OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
IzTTŠuJemo -rsakoTrsiint tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
CommercUl Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 25, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 126

JOHN DEKGANC
Snoči je preminil na svojemu domu po dolgotrajni bolezni John Derganc, star 67 let, stanujoč na 18701 Kildeer Ave. Doma je bil iz vasi Straža pri Novem mestu na Dolenjskem. Zadnjih osem let ni delal. Bil je član društva Slovenski dom, št. 6 SDZ, društva Carniola Tent, št. 1288 TM in društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ.
Tukaj zapušča soprogo Angelo, rojeno Meglan, doma iz vasi Struža, fara Čatež pri Dobrem polju, sinova Stanley in Richard, dve hčeri Mrs. Christine Novak in Mrs. Angela Potokar, brata Franka in Valentina, sestre Mrs. Mary Kraje, Mrs. Caroline Gov-že in Mrs. Ann Svigel ter 14 vnukov. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
*
AUGUST AUCIN
Pokdfni August Aucin, čigar pogreb se vrši danes popoldne ob dveh iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, zapušča brata Antona v Euclidu, kakor tudi več drugih sorodnikov in prijateljev, v etai i domovini v vasi Koče iia Notranjskem pa brata Jerneja in sestro Frančiške Svet.
Kontrola cen mora biti
COLUMBUS, O., 24. junija— Michael DiSalle, ki je šef urada Za stabilizacijo cen, župan Tole-da in ki kandidira za ohijskega senatorja,- je zavzel stališče, da se trenotno kontrola nad cenami ne sme ukiniti.
DiSalle predvideva, da se bo kontrola cen lahko ukinila leta 1953, seveda "če ne bo prišlo kaj vmes," to se pravi, če ne bo do nastopili izredni dogodki.
Če bi se kontrola cen ukinila Sedaj, bi cene življenskim potrebščinam brezpogojno narast-le. Samo porast teh cen v višini 10% bi stal ameriško ljudstvo dve milijardi dolarjev na leto.
Tajnica odsotna
Članice društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ se prosi, da Se v vseh zadevah, tikajočih se <iruštva, obrnete na predsednico Josephine Tratnik, 6505 Bonna Ave. (Tel. EN 1-0991), katera ^0 opravljala tajniške posle v odsotnosti tajnice Josie Zakraj-Bek, ki se nahaja na potovanju v Evropi.
obisk brata
Dobro poznana Mr. in Mrs. Anton Vehar iz 720 E. 236 St. bosta v petek odpotovala z leta-lojn v Rock Springs, Wyo., kjer bosta obiskala Mr. Matevža Ve-^^cja, brata Antona, s katerim nista videla že 36 let. Mr. in ^rs. Vehar pravita, da bo to ^Juno "ženitovanjsko potova-po 43 letih. Mnogo zabave srečna pot!
^ospel iz Koreje
Med vojaki, ki so dospeli zad-^Je dni iz bojnega polja na Kore-je tudi Cpl. Elmer J. Kuhar, družine Kuhar iz 5811 Bonna Ave.
AMERIKA ZA ZVEZO Z
ZAPADNO NEMtlJO
WASHINGTON, 24. junija—Važna odločitev odbora senata za zunanje politične zadeve, da se ratificira mirovna pogodba z Zapadno Nemčijo, je zgodovinskega pomena. Odbor senata je vzel vprašanje,ratifikacije te pogodbe takoj v pretres, ko mu je bilo predloženo besedilo te pogodbe. Pogodbi je priznal nujnost. Vkljub temu, da so trajale javne razprave o tej pogodbi cel teden, je pogodbo kot tako odobril najhitrejšim potom.
Sklep ameriškega odbora za zunanje zadeve v senatu, ki je važnega pomena za Ameriko, bo še važnejšega pomena za ostale države podpisnice mirovne pogodbe z Zapadno Nemčijo, ki naj po svojih parlamentih pogodbo ratificirajo. Predvsem za francoski in nemški parlament. Ratifikacija v francoskem parlamentu, to je odobritev pogodbe po parlamentu, še ni gotova stvar.
De Gaullisti nastopajo, vsaj iz ust njihovega šefa generala De Gaulla, zoper ratifikacijo te pogodbe. Ker pa nekateri De Gaullisti sodelujejo v nekaterih vprašanjih s sedanjo vlado, ni izključena možnost, da bodo dali svoj pristanek za ratifikacijo te pogodbe z Nemčijo.
Velika ovira v francoskem parlamentu za ratifikacijo je nadalje odpadla s tem, ker so se francoski socialisti izrazili za to, da se zgradi skupna zapadno evropska armada, pri kateri naj bo soudeležena tudi Nemčija.
Računa se s tem, da bo sklep ameriškega senatnega odbora vplival ugodno tudi na položaj zapadno" nemškega kanclerja Adenauerja. Nemški socialisti sicer še niso spremenili svojega opozicionalnega stališča do poli tike Adenauerja, ki hoče privesti Zapadno Nemčijo v zapadni blok; vendar pa so zadnji dogod ki v Vzhodni Nemčiji, ki je pod -komunističnim vodstvom, tudi nemškim socialistom Zapadne Nemčije svarilo, kaj čaka končno tudi nemške socialaliste, če bi prišlo do ruske agresije na Zapadno Nemčijo. Morda bodo pod temi novimi vidiki spremenili svoje stališče.
Vprašanje ameriške garancije do Zapadne Nemčije pa je po mnenju nekaterih politikov vprašanje ameriških vojakov na ev- ^^dno bolna
ropskih tleh. O tej točki se de-	. . -.coo«
, ' T .	Mrs. Mary Kocian iz 15926
a a na a juje.	Whitcomb Rd. se še vedno naha-
ja pod zdravniško oskrbo ter še ni okrevala, kakor je bilo včeraj poročano. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu.
Važna seja
V četrtek zvečer ob 7.30 uri se vrši važna seja Ženskega odseka farme SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se članice, da se udeleže v polnem številu.
Rusija bo pripravljena 1954
WASHINGTON, 24. junija— Vlada je dala na razpolago javnosti vsebino pričevanja E. W. Hugginsa, podtajnika za ameriško zračno silo. Huggins je bil zaslišan pred odborom spodnje zbornice 10. junija. Zahteval je poldrugo milijardo dolarjev kredita, da se gradijo ameriške zračne baze. Obenem je ponovil zahtevo, da se ameriško letalstvo pomnoži na 126 edinic.
"Rusija bo po vsej verjetnosti leta 1954 sposobna, da bo lahko začela splošno zračno ofenzivo nad Ameriko. Šlo bo za zračno atomsko ofenzivo. Mi moramo biti na ta slučaj pripravljeni," je zatrdil Huggins.
Predsednik Truman je zahteval kredit $2,278,000,000 za gra ditev ameriških zračnih baz izven Amerike in za druge obram-bene potrebe. Senat se nagiba k temu, da črta polovico zahtevanega kredita. Predsednik Tru man je ta korak senata označil za takega, ki bi znal dovesti državo v "strašno katastrofo." Po-IcAdco zahtevanega kredita je namenjenega za ustanovitev zračnih baz v okolici sovjetske interesne sfere.
KAJ PA JE TEBE TREBA BILO?
CHICAGO, 24. junija^ "Pri prihodnjih volitvah bom volila republikanca brez ozira na to, kdo bo kandidat," je izjavila Mrs. Stevenson, razporočena žena sedanjega demoki-atskega governerja Illinoisa Adlaia Stevensona.
Mrs. Stevenson se je dala razporočiti, ker ji ni ugajalo, da se njen mož Adlai bavi s politiko.
Glede kombinacije, ki je v zadnjem času vedno pogosteje na dnevnem redu, da bo Adlai Stevenson nastopil pri prihodnjih volitvah kot demokratski predsedniški kandidat, je Mrs. Stevenson še pristavila:
"Illinois potrebuje Adlaia Stevensona za svojega governerja. Sem pa za to, da se spremeni zvezna administracija. Ena stranka je bila predolgo na vladi."
SA,MOMOR GENERALA
WASHINGTON, 24. junija— General Francis Brink, veteran zadnjih dveh svetovnih vojn, star 58 let, je izvršil samomor v svojem uradu v Pentagonu. General je bil od leta 1950 na čelu ameriške vojaške komisije, ki je dajala pomoč Francozom v Indo-kini.
PROČ Z VSEMI KONTROLAMI
DENVER, 24. junija — General Eisenhower se je na zadnji politični propagandni izjavi postavil na stališče popolnega gospodarskega liberalizma. Zahteval pa je, da se odpravi vse sedaj postavljene gospodarske kontrole.
Nadaljni slučaji polija v Texasu
HOUSTON, Texas, 24. junija —Dodatno k poročilu o pojavih polija v državi Texas, navajamo še naslednje:
Mesto Houston beleži 15 novih slučajev polija.
Ena izmed bolnic izkazuje osem novih slučajev polija tekom enega tedna.
Pojavi polija v Texasu so številnejši kakor v katari drugi državi Amerike. Najb<)lj so priza deta območja Houston in Corpus Christi.
Okraj Harris je imel do sedaj 200 slučajev polija. Med njimi je bilo deset slučajev smrtnih. Bolnica Memorial v območju Corpus Christi ima posla s stoj bolniki, ki so oboleli na poliju.
Governer države Texas Allan Shivers je pozval vse prebivalstvo države, naj pomaga pri skupni akciji za pobijanje polija in pri preprečilnih sredstvih. Obenem je govemer obvestil Washington o kritičnem položaju v državi.
Po. dveh letih bojev na Koreji; začelo se je in obstalo ob 38. paraleli
GOTOVO JE SAMO TO,
DA SMO V NEGOTOVOSTI
O polnoči dne 25. junija 1950 je Washington prejel
žene narode, če pa je Rusija opustila misel, da poizkusi sovjeti-zacijo Japonske, ali vsaj rusko-japonske zveze, potem bo proti poročilo, da so severno korejski komunisti prekoračili 38. sprejemu Japonske med Zdru paralelo in vdrli v južno Korejo. Severna Koreja je bila pod komunističnim, južna pod demokratskim režimom.
Tajnik Trygve Lie je obvestil še isto jutro člane. Varnostnega sveta o dogodku na Koreji. Posamezni delegat je so stopili v stik s svojimi vladami in je padel zgodovinski odlok, da se bodo Združeni narodi uprli komunistični agresiji na Koreji. Trenotni položaj je ta, da stojite obe sovražni vojski danes po dveh letih približno ob isti 38. paraleli.
Zadnje poročilo iz Koreje jav-
Britanska radijska družba ostane državna
LONDON, 24. junija—Znana britanska radijska družba British Broadcasting Corporation ali s kratico BBC, je dobila licenco za nadaljnih 10 let. BBC ima monopol nad britansko ra-dij^o in televizijsko industrijo.
V primeri z ameriškimi radijskimi in televizijskimi družbami, ki so vse privatna podjetja, je BBC državna last. BBC je med tistimi panogami britanskega javnega in gospodarskega življenja, katero je laboristična vlada nacionalizirala in napravila iz nje javno korporacijo.
Nadaljnja razlika med BBC in ameriškimi radijskimi in televizijskimi družbami je ta, da se BBC nc sme posluževati oglaša-
nja—inseratov, marveč, kakor drugod po Evropi, tisti, ki imajo doma radio ali televizijo, plačujejo g'otove pristojbine in se iz teh pristojbin BBC vzdržuje.
Poskus, da bi družba BBC smela začeti z oglaševanjem, je
tudi to pot propadel.
#
NEW YORK, 24. junija — Ameriške televizijske družbe so si zastavile za cilj, da zberejo kapital, da pomagajo tistim televizijskim postajam, ki se bavi jo z ameriško vzgojo.
Tudi je v debati predlog, da se postopoma zbere fond nekaj milijonov dolarjev, ki bi bil tem družbam, ki se bavi jo z vzgojo, na razpolago.
Na operaciji
V Doctor's bolnišnici se nahaja Michael Podboy, sin poznane Mrs. Josephine Podboy iz 15250 Lake Shore Blvd., ki se je moral v soboto podvreči operaciji, ko je nagloma zbolel vsled počenega slepiča. Obiski so sedaj d*ovoljeni in prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja!
V bolnišnici
Mrs. Frances Tomse iz 943 Nathaniel Rd. se nahaja v Charity bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Želimo ji skorajšnjega okrevanja!
? Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile v nedeljo zjutraj pri družini Mr. in Mrs. Francis Hogan iz E. 13P St. in jima pustile v spomin zalo hčerkico, ki je tehtala šest funtov. Mati in dete se dobro počutita v Polyclinic bolnišnici. Tako sta postala poznana Mr. in Mrs. John Mihelich iz 1200 Addison Rd. prvič stari oče in stara mama. Čestitamo!
Ija, da so mirovna pogajanja še vedno na isti točki, ki se ne premakne naprej. To je—kako'^naj se izmenjajo vojni ujetniki. Mala novica bi bila v tem, da naj se vrši ponovno povpraševanje vojnih ujetnikov, ki jih imajo v oblasti zavezniki, o tem, ali se hočejo vrniti nazaj pod komunistični režim severne Koreje, oziroma celinske Kitajske.
Druga važna novica bi bila ta, da so ameriška letala ravno za drugo obletnico težko bombardirala vodovodne in električne naprave ob severno korejski man-džurijski meji. Bodisi kot manifestacija, da so zavezniki odločni, da nadaljujejo s sovražnostmi, če do premirja ne pride, bodisi kot moralni pritisk na komunistično delegacijo, naj pokaže resno voljo ali je do ponovnih bojev, ali pa do resničnega premirja.
Premirje ali nove sovražnosti
Glede bodočih vojnih operacij ob obletnici sovražnosti na Koreji lahko ugotovimo;
Ameriško letalstvo z letalskimi oddelki zaveznikov ima v pravih letalskih spopadih še vedno premoč na korejskem nebu. Komunistična protiletalska obram ba je po priznanju ameriških poveljnikov samih odlična in je sestrelila številna ameriška letala.
Po izjavah poveljnika kopne vojske, ki je obenem poveljnik osme ameriške armade generala Van Fleeta, je zavezniška vojska pripravljena, da odbije kako novo komunistično ofenzivo v velikem obsegu. Vse je pripravljeno.
Po mišljenju bivšega vrhovnega komandanta na Koreji in ameriškega komandanta na Dalj-njem vzhodu, sedaj vrhovnega komandanta skupne zapadno evropske vojske generala Ridg-waya, bi zavezniška ofenziva, katere cilj naj bi bil pregnati tudi komuniste iz severne Koreje, v prvi vrsti pa Kitajce, združena z ogromnimi žrtvami in je vprašanje ali se te žrtve splačajo ali .le. Mnogo je krogov, ki se nagibajo k temu, da se sedanje trenotno stanje na frontah nadaljuje, to je, da se velike akcije ne začnejo. Pri tem ni važno, koliko 5asa naj to stanje traja.
Ameriški vojaški krogi ne skrivajo dejstva, da vojaškega materiala, municije in podobno, ni iovolj na Koreji na zalogi. V Washingtonu povdarjajo istočasno, da je na vsa ta vprašanja gledati s posebnimi tipično korejskimi očmi in da glede pomanjkanja vojaškega materiala v strogem pomenu besede ni go vora.
Vloga Sovjetov
Sovjeti so bili tisti, ki so po svojem zastopniku pri Združe-
tu pred letom dni javili, da so komunisti na Koreji pripravljeni se pogajati za premirje. Iniciativa je torej prišla iz sovjetskih vrst.
Sovjetski zastopnik Jakob Malik, ki do 1. julija 1952 predseduje sejam Varnostnega sveta, je ponovil obdolžitve, da vodijo Amerikanci na Koreji bakteriološko, to je vojno z zastrupljeva-njem. Vendar ta obdolžitev ni bila tako odločno ruska, niti ne odločna v obliki, ker se je Malik skril za severno Korejo in Kitajsko, ki naj daste potrebne in formacije o tej bakteriološki vojni, o kateri Rusija sama da nima zadosti informacij na razpolago. Predlog bo očividno končno propadel, toda Sovjetom ne gre za diplomatski poraz. Jakob Mahk je namreč tudi predlagal, da naj Varnostni svet Združenih narodov sam vzame v roke rešitev korejskega vprašanja. Rusija razpolaga v Varnostnem svetu z znano pravico veta, to je ugovora in vsak predlog s takim ugovorom mora po statutih enostavno propasti. Tudi ruski predlog, da naj Varnostni svet reši korejsko vprašanje, je obsojen na propast. Negotovost v Varnostnem svetu, kar se tiče korejskega vprašanja, je z ozirom na rusko stališče na eni in na stališče ameriškega bloka v Varnostnem svetu tako negotovo, kakor je negotovo na Koreji sami, ko se pogajate obe stranki za premirje direktnim potom.
Trdili srtio že, da je korejsko vprašanje del vprašanj vzhodne Azije na splošno. Tangirana je tudi Japonska, ki je pokazala v zadnjih desetletjih, da ima na Koreji življenski interes. V zadnjem času so se zgodili v odno sih do Japonske trije važni momenti :
žene narode.
Ker je Japonska odločilna sila na Daljnjem vzhodu, in važna tudi .v sovjetski zunanji politiki, bo Sovjetska zveza, ki je nedvomno gospodar nad svojimi sateliti v Aziji, pokazala, kakšno politiko, in to čisto v zvezi s korejskim vprašanjem, vodi in misli voditi do Koreje. Ni nobenega dvoma, da ključ rešitve korejskega vprašanja ostane slej ko prej v Moskvi, tudi po dveh letih klanja na Koreji.
Za obletnico Koreje
PUSAN, 24. junija—Na predsednika Južne Koreje, Rheea je bil ob priliki druge obletnice vojne na Koreji izvršen poizkus atentata. Ko je predsednik Rhfee govoril na zborovanju kakih šest tisoč udeležencev, je stopil na oder napadalec z revolverjem in hotel streljati na Rheeja. V zadnjem trenotku je bil napadalec
prijet in atentat preprečen.
*
TOKI JO, 24. junija—Korejci, ki bivajo na Japonskem, so za drugo obletnico vojne na Koreji, vprizorili več demonstracij. V avtomobil ameriškega generala Clarka so vrgli steklenico polno kisline. Steklenica se je razbila in je generala kislina oplazila po obrazu in rokah.
V drugih nemirih sta bila ranjena dva ameriška vojaška policaja.
LONDON, 25. junija—Labo-risti so radi včerajšnjega bombardiranja elektrarn na meji Severne Koreje in Mandžurije, katere elektrarne preskrbujejo z elektriko tudi Mandžurijo, zahtevali od Churchilla takojšnjo debato o položaju na Koreji. Tudi bivši predsednik Attlee je osebno zahteval to debato. Labo-risti trdijo, da zna to bombardiranje razširiti vojno na Koreji.
Churchill se je vdal in se je debata glede Koreje začela v spodnji zbornici danes, v sredo.
Vročina in voda
Včeraj je bilo v Clevelandu 96 stopinj vročine, kar pomeni rekord. Nadaljna dva dni, danes Prvi: Japonska je sklenila mi in jutri bo vročine 94 stopinj.
rovno pogodbo, je postala samostojna, je v normalnih odnošajih do vsega sveta, razen do Sovjetske ziveze. Svojo zunanjo politiko, tudi v interesih do Koreje, vodi sama.
Drugi: Japonska je izjavila, da je predstavnik Kitajcev v razmerju do Japoncev samo general Čianj Kajšek in ker je sklenila z njim posebno mirovno pogodbo, jo je sklenila s Kitajci sploh. Torej ji ni treba posebnih pogajanj s komunistično Kitajsko.
Tretji: Japonska je zaprosila za pr^top k Združenim narodom. Sovjetska zveza je preprečila s svojo pravico veta v Varnostnem svetu, skozi katerega v prvi vrsti gredo ti predlogi, vsem državam, ki niso Sovjetom po godu, članstvo pri Združenih narodih. Vzemimo samo slučaj Italije. Ako bo Sovjetska zveza nadaljevala politiko pridobivanja Japonske na svojo stran, potem bo za to, da
V	predmestjih Clevelanda in na zapadni strani mesta, je nastalo vprašanje pomanjkanja vode. Župan predmestja Olmsted Fallsa je prepovedal namakanje vrtov za teden dni. Zupan May-field Heightsa je prepovedal namakati vrtove med 4. in 10. uro zvečer.
Vročina je povzročila, da je bilo nekaj ljudi odpeljanih v bolnico.
V	Ohiju je mesto Youngstown, ki ima najvišjo temperaturo, 98 stopinj.
Sobe za delegate
Sredi avgusta meseca se vrši 19. redna konvencija Ameriške bratske zveze v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Na konvencijo bodo dospeli dele-gatje in delegatinje iz raznih krajev. Ako ima kdo spalno sobo v bližini Slovenskega narodnega doma, katero bi oddal na razpolago za ta čas, je prošen, da spo-
nih narodih in v Varnostnem sve- se Japonska vključi med Zdru- roči v uradu tega lista.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST

ENAKOPRAVNOST^
25. junija 1952
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sunoays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—{Za šest mesecev) For Three lyionths—(Za tri mesece)
_$8.50 . 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
TRIGLAVA DO JADRANA
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
VZHODNA NEMČIJA-DRUGA KOREJA?
(3)
Nemško vprašanje je, dasi navidezno silno komplicirano, V resnici precej enostavno, ruska politika pa razgal-Ijena v diplomatski in taktični igri. Sovjetski imperializem se zaveda, da če prepusti Vzhodno Nemčijo v združeno Nemčijo, ne da bi se uvedel po vsej Nemčiji sovjetski sistem, bi bile pridobitve zadnje svetovne vojne za sovjetsko zvezo brez haska. Ce kaj, potem bi bili Poljska in Češkoslovaška kot sovjetski satelitski državi vsaj ogroženi. S tem pa ogrožen tudi pohod v Evropo po zamisli Moskve.
Razgaljena je taktika Sovjetov, ki jo uporabljajo kakor posamezne člene v skupni verigi. Povsod stalna napetost. Nikjer naj ne pride do normalnih razmef, ker se velike socialne revolucije, za katerimi gre sovjetski imperializem, morejo izvesti le v abnormalnih razmerah, predvsem v vojnah. Sama Sovjetska zveza je nastala v vojni, torej v abnormalnem času. Satelitske države njenega bloka so nastale v vojni—torej v abnormalnih časih. Rusi poznajo svojo, predvsem pa tudi francosko revolucijo. Iz francoske revolucije jim je znano, da je revolucija žrla lastne otroke, da so se spreminjali sicer revolucionarni režimi, toda spreminjali so se. Koliko notranjega procesa je doživela Sovjetska zveza sama!
Sovjetski zvezi gre za izvajanje njenega imperializma za daljšno dobo. Sovjetska zveza pozna bolje kot bivša carska Rusija vse bistvene elemente posameznih narodov. Pri Nemcih gre na primer za eno lastnost, daje Nemec narodno šovinističen, da pa je Nemca druga bistvena lastnost—-pokorščina do poveljnikov, naj bo to civilna ali vojaška uprava. Teh dvoje lastnosti Sovjetska zveza naravnost idealno izrablja. Moment nacionalnosti—geslo po združeni Nemčiji, katero naj bo predstavljeno v taki luči, kot da so za združeno Nemčijo edinole Sovjeti in pod njihovo taktirko vzhodni Nemci. Moment pokorščine—ustvarimo oboroženo silo, postavimo tej sili na čelo vojaške in civilne komuniste, vsaj pa take, ki bodo Sovjete ubogali, podrejeni Nemec pa bo ubogal že radi pokorščine in discipline te svoje civilne in vojaške komandante.
Ce se v Nemčiji kaj zgodi v bližnji bodočnosti, bodo Nemci sami povzročitelji in krivci teh dogodkov. Taktika in politika Koreje ali pa recimo Indokine se ponavlja. Severno Korejci sami hočejo združeno Korejo, kateri nasprotuje reakcionarna Južna Koreja. Rusija sama v ta spor ni zapletena! Ljudstvo Indokine zahteva samostojnost, zahteva ljudske pridobitve, to je uvedbo komunističnega režima. Rusija sama v to gibanje ni zapletena! Vzhodni Nemci zahtevajo združeno Nemčijo, zahtevajo za vso Nemčijo novi socialni red, po sovjetski zamisli komunističen. Rusija sama v to gibanje ni zapletena!
Veliko vprašanje, ali ni že čas dozorel, da ostali svet taktiki sovjetskega imperializma več ne verjame! Nemški komandant pred Stalingradom med zadnjo svetovno vojno je bil na primer maršal Paulus. Kakor drugi sposobni nemški generah, ki so sprevideli, da Hitler ne more zmagati v zadnji svetovni vojni in so bili vsled svojih pomislekov ali odstavljeni, ali so se sami umaknili (šef generalnega štaba Brauchitch in drugi), tako je tudi maršal Paulus pred Staljngradom uvidel, da zavzetje Stalingrada ni možno in da je pohod preko Kavkaza v notranjost Azije izključen. Hitler mu je dajal povelja: Do zacjlnjega moža! Paulus se je raje Rusom vdal. Ali bo ta Paulus, ki ga držijo Rusi še vedno kot vojnega ujetnika, ga pa obdeljujo po svoje, tisti komandant, ki bo gnal vzhodne Nemce za sovjetske imperialistične cilje v državljansko vojno v Zapadno Nemčijo?
Toda vprašanje je mednarodno. Velike države, kakor Amerika, Velika Britanija (tudi Kanada), Francija, so ob priliki sklenitve mirovne pogodbe z zapadno Nemčijo, sklenile tudi drug dogovor in dale Rusom vedeti njega vsebino. Ta vsebina pa pravi: Kakršenkoli napad na Zapadno Nemčijo, bo napad na zapadne zaveznike same! Zapadni zvezniki se ne sprašujejo, kdo bo napadel—ali formalno samo vzhodni Nemci in si bo Rusija umila roke, Češ, da pri vsej operaciji nima svojih prstov vmes. Taktika Rusov je razgaljena. Vzhodni Nemci morajo živeti in ravnati se, kakor to zaukazujejo Sovjeti. Ce bi pa pognali vzhodne Nemce v državljansko vojno, bi Sovjeti dokazali, da smatrajo čas za dozorel, da se začne končni svetovni obračun med obema taboroma, ko bo za enega in drugega veljalo: Biti ali ne biti—to je vprašanje. Ne preostaja drugega, kakor da brez nadaljnih napovedi sledimo razvoju in dogodkom časa.	L.C.
Veliki izdatki za gradnje, prosveto in zdravstvo
okrajni ljudski odbor Gorica je prejel proračun za leto 1952, ki določa 225,407,000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. .Večino dohodkov bo črpal iz lastne gospodarske moči, ostalo pa bo kril iz republiških do-vacij. V tem proračunu je pa tudi za nadaljnjo zgradnjo Nove Gorice določenih 75,500,000 dinarjev, za vodovod v Brdih 10,-700,000 dinarjev, za dovršitev in opremo novega hotela na Lokvah pa tri milijone dinarjev.
Ta denar bo omogočil, da se v Novi Gorici dokončajo upravni prostori, kamor se bosta preselili okrajni in mestni odbor, pisarne odborov okrajnih in mestnih množičnih organizacij, sodišče in druge ustanove, kar bo zelo olajšalo tudi stanovanjsko krizo, ker bo s tem na razpolago precej stanovanj, kjer so bile prej pisarne. Poleg tega bodo dogradili šest stanovanjskih blokov, uredili ceste, kanalizacijo, otroško igrišče in park. V Novi Gorici bodo tudi urejeni prostori za višjo gimnazijo, ki se bo preselila iz Šentpetra. Z vsem tem bo seveda novo mesto zelo pridobilo in bo tako res postalo središče in srce okraja.
V	Cerovem v Brdih bo zgrajena osnovna šola, obnovile pa se bodo v Prvačini, Ajševici, Šmartnem in še nekatere. Obnova nekaterih šol v hribih bo izvršena iz sredstev, ki so bila zbrana za kraje prizadete po snežnih plazovih. Tudi za razvoj turizma bo mnogo storjenega. Poleg hotela na Lokvah bo dograjen tudi hotel na Črnem vrhu.
Za kulturo in prosveto je določenih v proračunu 46,374,000 dinarjev, kar je doslej najvišji znesek, ki bo porabljen predvsem za nakup šolskih potrebščin, za ureditev in opremo šol. Določeni so tudi večji zneski za nižje strokovne šole—učencev v gospodarstvu, za glasbeno in čipkarsko šolo, muzej narodnoosvobodilne borbe, premestitev študijske knjižnice iz Vrtojb v Novo Gorico itd.
Za zdravstvene namene je določenih 40,000,000 dinarjev, za socialno zaščito 28,000,000 dinarjev, nad šest milijonov dinarjev za kmetijstvo in zaščito rastlin. V vipavski bolnišnici bodo dodelili okoliški dispenser za zdravljenje notvorb, zlasti raka, dalje bo tam odprta tudi nova ambulanta. Ambulanta v Ajdovščini bo dobila novega zdravnika, v šentpeterski bolnišnici pa bo že prihodnji mesec odprt oddelek za otroke, šentpeterska ambulanta pa dobi ambulanto za otroke. Dalje je dobilo stalnega zdravnika Dobrovo v Brdih. Zvišali bodo tudi število medicinskih sredstev v zdravstvenih ustanovah. Na Grgarskcni imajo elektriko
V	začetku maja je dobilo 38 gospodarstev v zaselkih Bitaš, Zabrdo, Baška in Skril je v gr-garskem okraju električno razsvetljavo. Pri napeljavi so sami vaščani pridno pomagali, saj so prispevali kar 1,500 delovnih ur pri kopanju jam in postavljanju drogov. Večje število prostovoljnih delovnih ur so napravili tudi delavci Državnih elektrarn Slovenije iz Solkana.
Razstava baletne šole v Kopru
Nedavno je bila v Kopru v prostorih Ljudskega gledališča odprta prva razstava koperske baletne šole, na kateri je razstavljenih več sto fotografij, ki prikazuje razne nastope skupinskih in solo točk gojencev koprske baletne šole vse od ustanovitve v decembru 1949. Iz razstavljenih fotografij je lepo razviden razvoj te šole,' ki je imela že nad sto prireditev v okrožju in izven njega. V šoli jo zdaj 41 gojencev, od tega 33 Slovencev in 18 Italijanov. Glavni namen te šole je, da poleg vežbanja plesalcev za koprsko gledališče, čim bolj pomaga pri razvoju plesnih krožkov kulturno prosvetnih društev na vasi.
Kulturne prireditve v Idriji
■ Zaradi popravila v sindikalni, dvorani je prosvetno delo v Idriji precej zaostalo, zato pa se je sredi meseca nakopičilo toliko prireditev, da jih je bilo težko razvrstiti in je tudi obisk precej trpel. Dramska skupina sindikalnega kulturnega društva je najprej igrala Finžgarjevega "Divjega lovca." Vsi igralci« so se potrudili, vendar so si mnogi želeli, da bi igrali kakšno novejšo igro, ker je ta že nekoliko zastarela. Gimnazijci so v tekmovanju za mladinski festival v Tolminu zaigrali Linhartovo "Županovo Micko," ki je zelo ugajala. Zelo je vse tudi navdušil pevski zbor Jugoslovanske armade. Tako da je Idrija imela v zadnjem času kar precej kulturnih prireditev. Ker je Idrija industrijski kraj, se je idrijsko sindikalno kulturno umetniško društvo preimenovalo in reorganiziralo v delavsko prosvetno društvo "Svoboda." Za predsednika so izvolili tovariša Gregorčiča, za tajnika pa Anko Musar-jevo.
Prva velilca matura	_
v Slovenski Istri
Dne 31. maja so doživeli prvi slovenski osmošolci v Istri svoj veliki dan. S tem dnem se je zaključilo njihovo šolanje na gimnaziji. Položili so veliko maturo in znjo nov lep mejnik slovenske kulture na Primorskem. Kdor je spremljal vso pot slovenskega dijaka v Istri od prvega do osmega razreda gimnazije, skoraj ne more verjeti, da je bila ta pot tako hitro prehojena. Dan prve velike mature v Slovenski Istri je bil poseben dan—praznik za Istriane, ki je oznanil konec mračnjaštva in zaostalosti ter stoletnega suženjstva, konec generacij bednih kolonov, peric, mlekaric in dninarjev. Sedanja generacija je postala močna kot še nikoli v svoji zgodovini, saj se oborožuje ^ najbolj učinkovitim orožjem—z znanostjo.
Prva slovenska popolna gimnazija v Istri obstoja od septembra 1945. Z nenavadno voljo do učenja in veseljem in navdušenjem so se prvo leto vpisali na to gimnazijo prvi dijaki. S prav takimi občutki so nastopili svoje delo tudi prvi profesorji. Po kilometre dolgih potah so prihajali v šolo. Ne burja, ne dež, nič jih ni zadrževalo. Zdaj je minilo osem let. Položili so veliko maturo. Pot jih vodi dalje —na univerze. Kam?? Ne v tujino. Šli bodo v velike centre svoje domovine, tiste domovine, ki jo edino priznavajo—Jugoslavijo. Njihovih src ne more omejiti nobena lažnjiva tuja propaganda, čeprav bi bila še tako zvita. "Ali nismo sinovi slovenskih kmetov, trdnih kot kraška skala," pišejo sami v svojem dijaškem listu, "naš rod je ohraniP svojo narodno zavest 1,100 let. Ali ne nosimo v sebi njegove volje in moči? Saj so naši očetje in bratje podili in pobijali fašiste, kadar koli so prišli poitalijančevat naše, ljudstvo. Naši starši so nam povedali, kako je bilo takrat, ko so fašisti bežali iz Kort in Marezig —takrat je bila trda slovenska pest ..."
Prvi matuienti iz Slovenske Istre bodo odšli na univerze v Ljubljano, Zagreb in Beograd. In čez nekaj let bo domovina dobila iz njihovih vrst nove zdravnike, inženirje, biologe, profesorje, veterinarje, ki bodo z veseljem in ljubeznijo kakor so se nekoč učili, delali za skupnost.
V Cajnarju ima 23 vasi elektriko
V Cajnarjih je bila na rojstni dan maršala Tita velika proslava. Ta dan so tudi slovesno za-klučili dela pri napeljavi elektrike v 23 vaseh, ki spadajo na področje Cajnarjev. Najbolj prizadevni vaščani, ki so pri elektrifikaciji največ pomagali, so bili nagrajeni. Darila so sprejeli Danilo Betrinja, Lojze Ferjan-čič, Joža Pungerle, Branko
Zbačnik in monter Jaka. Na lepi proslavi je sodelovalo tudi Gledališče za Slovensko Primorje, ki je na prostem igralo igra Fr. Finžgarja "Naša kri."
Koloradski hrošč
Na Kalu pri Pivki se je letos zopet pojavil koloradski hrošč, ki so mu tudi šolarji napovedali neizprosen boj. Po navodilih, ki so jih dobili od učiteljev, so sli na njive, kjer so temeljito pregledali krompirišča. Posamezni odseki so med seboj tekmovali, zato so bili otroci seveda še bolj natančni pri preiskavi okuženih njiv. Že v prvih urah so našli 20 hroščev, v nadaljnjih dneh pa še 120. Vaščani so bili s pridnimi šolarji zelo zadovoljni.
(Slovenska izseljenska matica)
Edvard Pajnič:
PALME
VELIKE RAZLIKE V CENI
Vinogradniki Bele krajine upravičeno vprašujejo, zakaj je dinar v Beli krajini manj vreden kakor v približno 23 kilometrov oddaljenem Karlovcu ali Novem mestu ?
Tako se vprašujejo zato, ker stane modra galica enake kakovosti in istega porekla v državnih in zadružnih trgovinah v Beli krajini 125 dinarjev, v Novem mestu 98 dinarjev, v Karlovcu pa 95 dinarjev za kilogram.
Vinogradniki v Beli krajini, ki so skoraj vsi mali kmetje, tem bolj občutijo to pretirano visoko ceno, ker je bil lanski pridelek vina z redkimi izjemami, za polovico manjši od normalnega. Razen tega so proizvodni stroški iz več razlogov višji kakor drugod, prodajna možnost pa je zaradi visokih prevoznih stroškov razmeroma manjša.
ŠEST LET ZAPORA ZA PONEVERBE
Pred okrožnim sodiščem v Novi Gorici se je zagovarjal poslovodja Splošne kmetijske zadruge Klad je Vinko Peternel, ker si je prilastil blago, denar in industrijske bone v vrednosti 160,400 dinar jev. Poleg tega je z nepravilnim poslovanjem, zlasti pri odkupu zdravilnih zelišč in zaradi zadrževanja masla, ki se je pokvarilo, povzročil zadrugi za okrog 150,000 dinarjev škode. Ko je zaslutil, da ga'budni člani zadruge nadzorujejo v njegovem nepravilnem poslovanju, si je omislil zvijačen vlom ter obdolžil kot storilca Cirila Bevka, ki ga je nameraval upravni odbor zadruge postaviti na njegovo mesto. Sodišče ga je obsodilo na šest let zapora in plačila 311,411 dfnarjov kmetijski zadrugi Klad-jo za odškodnino.
RUSI SO POPUSTLJIVI?
TOKIO, 24. junija—Ruski pa-trolni čoln je zajel japonski ribiški čoln v japonsko-ruskih vodah. Potem, ko so japonski ribiči dokazovali Rusom, zakaj so lovili v teh vodah, so Rusi čoln pustili pri miru.
Japonci pravijo, da je bil to prvi slučaj, ko so Rusi sicer ustavili japonski ribiški čoln, ga pa niso odpeljali v svoje baze. Rusi so sicer v zadnjih letih zaplenili in odpeljali 170 takih ribiških čolnov. •

VIHARJI NAD JAPONSKO
TOKIO, 24. junja—Nad centralno in južno Japonsko je divjal tajfun. Do sedaj so ugotovili, da je tajfun povzročil smrt 18 oseb, 18 nadaljnih je bilo ranjenih, 14 pa jih pogrešajo. Policija trdi, da je 8,500 domov poškodovanih.
Tudi v prestolici Japonske v Tokiu so čutili nastop tajfuna, ki je ruval drevje in poškodoval več javnih naprav. Tajfun so spremljali veliki nalivi.
(Nadaljevanje)
Tropično afriško pleme, ki obsega kakih 20 vrst, so palme ra-fija s sestavljenimi mahalastimi listi. Vzhodno afriško obrežje prikazuje nizke bambusove palme z razmeroma zelo obsežnimi deli in z največjimi sestavljenimi listi v vsem rastlinstvu. Ti listi so kar do 20 metrov dolgi, njih peci ji se lahko uporabljajo kakor bambusove pahce ali koli, celo za plotove. Listi sami dajejo material za pokrivanje streh itd. Vrtnarji pa dobro poznajo "ra-fijo," na videz nežno, v resnici pa žilavo vezilo za rastline. Na-pravlja se iz mladih lističev mahal na otoku Madagaskarju rastoče palme Raphia ruffia in je tudi pripravno pletivo za košare, klobuke itd.. Drugje, na primer v Liberiji, pobirajo od listov palm istega plemena snov "piassave" za tekstilno blago. V južni in srednji Ameriki daje podobno "prejo" kokosovi palmi sorodna Atalea funifera.
Obširno malajsko otočje, vključno Novo Gvinejo, je domovina palm, ki nudijo v narezanem debelnem strženu škrobno moko "sago," ki je znana kot hranivo. Pravo palmo sago (Me-troxylon rumphii) go je v plantažah. Vsi drugi deli te palme so tudi uporabni, celo luščine semenskih orehov predelava jo v gumbe.
Prav v tistih krajih, posebno na ^undskih otokih, so ovijalke (liane) "rotang" silno razširjene ovire pri prodiranju v pragozdove. Teh palm je kar okoli 200 vrst. Mladike režejo kot pletivo za košare in stole, močnejše šibe so uporabne za izdelovanje izte-pačev. V davnini je bila taka španska t r s t i k a priljubljeno vzgojno sredstvo.
Sorodna je palma, iz katere pridobivajo "zmajevo kri" (Calamus draco). Njeno lubje daje rdečerjavo barvilo, ki se primeša losčilom. Južna Amerika (Andi) je domovina do 3,000 metrov nad morjem uspevajoče pritlikave palme Ceraxylon andicola. Dobila je ime po vosku, ki v tanki plasti pokriva njeno deblo. V okolišu velemesta Rio de Janeiro pa raste "kraljeva" palma Oreodoxa regia do 30 metrov višine. Enodomne so palme plemena Areceae (palme arenga), katere rastejo na polotoku Ma-laji in na bližnjem otočju. Plodovi teh palm so jagodičasti. Arenga saccharifera je glavni vir palmskega soka. Mlada moška razcvetja odreže jo pri njih osnovi. Tja privežejo bambusne posode, kamor se v več mesecih nateče do štiri litre soka. S pre-kuhavanjem nsCstane iz tega soka sladkor, po alkoholnem vrenju palmovo vino; po primernem postopku se izdeluje žganje "arak" in končno še kis. Iz list nih nožnic izločajo konjski žimi podobne niti ,to je gomut. So važnejša za tamkajšnje domačine je palma jugovzhodne Azije Areca catechu. Odrasli domači ni žvečijo oreške iz jajčastih plodov v tkivastem obodu. Lahko mamilo v njih poživlja in ohrani uživalce zdrave v nevarnem tropskem podnebju.
V svetovnem gospodarstvu so najvažnejše palme plemenske skupine Cococeae. Posebna dve izmed njih sta naprecenljivo ko-listni. Vlažni gozdovi tropične zahodne Afrike so domovina olj ne palmo Elaeis guineensis. Ta raste prirodno tudi v pragozdovih južne Amerike v pasu od Guayane do Bahije. V novejši dobi so pričeli to palmo gojiti v številnih plantažah, vobče v vlažnih tropičnih pokrajinah. Njeni slivam podobni plodovi so zbrani v šopih, težkih do 50 kilogramov. Mesnati deli plodov, pa tudi jedra koščic so polni olja. Iz njih so prej kuhali milo, v novejši dobi pa pridobivajo tudi jedilno mast. Menda ni več daleč čas, ko utegne Elaeis zavze-
mati ena najodličnejših mest med oljaricami.
Med kakimi 36 vrstami plemena Cocos je najbolj znamenita Cocos nucifera, ki je razširjena po vsem tropičnem svetu. Popularna je tudi pri nas, čeprav sedaj njene dobrine pogrešamo. Ko doraste, je (s krono vred) do 25 metrov visoka, a deblo meri v prerezu 30 do 60 centimetrov. Je enodomna, z razcvet-ji v zgornjem delu z moškimi, v spodnjem z ženskimi cveti. Njeni listi so do šest metrov dolga mahala, a plodovi so veliki kakor človeška glava. Vlaknasta suha luščina—nad kalom zelo tanka —obdaja redHno vlakno, ki je v sredini votlo. Ta votlina je pred popolno dozoritvijo deloma napolnjena z. brezbarvno, kiselkasto tekočino, kokosovim mlekom; to je v tropičnih krajih iz-borna hladilna pijača. O sposobnosti kokosovih orehov, da plavajo daleč po morju, smo že govorili.
Na zelo obljudenem otoku Javi go je v velikih plantažah do 70 milijonov, na Ceylonu do 60 milijonov teh dreves. Ta palma živi povprečno po 100 let. Ko je dorastla, nosi letno 50 do 120 plodov; 8,000 orehov da eno tono kopre; tako imenujejo stisnjeno redilno vlakno orehov v posušenem stanju. Kopra je surovina za jedilno mast, za mUo in sveče; iztisnjene pogače so P^' izborna piča za velike domače živkh. Po primernem ravnanju kopra tudi zavre. Po končanem vrenju mestnato-vlaknaste snovi je možno izločiti vlakno "coir;" iz tega izdelujejo zlasti na Ceylonu močne preproge stopnjišča ter hodnike po hišah in potniških parnikih.
Končno omenjamo še vrsto Cocos elegantissima pritlikave rasti, ki se goji tudi v sobah, Cocos lapidea, ki iz njenih tx'dib luščin izdelujejo gumbe. (Proteus, ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo; Ljubljana) .
(Konec)
Dar relifnemu odboru
CLEVELAND, Ohio—Mr-Frank Cigoj, Euclid, Ohio, je daroval $5 rehfnemu odboru Progresivnih Slovenk v spomin pokojne Mrs. Frances Krečic-Iskrena hvala!
Josephine Tratnik-
Avstralec Menzies v Kanadi
OTTAWA, 24. junija—Avstralski ministrski predsednik Robert Menzies nadaljuje posevtovanj^ s člani kanadske vlade. Pi-edsed-nik Menzies je pristaš skupne konference britanskih dominjo* nov, na kateri bi se predstavniki dominjonov razgovarjali o skup" i)ih trgovskih in finančnih vprašanjih.
Menzies je vodja avstralske koalicijske vlade liberalnih struj-ki je nadomestila avstralske 1^' boiiste, ki so pri volitvah let^ 1949 ostali v manjšini. Med zunanje političnimi vprašanji, 211 katera gre pri trenotnih razgovorih v Kanadi, gre tudi za to, da bi se Kanada pridružila skup' nemu bloku obrambo Pacifika, na kateri je Avstralija življensko zainteresirana.
POLICAJEM ODKLONJENA VIŠJA PLAČA
..NEWARK, O., 24. junija-;-Mestni občinski svet je odklonil zahtevQ stražnikov, 35 po številu, da se jim poviša plač*
caji so zahtevali pavšalno več na mesec, obenem pa so zagrozili, da bodo vsi podali ostavko na službo, če se jim plača nc poviša. Plača je sicer nizka, toda občina nima denarja, da bi j" povišala, pravi občinski svet.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Fran Milčinski:
Cvetje in trnje
ZLOČINCI
(Nadaljevanje)
V skupini palm s pahljačastim listovjem in koščičastimi plodovi (Borassoideae) je važna južnoazijska palma palmira (Bo-rassais flabelliformus), ki zraste do 20 metrov visoko. Dvodomna je in rodi velike, posamič do 2 kilograma težke plodove s tako izdatno koščičasto sredino, da iz trdih luščin napravljajo zvonce. To "zrno" obdaja mesnata tvarina izvrstnega okusa, baje boljšega, kot ga dajejo skupaj ananas, limone in dinje. Iz narezanih cvetnih batov priteče sladek sok. Iz tega pridobivajo palmov sladkor, in po vrenju palmovo vino. Nadaljnja destilata sta likerja toddy in arak.
Tej palmi je podobna Lodoi-cea seychellarum (imenovana po prvotni domovini), ki slovi po svoji izredni lepoti in uživa prav zato zakonito zaščito. Tudi njegov plod more plavati daleč po morju, iščoč si obrežje za nastanek nove palme.
" 'Pomirite se,' sem ga tolažil, 'tudi za vas bo kaj pomoči na svetu! Saj je Bog nad nami, Bog gotovo ni pozabil na vas!'—Take tolažilne besede, veš, je treba imeti vedno pri rokah, včasih več zaleže kakor drobiž.
"Mož si je s prsti obrisal oči in nos, potem je steklenico zopet nastavil k ustom. Bil je konjak po deset kron, lahko mu je dišal!—Bog ve kaj imenitnega nisem rešil človeštvu, sem si mislil, ko je tako požiral. Zanimanje zanj mi je čedalje bolj plahnelo, stvar mi je postajala dolgočasna. Rad bi se ga bil od-križal,
"Toda gost moj je sedel kakor priliman, buljil predse in poihte-Val skozi nos, na levi strani nosu je imel velik mozolj, bel in zrel, oči so se mi začele spotikati ob tem mozolju. Potem pa dvigne svojo desnico in mi pod nos pomoli svoj palec. Na palcu ni bilo videti nič posebnega, le nohet je bil rumen in zguban.
" 'Tako sem pohabljen vidite! Pa ne dobim od nobene strani nič podpore. Ves sem bolan. Ali verjamete, če malo zakašljam, pa me v mezincu zaboli. Ampak Slovenca nikjer ne poznajo in najmanj doma.'
"Poglobil se je v misli.
" 'Kaj pa kape, ali kape niste ujeli? Čisto nova je bila, pet kron me je stala.—No, pa je šla! Mene povsod nesreča preganja! Vi, gospod, če bi me vi poznali, kakor me ne poznate, in če bi vse Vedeli, kakor ne veste—razjokali bi se tako gotovo, kakor je Bog v nebesih, ako nimate kamna namesto srca. Poglejte me, 14 sem imel krstov, 11 pogrebov. To niso mačje solze! Enajst jih je Bog vzel k sebi, mojih otrok, —srečni so! Dva bi že bila sol-data, če bi živela . . . Trije so mi še ostali in pa žena. Za stanovanje jim skrbim, za obleko.
za hrano—kohko pojedo, draginja pa taka! Pa nič ne rečem— Bog jih blagoslovi—saj sem mož in oče. Ali spoštovati me morajo kakor očeta in moža. Kaj pravi božja zapoved ? O, jaz jih prav učim! Vera mora biti. Mirko, pet let je star, je pobral čik, pa sem mu ga izbil iz zob. Zakaj? Zaradi duše! Duša mora biti! 'Prej boš birmo opravil,' sem rekel, 'potem boš kadil.'—O, jaz—ampak za zahvalo . . .'
"Segel si je s prsti v lase in zaškripal z zobmi.
"Zbujala se je slutnja . . . Gromska strela, če bi bilo res...
"'Oprostite, prijatelj,"ali daleč stanujete?'
"In zdaj je prišlo na dan, kar sem % gnevom slutil, in globoka groza mi je mozeg pretresla na tem prečudnem, neverjetnem naključju: tole, kar je stokalo in sikalo tukajle na mojem, je bil—Korče. Po tem čisto izrednem potu je usoda posredovala, da slednjič vendarle osebno spoznam tega človeka.
"Korče je vstal. Majal se je in si ga privoščil še en požirek. Kri se mu je bila zopet povrnila v zabuhli obraz, po čelu in. nosu so se mu poznali stari obrunki in tisti gnusni mozolj na nosu se mu je medlo svetil kakor biser.
"Prigugal se je do mene.
" 'Gospod, sami recite, ali je to krivica ali ni! Jaz, mož, dober z ženo, še predober. Kolikokrat so mi že rekli prijatelji: "Pusti staro babo!" pa sem odgovoril: "Saj je mlada, še vseh zob nima!" in sem ji zvest. Ona pa, žena, me goljufa; za mojim hrbtom me goljufa, denar pa prikriva. Ali jaz nisem neumen, jaz vem vse, vse! Z nekim starim majorjem se vlači, nesnaga. So ga videli v hiši. Kdo mi kaj more, če ga poturčam? Nikdo, ker so take postave!—Baba taji, tudi denar mi je utajila ... Pa sem jo strojil, da se je kar lupila, čo-ra krmežljiva, in jo bom še! Na kolena, pravim, na kolena! Mož ima pravico, ženi dajati strah, so rekli na sodni ji ;neumnica me je šla tožit, tam jih je slišala! Jaz že vem, kako govori postava ...Jaz se nikogar ne bojim, ne biriča ne hudiča—jaz ne!'
"Buljil je vame in omahoval s steklenico, ki jo je bil že skoraj izpraznil do dna. Pijanost se mu je razvijala.
(Dalje prihodnjič)
VESTI IZ KOROŠKE
#Af&TV # O V N C I k
UMRL JE PARTIZANSKI OČKA ŠTEFAN
Dne 11. maja je umrl na Planini nad Jesenicami (Sv. Križ) tovariš Štefan Stare, po domače Mentn, katerega domačija stoji ob vznožju zelene Golice. Pokojni Stare je bil v stari Jugoslaviji najbolj aktiven gasilec v domači gasilski četi. Med okupacijo je padel njegov sin v borbi z Nemci. Štefan Stare, gi je bil že v letih, je bil eden najboljših aktivistov v narodnoosvobodilni borbi. Pri njem so se stalno shajali koroški partizanski kurirji, pri katerem so našli tudi točna poročila o položaju v tej planinski vasi. Zato so mu vsi borci, te-renci in aktivisti rekli partizanski očka Štefan. S tem imenom se je imenovala tudi kmetijska zadruga na Planini nad Jesenicami, ki je bila ustanovljena leta 1949.
Dne 13. maja je nastopil Štefan Stare svojo poslednjo pot. Krsto z njegovimi ostanki so izmenoma nosili gasilci, borci in partizani. Pred hišo žalosti, na poti inob odpitera grobu je igrala godba kovinarjev z Jesenic, pevci SKUD, "Tone Čufer" so zajieli, borci pa so oddali ob odprtem grobu častno salvo. Tako častnega pogreba stara planinska vas pod Golico še ni doživela.
šolsko društvo se mora boriti za premoženje
Ko si je Slovensko šolsko društvo v Celovcu po dolgoletni brezuspešni borbi pri avstrijskih oblasteh končno pred ustanovnim sodiščem izbojevalo dovoljenje, da sploh sme obstojati, je stalo pred novo nalogo—da si pribori nazaj svoje premoženje. Slovensko šolsko društvo v Celovcu je namreč lastnik posestva in poslopja Narodne šole v Št. Jakobu v Rožu, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisano kot last Landrata v Beljaku.
Kljub temu, da Varnostna direkcija za Koroško dolgo ni hotela priznati razsodbe ustavnega sodišča o obstoju Slovenskega šolskega društva, ji končno le ni kazalo drugega, kakor da ga je priznala. S tem si je končno to društvo priborilo legitimacijo, da nastopi še borbo za povrnitev svojega imetja.
Dne 13. maja je bil proces pri povračilni komisiji pri okrajnem sodišču v Celovcu. Razprava, pri kateri je Slovensko šolsko društvo zastopal dr. Mirt Z witter, je trajala skoraj tri ure. Ku-rator, višji deželni svetnik Wol-te, ki ga je sodišče postavilo, da zastopa bivši nemški Landart, je priznal svojo dolžnost, da vrne nasilno ugrabljeno premoženje lastniku. Kljub temu pa je sodišče sklenilo, da bo omejilo razpravo le na vprašanje ali je sodišče pristojno, da o tem sklepa ali ne. Vse torej kaže, da hočejo tudi povrnitev premoženja Slovenskega šolskega društva v Celovcu čimbolj zamotati in za-vleči, kakor so poprej skušali zavleči in preprečiti priznanje obstoja tega društva.
Iz Celovca
V nedeljo 18. maja je bila v Kolpinghausu Sketova proslava v spomin obletnice njegovega rojstva in smrti. Profesor dr. Jakot Sket je bil pomembna osebnost v slovenski kulturi in ima precej zaslug pri vzgoji mladih inteligentov. Zelo znane so njegove čitanke za srednje šole, slovenska slovnica, posebno ga je pa ljudstvu približala njegova povest "Miklova Zala," ki je in ostane najbolj priljubljena knjiga med koroškimi Slovenci. Eni umirajo, drugi se rode
Na veliki petek so v Glinjah pokopali najstarejšo ženo fare Kajzrovo staro mamo iz Med-borovnice. Devetdeset let je doživela in to so bila leta trdega dela. V Dvoru je umrl Perna-tov oče, Valentin Kropivni, ki je po enem letu svoji ženi sledil k zadnjemu počitku. Dočakal je 75 let. Na Markovo so v Čergovi-čah spremili k zadnjemu počitku Huberjevega Jurja, po domače Prilaznikovega. Jur je bil železničar dolgo vrsto let. Tam si je nakopal bolezen na želodcu, ki ga je zdaj spravila v prerani grob. Bil je dobričina, pil ga je rad, čikal in kadil, in čeprav je doživel 81 let, se je težko ločil od sveta.
Dne 23. marca je izginila v valovih sive Orave Fingerliva Tilka iz Zamožne vasi pri Škoc-janu. Njeno truplo so po enem tednu našli na jezu pri Žvabeku. Kaj je bil vzrok njenega žalostnega konca, se ne ve. Dne 4. maja pa so v Zamožni vasi pokopali Hamrovega očeta, Jurija Kranjca, ki je bil daleč okoli znan po svoji izvedenosti pri uravnanju izpahnjenih udov.
Dne 13. maja je v Radni vasi umrl po dolgi in težki bolezni znani pek in gostilničar Pogačnik, doma iz Zasipa na Gorenjskem. Bil je v Ameriki, kjer si je pridobil izvrstno pekovsko prakso, nakar se je vrnil in se leta 1903 naselil na Koroškem.
Dne 10. majnika so v Št. Janžu v Rožu položili k večnemu počitku ob veliki udeležbi prijateljev in znancev Ožbalto-vega Foltija iz Rut. Komaj pred enim letom, tudi v maju, so obhajali njegovo veselo poroko, ko se je oženil z 22-letno Matildo Uršič iz Loč. Folti se je ponesre-
čil v službi. Bil je električar, uslužbenec boroveljske tovarne; 7. maja je popravljal elektrovod v Podljubljem, kjer se je drog podrl in ga smrtno poškodoval. Vsi so globoko sočustvovali z mlado vdovo, ki je že tako veliko pretrpela v nemškem koncentracijskem taborišču.
V	nedeljo, 4. maja sta se v Strpni vasi poročila Janez Pru-tej po domače Hirmov v Vogr-čah in Mara Ramuševa po domače Kosmova iz Strpne vasi. V Peračici se je poročila Trinklno-va Hilda. Tako je čukov mlinar dobil pridno gospodinjo, ki mu bo skrbno stregla in pomagala mleti.
Družini Rakeb iz Blata je nedavno prinesla tetica štorklja močnega sinka, ki je seveda vso družino zelo razveselil. Mladi Žvap, ki je oženjen v Strpni vasi pri Svačiču, je nedavno tudi dobil lepo godovno darilo. Žena Lena, rojena Kranjc, mu je rodila tretjega zdravega sina. Pri Podevu pa so nedavno pili na zdravje male Marice in Podedov oče je bil kar vesel, da je tako postal stari oče ali dadej.
V	Večni vasi so pri Dihurje-vih po dolgem času le pričakali naslednika — krepkega fantiča, Franca. Mlada Konečnikova iz Breške vasi sta pa dobila malega Joškota.
V Škofičah je udarila strela iz jasnega neba
Prvi majniški dan je bil res krasen. V škofičah in Holbičah pa so imeli plohe in nazadnje celo nekaj toče. V Škofičah pa je udaril blisk iz jasnega neba v češnjo, pod katero so se mimogrede zatekli Župejevi iz Pečki-nja. Blisk so še videli, treska pa niso slišali, ker jih je pometalo neosveščene po. tleh. Dobro je bilo, da so bili od dežja premočeni, drugače bi se gotovo ne rešili. Sledovi na češnji kažejo, kje je strela zapustila drevo in
treščila v ljudi pod drevesom. Najtežje je prizadeta Leni, ki so jo odpeljali v bolnišnico. Opečena je na prsih in plečih ter po eni nogi. Hudo prizadeta je tudi Žu-pejeva žena. Župej in hčerka Dragica sta se sama vrnUa domov, vendar ima Župej hude bolečine v nogah, hčerka pa v vratu. Vse druge so morali, čisto črne od strele, odpeljati domov, kjer jim je zdravnik nudil pomoč.
(Slovenska Izseljenska matica)
Društveni koledar
JULIJA 13. julija, nedelja—Piknik krožka št. 1 Prog. Slovenk na farmi SNPJ.
20. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na Kaliopovi farmi, Eddy Rd.
27. julija, nedelja—Piknik društva^ V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
27.	julija, nedelja—Piknik društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ na Zgoncovi farmi, Eddy Rd., Willougbhy, O.
AVGUSTA 3. avgusta, nedelja—Piknik društva Naprej št. 5 SNPJ na farmi SNPJ.
17. avgusta, nedel jar—Piknik društva Nanos št. 264. SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
SEPTEMBRA 7. septembra, nedelja—Piknik Mlad. pev. zbora na. farmi SNPJ.
28.	septembra, nedelja—Veselica Slov. nar. doma na Stanley Ave., Maple Heights, O.
OKTOBRA 19. oktobra, nedelja—Prireditev ' krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
NOVEMBRA 2. nov., nedelja—Ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v AJC na Recher Ave.
2. novembra, nedelja—Ples krožka št. 3 Prog. Slov, v AJC ha Recher Ave.
NENAVADNA IMENA
V vseh deželah najdemo nenavadna krajevna imena in tudi v Zedinjenih državah jih je stotine. Nekatera teh imen so stara, nekatera pa novejše produkcije. Tako novo nenavadno ime si je pred par leti privzelo mestece Hot Springs v državi New Mexico. Mesta in mesteca z imenom H^ Springs ima več naših držav m 30 tako rekoč navadna imena. /Mestece Hot Springs v New Mexici, pa ni bilo zadovoljno s svojim plebejskim imenom, ampak je hotelo dobiti ime, kakršnega ni za vsakim državnim plotom. In meščani so slovesno odglasovali, da naj se njihovo mestece zanaprej imenuje "Truth or Consequences," kar bi se po naše reklo "Resnica ali posledice." Prekrstitev je bila le«-galno izvršena in poštni department je leta 1950 novo ime priznal. Tako bomo na novejših zemljevidih našli doli ob Rio Grande v New Mexici Truth or Consequences.
—NOVA DOBA
BIRKOVA GOSTILNA
8012 ST. CLAIR AVENUE
JOE in PAULINE BIRK, lastnika ŽGANJE, PIVO IN VSAKOVRSTNA VINA TER DOBER PRIGRIZEK
LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO
"THE EAGLE AND THE ROOTS"
se dobi pri
* ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
CEIVA KXJIGI JE $5.00
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohojofi
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti
. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh
vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
1363 E. 45 SI. — HE 1-3028
Hiša v fari sv. Kristine
blizu E. 222 St. na Tracy Ave. Zidana in lesena hiša, 6 sob, gorkota na plin, garaža za 2 avta. Lahko takoj prevzamete. Dajte ponudbo. $15,500.
VERA L. SULAK REALTOR IV 1-3413 764 E. 185 Sh

OPREMITE VAŠ DOM Z
MODERNO GRELXO NAPRAVO!
Instaliramo forneze samo najbolj znanih izdelkov—
na PLIN - OLJE - PREMOG
Izvršimo vsa popravila na starih fornezih vseh izdelkov. Delo vedno v vaše popolno zadovoljstvo—Cene zmerne. DAMO PRORAČUN BREZPLAČNO Za jamčeno delo pri inštalaciji novega ali popravilu starega forneza, se obrnite na slovensko podjetje
BELL - AIR HEATING CO.
BAHN BROS., lastniki
33 S. Glenwood Ave., Niles, 0. tel. Niles 2-7919
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
V NAJEM SE ODDA LEPO SPALNO SOBO
Za podrobnosti se poizve na
1073 E. 78 St.
DOBROIDOČO DELIKATESNO
trgovino v sredi slovenske naselbine se proda. Nahaja se nasproti cerkve in šole. Tedenskega prometa nad $1000. Se proda radi bolezni v družini.
Za podrobnosti pokličite GL 1-7487
POZOR!
Zidan trgovski prostor z groceri-jo in mesnico je naprodaj v središču slovenske naselbine v Collin-woodu. V tem prostoru se trguje že nad 20 let. Podrobnosti poizve-ste ako pokličite
GL 1-6316
KRASNA NOVA HIŠA
6 sob, "ranch" tipa se proda. 4 spalnice, "tile" kopalnica. Nahaja se na lepi loti na Bishop in White Rd. v Chardon, O.
Za podrobnosti pokličite KE 1-2466
V NAJEM
se odda lepo stanovanje s 4 opremljenimi sobami. Kopalnica in vse najboljše urejeno. Prednost imajo novoporoCenci ali odrasla družina.
Poizve se na 955 E. 76 St.
HIŠA NAPRODAJ
Za eno družino, 7 sob, poleg lote 40 čevljev. Blizu cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Se mora videti, da se lahko oceni. Cena zmerna.
Zglašite se po 5. uri zvečer na 683 E. 157 St., od Holmes Ave.
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• _ The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
' P. O. Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
IŠČEJO STANOVANJE
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo Izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINAt^'SONS Funeral Directors
fVKNnvfkt DC ALCK*
nOSS ISm
ženska srednjih let
išče stanovanje od 3 do 5 sob. Ima stalno delo podnevi. Mirna in poštena plačnica.
*•	Pokličite
IV 1-2452
DELO DOBIJO MOŠKI
TEŽAKI
.}
ZA
livarsko delo
Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. Dobra plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Vidite Mr. Wilsona osebno v našem uposljevalnem uradu na ENGLE RD., južno od Brookpark Rd.
FORD MOTOR CO.
17601 BROOKPARK RD.
CLEVELAND, OHIO
YOU
can be the woman of the year
PREPARI FOR NURSING—
A# most needed profession for women In a National Emergency
Talk to th# Director of Nursei at your local hospital, or apply to o collegiate or hospital School of Nursing.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog* 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicolt 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. (Jrad je odprt od 9.30 zl. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
Oglašajte v Enakopravnosti
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
OVČAR MARKO
POVEST
(Nadaljevanje)
Zanaprej sta si bila Tomaž in Mica tako odkrita prijatelja, kakor si niti v mladih letih nista bila.	,
*
Marko je še pred kravami prignal h kočam. Tako je napasel jarce, da so nriu začeli sredi popoldneva poleg-ati in siliti domov.
Planšarice so sedele pri Mici pod smreko.
Trlejeva Meta je dregnila Br-kovčevo: "Pojdi in daj Marku jesti."
"Če je lačen, si bo že sam kaj poiskal. Pa ne verjamem, da bi sedaj hotel jesti."
"Uh, nič md ne postrežeš."
Ostale tri so si pomežiknile.
Marko je res vzel samo sekiro in vrv iz koče in odšel po drva pod vlak. Mimo Metine koče je
vodila steza do Podlipnikovih drva.
Meta se je izgovorila in odšla v svojo kočo, vse so vedele za kaj.
"Danes ga izpazim," je takoj sklenila Mica.
Večkrat je že šel Marko mimo Metine koče; vselej je stal deklič na pragu; vselej sta spregovorila nekaj besed; ustavil pa se Marko ni.
In Mica, ki je imela oči, da je tudi na daljavo razločila poteze na obrazih, je ugotovila, da je Marko z Meto skmo prijazen kakor z vsemi, z mladimi in starimi, več pa ne čuti do nje. Še več; da ve, kako je Meti všeč, pa noče videti: "Pa se bo morda kmalu ženil, ker Jernej ne bo dolgo. Ej, če bi Rezko, mojo Rezko—"
Have you heard the good news?
A NEW LAW MEANS YOUR SERIES E BONDS CAN NOW GO ON EARNING INTEREST AFTER THEIR MATURITY DATE
len^ears ago, did you go to the defense of your country with the purchase of U. S. Defense Bonds? If you have kept those bonds here's good news for you.
Congress has passed a low which makes it possible, now, for your bonds to go on paying you interest longer than was originally planned—with no effort on your part.
You need not exchange the bonds yon have. Yon need not sign any paper, fill out any form. You simply keep your bonds as you have been keeping them.
You may still redeem any Series E Bond at any time after you've owned it for sixty days. But holding on to your bonds is the smart thing to do if you can. Your government bonds are as safe as America itself.
%
A
i
j And don't forget that the money you put
i into bonds regularly and leave there is steadily growing into a larger and larger sum. Before you know it you'll have money enough for a home, a business, a retirement fund, an education for your children, or whatever really big thing is your personal dream. Now, remember, your Series E Bonds earn 3% interest compounded semiannually when they're held to maturity.
Bonds are safer than cash, loo. For if your bonds are lost or accidentally destroyed your United States Treasury will replace them at no cost or loss to you.
So if you have bonds which are coming due this month, remember the new money-making chance your government is giving you. Just hold onto your bonds and they'll go on earning for you. In the meantime keep up your regular saving with more bonds— through the Payroll Savings Plan where you work. It's the easy, systematic saving plan that lets you save before you draw your pay. Thousands say it's the one sure way to save!
3 NEW MONEY-MAKING OPPORTUNITIES FOR YOU!
New Series H, J, and K Defense Bonds pay 2.76% to 3%!
If you want to get the interest on your bonds in the form of current income, or if you want to invest more than the annual limit for E Bunds, asic at any Federal Reserve Bank or Branch about these new bonds;
Series H. A new current income l)ond, available in denominations of $500 to $10,000. Sold at par. Matures in 9 years, 8 months and pays approximately 3% interest per annum if held to maturity. Interest paid semiannually by Treasury check. Annual limit, $20,000 maturity value.
Series J. A new 12-year appreciation bond, available in denominations of $25 to $100,000. Sold at 72% of par value. Pays 2.76% compounded semiannually if held to maturity. Annual limit, $200,000 issue price jointly with Series K Bonds.
Series K. A new 12-year current-income bond in denominations of $500 to $100,000. Pays interest semiannually by Treasury check at the rate of 2.76% per annum. Sold at par. Aiwual limit, $200,000 issue price jointly with Series J Bonds.
Now even better-invest more in Defense Bonds!
The XJ, S. 0<»ernment don not pey for mdtmrtMntf. Thš Tritatury Department thank*, for their potrifdic doiuUioi^
ENAKOPRAVNOST
Začela je hvaliti njegovo pridnost, poštenost, podjetnost, postavo, vse: "'Že kar v očeh mu bereš, da ne bodo pometali z njim."
Franca ji je pomagala: "Kakor sva si že prišla navzkriž, pa me vendar ni sram priznati, da če bi že Mihova ne bila, bi bila kar vesela, ko bi me Marko vprašal."
"Katera koli ga bo dobila, ne bo je treba biti sram svojega moža," jima je potrdila še Reza.
Teh besed svoje Rezke je bila Mica silno vesela: ' ^forda bo le.''
Franca pa je poveč ala;
"Bogve, kaj bo še z Markom, ko se je tako nap^uno zagledal."
"V katero?" sta bili obe drugi radovedni.
"V Podlipnikovo Ančko."
"Kaj je znorel," se je skoraj razhudila Mica.
"Saj ga Ančka tudi rada vidi."
"Tako," se je hudovala Mica še naprej.
Reza pa jo je mirila: "Kaj moreta zato."
"Drugam naj obrne misli, drugače bo preveč pretrpel," je skrbela za Marka Mica in mislila na Rezko, ki je pa drugače vedela povedati: "Misli si pač še dajo ukazovati, srce pa ne. Hudo mu bo, naj ne vem kam ukaže svo-iim mislim. Srce ne pojde za njimi." Pa je bil Rezki Marko hudo všeč, najbolj zato, ker ni znal skriti, da se je previsoko zagledal. In prav dobro je vedela, kam je hotela Mica obrniti njene misli in želje in srce: "O, ne. Fanta ne bom nikoli prevzela drugi; to mora preveč boleti."
Zvečer je šla Rezka po vodo. V jezercu je plavala že skoraj polna luna. Od njega k smreki, pod katero je Mica iznova tkala svoje misli, pa sta pripela Mež-kov Joža in Frčejeva Reza, ki je postavila vodo v kočo in tesno prisedla k Mici:
"Mamica! Lepo je, kadar Bog » venci žarečega sleča oplete planine."
"Sem slišala pesem. Prav! Ge se le ne boš še kdaj kesala."
Potem sta še dolgo šepetali: "Prav za prav je škoda, da mora delaven človek tudi v tako lepih nočeh, kakršna je nocoj v gorah, vsaj malo spati. Lahko noč! Ma-piica!"
"Lahko noč!"
Tiho sta legli vsaka na svoje ležišče, kjer se je Mica potolažila: "Bo vsaj na križ v Globokem
potoku pozabila. Rezka."
*
Tokrat je Gašper Poklukar prignal prvi h kočam, zaprl Rav-sa in šel naproti Primoževemu Marku, ki je gnal s Požganja.
"Marko! O sveti Marjeti bo moje žene god. Rad bi ji kaj kupil, pa nimam s čim. In otroci so tudi vajeni priboljška na ta dan."
"Jaz ti ne morem pomagati."
"Lahko mi."
"Kako, ko nimam denarja."
"Ti ga nič ni treba. V Bukovi peči," mu je zaupno pripovedoval Gašper, "imam ogledanega čednega gamsa, pa mu ne morem

CAREER with a FUTURE!
you CAN HAVE SECURITY, an ^ nss^ired income and almoit unlimited opportunities if you choose nursing as your career I Why not enroll as a Student Nurse and receive one of th# finest Professional Education* -one you can afford! Here is a truly rewarding career I You can And out all about it from the Director of Nurses at your local hospital or your School Guidance Counselor.
UNAKOPRAVIVOST
do živega. Vselej se mi uinakne tako v skalo, da ga od nobene strani ne morem s kroglo doseči. Ti, ki si podjeten, bi splezal za njim in mi ga potisnil zgoraj ven in—bumf. Če se boš nazaj priklatil, ga boš pa spodaj ven pri-valil."
Marku so zažarele oči: "Kdaj bi ga pa?"
"Koj nocoj. Kar za mano pridi."
"Bom."
Marko je zginil od koč in pod noč je počila rta vrhu Bukove peči Poklukar jeva puška.
Pozno je prišel Marko domov in Franca, ki ni mogla pomiti z drugo posodo vred tudi Markove sklede, mu je nejevoljna očitala: "Le kje hodiš, da te ni večerjat."
"Mar mi je nocoj kaša; Še vama je lahko žal, če sta se je preveč najedla. Franca! Jetrca nam boš naredila."
"Kakšna?" je vprašal Jok.
"Gamsova," se je pohvalil Marko.
"Kje si jih dobil?" je izpraše-val Jok, nič kaj vesel.
"Z Gašperjem sva povalila v Bukovi peči gamsa."
"Prilegla se bodo. Marko ti si pa fant," ga je pohvalila Franca.
"Le naredi jih, jaz jih ne bom jedel," je izjavil Jok in se obrnil proč.
"Zakaj ne?"
"S Poklukarjem hodiš okrog. Še piti začni z njim."
"Ženi bo kupil ruto za god in otrokom priboljšek."
"Verjemi mu."
Marka je grabila jeza, ker se je nadejal, da ga Jok pohvali, ga je pa grajal. Pa komposteljski romar še ni dokončal. "Seveda! Do gamsov in srnjakov dobi slo, jarce ti bo pa zverjad odnašala. Kakšen ovčar pa boš?"
Marko je molčal; ni se maral prerekati s pobožnim možem.
Jok je pa odvrgel romarja in je trdo govoril;
"Le. Vedi pa: Če bi z rokami iz trnjevega grmovja travo trgal in sušil in s tistim senom jarce redil, boš več mesa snedel, kakor če leto in dan postopaš za gamsi in srnjaki. Le, le! Le vdaj se sli. Seveda. V Orlišču, na najbolj strmi skali visi tvoj parizar in najtežja vprega za preden j, s katero boš pripeljal sto centov blaga iz Trsta na Dunaj. Še nocoj splezaj ponj. Le, le, kar."
Na trde besede se je tudi Marko opogumil in je zadirčno jezi-kal; "Če mi nič ne privoščiš." Raztrgal je z rokami jetra, stopil na prag, požvižgal Volkunu in Hrustu in jih vrgel vsakemu polovico. Skoro mu je bilo žal, da je poklical tudi Jokovegs, psa, bolj iz navade ga je kakor s premislekom, pa se je prepozno spomnil.
"Čeprav si jih iz togote vrgel psom, si prav naredil. Zat;e je kaša."
"Sem že tvojega zmerjanja sit."
"Še l^aše ti bo manjkalo, če boš z Gašperjem hodil."
Franca je zagrebla ogenj v pepel in legla. Ker ni marala, da bi ju opravljali, ju je opomnila: "Le vpijta. Po drugih kočah pa poslušajo."
Marko dolgo ni zaspal in je delal naklepe; "Še bom šel, še.— Kaj mu mar.—Kaj je mar moj oče?—Prava reč, če je romal v Kompostelo."
Ko se je zjutraj precej pozno prebudil, je slišal pred kočo govoriti Franco; "Ne bo dobre volje. Ga je sinoči Jok precej trdo prijel, ker je šel s Poklukarjem na gamsa."
"Marko s Poklukarjem—."
"Ančka!," je sunilo Marka v srce, ki je spoznal glas in Ančki-no žalost v njem. Sram ga je bilo, da bi bil najrajši potegnil kožuh čez glavo in bi nikoli več ne vstal.
"Kaj boš do sonca spal, Marko," se je ponorčeval Cenek, ki je vstopil.
Marko je na videz premagal žalost: "O, dobro jutro Cenek, pa si zgoden."
"Se nama je mudilo."
Z rožastim škafom in pisanim
VIŠINE IN NIŽINE
Višina suhega ozemlja se računa od gladine svetovnih morij. Najvišja suha točka v Aziji je gora Everest, ki se dviga 29,002 čevlja nad morsko gladino; v Južni Ameriki je najvišja gora Aconcagna v Argentini, visoka 23,081 čevljev; v Severni Ameriki je najvišja gora McKin-ley v Alaski, visoka 20,269 čevljev; v Afriki je najvišja gora Kibo v Tangajiki, visoka 19,556 čevljev; v Evropi je najvišja gora Elbrus v Kavkazu, visoka 18,-481 čevljev; v Avstraliji je najvišja gora Kosciusko, visoka 7,305 čevljev.
Najnižje ležeči kraji na svetu vzporedno s suho zemljo pa so: Mrtvo morje v Palestini, ki je 1,286 čevljev pod običajno morsko višino; puščava Libije, 436 čevljev. Death Valley v Califor-niji 280 čevljev, Kaspiško morje v Sovjetski zvezi 92 čevljev, in jezero Eyre v Južni Avstraliji 39 čevljev pod morsko gladino.
V Zedinjenih državah sta najvišja in najnižja točka v Califor-niji: 14,495 čevljev visoka gora Whitney in Death Valley, 280 čevljev pod morsko višine).
—NOVA DOBA
v BLAG SPOMIN
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI BRAT
svitkom v roki je vstopila Ančka: "Dobro jutro!"
"Bog daj."
"Marko! Mama so ukazali, da še danes priženi domov na sol."
Kako je pokazala, da je Podlip-nikova.
"Po jutrišnjem sem mislil."
"Danes!" so ukazali.
"Bom gnal," je odgovoril tiho, da se je komaj slišalo. Ančke si ni upal pogledati.
Ančki se je zasmilil in z boža jočim glasom je rekla:
"Marko!—Sinoči so prevideli vašega oča."
Marku je zastala žlica v skledi Planil je iz koče in spustil jarce. Ves zmeden je bil. Volkun ga je začudeno gledal. "Ooo! Da bi se v zemljo pogreznil."
Na Basališčih je zaslišal peti vinjenega Gašperja neumno pesem. Ognil se ga je in mislil: "Gamsa je v Moste nesel, prodal in pil. Muhovčevi jarci se danes ne bodo do sita napasli."
Še o pravem času je opazil Ančko, ki je nesla škaf mleka na glavi, in Ceneka z dežico smetane v roki. Skril se jima je. Na vrhu Črvivce pa je zagledal, da tudi Jok žene domov na sol. Spoznal je njegovo dobroto in umel žalost, ki mu jo je sinoči prizadel s svojo trmo. Počakal ga je in prosil, naj mu nikar ne zameri.
"Je že dobro. Marko, samo da izprevidiš."
ŠESTO POGLAVJE Jagode zore
Vsa objokana in zasopla je pritekla Primoževa Rozalka k Podlipniku in naletela v veži na Anco, ki je pripravljala malico za v polje: "Mama! Oča so padli v hiši in jih ne morem sama spraviti v posteljo." Dekle je zajokalo.
Podlipnica je zasočustvovala z Rozalko: "Sirota. Ti bom šla koj pomagat." Ukazala je prestrašeni Ančki, naj napravi malico in nese na polje, in odšla l Rozalko k Primožu.
Jernej je ležal na golih tleh, le glavo je imel na blazini, ki mu jo je popravljala Manica, in močila s solzami oča in blazino. Podlipnica je takoj videla, da ni več daleč tista ura, ko se bo stari ovčar ločil s tega sveta. Dvignili sta ga z Rozalka na posteljo in Podlipnica je vprav premišljevala, kako bi namignila Jerneju, da se mu bo treba pripraviti, ko je Jernej nam izpregovo-ril: "Bog ti plačaj, Anca.—Po gospoda naj gre Manica.—Naj pridejo z Bogom in z vsem. Ne bom več dolgo."
"Po gospoda?" se je ustrašila Rozalka. "Manica ne more. Gospod vikar so danes v Radol-ci."
Dekleti sta znova glasno zajokali.
Podlipnica pa ju je mirila: "Nikar ne vekajta! Manica! Steči sama v Jarše in reci našemu Jožu, naj vse pusti in pride koj s konjem domov in koleselj naj pripravi, da bo šel v Radolco po gospoda."
Rozalka se je vsa zmedena vrtela po hiši: "Oh, mizo moram pogrniti, pa nimam ne prtov ne svečnikov ne križa. Nič nimamo. Sem pa sama. Ko bi bil vsaj Marko doma. Kako naj si pomagam z otrokom, z Manico."
(Dalje prihodnjič)
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicotl 1-0583
Avtomobili In bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLHNWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Teh: IVanho« 1-3118
Joseph J. Kalister ml.
SVOJE MILE OČE JE ZATISNIL ZA VEDNO DNE 25. JUNIJA 1950
Minilo je že leti dve,
odkar počivaš v hladni zemlji, v najlepši dobi let,
si moral zapustit' svet.
Na Tvoj grob bomo položili cvetočnih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet.
Ljubi, nepozabni brat,
luč naj večna Ti žari,
v raju pa Boga prosi,
da spet združimo se vsi.
žalujoči ostali:
Frank, Fred in Rudolph, bratje Mrs. Mary Molle, Mrs. Olga Lonchar in Mrs. Helen KASAKOWSKI, sestre
Cleveland, O., dne 25. junija 1952.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
STAKICH FURNITURE CO.
Qiicilitv fit a Price ■ F"«v Trnns
JAMES D. STAKICH, lutnik
IV1-8288 16305 WATERLOO RD.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FEMALE HELP WANTED
COOK WANTED — In lovely home, Catholic Rectory. Stay, own room. Good salary.
1526 East 84th Street, Call REgent 4-2300, for appointment.
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Employed Vet, wife, 1 year old daughter, need 4-6 room unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental. Will decorate.
SUnnyside 4-8832, Mr. Engels
RESPONSIBLE COUPLE—8 year old child urgently need 4 room unfurnished apartment. N.W. or far south. Moderate rental.
Call after 5 EVerglade 4-5993
RESPONSIBLE Adult Couple urgently need 4-5 room unfurnished apartment. Any good location W., prefer S. of 12th or W. of Garfield. Moderate rental.
SAcramento 2-5j680
YOUNG Responsible Couple, baby, need 3-4 room unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental.
KEystone 9-8970
RESPONSIBLE Couple, 2 children, urgently need 5-6 room unfurnished apartment. Good location N. or N.W. Moderate rental.
SUnnyside 4-1089
YOUNG Responsible Couple, 9 month old twin boys, urgently need 2 bedroom unfurnished apartment. 4-6 rooms. Any good location N.W. Moderate rental-To $55.00 month.
Klldare 5-7932
BUSINESS OPPORTUNITY
Good chance to Buy — SANDWICH SHOP with fountain, and candy. Real money maker for right party. Seats 26. Living quarters in rear. See to appreciate.
5110 W. Irving Park, or A Venue 3-9860
Good Buy — CABINET SHOP for sale with or without brick building. Best offer. See to appreciate.
SAcramento 2-0780
Good Chance to Buy RESTAURANT and CAFETERIA. Good steady trade. Well established-Fully equipped. Excellent North side location. Business district. Seats 58. Fine for couple. See to appreciate. Real value.
7627 North Pauline, LOngbeach 1-4577 or Rogers Park 4-7870
■ |«|ll|B|ll|»|ll|«|ll|B|ll|«|llp|ll|«|ll|«|ll|«|ll|B|ll|«|IM»li
ilBliilaliilaliilBliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilBliiw'
Zastopniki
Enakopravnosti^' •
Za St. clairsko okrožje: |0H N I^EN KG 1016 East 76fh Street
• UTah 1-6888 •
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLA) 17902 Nottingham Road
I Vanhoe 1-3360 •
Za nevvburško okrožje: FRANK REN KO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
|.|ii|.|ii|.|ii|-|ina|ii|»|ii|a|ii|a|ii|a|ii|a|ii|miipji!|g|{
HEip nippiEi tmuiiEii