več kakor 3,600,000 jih ne more biti! To je 2,500,000 več kot po navadi, kajti milijon delavcev je navadno vsako jesen brez dela, ko prenehajo gotova sezonska dela. In to ni tako slabo, je rekel Hoover. Vaško večje število je pretirano—osrednji odbor demokratske stranke, ki izrablja depresijo za osvojitev prihodnjega kongresa, pravi, da je šest milijonov ljudi brez dela in to strašno jezi republikanske voditelje—in nič ne pomaga brezposelnim, pravi Hoover. Komisija je imenovala Arthurja Woodsa, bivšega policijskega načelnika v New Yorku, da bo vodil razne aktivnosti pomožne akcije. Woods bo natjprej aeatavil načrt. Chicago. — Govern er j ev posebni odbor za pobijanje brezposelnosti v Illinoisu je v torek zaključil, da se vrši v četrtek seja celokupnega odbora v hotelu La Salle in tedaj bodo izvolili centralni odbor. Nato bodo poskrbeli, d* se enak odbor izvolita linois. Potem čigar častni predsednik je go-verner Emmerson, rsdni predsednik pa magnat George F. Getz, izvolil še tajnika v osebi AN ŠTUDIRA EKONOMSKE RAZMERE Sklicuje sestenke, na katsrth ss e načrtih se odprave __________ - (F. P.) - Zupan Ourley ae je šele sedaj, ko se btišajo volitve, pričel zanimati ss problem brezposelnosti. Nedavno je pohval zastopnike tovarnarjev na aKta nek, kjer ss Js mnogo govorilo ospačrtih za rs-ŠiUv brezposelnosti. Sprejet je bil končno zaključek, da ae apeli rs na senatorje Ih kongresnice, da na prihodnjem zasedanju kongresa določijo apropriadje ss konstrukcij** dele, ki jih Ims vlada v programu. Curley ge je prikupil Ameriški legiji, ko je odločil, de se ze-poaH čimveč vojnih veteranov in domačinov pri gradnji nove pedsemaks žekfnice. Z njegovim posredovanjem js bil organiziran tudi publicijski komfcej, čigar naloga je širiti vesti o povratku dobrih čaeov, "ker je to najboljše sredstvo ss odpravo pesimizma Delavci, ki eo bodo aUvke, Flint, Mich. — (F. P.) — Od mevl na nedavno sUvko avtnil delavcev pri Fisher Body korpo raciji še vedno prinašajo m lan "ameriške Mitične ideje" ki jih Izvajajo aolicijskl načelni Id. Tukajšnji policijski načelni! Scavarda je priznal, da je krš utkon, ko je raflftttjal Zborovanji itavkarjev in preganjal pUcete toda to ni glavno. Scavarda trdi da je sUvka ograiala najboljš interese prebivalstvu, zato se \ takih slučajih oblasti ne morejo ozira/ti na zakon, ker to ni naj boljša Uktika. Radi tega je bil* njegova dolžnost, ds se je posta vil ns stran svbie družbe ter j pomagal zdrobiti} sUvko. Scavarda je šel še dalje. Reke |e, da nima n(č( {poti temu, 6 avtna drušba kontrolira meatm upravo, aaj je vendar prebival ätvo FlinU odvisno od U kom psnije. Evidenco o tesnih slikah me< policijskim departmentom in av. tno družbo Je odkril Phllp Ray uond, organizator unija avtnii klavcev, ko as je nahajal v ura hi policijskega načelnika. Scavarda je ukassl i fotografiranje vseh vodlUIjev ^Uvke in delav< 3ev, ki so bili Krajlca. Kopija 'srofene upravi •»racije, da tldtivne un ne. Stavke se sni ss Čaas ao bile potem er Body kor-o iztrebUs Is svoje tovsr udeležilo okrog Afapr5&AwÄ Hooverjeve izjave sito bazirane ss dejstvih ilresposelnoet v Sovjetski unljl ee je zmanjšala sa 60% v e-nem letu _ Washington, D. C. — (— UpiM koU|ljl Od- )a petletni industrijski nsärt v iovjetski uniji dobro napredu-ie, je rasvldno is sUtistike, ki o je prinesla "Soviet Union Re- Dijaki upriaoriN dsmonatracije M L.i l.k.1. .. __Al___a-1____«ni.. iew," ki izhaja v Wsahlngto-iu. Radi ošlvljenja induatrtj-kih aktlvnoati se je število •resposelnih delavcev nižalo sa 60^> v prošlih dvs injatih mesecih. Koncem aep-embra so našteli le 400,000 »resposelnih delavcev, dočim jih a bilo pred enim letom nad ml-Ijon. Kallnln, načelnik centralnega kaekutlvnega odbora, ki opiau-e delavsko situacijo v Sov j etiki uniji, pravi, da še vedno 'leda pomanjkanja tsučenih de-avcev In inšenlrjsv, in kadar ae emu od pomore, bodo dobili pri-iko do dela tudi neisučeni delav-d. On pričakuje, da ze bo ŠU-'Uo brezpoaelnih do konca leU :manjšalo več kot za polovico. >RGANIZIRANJE NOGA- /ICARJEV V READINGU > Campanja dobro napreduje In a-nija pridobiva na članktvu lettisoč delavcev in drušba jih ie dopedaj odslovila več kot tri-tisoč in še vedno nadaljuje z xh>ustitvami ne* njihove meatal pa upoeluje Zanesljive delavce, ld ne marajo ničeaar slišati o svojih organisacijah." P#l «rNIJohov od" v ad podpora da aa aituacl-j» ne bo nič izboljšala v pri-hodnjih maeaclh Waahlngton, D. C. — (FP) — Okrog pat milijonov brezpoaelnih delavcev bo odvianih od javna podpore to zimo, kot ss glasi preliminarna eztimacija, katero ie podal vleok vladni uradnik na Željo Hooverjeve administracije. Estimacija Je baelrana na dotedanjem skupnem ŠUvilu brezpoaelnih delavcev, za katere ni ndbenega hcgleds, da bodo dobili dalo v zimskih mesecih in bodo ostali brez vsekih sredstev zs vzdrževanje svojih družin. Gotovs stvsr Je tvdl, ds bo-do sledlls nadaljne odslovltve delavcev v mnogih Industrijah, ki navadno zmanjšajo svoja aktivnosti po zimi Vladni ekonomi In sUtUtiki so najbolj aktivni v poapeševanju konstrukcijakegs progrsms v Distriktu Columblje, ds se tako od pomore tiHočem brezposel-nih, ki ao sedsj odvisni od podpore, ki jo prejemajo od lokel-nih dobrodelnih oivanisacij. Komnnieiem great depertaelja Martinez, Cal. — John Mutigli In Joseph Andino, ki sU bile ne-devno aretirana ns obtožbo po-tepuštvs In kalj< aja javnega miru, ker sU razločevala radikal-sU bila izpuščena ______________kz zapora, ko Je bMa položene kav Id se je naselil v bianlških kro- cija v vsoti pettiaoč dolarjev. V gl h In ovire ošivljenje Industrij- zadevo eo eedej poeagle tudi imi- Rsading, Pa. — (F. P.) ~ R. ¿allaghan, organiaator Hosiery Yorkere unija, ki vodi orgaalaa-orično kampanjo med nofavi-iarJI v Resdingu ln okolici, poro-is, da članatvo stalno raaU in da >odo, če bo šlo Uko naprej, v pri-»odnjih par mesecih vel nogavl-iarjl organizirani. Nogavičaraka rnija se je odločUa, da priradi bsnkst 99. novembra, na katerem M proslavila dosedanje uapehe ti JMavci, ki ss pred kampanjo niso zanimali z* pristop rwiljo, »s nam zdaj pridružujejo (v velikem ŠUvilu, jo dejal Calleghan. Tiskovine, ki jih rssdeljujemo, so mnogo pripomoglo k usp< hn in delavci jih s vsssljsm štajo. Noga v ičarske kompanije niso doaedaj pokazale diskriminacij napram unljskim delavcem, čeprav nosijo gumbe s unljskim znakom tudi v delavnicah. Delavci se zavedajo, da Js unija njihovo najboljše orošjs proti iskoriščanju od atrani dflodajal cev, sato pristopajo v velikih dlcupinah v organizacijo. Band KI dobili $66,000 Chicago.—Dva drsna Itparja sU v torek zvečer poaetiia mili- jonarskl dUtrikt na Gold Coa-stu ob jezeru In oropala dvoje bogatih zakonskih parov v tre-notku, ko sU stoplls ie svU pred Drake Tower j em, kjsr sta-nujeta. BandiU sU vzela četvo-rlci okrog $66,000 v gotovini in draguljih in pobegnila v svojem svtu. Eden oropsnlh Je Geo. E. Grandel I, bivši podpredsednik Montgomery Ward k Co., drugi pa Ralph N. Gardner, borzi-jan. , Zaslišanje o IWUIngsovl pomik»-al It vi odloženo Sen Francisco, Csl. — Vrhovno državno sodišče Je penovno naznanilo o odložitvi rasprsvs o Blllfngsovem spelu za pomilostitev. Razprava se nejbrš na bo vršila, dokler ne bodo končane volitve. Nekateri menije, da ja bila zadeva odložena, da se Uko odveše governorja Youngs vsake odgovornosti glede odlaAanja New Yerk. — (F.P.) — Ko je v bilo že vse aranširano, da Hay- wood Broun, socialistični kandidat za kongreanika, nagovori dijake Hunter kolegija, je vodstvo šole prepovedalo rftod, ker je Broun član socialistične stranke. Broun Je nato odgovoril, da je vodstvo dovolilo Norman Thomas u. da Je predaval dijakom, čeprav jim je bilo snano, da je Thomas član socialistično stranke in da Je bH pri ssdnjih narodnih volitvah njen predsedniški kandidat. Dijaki tega kolegija ao poUm, ko ao Izvedeli za prspoved, uprl-zori 11 demonstracija, s kstsrimi so protestirali proti odloku. Pro-testu ss je pridružile tudi Unijs ss smeriške civilne svobodščlne. Sllčen slučaj se je pripetil pred kratkim Norman Thoma-su, ko Ja bil povabljen od članov Kluba socialnih znanoatl, organizacijo dijakov na Brooklyn kolegiju. Dekan Hlckenbottom ja prepovedal Thomaau vstop, toda nastal ja Uk vihar, da je bil dekan prisiljen preklicati avojo prepoved ln ae Ja predavanja vseeno vršilo, toda teden dni pozneje po prvotno določenem datumu. klaaRa saa. govornika proti vodstvu učilišča Njegove napovedi o vračajoči aa preaperiteti so trik politika, ki skuša zakriti nsapoaobnoat republikanske administracije Novo aamiko látalo Letele is šestih Berlin, 22. okt. — V NemCIji Krade novo leUlo, ki v brzini prskosi vse do dsnss znane tipe. UUlo bo plulo 86,000 čevljev visoko in leUlo s hltrlco 600 do 800 milj na uro, tako da lahko pride v šestih urah Iz Berlina v New York. LeUlo, ki bo podob, no granati ali smoUI, potegne vaae kolesa In druge prlstajns pripomočke, ko pride na višek avojs višine od tel in potniki Ur posadka bo v hermetlčno zaprti kabini, v kateri bodo dihali u-motni kisik in tudi motor bodo gonili s kisikom. Prve poskuš-nje s Um letalom prldeja prihod-njo spomlad. Druga novost v NsmčlJI Js "oepellnskl avto," ki drvi po tračnicah 200 milj na uro. Avto Je podoben zrakoplovu in Ima propeler na repu. "Rdeča zarota" v Mehiki Wsshlngton, D. C. — Mehiški poslanik v Washlngtonu Telles in državni tajnik Stlmaon ns vs-sU ničesar o dokumentih o "rde-či zaroti," o katerih Je govoril policijski načelnik Mexico 01-tyje, da so bill odposlsnl v Washlngtonu in da Jih bo Telles izročil ameriškemu državnemu UjnlŠtvu. Mehiško poslaništvo je bilo pred par leti uapašno, da je raakrllo, da so bili Heerstovi dokumenti o "rdeči zaroti" ponarejeni. V teh dokumentih se je skušalo prikazati, da so senator j i N orris, Johnson, Borah In drugI prsjemsli denar od mehiške vlade, U pa ga Je dobivala Weehlngton, D. C. — (F. P.) Herbart Hoover se je v vseh svojih iajvvah glede brespoaehiozti in induatrtJske depresije v Združenih državah oamešll ln sedaj nihče več no polaga nobene važnosti njegovim poslanicam. Na konvenciji Ameriško «delavske federacije je Hoover siper priznal, da obstoji vprašanje brez-poselnoatl, toda takoj je pristavil, da je število brseposelnih de-la v cev v Združenih dpžsvsh sorazmerno s prebivalstvom An« glije In Nemčije polovloo manjše kot v teh dveh dršavah. Na kak-šen način Ja Hoover prišel do tega ssključkn? Kje js dobil podatke in številke, a katerimi bi podprl svoje trditve? Caeopisni poročevalci so inter-vjuvall uradnike svesnsgs biroja, ki vodi ssdevno statistiko. ca je res, da je sorsamerno brea-iNiaolnoat v Ameriki polovico manjša kot v Angliji ln Nemčiji, hi ti uradniki morali Imeti številke. In če nimajo uradnik Ite-vlrk, bi Hoover ns smsl trditi v javnosti kaj Ukega, sa kar ne mora dobiti dokaaov. Poročevalci so končno Isvsdeli od uradnikov, ds Hoovsr nI ieksl pri njih infor-maoij in ds Js bila njegova isja-va laračana kar t^avendan In nI bila uUmeljena na dejstvih. Ali se js Hoovsr opiral na poročilo censusnsgs biroja, ki js objavil, da snaša ŠUvRo brezposelnih fc» 500,000? Ce se je. tedsj bi bil moral upošisvaU, da je Julius •MLL. ---1 i.-1-it. „ .,,M KiuralIzedjo njo-večjih mestih države Massachn- nih očetov, toda oblasti prHsku-aetU. Kader bodo končane vottt- jejo rekorde, de ovriejo njuno ■ranahele, ker ne bo več sbsto «m* ^ - . —#— — . — —■ ,, r-—. - .—...■ ^ — — ----- jala potreha se štodlranje poh /ekaia najbrž amrtne kasen, ker «o tarn ubili tudi enega franco- ženU se pišeta John McCarthy t S nih in ifcsasmrtill raemer. I sU komunista. 'skega duhovna. Ms Krn*« Daliege, sHuecijl v državi Californljl In od Izide bo odvisno nedelj no postopanje evtoriUt v Blllingso-vem slučaju. 111 Chicago.—V torek sU Wie s- KlUjakl hendMjs ubijsjo reUrens dvs policijska aartenU duhovne a poeUje Bnglewood, ki sU ob- IMpIng, KiUjska, 22. okt^- tožena, da sU hotela Izsiliti KlUjakl banditje v centralni $¡¡6,000 Iz nekoga lekarnarja na provinci Klangs! so ujeli lull- 1761 W. 95 st. Pelicljski komi-janskega katoliškega škofa Ml-¡ser Alcock js Je sumil, de sU Dvajsetletnice javnega U New York. — DeUvskl Um-pel, ki gs js ustanovil Edmund B. ( haffs, je 19. oktobra prež-novel svojo dvajsetletnica Od vsegs početka do danes Ja U tempel služIl za Javni forum, ki ao se gs lahko poeluševali tako radikale! kot konservstlvcl. Tukaj so govorili radikakf, kakor na primer Leon TroskiJ, "Big Bill" Haywood, Emma Goldman, Margaret Sanger, fteott Nearing, Morrie lilllqult In lumservatlvcl Theodore Kooeevelt, Samuel OomfMTH in rablnec Stephen & Wlw. ' Zldje jesnl ne Anglije London, 22. okt—Angleške labor it »ka vleda Js aklenUs, da UsUvl naseljevanje Judov v Palestino v avrho, da ublešl broa* poeelnoftt med arabskim prahl-valet vom Ts korak Je seis raz- ve. bodo najbrž tudi konference! trditev. V slučaja deporteclje bo- gnenlje ln več duhovnov Ur nun raket I rjs In jlms Je nssUvil p«||| voditelje zlonistične orge- 'eU poslane v Italijo, kjer Ju bo in dve duhovne so ubili. Del je past, v katero sU ss t ~ . L I-__ŠA__L —- L.___L»'__*__..kJIl ...JI ___M_____,______ailaia «-'-- ujela. Ser- ifeiplje, kl so ammall velik vi- her protesta proti MacDonaideri PROSVETA THE ENLIGHTENMENT L «.I »4 *Sf W,'I GLASILO IM LSVTlfll«a^ILOVIKNM» MAaODMB POOrOft- - flSSSHi m UruUmm *rU— ( ■ ■ ■ ■ 4» SSM M M«. M-** a* pol M«. SIAS a» MM laUl M CUMi> to ctwn IT AS m «m4» lata. M.W » H Im; » __________Mi for rt- «>•»»•# S««*» (««SI 0htm—) u4 SMS pr Cfciaa*, «»4 Otoapa #7AS p« JOT, |»,M I« pmt. *#PSä *» » ' ' ' Om ocUaav po do««v<»ra ASmtIMa« rsUa aa acraama» PBOHVKTA A«*., - ' i «111 MS M MIT-It _ ^^^ MKMSEB OF THE CKOUUTBD a fcnv^HHI ■ ^ •h H; Wpaja. M prim a i^mtmi. Sa «l Sa t» S-Mlaaa m (Sa*«, SS-M). poUt m k • «■» 9"* ^SmtmHMMIM «tint *ia m- Brezposelnost in kontrola porodov mtKfmmmm^mmmmrnm .Sedanja industrijska depresija Je provo-ciraia na kupe špekulacij o vzrokih in odpo-močkih brezposelnosti. Vse te špekulacije iz-virajo is onih krogov, ki zagovarjajo današnji gospodarski sistem v Jedru in govore le o reformah. V teh krogih Je tudi dr. Sidney Levi Chandler, profesor sociologije v Cornell Col- a legu. Dr. Chandler je mnenja, da Je kontrola porodov logi ¿na rešitev problema brezposelnosti. Amerika in mnoge druge deiele imajo preveč delavcev. Dežele, ki so nagnetene e prebivalci, izzivajo vojno, brespoeelnost, bedo in posledice so bolezni In vstavi zločinov. Dr. Chnndlsr se sklicuje na Francijo, ki je danes edina deiele, v kateri ni brsspoeelnosti. In v Franciji Je kontrola porodov aplošna in vsakdanja stvar. Koliko je Franciji pomagala kontrola porodov, ne more vedeti nihče, ker ni nobenih zanesljivih podatkov. HolandlJa ima tudi po-stavno priznano kontrolo porodov, pa ni brez vseh depresij in kriz. Porodna kontrola je razširjena tudi f>o Belgiji in Angliji in tudi tam Je brezposelnost. In v Ameriki? Po vseh industrijskih mestih pada število rojstev še nekaj let. V sedanji težki krizi padejo najmanj za 10» odstotkov, ker vsakdo se boji izdatkov. SsJ «o v prvih devetih mesecih tega lota padle poroke v večjem odstotku — in to Je indirektna kontrola. lilede Francije pove v?č dvoje dejstev. Francija regulira imlgraeijo drugače kot Amerika. Kadar potrebuje delavcev, povabi gotovo število naaeljencev; ko je teh dovolj, ¿spre meje popolnoma. Tako nimA nikoli pre viška. Drugo dejstvo js franeosk! militarizem. Francija neprenehoma gradtlutrdbe In rasne stvari vojnega značaja. Uprav adaj je. zaposlenih na tisoče delavcu v — večinoma Poljakov, Italijana m Jugoslovanov — ob novi nemški meji, kjer grade podzemsko fortifikscijs od Švice do -Belgije. Praneoske municijske tovarne (Aratujejo noč in dan In produclrajo strelivo; tudi tam je upasimlh ns tisoče in tisoče delavcev. Francoska upeslenost je umetno povečana in dobro regulirana, to je vse. j Dr. Chandler upravičeno kritizira nsfcon-t roll rano rast prebivalstva. Človeštvo se pri večini narodov še vedno amoži in trebi po pri-rodnom džungelskem zakonu: kar pride da pride in gre kakor gre. Prava anarhija. Ko Je bilo ljudstva preveč v gotovih središčih, so moral« priti vojne in kužne bolezni, da so iztrebile pro višek ln vzpostavile ravnovesje. Z ljudmi je ša vedno tako kakor s solato: nasaje se veliko dobrega in slabega in vse prileee na dan. nakar se vse lepo prepusti razmeram, da sredčljo goščo in slabiči so prvi, ki oblete iz-puljeni , . . S tem vprašanjem se peča tudi poljudni znanstvenik Archibald Henderson. Id piše, ds je fte čas, da veda vzame to vprašanja v svoje roke in ga reši na racionalen način. Vada mora najti metode za regulacijo prebivalstva ln Iztrebi j< vanje slabitev Is družbe s tem. da se slabiči sploh ne rode. Kontrola porodov nI samo aocialno-ekonomsko vprašanje, temveč Js tudi vprašanje medikalne znanosti, ki je edi-na poklicana, da porodao kontrolo Isvaja na najbolj fte načine. Enkrat mora priti do tega. da bodo za to jK>klkanl funkcionarji na mednarodnih kongresih določili letno kvoto naraščaja sa vsako deželo, in ne samo številčno kvoto, pač pa tudi kvaliteto novih generacij. Naraščanje preblvafctva raznih dežel igra veliko v logu v današnjih socialnih in ekonom-skth vprašanjih, to Je rea. Vendar pa kon trola porodov nI tdinm logična rešitev problema brezposelnosti. V tam ae dr. fheiliii moti. Kontrola porodov je poatranakl pripomoček. Rdi na logična rešitev j« pravilna uredit prv414» dUtrfbutijr dobrin. V tem Je v»» rešitev. Proizvajanj« potrebščin mora biti tako organizirano in kontrolirana, da bo slu* lo samo porabi ln na dobička privatnih oseb In družb. To je blatvo problems. Vse drugo J* postransko. < ovi iz nasilbin — Zanimive fcelažke is raznih krajev Sla\na revolucije V Braziliji si Je vzela odmor, ker je Ml del Tako ie v Južni Amen kl In na Rftajskem. V Severni Ameriki je draaače. Ta al moral* deUvci vzeti nezate Uen odmor, pa naj bo lepo sli grdo vreme. r t Slika slovenske , Kidgewood Queens, N, Y. Delavske razmere «o tukaj daleč pod ničlo. Brezposelnost je ogromna. Povečali so jo delavci, najv*A rudarji, ki so sem prišli za delom. Pa je srečen,, kdor ga dobi ta sramotno nizko, plačo. V tovarni Kahn A Feldman Silk Co., kjer aem jaz zaposlen, dela okrog 1100 delavcev; od teh je nad d00 delavk, ženske zaslužijo od $8 do |12 na teden za 60 ur de)a, moški pa od $10 do $15. D^avci, ki delajo tukaj, se ne brigajo zs drugega kot za iha-karone, cerkevin delo. Pred tovarno pride Velikokrat organi zator, ki Jim skuša razložiti pomen strokovne organlzadje in jih nagovarja, ds bi se organizirali. Delavci pa ae mu < smejejo. Tudi slovenskih deklet tukaj de-la kak' ducat, pa se ne zmenijo za drugega kot za delo. Samo da Je delo! ■■ O napredku ni govora, dasi je veliko alovenskih društev tukaj, ki so pa vsako zase. Tekom mojega 10-letnega bivanja v Rrook-lynu nisem srečal še enega rojaka, da bi rekel: Uslsnovimo socislistični klub, ker je potreben. Ne, nisem ga še srečal do danes, dasi pri vsaki priliki eku šam napeljati pogovor, pa to. "Kaj nam nuca to, posebno tukaj v tujini," Je odgovor, ki ga navadno dobim. Vsak ti tudi pravi, da so socialisti, prepočasni, komunisti pa so ali right, dasi sploh nima najmanjšega poj ma o komunizmu, posebno ne o ameriških komunistih, Id po mojem mnenju ne bodo prišli dlje kot* v ječo. Tukaj imamo tudi slovenski dom ns Hprln ave. in Rlseker st. Ns njem je napis: 81ovsnian Hali. To je edina reklama za Dom. V treh letih še ni prišel toliko naprej kot petelin akočl čez prag. Ako kaj vprašaš glede Doma, ti bodo ponudili delnico. V časopisih pa ni nikakšne reklame. SDlph se slovenski živelj v Hroolclynu ne zanima za drugo kot za cerkev in gaspuda. To je Žalostno. Slovenski mladini je povsod zabranjeno, Samo v cerkev mora IflLV.Slovenskem domu ne vidiš nobenega časopisa in ns knjige, rase^ telefonske. Se celo Glas nsrods ne prej, ds Jo ster 80 dni.—B, Lom bar. Šlh govornikov in delavskih voditeljev v Ameriki. V delavskem gibanju je aktiven od svojih mladih let, že nad 60 let. Rojar kuro posebno priporočam, da grajo poslušat našega Jima, kjerkoli nastopi. • ] a V nedeljo dne, 12. okt. je v Pitt teatru govcjll aodr. Stump, župan mosta Kciulinga. Shod Je bil jako dobro obiskan in poslušalci so readinškega župana poslušali z velikfm zanimanjem-Bilo je navzočih tudi nekaj komunistov, ki so pričeli delati nemir z namenom, da shod r*0bi-jejo. "Revolucija" pa Je bila končana, ko je bil postavljen h dvorane voditelj, razgrajačev. Stump je govoril o republikanski "proSperiteti", katero ao pred pkr leti toliko kljubovali, ako ■""■ 1...... p ■ Človek mlad, pa pozabiš na trpljenje in ae udomačiš» S petjem in pivom ae je udušilo vso Med rudarji pa je bilo tudi več poštenih mislečih mož, is katerih je poganjala delavska misel, strah Črne reakcije. Mladeniči takrat še mamo znali mir sliti in ae tudi nismo zanimali — kot je še danes z našo mladino. So sicer izjeme, kjer sta oče in mati enakega prepričanja. Takih družin pa je bolj malo. In to bo Hoover tudi uspehe soc stracije v la mesto kratske en. Našteval je listično aejminir ■ ki j« očisti-ke In detao-in izvršila ve- Volilna borba v Pennl Herminle, Pa. — Akoravno i-mam kakih deset listov v treh jezikih, urečitam vssk večer Pro-sveto. Ker ps Jo čitamo vsi v družini, ss včaath prigodi, da se zgubi, predno ml pride v roke. V zadnjih par letih se reavidi is dopisov večjo zanimanjs po naselbinah za SNI'J in njeno glasilo, kar je dobro znamenje. Tudi je razvidno, da Člani bolj tekmujejo za uršde pri društvih in zs pr-vejiatvo — znamenje* d» Je v orw ganizaclji življenje In da njeno prosvetno delo rodi sadove. Čimveč člsnov se bori sa prvenstvo, tem sdrsvsjše je ss organizacijo. In dokler bo v organizaciji prevladoval ta duh, kkko v agilnoati l>rekositi svojega tekmeca, bo judnota tudi raatla. Glede telune v dopisovanju mora biti vsebina istih kajpada etvarns. Žaljive in Rudo premišljene besede marsikSteromu rojaku. ki bi v bodoče lahko naredil dosti dobregs ss organised-Jo in človeštvo, vssmsjo i>oguin. Radi tega se je lso«R>ati takih stvari. Noben učenjak še ni nikdar padel s neba in torej je potrebno dati priliko vsakemu, da po svojih močeh deluje ss is-boljfanje človeštva. Smo v politični kampanji in imamo le še par leilitv do volit-ve. Jako živahno kampanjo vodi socialistična organisscija v tej liko konstruktivnega deU v prid delavstvu in mestnemu prebivalstvu. Med temu, je bila davčna reforma, ki je pomenila znižanje davkov na mala hišna posestva in zvišanje na poseatva bogatejših slojev. Prejšnja repifbMkanrfca-demo-kratska administracija je namreč gledala, daje čimbolj razbremenila davkojv bogate aloje, i-ste pa svišala deThvcem. Sedanja socialistična administracija je reformirala davčni sistem in fa postavila na stopnjo za vse en/s-kof To pa ni bilo všeč nekaterim privilegiranim (nteresom in so vložili todtx> proti mestu. Ker je sodišče, pred ^aterega je prišla zadeva, kapitalLHtom naklonjeno, je mesV> v par slučajih izgubilo tožbe, nekateri elučaji so bili poravnani izven sodišča in drugi ao pa gpdrnjaje opustili priziv. Rezultat te dsvčns reforme je, ds so bili davki znttani okrog 60 procentom malih davkoplačevalcev. Davčna reforma socialistične mestne administracije Jo seveda le en slučaj. Modernizirala je mestno vlado v vaeh dopartmentih in jo postavila na ekonomske bazo. Zgradila je mestno nfto in samo pri tem delu prihrsnils Resdinčanom nad en milijon dolarjev. Ker ps jo vlada delavska, zato je trn v peti veleibfamisu» Posebno "Reading T^mes" napada, laže in huj»ka proti aodali* stični administraciji, kar pa nje- I>očasi jadramo naprej. To je tudi vzrok, da kapitalisti na račun nezavedne mase kujejo ogromne praffce. i Temu pa bo treba napraviti mrinje do g|. odbora in v rečem» da gl odbor tu, marveč Je socialisti, __»-so po Ločniškarjevem mnenju pošteni ljudje, mi ps ne-pašteni.^Pri vss je samo ono resnica, kar vi pravite, drugo je neresnica. Ako bi repreeeniirali i-me, pod katerim ae skrivate, bi ne prišlo do tega. Socializem veliko pomeni, vam pa je do njega kot katoličanom, do Jezusovih naukov. Socializem uči, da konec, ako nočemo biti sloni, kot nepoÄtenjaki.potasu je v Chicagu samo peščica pofttenih je rekel sodrug Zornik na pikniku soc. kluba na Park Hillu dne 14. sevtamftHra. Slon ae puatf voditi od l04etnejga otroka, ne smelo bi ae pa delovno ljudstvo od republikance in demokratske stranke., Resnično, edino znguetvo je potrebno med širšo delavsko maso, čitanje delavskega časopisja, in dobrih knjig Volje in požrtvovalnosti je treba, pa ae vse doseže. Dne 4. novembra imamo priliko, da poskrbano |s lastne- in terese. Oddajno naše glasove kandidatom aopialistične stranke, ki ao za jpennsylvanijo: James H. Maurer za governerja, Mary Winaor za podgyvernerico Wm. Van ßsaen za zveznega senatorja, David Rinne aa državnega tajnika, John N. Slayton za vrhovnega državnega sodnika. To «9 kandidat je, v katere bi delovno ljudstvo no smelo poash biti na volilni dan-MMl I I Volilni liatek je naše najboljše orožje, ako «e ga hočemo po* službi, radi tega vsi na volišče in glasujmo "etraighit" socialistični tiket, neoziraje se na neuspehe in druge stranke. Ako to storimo, sem gotov, da nam ne bo žal. 8 tem latyco pokažemo, da znamo i mi misliti, obenem pa je to najhujši udarec za reakcionarni kapitalizem. Henrik Pečarič. UUDSKJ GLAS ji _____društveni slavnosti in pa nih voditeljev ne^noti" Govor si» n<*oliko fr vseboval. druga Stumpa Je bil zaključen s predvajanjem slik o raznih projektih, katere je izvršila socialistična vlada v Readingu. Anton Zornik. Prvič po evetu in volitve - ^ n^ Si zagovarjati društvo? Ali me mogoče amatra za prekucuha? In mar j« moja krivda, če je obla^ čno? Brat Curk naj kar počaka, ae bo že zjaanib. ^ ( Vsekakor izgleda, da mu ni po volji, ker nisem prišel k nje- loaof, le navaden delavec sem, in ako ga človek tu ift tam malo polomi, naj mi bo oproščeno, Človek s plitvo izobrssbo si klub temu misJim, kam jadrajo? Pred 21 leti aem od(>otoval v tujino, k "ajsenpon, barabam", kot smo se medsebojno nasivatt ln tudi drugi v okolici Semerin-ga. Popravljali smo progo. Bila naa je prava mešanica, v kateri emo imeli "Kranjci" s Hrvati ve: poballna Še poes|>no naporno, po-, sobno v poletnih čaaih, ko ¡¿i je pot zalival obras Za deseturno dalo smo zaalu-šili 1 goldinar 1? krajcarjev, kar je bilo ss tiste čaae dobro, vasi tako aa mi sedaj vidi. Godm* Janja nisem opaail nikjer, niti besede o kaki napredni blmo vaak svoje plačilo. Najl>olj asm bil vesel vožnjega listka dO Ljubljana, ki js bil zastonj in Js veljal za oeem dni. Tega smo državi mekmlsma. Prlr. js sho- znali izrabiti do zadnjega dne. KS, aa katerih nalsšfaftjo kandU Najlu.lj teško se je bQo ločiti od datje stranke ter drugi govorniki. V tej kampanji so jsko aktivni vlsdni funkcionarji m sata Readings» poaebno Jim M surer, ki kandidira za governerja la Ilenry Stump, župaa K-adinga. 1'rihtalnjo sobota Vrčer iT, rudarske kenvpe v I^eobnu. Ostalo nam je Še par kronk, pa hajd v Terboveljako doHnb, kjer b6! mogoče sreča sa dolo dobiti kaj boijia.' Al i tudi tukaj je bila bolj trda, vendar se nam je bo par Rneh po- okt. bo Maurei govoril v Greena- srečllo delo dobiti v cementarnL burgu v High School » > i u. TNba se JessdovdjRi s vsem sa v nedeljo 26. okt bo n« t jm! v en čas. Pričela se Je borbeno šlv-Wtt teatru v Plttsbu *hu ob ljenje ka kruh. CemenUme sam 2:30 popol., kjer K vrSlolfc shodi vaako nedeljo i--i"»Mne Maurer je eriWMjivo. da ga vsak član upošteva. Joneph Lever, št. 477. Ckkagu, IN.«— V Prosvetl dne š. (mi. hns Ločniš^ar do^is. v katerem odgovai^a iia «noja as. dnja dopisa. Jh mlalim mu od gDVsrjstl na ftirdko. Ce bi bral Ločniškar preči tal zapisnik društva 9$, bi ee lahko prepričal da se moj dopla vjems s Mttm. Ce Iste zapisnik la draga sprlčevs-la. i**cm laže i moj dopi* zali sle sami, da ste pr*»t i *dm ienju. la to jo sedasti. ao kradle blago v trgovinah New York. — (FP) kratkim je bilo objavljeno poročita policijskega departmenta, v katerem so bili podani dokazi, da se število tatvin, ropov in drugih zločinov stalno množi, odkar je nastal polom na new-yorški borzi, kateremu je aledila industrijska depresija in bres-poselnost. V enem dnevu je bita prijetih v newyorških trgovinah 74 deklet radi Utvine oblek in drugega blaga. Njihova starost je b3a od 17 do 22 let. Ker ni nobena tšh mogla plačati kazni, je bila vsaka obsojena na pet dni zapora. Na obravnavi so skoro vse izpovedale, da ao bile priailjene krasti. Prosile so za milostno obsodbo in navajale so, da so brez dela, brez denarja, da stradajo in da nimajo gorkih oblek. Ker je nenadoma pritisnil mraz, so pričele krasti obleke v trgovinah. Na nekem drugem sodišču je stalo pred sodnikom 87 brezdo-movincev. Obtoženi so bili nespodobnega obnašanja Prenočevali ao v predorih podzemske železnice in so bili aretirani. To je sedaj, ko ao pritianilt hladni večeri, edino zatočišče za brezposelne reveže v New Yorku. V poletnih mesecih so prenočevali kar na prostem v parkih. Sodniku, ki je predaedoval obravnavi, ao ae ti reveži saamilili in odpustil Jih je brez vsake kazni. Svetoval jim je, naj as priglasijo na mestni brezplačni posredovalnici sa delo, ki jim bo morda preskrbela delo. To so tudi storili, a pomagalo ni nič, kajti u-prava jim je povedala, da ima že registriranih nad Detdeset tisoč prosilcev, ki čakajo na priliko, da dobe dela iNiaiiB MS4 letafckimi delavci Psterseo» N. J. — Louis F. Budenz, tajnik Konference za progreeivno delavsko akcijo, js raskril špionažov ki Jo je uvedla Wright Aeroplane Worka med svojimi dela vri. da prepreči vaa-t ko agitacijo sa pristop v unijo. Ta letalska družba je pred enim letom imela aad tritisOČ delavcev v svojih delavnicah, toda število ae je skalilo za polovico. Vsi delavci. ki so bili aktivni v gibanju za organiziranje, ao bili odstavljeni la ajihova imena ao prišla na črno listo. AH Me ČETRTEK, 28. OKTOBRA, ' Važni izsledki v boju protT mrčesu in malariji IjB- L •£.::; _ .¿¡ait Na aveiu je mnogo proatorčkov, kjer bi človek lahko živel kakor v raju, krajev, ku-r priroda darežljivo niKji vse; 'kar potrebuje člo-vefc w flvljenje, kje* aelnee obilno siplj« bls-godejno toploto po pisaniH livadah, jK>hiih krotkih živali, ki še ae poanajo človeka. pol k temu paradižu pragozda pa je človeku zabra njena. Milijarde drobnih atraž zapirajo do-stop, milijarde neznatnih žuželk: komarjn in nosilsev Ihalarije. Prodirajoča kultura je zatrU malarijo ,, v mnogih krajih in — kakor bomo čuli, marsikje šiato nehote. Seveda ae je to zjfo-dik> mnogo prej, preden je air Ronald R„s, odkril nosilca malarije: komarja Aivophelesa. Povzročitelji malarije in sličnih krvnih bolezni so protozoi — enoatanične prazni, ki se zajedajo v Človeška In živalska telesa. <, upoštevamo njih ogromno število, bi dejali, da so te živi gospodarji sveta, ne mi. Na Mvtu ja priUiin© dye milijardi ljudi, a v vsakem človeku živi nekaj milijard protozoov. Med njimi so nedolžni in zavratni. Od 25 vrst pra-živi, ki se zajedajo v sluznice, kri in v nekem primeru tudi v mišice človeka, so krvni paraziti najnevarnejši. Sestero vrst, ki žive v so-krvici, povzrdča razne trdpske bolezni, meu Tri vrste plasmo-dij malarije pa prodro v rdeča krvna telesca, kjer motijo najvažnejšo življensko funkcijo. Te praživi ae razmnožujejo spolno ali pa z delitvijo. Spolna stopnja ae razvija v človeški krvi, neepolna pa v slinavkah moskitov. Tako se bolezen ne prenaša samo od žuželk nad Človeka, temveč tudi obratno. Toda medtem ko praživi med prezimovanjem v žuželkah zamro, ae kali malarije razmnožujejo r človeški krvi tudi pozimi. Tako ljudje inficirajo prve po-mladanske žuželke; potakem je prav za prav Človek ojrnji&če malarije I Ce bi hoteli to bolezen popolnoma zatreti, bi bilo treba: ali popolnoma ozdraviti vse bolnike, ali pa docela zatreti poeredovalni mrčes. Ne to ne ono z današnjimi sredstvi ni mogoče. Tudi pri ozdravljenem človeku rade ostanejo v telesu bolezenske kali, a ličinke mrčesa ^o tako trdožive, da se nemoteno razvijajo tudi v skrajno ekromnih življenskih prilikah. Malarijo je pač mogoče omejiti, a ne popolnoma zatreti. In vzlic temu ao kraji brez malarije. Kako naj ai to razlagamo? V Ameriki živeči zdravnik Theo Krjrato (Kavkažan) je sedaj menda odkril vzroke tega pojava. V kavkaški vasi Mahindjauri, kjer je Živel pred leti, je bHa med 60 družinami samo ena brez malarije. Zgolj neka ženska §atli Effendi In njena dva otroka so ostali zdravi. Ta ženska je živela prav tako, kakor njeni sosedje % edino, razliko, da je sadila fižol, ki ga je prodajala na bližnem trgu, in lucerno za svojega konja. Nekaj sličnega je dr. Krysto opazoval v Kvišteti. Ta vas, ki leži ob transkavkaški železnici, sestoji iz dveh sellšfi, Večje so razprostira po gorskem pobočju in je brez malarije, manjše pa leži v soteski gorske reke in je popolnoma okuženo. \ Prebivalec tega gnezdica malarije -r Mišo Kipiani je nekoč zassdil na svojem posesetvu 6 juter lucerne in glej: malarija je izginila. Ta dva primera sta bila ii-hodišče nadaljnjih opazovanj glede učinka detelje in sočivja na zatiranje malarije. . Dr. Krysto razlaga svoja dognanja takole: Mrčea, ki razširja boleaen, ne šivi zgolj od krvi, marveč se Jirani tudi z raatlinskimi sokovi. Sok luceme in sličnih rastlin pa vsebuje tako svani kumarin, ki zastruplja plasmodije v allnovkah komarja anofela. Ako ima tedaj mrčes priliko, da lahko aeaa »okove teh rastlin, ae razkuži in njegov pik je prav tako nedolžen, kakor pik navadnih komarjev. Svoja opazovanje je dr. Krysto nadaljeval v Ameriki, kamor ga je poslala bivša rusk* vlada. V južnih državah je naletel na farmar-ja, ki je bil z družino vred popolnoma zdrav, medtem ko ao vsi njegovi sosedje trpeli zs malarijo. Dr. Kryato je brš spoznal, kako naj razvozi j s ugsnko. Farmar je pdleg bombala gojil tudi lucerno, medtem ko so sosedje sadili samo bombaž. Slične pojave je našel tudi » Argentini, kjer so z nsssdi hicerne v mnogih krajih pregnali malarijo, čeprav,oMastva mar-aikje niso spoznala pravega vzroka, mene«, da je bolezen pojenjala z izsekaitjem močvirnatih gozdov. V resnici "pa snofeles nI izginil, msr več ae ja le steriliziral, ka* je pripieovati igoU lucemi. In tako je bilo v Turkestanu. F* v sod, kjer ao kmetje pridelovali samo vino, J* bila malarija, kjer pa so vrhu tegs gojili tudi lucerno, nt bita bolesni. To petrjuje tudi dr. Klingen, ki je o*aWal, da je v ruakih provincah Orel in Tambov malarija popolnoma U0-nila, ko ao zefteli sejati deteljo. Dr. d'HereIle pripomittjs h Krr»t^' Liftfei naslednje: "Pretežni del Argentine je** malarije, Čeprav ti vi attofeies povsod |a po*«d ae najdejo tudi posamezni bolniki. V *** zdravih pokrajinah raste neka rastlina — * mačlni jo Imenujejo "trebol del otar", kik*-rodna neki vrsti naše detelje in katere Jako rad poaeČa anofeles. Enako, kakor «t zastopnice te rastlinska dražiae, ima tuši » v soku kumarin. V krajih, kjer razsaja MK te rssfttas nI aajU. Na n<-katerih nizozemskih otokih že 20 let niso zabeležili afl^ nega obolenja za malarijo, kar ja nedvo«ae T zveai s sajenjem Meliotia (kamene detelj zakaj druira otočja, kjer ne goje te rsetlin«." okuŠena." (Dalja aa t sUaaft.) - '] ČETRTEK* 28. Vesti iz Jugoslavije (Poročevalski biro Proevete r Jugoslaviji.) jgLEDK'K MORILSKE STICK JU. «v vo it, Iroci so se igrali rablje ter pri ■tem obesili nekega otroka Ljubljana* 7. dkt. 19®0. naprednejših državah je močno gibanje za odpravo K kazni. Današnje pravo-večini držav določa «a Hke zločine smrtno kazen. To to, da «e vlije strah drugim ¿eem in da ee zločinca druižr-reši. Ne le to, da se pogosto irriijo s tem justični umori, I Ije huje kot vsak navadni ro-srski umor, marveč tudi dej-L da ga ni člqveka poklicane-ki bi lahko sodil o življenju oveka. Kdo daje pravico so-Kloveka na siprt, kdo mu da-pravico spoznati nekoga za ega tolikanj, da mu lahko oži tanko okrog vratu? In če oga justica umori, pa se izka-da je zločinec nedolžen, ali ni največji zločin pod sokioera? mnenje, da se s tem najlaže trani zločinca iz družbe, da ji bo škodoval več? oleg vsega tega pa je moder-psihologija ugotovila, da je emogoče smatrati morilca za Iravega in da kot zdrav človek igreši zločin. Pri presoji kriv-kakega zločinca, je treba u-tevati, kaj ga je gnalo v de-■je in ali je odgovoren za zlo-|Ponavadi razmere pripravi-človeka do dejanj, ki sovo-eki z zakonom, in tedaj ravna Bjvek po zakonu, ki ai ga piše | ali pa ravna po svoji naturi. okolnosti, ki upravičujejo u-|t. j. da mnogi store zločin prepričanega idealizma ali pa jih kaka okolnost stori nepre-unljive in tedaj ne govori ra-im marveč temiperament. To je upoštevati. Toda sodišče i-poj paragraf in po paragra-sodi. V zakonikih pa je kaj Jo človeka. Polno je de razlogov, ki govo-Iproti smrti kazni. Polno je u-nlh politikov in znanstveni-ter pravnikov, ki so proti rtni kazni. In ko je nedavno kongresu kriminalistov v Pregovoril češki zunanji minister Bene6 ter še izjavil za ohra-ev smrtne kazni, ao zapisali ogi ugledni evropski možje: I fsi je treba zapomniti T I)a smrtne kazni in eksekucije vplivajo ustrahovalno na Iju-kakor «e zagovarjajo priatdši ■rtne kazni, je gotovo in ne po-tbnih dokazov. Ekne-■ija ubija človeško doatojan-Ke« je, da k veaki ekseku-Ihodi gledat mnogo ljudi, to-nihče ne pomisli, da s tistimi <*monijami ubijajo Človeka v leku. Pa. ceremonije.... Tudi pri u-ftitvi človeka ne poeabijo na-■Kaljclj, ki obeša zločinca — faoslaviji na smrt obsojene |»jo — «i mora za to priliko kkniti cilinder in oblači v čer-Ko obesi Obsojenca in ■zavijo vrat in obešenec u-prUtopl rabelj k miri, za Ffo hede sodniki, sname cilin-« pokloni ter topregovori: ■ravici je zadoščeno I" pem pristopi k vešalom, sna-[črno rokavice z rok ter Jih | M noge obalenca rekoč: 7 msem kriv tvoje smrti." je storil jugoslovanski m Hardt tudi ob obešenju |iea TVavioe v Oajeku pred dnevi, [bledica? "opinno poročilo is Novega h Pravi: V nedeljo 5. t. m. r v vasi Futočka Igrali otro-M njimi triletni dečko Fl-r. otroci eo ae Igrali — 'J* Ohe&ali ao. Filipu Vebru Položili zanko krog vratu in r**sili na ndki klin. FlHp je g1 n-nadoma vea bled in no-F« Ino so se otrod zavedli, ■Tni. tni Filip oneeveatiL O-* prestrallH avojega de-14 r raSbažall Povedali P** itn staršem, kaj se jim rotilo. Ti pa so prihiteli že r«no do Filipa, ki je viael na P ***** in mrtev. '^>pisno poročilo o tem ^u priča najjasneje, kako arijami zbuja v mladih ' »TokvacMf srcih naj- Kn* u.. —____. .... Toda ta primer ni edini. Do bro se spominjamo Barbusseove-ga poročila iz Bolgarije, kjer so v ča&u atentata na katedralo po-besili toliko komunistov, da je postalo sojenje človeka človeku kar navada. Tudi tamkaj se je dogajalo, da so se otroci i-grali sodnike in revolucijonarje, rablje in obešence. Tudi tamkaj se je dogodilo, da so v neki taki igri obesili otroka, se prestrašili njegovega nečloveškega obraza. ko so mu zadrgjiili zanko, ter pobegnili, otrok pa se je v zanki zadušil. Ena je razlika med pravim rabljem in otroci, ki se igrajo rablje: otroci se prestrašijo raz-človečenja obešenca, prestrašijo se smrtne groze, ki so jo saiui storili, ter pobegnejo. Sodniki pa lepo «sede mirno pri eksekuciji ter počakajo dostojanstveno, da sname pred njimi rabelj svoj cilinder in izreče lažnivi stavek: "Pravici je zadoščeno!" BOSANEC GOVORI Z NOŽEM Hi nagone, biti gorilas ali — kar Je leto ¡¡¡Lia sabelj. V ailobranu je boeanaki zidar smrtnonevapio ranil dva sodelavca Ljubljana, 7. okt. 1A30. Včeraj popoldne je prišel na policijsko ravnateljstvo 26-letni zidar Hasan Patakovič, tiščal je pod paoduho okrvavljen nož ter se predstavil dežurnemu uradni- kiK ^Nekoga sem z nožem oklal." Zaprli so ga, na mesto pretepa v Šiško pa so poslali policijske organe. , V Ljubljani je mnogo srbakih, posebno pa še bosanskih delavcev, ki so povečini zapooleni na stavbah. So to Utfdje iz malih razmer bosanskih vasi, ki so redkokdaj videli kaj denarja, pa eo radi tega tem bolj sposobni, da jih podjetniki izkoriščajo za pičlo mezdo. Garajo kot črna živina, ne zaslužijo ne mnogo, a njim je precej. ^ Tudi na neki stavbi, ki jo zidajo v Šiški, je zaposlenih več bosanskih zidarjev. Med njimi Ista tudi France Pasarovlč ter Hasan Patakovič. Pasarovič je bil včeraj kaj slabe volje. V nedeljo je bil odrejen za čuvaja stavbe in baš v nedeljo je izginilo a stavbe več desak. Pollr je seveda prijel na trdo ČUVaja Paaaroviča kot odgovornika) za tatvino. Pa-saroviča je očitek zelo bolel, napil se je ter mrk postopal ob delu. Natihfm si je mislil, da ga je pri polirj.u zatožil najbrže Hasan Patakovič, rojen 1904 v Mali Kladuii v Boani. Zato je bil ves razkačen, ko sa je arečal s Hasanom. Začela eta se prepirati, Patakovič je v prepiru prijel za lopato ter dvakrat oplazil Pasaroviča preko hrbta. Tudi alo-venak i zidar Rudolf Kolman, ki je prihltel pomagat Pasaroviču, je bil deležen lopate. Patakovič je potem pobegnil, tadva pa za nJim v neko stavbo, kjer je Patakovič potegnil avoj zakrivljeni bosanski nož ter mahnil nekaj kratov proti Paaaroviču ter potem še proti Klimami. Oba sta se v krvi zgrudila na tla. Patakovič je vzel svoj nož, ga vtak nil pod psnduho, šel v mesto na policijo javit: "Nekoga aem oklal." Oba ranjenca so prepetfali v bolnico, kjer so ugotovili, da je Pasarovič smrtnonevarno ranjen. Na glavi ima dve zevajoči rani, najhujio rano pa ima v boku, kjer ae je nož zarinil kaldh 12 cm v pral ter ranil pljuča. Tudi na tilniku in ramenih trna več ran. Stanje njegovo je zelo resno In bo težko okreval. "Poškodbe Kol mana niao tako hude. Sicer ae je onesvestil, ima več ran, a ni nobena zelo nevarna. Patakoviča pa so zaprli v sodne zapora. Veliki manevru nafte veJAe. — Vojska v naši državi ima še zdaj v jeseni stalno velike manevre. Prejšnji teden eo napravili v ljubljanskih kasarnah alarm, Češ da je aovražnik zasedel kraje do Šmarne gore. vojaki solU-teli, pred njimi bicikllstl. govorili — seveda le v vrfbi — o sovražniku. ki prodira — JaTnojt pa ae je raaburjala, postno la krm-tje krog RBOBVBTI jaštvo s svojimi topovi in strojnicami — Zdaj pa je odšel velfk del ljubljanskega vojaštva na manevre k Ptuju, kjer bodo prav tako postavili dve fronti ter se navidezno bili. Glavna točka tega manevra bo — se vojaško izražajo časopisi — prebresti Dravo ter pognati sovražnika pceko nje. — Ljudstvo se pač razburja in le težko jim je dopovedati* da so to le manevri. Povsem nemogoče pa bo preprečiti razburjenost, če se uresniči, kar se zadnje čase govori po Ljubljani —• da bo namreč v petek 10. t. m. poiakusna mobilizacija petih ali celo desetih letnikov. Razburjenje bo Veliko in škoda za goapo-darstvo prav taka Saj bodo morali več obratov ustaviti. OBSODBA MORILCA PO SEDMIH LET(H Slavke Pintar is Novega mesta obsojen na 18 let ječe Ljubljana, 7. okt. I960. Poročali smo pred dvema tod-noma o razpravi pred novomeš- ao bile zgrajene ia «asfaltne pri- kim sodiščem, kjer ae je moral 26-letni Slavko Pintar zagovar- man aafalt. Narod lakov v Pe- jati za umor posestnika Janeza Rajerja 1. 1923. Takrat sta bila umora osumljena France 2inger in 81avko Pintar, toda mod tem, ko je bil 2inger obsojen na smrt in kesneje pomiloščen na 20 let ječe, je bil Pintar radi pomanjkanja dokaaov oproščen. Po sedemletnem zaporu je Žinger letos poslal po nekem odpuščenem kaznjenou iz mariborske kaznilnice pismo Pintarjevim. Toda to pismo je prišlo v roke ljubljanski policiji, ki je na temelju pisma dala aretirati Slavka Phv tarja, češ da je on glavni morilec Rajarja. Zinger namreč trdi, da je Rajarja v gozdu pri 2abjl mlaki napadel skupno s Pintar-jem, da pa je Pintarja ubil in o-ropal le Pintar sam. Prva razprava proti Pintarju se je vršila 26. septembra letoa, kjei je nastopal pred novomeškim sodiščem kaznjenec 2inger kot glavna priča proti Pintarju ter odločno vztrajal pri tem, da je Rajarja ubil ln oropal Pintar. Opisal je točno, kako se je umor izvršil Prav tako je sodišče dognalo, da je .pri prvem prwesu 1. 1923 pričala natakarica Pepca iz Novega mesta napačno in sicer v prilog Pintarju. Izjavila je namreč, da je uaodne noči prišel Pintar k njej ob 1. ponoči in ostal pri njej.do jutra. S tem je bil dokazan alibi za Pintarja. Toda natakarica je medtem umrla, prod svojo smrtjo pa je povedala svoji sestri« da ji teži veat laž, ki jo je izpovedala pred sodiščem za Pintarja: Pintar da j« prišel bolj pozno zjutraj k njej in je torej čaaovno. mogoče, da ja Pintar umoril Rajarja. Vae to je dalo povod aodiftču, da je izvršilo 25, sept. razpravo proti Pintarju. Toda na predlog zagovornika, ki je zahteval, da ae zasliši še ena važna priča, je sodiftčs odložilo raapravo na 6. oktober. Včeraj je bil 6. oktober, prooes proti Pintarju ee je nadaljeval. Dotlčna priča, 844etni zidar Anton 2lgon iz Renč, ki je adaj u-služben na Rakeku, je prižla na včerajšnjo reopravo ter se zelo zapletala s svojimi odgovori. Dokazano je tudi, da je Žjgona pregovarjala zadnje dni sestra obtoženega Pintarja. ko so zsalOali še sestro, je sodišče sprevidelo, da sta se priča 2igon in obtoten-čeva sestra dogovorila za zagovor, a ae nista ujemala, ker eo 2igon£ na trdo prijeli — ter je odredilo, da se žigoma zapre. V zaporu so ga preiskali ter našli pri njem dve zanimivi pismi. Po prečitanju aktov in drugih listin, je govoril odvetnik dr. Furlan, nakar ja senat odšel na posvetovanje ter po pol uri rea-glasil rrfmodbo, s katero se cfceo-ja Slavko Pintar na 1« let ječe. _ : Preteklo leto je slavila ameriška petrolejska industrija avoj sedemdeaetletni jubttej. Prvi lavi rek je Ml odkrit dne 25. avgusta 1860 v penneylvanekem mestu Titusville na posestvu polkovnika Bdwina L. Drakea. Petrolejska induatrija je tedaj le selo mlada, dasi je bil petrolej sam znan človeštvu še pred tisočletji, kakor to potrjujejo stari aeirako-babilonaki klinopiai, e-giptakl hieroglifi la av. pismo stare aveae. Po sv. pismu je Noe aaaievsl svojo ladjo^ znotraj in zunaj a asfaltom. Z lato smolo ao bili zaliti presledki med kameni v zidavi babilonekega stolpa, pa tudi v malto je bila m^ana. E-gipčani ga rabili pri bahamiran-ju mrhčev in pri izdelovanju papirusov. Košarica, v kateri ja bil izpostavljen na reko Mojaee, je bila zamaaana a aafaltom. Sve-to pismo poroda, o več izvirkih ob Mrtvem morju, kjer ae je pridobivala aemaljaka amola Rimske legije so korakale pa oeetah, ki masi. Tudi v novem avetu je bil ruju je pri gradnji svetišč malti redno dodajal tudi aaf al ta. Nahajališča zemeljske amole v a-afaltnlh jeaerlh na oloku Trlni-dadu, v Mehiki ln v Venezuelu eo znana že ia pradavnih čaaov. Sam Kolumb, ki je 1. 149*. odkril o-tok Trinidad, je bale a tamoš-njim aaf altom »msasl svoje ladje. Petrolej, ki je iavlral v prlrod-nlh izvirkih in jamah, ja bil ▼ starih časih an#no ljudsko sdra-vilo* 2idjs, Egipčani, Indi, Rim. ljani, Grki in Perztjci so ga rabili kot zdravMo proti revmatiamu, proti sobobolu, proti opeklinam, garjam itd. Za avečavo pa je rabil že pred našim štetjem pri Ba-bi loncih in PersUoih, ki so I njim rasavetljavali božje hrame. Rimljani ao ae ga poeluftfvali tudi v vojnah na vodi ln aa kopnem. Polivali so.ž nJim sovraine utrdbe ter jih zažigali, ali pa eo ga raaiKaH po morju, kjer je objel plamen leeeno brodovje. brž ko eo zapalili oljnato tekočino plavajočo na površju..Stari Japonci ao ga pognali pod, imenom "gorelo vode" ln eo ž kjtm raaavetljevaU cesarski dvorec. Kot mašilo sa vosna in mlinska kolesa je bil pe-trolej znan že stoletja v" Birmi, Perziji, Mezopotamiji, Rumuntji ter v Nemčiji. Redke nego tekočine so stari poznavali plina, ki isklapevajo pri isparivanju petroleja. Te goreče plamenčke eo smatrali narodi sa vešče ali blodne duše, ki hočejo zavesti ponočnega potnika v poguba Ako so se taki pil prišli na polje kopat krompir, a /a divjalo preko travnikov vo. jias na J Komarji zakrili JH M< Mto Berndorf In njegovo J>ližnJo okolico eo obiskali to leto tako gosti roji komarjev, da ao baje zakrili solnce. Na ljudi ia vprege so legali oblaki neprijetnih žuželk, tako da so morali v kakšnem hipu ustaviti vas promet. Ljudje se jih niso mogli ubraniti Seveda ao jih bila tudi stanovanja polna. Po ulicah ln dvoriščih ao zakurili ognje, da bi jih prepodili z dimom. Izgini II pa ao komarji sami od sobe. Menijo, da je roje prinesel I veter iz kakšne močvirne pokra- novi izvirki na kakršenkoli čin vnfll, je naatal "večni ogenj" in taka mesta so postala slavna središča pobožnosti, proročišča in božja pota. V ozemlju kavkalldh plinskih teviifcov pri današnjem mestu Baku ao Zoroaatrovl častilci zgradili nad svotiml plameni znamenita stetišča. Nekatera izmed njih do današnjih dni privabljajo vernike. Vendar ao ta-mošnji plinski isvirki bili tudi v poevetnl rabi ter eo al kmetje ob njih kuhali hrano ali pa Šgall a-pno. Podobni ognjeni lavirld ao nI V indijskem IVU rorečju, Birmi in ha Borneu. V južni Me-zopotamljt, in ▼ Liklji gore taki ognji že več tleoč let. Dasi Js znan petrolsjskl plin if tisočletja, Je vendar do njega Izkoriščanja v večjem obseg u prišlo Šele 1. mu ko s! ga js mesto Pmionija v državi New York na-peljalo sa rasevetijavo in kurjavo. Panes js seveda njega uporaba daleko večja. Plinovod is severne Louisiana v Birmingham in Atlanto na črti 4J milj jd ravno v gradnji Ma prirodnl pila j«* danas navezan velik dal avto-mobilske, ške ia Strojllska industrije, kakor so od njega odvisna numga pralnice, tiskam« in drusa podjetja V Rum uniji je prirodni plin ia ozemlja M« Haš-Turda napeljan V okoUAka meeta In tO> varna. Letno ^ ssjamejo v aavl kakih 487 kubisch metrov, kar pa ja le • odet ptua, ki brea koristi aide v srak. / Do l ms. ao pridobivali petrolej aa aafe preprost aaüa. Posnemali so ga na pe-troleja razlagajo učenjaki tako* ls: Ob ialivlti rek v morje, kje* ae sladka voda polagoma meša a alano, Šivi nepregledna množica mikroak6peklh živalic (pank< ton); te živaliee umirajo in aa povajajo vsak trenutek v milijonih in milijonih. Te poginule ŽU vallce padajo na morako dno kakor stalen ln goet del Reke pokrivajo te ostanke a blatom, pe* a kom ln kamenjem,kl ga prinašajo a seboj, ter a tem onemogočajo kisiku dostop do živalskih ostankov, preprečujoč tako vaako gnitja, tem bolj, kar naplavino tlak morske mode pritisne tesuo na morsko dno. Rasen planktona seveda pridejo v poštev ostanki drugih živali v morju ln one organske enovl, ki jih nansso v morje reke. V tem grobišču proizvaja vodni Uak Isvestno toploto, ki jo povečujejo tudi plini, nastajajoči v eamih ostankih. Tako naataja ia raatNnske in živalske maščobe prapetrolej, ki se po prirodnl destilaciji epreminja v petrolej, a izhlapevanjem na atanajo plini. Petrolej prodira na površje aemlje skoai tvori-ne, ki ga prepuščajo, mestoma pa ne more premagati ovir, obstoječih iz živih skal in enotnih gorstev. Današnja raapredltev zalog petroleja pa ja prtpiaatl tektonskim gorotvornlm gibanjem semeljake skorje. Kameno olje aa danes pridobiva na veliko amotrenejši, čeprav veliko draljl način. 2* nedavno eo ga Iskali v odljudnih puščavah in pragozdovih s lato mrSli-čno nspetostjo, kakor da slede za zlatom, danee pa ni iskanja več tako romantično, kajti današnji iskalec dela roko v roki s geologom tn po njegovih ns vodilih. Kadsr ss odkrije meeto, ki bi po svojem geološkem značaju znal«) skrlvsti v svoji notranjosti petrolej, ee najprej izkoplje navpični Jarek v zemljo, nad njim pa se postavi stolp v obliki piramide, v katerem je nameščen vrtalni stroj. V izkopani Jarek se sablje Jeklena cev v premeru kakega pol metra la v tef cevi stalno deluje grtainl stroj« drobi sa-mljo in akale, Jih apravlja aa površje, kjer ee izvrtana gmota opere s voda V prvo cev prida listo druga, sa M v vrtati počasi in oprezno ter predvsem daleč okoli pogasiti vsak o-gen j. fes to namreč planeta plin in tekočina v mogočnem žarku jf votline ter ee v hipu rad I j eta po okolici. Najmanla iskrica lahko spremeni vso okolico v goreče morje, kakor sa je to primerilo lani v Morenlju na romunskih petrolejskih poljih. Plamen Ja le letoa v januarju doaegal višino SO do 100 metrov. Vs| poSkusi ia napori sadnlltl ogenj, so bfli doslej brezuspešni. Lotos eo vrtali od strani v zemljo proti sre dlščo ognja, da bi a tem samsftffl totok petroleja, pa tudi U poskus ni privel do ialsljenaga uspsha. Slej ko prej ao v nevarnosti vae okoMke naprave, da postanejo fodana tudi lK>treba, kje Je treba začeti novo vrtanje. V Ahaaiji in v Hanovru pridobivajo petrolej na rudaraki način, V tem \ primeru gre aa ootanke dayno lahlapelega petroleja. V pesek, )tl je prepojen oljem ss izvrta jarek ln peaak •e Hunlva s gorsko vodo. Na po^ vršini vode ee nabira petrolej, ki ga potem črpajo na zelo preprost n. (Živ. in svet) LEDKI MRČES V BOJU PROTI DSU IN MALARIJI ls luknje veter je (Nadatlessaje s i. s^aal ) nakega mnenja Je Anglež alr WlHccx-ka, čigar o- pazovanja aa nanašajo na stanja malarije v Kgiptu, Palestini, na Grškem in v nekaterih predelih Indije. ; ^ Po vsem tam lahko trdimo, da je najhujši aovraftnlk povsročl-telja malarije kumarin, ki ga vsSbujejo rastline s arnatimi sadovi: luosma, detelja, fižol Itd. Gojitsv teh rastlin daje anofelu priliko, da ae na njih "razkuži" ln pretvori tako is rasnalalca savratnih bolezni v nedolžen, čeprsv.ns bal priljubljen mrčes. Ta našin zatiranja malarije se assavadno uporablja Is sslo dol •oi sakaj ga ns bi smotreiu razširili na vsa okužena pokrajina v blagor milijonom trpečega človeštva, ki Jih ugonablja Nu, tako bi bila mrleeja nad lega odpravljena vaaj a svoje naj4afe*e plati; kot pikajoča svojat pa bi seve oetala še nadalje. Kako ume pikajoči mr> čee človeka zagreniti ilvljsnjs ln mu hlvanjs v nekstsrih krajih spremeniti v peklo» o tam bi vedeli marsikaj povedati bivši vojni ki, ki ao sa borili v močvir jih Ukrajine, ali pa živeli v ei-birskem ujetništvu. Pri naa redkega mrčesa Is lahko nekako ubranimo, ali se vaaj privadimo ubodljajem. Drugače je, Is človeka napadejo celi oblaki komarjev ln drugih krvosssov, kakor js običsjno v PoleaJu ali tajgi. Ondl je edina obramba dušeči dim izdatnega ognja, v katerem sioer lahko ssdlš, ki pa onemogoča vssko delo ln kretenj«. Koliko bogatih In rodovitnih krajev ja na avetu, ki jih človek samo radi mrčesa ne more oevojitl l Prirodoalovee Legendre pred-laga, naj bi ae tudi v tem primeru vrag pregnal s Meahubom kar ee je le večkrat obneslo pri zatiranju mrčeea. I*gendre je v Bretanjl odkril neko mušioo — Breton Cules — ki Je pri rodna sovražnica komarjev. Ko Jo Je alapodll v takih krajih, kjer Jo poptiej ni bik», eo v snem m *«•( u navadni komarji p<»|x*«'w>-ma Izginili. Priseljena mulk ki Ima k sreči to prijetno last. nosi, da aama človeka ns pika, Jih je doeela izpodrinila. Prav teko dobro ee je obneelg aaki druga, anofelu sorodna mušlca uko da človek obe prav uapeloo iarablja v boju eoper komarje. Treba bi bilo same zstrJ*ih vodah, pa hi jo komarji v kratkem po* brisali is dežele. Toda, kakor ale (Skušnje, potrebuje človeštvo vuaj deset iet, ai osvoji kakšno novo pa sajsi ha U-U še tak« preprosU In drsfsasaa. Upsj ma ds besU dr. Krrto ln Lepm dre a svojimi oblo koristnimi «Odlogi predrla nekoliko hitra-je. da oi bo žloveltvo kmalu pri borilo dostop v najlepše kraje na semljl ¡)r«-d«n idejni BOŽIČ v stari domovini PiMshee odplutje parnUutv is Ne« Yerka DEUTSCHLAND U. DEC KM BKA ST. LOUIS II. DRCBMBRA Tsai vas laka veHk errsjem. Dosaell koste pravotesso aa bešišas prasalks. Hitro peto-vanj« Is Hamburg* do delo-Šsnsga mssU v notranjosti. !v.«t»\i KAstopnlkl nsit proge bodo spremljali vsak ts-let. Prsskrblt« sl pravočasno proatote. Ss aadaljns podrobnosti so obrnite ns kateregakoli lo-agents sli ns ; ITT N. MleSIgss AvH CKlesge «ms a — ms* ms UmOiU ts se* vrss SuteMsMMi * wwht wiw* iS' i'ril wir« Mill «k ««sini wthinHirr. I« mJMíMw Mte is ksšjs ssgl»«|m »I—"m. 11,11 am 1IU Mae Dpt. II Ckleage, ItL UTRUJENI? Bserks »rtasšs seve «Ml { UlU MU MMttlNl. sani UmM T Vrtci »m» i k tasn Mmffet M« •latmh v »r»« imtissism» ■aiik« lUiNiS ill KT -«»K—« ilrtiMá». VwpH» kbMnsfM. w Scvi: IÍ /Vs iS()liK/\ KAKO IB PO0TAL EDRAVNIAKI PR bo pik svrrovNQ SUA v BN T Pred vsi kot 40 leti js neki sdrav-sik v ChlfBfu pripravil piedpli, v Katerem Je predpisal bolnikom, kt so bolshsM ln bili spi**» » slab«ss »drevja. tdravlU, ki je vsebovale Is ojaševaias ssovi la sa boljšanje šiv ln organov, la s tem dsl sovo življenje ln saergijo. Belo-šine so pr«rwhsl«, spotit ss js iabolj-lal, obnovila is Jo mol v slabotnem telesu la livljenje Je bile novega semena. ,, T* sdrsvilo Je NUGA*TOMB. Mnogo nallb in—U-v je le videle Naga-Tono oglaso v Matih In preeejlaje število jih jo lo dobilo pomol v tem sdrsvilo. Oni. bi so slobogs sdrsvja, v pomanjkanju smM la oaefglje, M morali ŠHati Nuga-Toao oglase. —(Adv.) I i 11 mm uohmm Ko je Spelo legla «pat, ie dolgo nI roogU zaupat». Njena poltena duša ae je protivila dušam služabnikov božjih. Ko je petelin prvič zapel. je bila ie pokonci. Nalahno je prebudila tudi Dano ln otročička. "Nahrani jo. Potem greva." Oblekla ee je praznično in zavila otroka v lep povojček. Potem je šla. Kosa je kapala od dreves in trave, solnce je lezlo Izza hribov in zažigalo na nasprotni strsni temne plsnlne. Zvonilo je k prvi msfti in to zvonenje se je čulo iz daljave kakor pritajeno goslanja. Spela je pritisnila mali živi ' sveženj na srce in lepetnlla: Blagoslovljena, ki grel med toliko lepoto, katere le ni onečastii vroči dan." Oče frančiškan je že čakal na Spelo. "Kje je pa boter?" "V cerkvi. Bo kar mitnar!" "Dobro, ddbro." In mežnar, hočeš, nočei, moral, bil je bo- čl, če je gospod kriv, naj jo vzame zs ženo in tako ns j lepše reši celo nesrečo." "Nikoli! Kmečko dekle! V kretkem se bom zsročil z učiteljico Milo!" "Zakaj ste pa potem onesrečeli lepo kmečko dekle r je strqfa vprašal oče frančiškan. "Zakaj pa ne? Dopadla se mi je in dobil sem jo! Kaj pa je tako visoko letala!" Icudnl nazorij" 4M ter. "Ime matere?' "Dana KoplUr, po domače Urbanova." Spela je sakašljala. "Ime očeta?" "Nima ga," je rSkel mežnar. Spela ga je samo od strani pogledala, s I te m je rekle odločno: "Borie, Prelesnik, učitelj." Mežnar se je stressl. Spela ps je zaničlji-vo dejala: "Take je bila volja božja!" Po krstnem obredu je mežnar vprašal zaupno Spalo: "Ali je res?" "Kaj bom lagsls!" "Imaš prsv. Ali on ver "Vedeti mora, da bo imel otroka, če je dekle izkoristil!" "Ne, ne. Ce ve, ds si gs zapisala za očeta!" "Ne. Kaj nlu pa tudi mari! Nihče njega ničesar ne prosi!" Spela je odneala Dsrinko proti domu, mež-nsr jo je ps ubral naravnost k učiteljevim. > Po ovinkih je povedsl dogodek. Boris je plenil pokoncu ln oddrsvel v župnlšče. Ns vratih se je skoraj zaletel v domačega župnike. "Ksm ps tako hitro!" "K vam!" "Kaj pa jer Povedal mu je, kar je svedel od mežnarja. Župnik je malo trenil s očesom in dejal: "Neprijeno. Teko ugleden človek kskor vi 1 Neersmne ženske! Vprašajmo očeta f ranči-tkana. Narod je čakal na malo. DomaČi župnik je imel trenutno važnejše opravilo. Vprašal je očeta frsnčllksns: "Kdo js oče temu iarodku?" "Boris Prelesnik, učitelj!" "In vi ste to zapisali ?", "Ssvs4s.". "In brez ksklh nsdaljnlh vprašanj?" "Kaj sem pa hotel. Teko ml je rekla ženska ln tako sem zapisal." "Ampak to ne gre . . Tako uglsdna oseba. Poiskstl morsmo koga drugega za očeta. Za nekollkov etotskov se bo pa celo naisl kdo, ds Jo bo poročil. Prav čedno dekle je lp ts dobre hlie . . ,M "Jaz se ne morem mešati v tuje stvari," je nadaljeval frančMkan, "samo to moram rs- Nszori inteligsnta!" "Morda , . . Ns njivi je polsg zdrave repe tudi puhla ..." je pristavil oče frančiškan, odprl brevir in počael stopal po stezi med cvetočim sadovnjakom. "Vidi ae mu, da živi med zidovi in ne pozna življenja," je rekel župnik. "Na vaak način moramo najti koga!" "Tudi jaz mislim. Dam mu tisoč dinar- Jev." "Morda Martinov France?" "Ta pijanec?" "AH pa Janezov Janez r' "Ta postopač r' "Kaj pa Kopačev Jurij r :"Vojni invalidi" ' ' "0 že vem kdo! Završnikov Tone!" "Cedsn fsnt! Malo jeclja, s dels! Dobro, dobro!" se js rszvsislil učitelj. Tskoj gs bom poklical v šolo. Zbogom gospod župnik!" ^ "Zbogom in srečno." 2upnik je šel v cerkev, kjer je priiel celo uro prepozno. Narod je potrpežljivo klečal in čakal in se željno oziral zdsj v oltsr, zdsj v vrata, odkoder bi moral priti župnik. ' Borisov rszred'je bil skorsj celo dopoldne brez nsdzorstvs. Gospod učitelj je imel vsžen rasgovor z Zsvršnikovem Tonetom in mež-narjem. Dana je sedela' pred hiio in Šivala. Poleg Kje v zibelki je spala Darinka. Spela je bila v kuhinji. Pee je zarenčal, stekel proti vrtnim vratom in zalajal. Po stezi sta prihajala dva molka. Spela je stopila na prag ln menila: "Kaj pa je Pe-runu?" "Dva moška prihajata!" "O eaj je reci" "Kdo Sta neki hi kaj iščeta? Pa korajžna sta tudi, ubrala sta jo kar k naši bajti." "Meni ae zdi, da je mežnar!" je rekla Dana. "Vsaj bo res! A onega drugega ne po-znam." "Menda je Zavrlnlkov hlapec ..." .. . "A tako. Ne poznam ga," je rekla Spela. Medtem eta se onadva približala Ženskama in mežnar je rekel: "Hvaljen Jezus!" Tudi Tone je nekaj jecljal. "Le naprej!" je prijazno rekla Spela. "In dober dan! Kaj vaju je ps isneslo ssm?" "Važno opravilo," js Vdkel mežnar. "Prav, prav. Ali hočeta v sobo?" je nadaljevala Spela. "Kar tu bova ostala, na solncu je fletno!" in naslonila sta se ns ogrsjo. Spele Je odšls v bajto, prinesla stole, potem pa steklenico žganja ln bel kruh. "Poelužita aa! Imava tudi kaj takega, kar teče čeprav sva sami ženski/1' Natočila je kozarčke in ponudila: (DsU« prikodaJU.) nez je že alutil ostudno (x>-nikdar siti, grabežljivi ka- bolje tudi zanje, s soeeUi živeli v miru? J last, pitalističai imperializem, ki je pognal njega in milijoni drugih v človeške klavnice, kjer so žalostno poginjali; zaelutil je tudi drugo pošast, fanatični naciooa-izem, ki pripravi ljudi do tega, da voljno kprakajo v te klavni ce ter ae dajo pobiti za domovi no, to je — za večjo alf manjšo rdečo liso na pisani plahti; liso, ki se neksterim vidi preme j hns in jo hočejo povečati — s kupi skalen ih mrličev, z rekami Človeške krvi in z razdejanimi masti in vasmi; slutil jo je, videl in sporna! je le ni, ker ni bil še prišel čss. Slutil ps je in se podsave&io čudil, silno £udil, brezmejni in bresprimerni slepoti in bedaetočl milijonov ljudi, ki so se ubijali med seboj, brez da bi vedeli, zakaj in'čemu. Poslali so ga na kameniti Doberdob. Grmenje, tresksaje, o-genj, dim, kri, kri in spet kri. O-zračje zastrupljeno z neznosnim smradom, razpsdajočih in razkrajaj očih se človeških trupel. Sivo luunenje se je vse por dečilo, pečine so zsdobile oblike pošastno se režečih mrtvaških lobanj, struga nekdaj zelene Soče je bila polna krvi. Janezu fe je vse že stoti£krat zagnjusi lo. "Cemu vsa ta grozota, ta strašni pokol j?" Eden itmed umirajočih Itali janov, lri&u je bližajoča se smrt odprla oči, mu je pokazal nago resnico. "Zato, ker si bedak ti sem bedak Jaz, ker smo bedaki norci ml vsi, ki slepo ubogamo tiste, ki nas gonijo v odprte grobove, ki prelivajo našo kri, da jo potem spremenijo v zlato — zase!" — "A kaj storiti, da se retimo tega zla, iz tega rdečega pekla, kjer poginjamo v mukah in malone popolnoma blsani?" V očeh umirajočega je zagorel vročični plamen. "Vadramite se in vrzite cfb tla vse tiste, ki vas tlačijo, izftsiroajo in vas hujska-jo drugega proti drugemu, da u bija sin očeta, brat braža, in po-mandrajte jih v prah liki nečedno, škodljivo golszen; potem pa si podajte roke, vsi, Slovan Nemci, Italijani, Francozi.... vs ite vse umetne ogra-| so se ogrsdiH posa-odetrsnite razno-s pisane plahte se- val. In Js, e ka možni barvne 1 meljske. To storite in svet bo reien, človeštvu ne bo več treba bloditi v krvavih meglah rdečega pekla, ktiM požrlo nas." V Janezovi glavi se je zablis-kalo. Mahoma je bil spoznal — 1. J.: Tisto ns v dušen je, ki Je navdajalo Janeza, ko js odhajal na bojišče, je mahoms izginilo, Čim je prispel ns krvavs bojne poljane. Krohot smrti, ki je tam čakala svoje lltva» je bil tako strašen, in pofM nanjo, ki se ji je cedila kri od «eljusti. iz očesnih in nosnih duplin, se lepila na njenih koščenih rokah in rebrlh, ln na njenih kostenih nogah, ki ao brodile po krvi. je bil tako ostuden in pretresljiv, da je Janez vstrepatal ter se stisnil v blatno kotanjo, ki jo je bi Is izkopala granata, dH bi ne videl, ne slUal ničesar. Kri, topla, sprijemljiva človeška kri m kupi mrličev, skslenih, do po. tajnosti, kamor Je pogledat. in nad polji je letela krvavo nI. V a megla, v kateri ao ljudje izgle dali bki ostudne rdeče poAa*ti. Kako hitro se mu je vee to za-gabilo, kako kmalu al jO satelel, da bi »e smel vrniti na domala l»olja med zelene planine, kjer je tako lepo živeti ... I A to Je bila I.- lelja, ki ae ni smela is-polniti. Junet je more! ostati ns bojišču m ubijati Ijttdi ki so mu bil) m. ar tujci, s vendar Ijudj« kot on, i* ki mu alao pri-zadajai nič egg. Domovina — rdeč« 11 m -je tako sahts-vela ln Janez «e^je koriti — rad k|| ee oprl, bi brbet laj ki ^^ml Kakopak, s nasmeškom na ustnih, kajti ... smrt za domovino je sladka....!" "Sladka?" Je ponovil nešteto-krat v mislih. "8koro imajo prav. Saj smrt me bo relila te nepopisne grozote, ne bo ml več treba ubijati, bresti skosl potoke mlečns človeške krvi, jesti kruh, ki je prepojen s krvjo sovrstnikov, ki ml niso sovrstniki ; rešile me bo is tsgs rdečege pekla, ki mu ni primere, relila me bo trpljenja, zla in strahot, ki me gonijo v naročje blaznosti ; torej bo ree — sladka . , . Da bi le kmalu hlaatnlla po meni . . ." A ni prišla — kmalu. Janez je še nadalje Uvel v rdečem peklu ter al vedno isnova sestavljal vprašanje: "Zakaj in čemu ubija človek človeka, sekaj prelivamo človdko kri, kri nedolžnih, dobrih ljudi? Zaradi domovine — rdeče lise ne plseni plahti r Vprašal je ujetnlka^rba: "Zakaj vi nas ubijate In mi vae?" — "Napadli ste nas in mi se branimo." — "A zakaj smo vas napadli? Veir -< "Ne vem. brate, s zdi se mi. da tako mora biti, ker kralj ln cesar tako hočeta." — "Mora biti?! Zakaj? Ali nismo ml vsi ijudjs. ki bi radi bili doma. obdelovali svoja pulja. Uveli v miru In bili srečni? Gotovo! Cemu ss torej '"•'»"uriio koln-n«' mre ver !• mo? Tujei amo si, s vendar b. skoro rekel, brstje, is prepire ni bilo med nami • Zakaj brate, ta krvavi pokoljr Srb ae je trudno nasmehnil "Zakaj? Vrsg bi vedel 1 Za nas Je to preveč. Nam ukalejo ... mi gremo in — ubijamo ... Oni že vedo, kaj delajo ..." — "Oni — naši vladarji? O, oni vedo, a ml ne vemo, kaj delamo, da morimo brat brata!" In tam na s krvjo prepojenih galiških poljanah ss js obrnil k sinu matuiks Rusije. "Brate, čemu si streževa po življenju?" Brat Rus ga je topo pogleda). "Zakaj? Ker so nams to zapovcdall." — "A zsksj u-bdgsvar — "Ker morsvs. Domovino se mors brsnlti! Zs dom Id carja . . "Za domovino? Zs rdsčo liso ns pisani plshti?" Janez ae je prijel za glsvo; vročs js bila. — Ali je bil njagov dom v nevernosti? In domovi ljudi, ki mu stojijo nasproti, ae trudijo, ds ga ubijejo? AU ss Je rss sehotelo Rusu. si! Srbu, Itslijsnu 'sli VVancoeu, njegove domačije, njegovih njiv, travnikov in goada? Ooapodje s odlikovsnji ns prsih, s cilindri ns glavah In s belimi rokavicami na rdkah. sicer pravijo tako, toda. ali je to resnica? Ali nimajo oni, sovražniki, tudi svoje lastne domove, njiv* trav-nlke in goede. kakor on? Skoro gotovo; nekateri boljše, drugI slabše s živeli bi lahko na svojih domačijah. Zivsli 1n bili zadovoljni. čs hi ne bilo U krvavo vsjbke. Oni torej me morajo biti krivi. A kdo? Csssrji in v katerih rekah ja v? ■Mili ve ne,...! A šakal jih oni. vladar-JU pošiljajo v to kjer ee krvava reenico. Norec je, kakor so nor ci vsi, Ki na po bijajo. Norci, Norci, ker tavajo v žrelo smrti slepi in gluhi, oni, ki zaposlujejo? O, oni, so zločinci, zs katere je emrt prelahka kazen! Na žerjavici bi jI morali peči, počasi, dolgo, leta in leta. Zaslužili eo. Kri milijonov mladih mož, jok vdov in sirote, vzdih pohabljencev, vse to kri čl po maščevanju, po kasni. In on, Janez, bo pomagal tistim, k se trudijo, da bi ljudem odprli o-či, povedal vsem, ns ves glas ds so bili dotdaj norci, da pa je Čas, da vržejo svinčeno težo rss možgan in obračunajo s krivci In tukaj bo le! na delo, tako, ker čee je dragocen in vsaka minuta podaljšanega klanja pome ni smrt nadaijnega tiaoča ljud Odločnost Je sagorela v njegovih očeh ln videti je bilo nJemu na Obrasu, da bo svojo namero tudi skutal izvršiti.I m/ Nekaj tednov posneje. Ned o-puatošeno in s krvjo oblito Gori Iko visijo teflrf oblaki in dež pe de Is njih. ia ogenj in želeao in kri. lasa nizkega ekainatega gr ča stoji ob pravkar izkopanem grobu mlad vojak — Jsnes — o-brnjen prgtl iestorici strelcev, k Imajo povelji preluknjati ga svlnčenkami. Jan« je bil na delu, ss čije-ga eo je bil odločil, smel nikdar več objeti **oje Marjetice, delati na evojl čtjl. Doma: dta ga je bil isds da nagovarja vojake, naj obrnejo puške profil tistim, ki jim ss-povedujejo. da naj ubijajo doline ljudi, in vojaško aodUče, sestavljeno i* nekaj brezsrčnih oficirskih avtomatov, ga je ob- Janee je ^ ladajalec ia aik. zato so ^m prisodili vs in nepo-ds je Italijan človek kot on, ki bi tudi rad živel v miru! n talci ljudje so bolj nevarni kot norci, so zločinci, ki gonijo udstva v vojne klavnice. Zato ih je treba pobiti! Mrtvi ne izgovorijo. Strelci so dvignili pur ke k obrazom in začeli meriti. Avtomati, govoreči stroji, ki govore in delajo kar drugi hoče-je pomislil Janez in trpek usmev mu je zatrepetal na ustnicah.. "Avtomati, ki bodo danes aH jutri raztrgsni na koščke.... Norci!" Rezko poveUe je planilo iz ust poveljujočega častnika; nato «st ognjenih jezičkov, šest oblačkov dima in lest curkov krvi. Troklete lise!.?., in vi, ki iz njudi delate morilne stroje, brez srca, brez dule!" je kriknil Janez ; nato se je zvrnil v svoj grob... tNekaj let pozneje. V svobodn: kraljevini troimenega naroda. V šoli, iz katere je prtld Janes bolj t>edast, kakor je bil tedaj, ko je prvič prestopil njen ;?sg. Šolska soba je ista in učitelj tudi. Drugi so le učehci, in pa —* plahta na steni je nova. Se bolj pisana je, kot je bila stara plahta; tam kjer je preje bils velika rdeča lisa, je zdaj več manjlih lis raznih bsrv; vsaka ima črno točko ob krivuljasti črti. Učitelj pa ¿razlaga strmečim učencem: "Tole" in pokaže a prstom 3 raznondečo liso, "je nala draga domovina, Jugoslavija, ki mora biti nam nad vse svete, zs katero moramo biti pripravljeni u-mreti vsak čas. Tale črna točka tik vijugaste proge—Save, je Beograd, glavno mesto naše domovine. In ta lisa poleg Jugoslavije — pofkazsl js s prstom na današnjo Mussollnijo — je Itsli-js, ki je nam ugrabila na roparr ski način del nsie svete zemlje, soinčno Goriško, Kras in Istro in zasužnjila pol milijona ljudi, ki so naši, Jugoslovani, po krvi in duhu. Razumete? Pol milijona naših bratov so zasužnjili, da zdaj v suženjstvu umirajo od hrepenenja po svobodi, katere niso deležni, kakor mi, njihovi bratje! In njihovi gospodarji, zal hilbtni Italijani, jih zatirajo, Jim jemljejo njihove pravice, jih preganjajo in požigajo njihove domove. In mi — ali bomo molče dopuičali vse to, aH bofno ostali gluhi za obupne prošnje zasužnjenih brstov? Ne in ne! Mi se bomo pripravili za uro obračuna, ki mora priti, in ko bo napočila, tedaj boste vi, naš ponos, naša nada, vtopill pohlep zemljelač-nih polentarjev v njihovi lastni krvi, jih ksznovali za vse, kar so zagrešili zlega nad našimi brati I Smrt tujcem-zatiralcem! Dečki moji, ko bo napočil dan eodbe — vi bote tedaj že krepki.mladeniči — in ko vas bo poklical pod orožje naš junaški kralj, takrat poj- branila padle junake inu." Nato se je učitelj domielil evo-bivšega učenca, Janeza, in povedal je učencem zgodbo o junaku. ki je žrtvoval svoje mlado življenje za — domovino. 'Tako vidite, je padel Janes, moj nekdanji učenec, eden izmed tistih požrtvovalnih junakov, ki so pomaga 1 i osvoboditi našo domovino, ki je ječala pod tujčevo peto. In domovina mu je hvaležna, ga ohranjuje v častnem spominu, njega, ki je umrl zanjo z nasmeškom ns ustnih...." Ce bi gs Janez mogel slitsti— kaj neki bi bil rekel? — Lažnivec, ki Lažeš tem nedolžnim otrokom, da je smrt zs domovino sladka, da sem tudi jaz umrl za domovino — za rdečo liso na pisani plahti, umrl z nasmehom na ustnih, ko bi vendar moral vedeti, da sem moral umreti samo zato, ker nisem hotel biti več norec ter ubijsti ljudi — zaradi rdečih lis! Lažnivec, zastrupije- oktobra: narodi bodo slepi in gjL drveli v rdeče peklo, kjer jih U sprejela vsa okrvavljena, atno režeča se smrt. Nato se bodo lise na plahti uj malo spremenile: ene bodo p^/! le večje, druge manjše, kuk^ utegne izginiti.... drugače p»y ostalo — pri starem. Samo hov bo več in pohabljencev k vdov in sirot.... Učitelji bodo še nadalje učili: "Sladko Je £ mreti — sa domovino...." I (Konec.) Ribanje v želodcu odpravlje. ljeno po novi iznajdbi ■ "Imel izvrsten H speh od Trinerjoi, fs grenkega vi* in dal mej zadag dolar za ft, me je bilo kar tri« vodnega v zdi gani in kislo sline v m Jem grlin," pile E. J. Vsnce iz FhiU. delphia. Očisti «tiri vaine ——^^Mproitor»^ želodec, Jetra, iolčni mehur in fre* valeč nedolžnih otroških src! Ka-1 Odžene ielodine, Jeterne, zabtsM men bi ti privezal sa vrat -r in,in »sprtnico neredaosti. vsem ostalim, ki zastrupljate ve- Dokazano Po,ku,ite s» ns nai like in majhne otroke s strupom Zastonj *lk0, Prwkrbit« «i nacionalizma ter jih gonite v rdeče peklo, kjer jih čakata blaznost in poguba.— in potopil bi vas v najtemnejše globine morja» kjer nI nikakega življenja, katerega bi mogli zastrupljati, vi, prokleti sejalci sovraštva in ubijanja, vi, ogabni zločinci! Učitelj pa je govoril dalje, dalje, dalje.... učenci pa so upirali strmeče poglede zdaj vanj, zdaj v rdečo liso na pisani plahti.... in njihova mehka, sprejemljiva srca so sprejemala vase seme sovraštva, njihovi možgani pa so se pretvarjali v gramofonsko ploščo, ki bo nekega dne zaigrala: "Naprej zastava slave..." In bo spet tekla kri, rdeča, topla človeška kri, gavrani bodo poletsrvali nad kupi grozno skaže-nih človeških trupel, h obiskov klenico tsgs te dane« ti vaiefa lekarnarja. Jemljite ga dna dni. Ako vam ne pomaga, vrniU< stalo lekarnarju in zahtevajte ni denar naaaj. Ny odlašajte to ie dan*. TRINERS BiTTEft WINE Hitro prežene plin in vzdiganje po jedi FU« sli vafltanj» t l*M«u i. *m*. ti. tmnu p« m id dni*. m4m*«í mm *el«4 araternoaU m hitra «tt*n. . Nun-*. M, k* u od»r»ri alabostne itrup* u utat in pr^MM uprtnieo. kam je nrok uh li veliko «nsih sitnosti in bol«,,, iv Nnas-Ton« m tudi MraviU. ki «. »MK pommtmio MoSeu prabsvtu Ur iS Pojili. Drura «dravlU v Nuf»-Tofi. vljo ia okteti in aaakarJa drafcnj. Ia titM^ v llfrft. Vlivajte Nuca-Tone neksj d ti S opulM boátU kaj hitro apiola! upé Mm MlravJ*. VI lahke doktte Nua»-Too. kjatal ea prodajajo adravila. Ako val trto.« ap «ima v aafeti. raeiU mu aaj laUea ntroil ■ vat od aieeeraas snkssAevatca. (AMi Wonderful New S d ite srčno v boj ln junaško umi rajte za našo milo domovino! Ne bo vam žal, ker smrt sa domovino je eladka in domovina bo o- rsU. Ta «ista vasi *mcM« CITATI MAiDBOBHSJŠI TISK. VDRTI teh. Ia vM«U od BLIZU hi DALEČ. Krasna IstaUa m oéala hrespUlnet H voljstv». Ako n« bea«rWovolji. In nitalH«, 4a moja ótala m MM niso t ist«, ki prodajajo pod «It. tedaj ml jik vrni«* Niti POŠLJEM BBSZPLAČNO NA POaKVŠNJO, MS POŠILJAJTE DSMASJA V NAPaEJ—POŠLJITE SAMO KUPON Vem. da vam bo te otels lavrataA slullla In bost« la|SS««Unl. sate vam jih polljmn na poakalajo. t M« samudK« te ucoSao prilik«. Zapomnite al — n* pollljajte hiti esnte v naprej. PolUlU mmo p r llotm I kupon s valim naslovom le dsnss I * T" « ,. •. ¡."^ %' »-1 • na a J. aiTHOLz Ste Um C, Boom 14. Chienso. III. Eaaiatrirasl optemotrtet. a dovoljenj«« Mara IUI-od dftavfan nndwir^vom. ahf||)|f J so k»|j Puiljma Ispolnite hi sellJHs ta kmm J™Dr. S. J. Ritholi. Boom It® I Stetten C. CMaaao. ni. | Polljlu ml val« mw | , Com fort otali na 10-da^s« , platno ' peeknlnjo. ter aav • kako jih dobim proste. MUbfl I tudi senik. I Im« .................8Urm*.....I] I Naslov .........................-I I Maate ............. SHe*....«j ruñr ¡('''jrir^jri^^r^rinfjr^ni1T'T* ' Tiskarna S. N. P. J. V TIUAIMO OUT SMIAJOtA IGLA Tisku vabila m tmIím in gHoäa, vigitnica, éwnfti, knjif«, koli-darK letaki itd. y glovenskam, hrvatskim, slovaXkam, češkem, nem-škem, angleškem jesflra In drngfti yODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJPJ* PA TISKOVINE CAROCA y SVOJI TISKARNI Via pojasnila «aja vodstvo unljsko isla prvs vrsta it ■pognal, da je vojna morija S. N. P. J. PRINTERY So. Lawndak Avsao» - ChlCAGO, ILL. TAM SS DOBE NA tMlJO TUDI VBA U8THENA POJASStLA