dolenjka, d.d. NOVO MESTO AKCIJSKE CENE OD 16.4.1999 DO 4.5.1999 r, ... , V PRODAJALNAH “DOLENJKE" rastlinsko olje Cekin 1/1 Oljarica 219,0« SIT/kos - sirup gozdni sadeži 1/1 Guslo .130,00 SIT/kos • mleta kava Braz.il, 100 g, Emba 124,0(1 SIT/kos h n ”'k' 200 B’ KciliMska 185,00 SIT/kos oonbont sadni draže. 175 g, Dolenjka 159,00 SIT/kos pralni prašek Ava, 3,5 kg, Benckiser 839,00 SIT/kos Priporočamo sr VM.?-PrfnlljCValcc prof' močno -n Je za medob-močno revijo, ki bo 28. maja v Pevski mestu, izbral ženski vodia eZbor švoboda (zboro-Linil T u ne Pežel0 in Oktet štrm0fe)>nje (zborovodia Tone L. M. SPREMEMBA V STRATEGIJI Lesna industrija ima prihodnost! Odbor DZ za gospodarstvo se je sestal v Ribnici RIBNICA - Člani odbora državnega zbora za gospodarstvo so pretekli petek obiskali nekaj podjetij v Velikih Laščah, Dobrepolju in Ribnici ter se potem ob navzočnosti predstavnikov lesnopredelovalnih podjetij lotili obravnave položaja te dejavnosti v Sloveniji. Ribniški župan Jože Tanko je pozdravil odločitev za sejo v Ribnici, saj je Inles nosilec razvoja v občini, zaposluje skoraj polovico vsega aktivnega prebivalstva, ustvari 42 odst. vseh prihodkov, 64 odst. izvoza in kar 81 odst. vse izgube družb v občini. Povprečne plače v občini dosegajo komaj 80 odst. državnega povprečja. “Lesarstvo je neto izvoznik in delovno intenzivna panoga, poleg tega pa so njegove surovine obremenjene z 10-odst. prometnim davkom,” je poudaril sekretar Združenja lesarstva pri GZS Jože Korbar. Državni sekretar za industrijo dr. Boris Šuštar je opozoril specifičnost te dejavnosti, kije vezana na pridobivanje lesa. Po njegovem je znanje v tej panogi premalo izkoriščeno, zato bo država morala več vlagati v izobraževanje menedžerjev in delavcev. “Lani je lesna industrija v te namene dobila največ denarja, ker ima najbolj izoblikovane izvozne programe in tudi možnost za trženje lastnih blagovnih znamk,” je povedal dr. Šuštar. S tem se je strinjal tudi Peter Tomšič iz koncerna Javor, kije pozdravil spremembo v državni strategiji. Ta je še nedavno lesarstvo imela za panogo, v katero se ne splača vlagati. M. L.-S. CESTNI PROBLEMI DOLENJSKE Mi gradimo ceste - bolj počasi Državni sekretar za ceste Žare Pregelj spet v Šmarjeti - V dveh letih bolj malo narejenega ■ Pripravljalna dela za avtocesto Mačkovec-Dobruška vas že letos? ŠMARJETA - V četrtek, 8. aprila, zvečer je bil na obisku v krajev ni skupnosti Šmarjeta državni sekretar za ceste Žare Pregelj. Pogovora o programu posodabljanja državnih cest in gradnji avtoceste na tem območju so se udeležili tudi novomeški župan dr. Tone Starc, predsednik DS Tone Hrovat in drugi. O tej temi je z državnim sekretarjem Pregljem tekla beseda že poleti 1997, vendar stvari ne gredo tako, kot so takrat zastavili. Za KS Šmarjeto je gotovo najpomembnejša cesta Kronovo-Prinovec-Šmarjeta, ki je, taka kot je sedaj, zlasti do Prinovca, bolj podobna razdrapani vaški poti kot pomembni državni cesti. Dela na tej cesti so sicer stekla, vendar se bodo, kot kaže, vlekla nerazumljivo dolgo. Čeprav gre za kratek odsek, naj bi dela potekala v treh fazah, pričakovali pa so, da bo vse narejeno hkrati in z enim gradbenim dovoljenjem. In ne samo da ni narejena dokumentacija za celoten cestni odsek, še za začeta dela v državnem proračunu ni zagotovljen denar. Podobno je z odstranitvijo stanovanjske hiše v križišču pri Prinovcu. Pregelj predlaga, naj bi to prepustili načrtovalcem bodoče avtoceste, ki bo potekala tu blizu. JUHIJANSK V EU K! MLADI IN KMETIJSTVO - Na državnem tekmovanju Mladi in kmetijstvo se je zadnjo soboto v polni telovadnici novomeške Srednje kmetijske šole Grm pomerilo 11 ekip iz cele Slovenije, ki so zmagale na regijskih oz. območnih tekmovanjih. Tekmovalce sta pozdravila tudi minister Ciril Smrkolj in predsednik DS Tone Hrovat. Mladi so odgovarjali na vprašanja iz gozdarstva, zdravstvenega varstva drobnice, o reformi kmetijske politike in pomenu vinogradništva in vinarstva v Sloveniji. Zmagala je ekipa Sežane, drugi so bili tekmovalci iz Cirkovc, tretji pa z Velikega Osolnika. Lanski zmagovalci, ekipa SKS Grm, so bili 7., ekipa Semiča, ki je zastopala Dolenjsko in Belo krajino, pa 8. (Foto: A. B.) MOTENA OSKRBA Z ELEKTRIKO Jug hoče pospešeno gradnjo Delovni sestanek o izgradnji razdelilne transformatorske postaje - Eles bo pospeševal, gospodarstvo treh območij ga bo podpiralo - Bo vlada spremenila vrstni red naložb? KRŠKO - Gospodarstvo Dolenjske, Bele krajine in Posavja že dolga leta kliče po stabilnejši in boljši oskrbi z električno energijo. USTANAVLJANJE POKRAJIN Dolenjska čaka Naj se še tako obira in pomišlja, bo Slovenija prej ali slej spet ■ lo[ . ‘tneti pokrajine, to je vmesno stopnjo oblasti med občino ln državo. Sedanja centralizacija in večanje neskladja v regio-alnem razvoju postaja neznosno, posebej še po novi drobitvi Cln- Ker se vse začne in konča pri denarju, k ustanovitvi Pokrajin sili tudi približevanje k Evropski uniji. Brez njih ne bo evropske denarne pomoči, saj je Slovenija v povprečju zanjo Prebogata, znotraj sebe pa ima večje in manjše otoke revščine, 1 bili do nje upravičeni. Jeseni naj bi dobili predlog zakona ° ustanovitvi pokrajin, ki naj bi prinesel najboljšo od mnogih rrtoznosti, vendar tako, ki bi jo v kar največji meri podpirale s‘roke, politika in seveda državljani. Najtežja bo odločitev o številu in s tem velikosti posamezne Pokrajine, saj naj bi jih bilo po sedanjih predlogih od 8 do 25. o prvem bi dolenjska pokrajina obsegala poleg ožje Dolenjske l' 0 krajino in Posavje, po drugem pa bi imeli na našem močju štiri pokrajine, in to z zelo različno gospodarsko močjo: 0 dolenjske s 678.627 tolarji bruto dodane vrednosti na preb-ma/ca (leto 1996) do najrevnejše kočevske s komaj 279.049 ° “rh. Zanimivo je,’ da je Kočevje že izrazilo nasprotovanje ekdanji delitvi na 12 pokrajin, češ da ne mara iti pod Ljub-jano, s katero ima slabe izkušnje, in da, če ne bo moglo imeti LSln.c reAje, se raje pridruži Novemu mestu, ki po BDV na pre-tvalca ne zaostaja dosti za prestolnico. Kaj pravi k vsemu temu <>Z[a. dolenjska, Bela krajina in Posavje? Vtis je, da se, ne prvič, e bomo znali postaviti zase, tako kot si nismo znali zagotoviti ocnejšega zastopstva v osrednjih organih oblasti in nas zato Povsod odrivajo od korita. M A BJAN LEGAN Ker bo pri tem ključno vlogo imela razdelilna transformatorska postaja RTP 400/110 kV, so minuli petek na delovnem sestanku v Krškem spregovorili o tem, kako daleč je že projekt izgradnje. Vprašanje se je znova zaostrilo po zadnji snežni ujmi, ki je povzročila velike motnje pri oskrbi z elektriko in s tem veliko škodo v gospodarstvu. Takrat je župan mestne občine Novo mesto že sklical posvet na to temo. Kot nam je sporočil direktor območne zbornice za Posavje Valentin Dvojmoč, so na petkovem razgovoru odgovornih vsi prisotni menili, da je treba izgradnjo RTP z ustrezno povezavo daljnovodov pospešiti. Samo tako bi namreč izboljšali oskrbo, ustrezno vključili Termoelektrarno Brestanica v prenosno omrežje ter omogočili prenos energije tudi iz zunanjih okolij. Celotni sistem bi se tako bolj približal tržnim standardom, ki jih zahteva EU. Trenutno je v izdelavi projektna do- kumentacija, po nekaterih zapletih pa je določena tudi lokacija, kjer je že opravljeno nekaj pripravljalnih del. Za naslednji korak mora vlada sprejeti spremembo vrednostnega načrta naložb v elektrogospodarski sistem, ki bi vključevala tudi to naložbo. Na delovnem sestanku so se dogovorili, da bo Eles, ki je nosilec naložbe, poskušal pospešiti izgradnjo na vseh ravneh odločanja, pri čemer ga bodo lokalne skupnosti in gospodarstvo podpirali. Udeleženci sestanka želijo doseči, da bo projekt zaključen do 1. februarja 2002. B. D. G. VREME Do konca tedna se bo nadaljevalo spremenljivo oblačno vreme z občasnimi padavinami. Košarka Polfinale DP Liga Kolinska KRKA : PIVOVARNA LAŠKO Novo mesto, športna dvorana Marof, sreda, 21.4.1999, ob 18. uri Pokrovitelj: KLJUČAVNIČARSTVO Ivan Slapničar, s.p. Novomeška občina bi morala čim prej sprejeti lokacijsko dokumentacijo za šmarješko obvoznico. Sekretar Pregelj pa je obljubil uvrstitev tega projekta v državni program, gradnja pločnika od Šmarjeških Toplic do Šmaijete pa je občinska stvar. Močno zdelana in potrebna popravila je tudi cesta Mačkovec-Kronovo, o čemer je tudi tekla beseda na pogovoru pred dvema letoma, narejeno ni bilo pa nič in tudi v letošnjem načrtu ni teh del. Ko bo zgrajena avtocesta, naj bi sedanja magistralna cesta na odseku Mačkovec-Družinska vas služila za potrebe lokalnega prometa. Vendar bo do takrat preteklo še veliko vode, zato je treba prej urediti vsaj najnujnejše stvari. Še posebej nevaren je podvoz pod regionalno cesto na Otočcu, o čemer se je pri ogledu prepričal tudi sekretar Pregelj. Tako naj bi prihodnje leto uredili nov podvoz za promet, sedanji pa naj bi služil samo pešcem. Duhove buri tudi trasa bodoče avtoceste. Državni sekretar ni vedel povedati, kdaj bodo sprejeli dokončno odločitev, vsekakor pa na odseku Mačkovec-Kronovo ne bo predora, ker bi to gradnjo močno podražilo, verjetno pa bo tu avtocesta potekala v globokem useku, ki naj bi ga bilo moč tudi prekriti. Pregelj je novomeškemu županu povedal, da bi lahko že letos začeli pripravljalna dela za odsek avtoceste Mačkovec-Oto-čec-Kronovo-Dobruška vas, če bo občina pravočasno sprejela odlok o lokacijski dokumentaciji, kajti sedaj je že znano, da tega v trebanjskem in čateškem koncu ne bo moč narediti, saj je treba projekte pripraviti na novo. Poiskati bo treba še primerno lokacijo za ureditev parkirišča za tovornjake, ki je spremljajoči objekt avtoceste. To mora narediti občina, predstavnik Krke Zdravilišč pa je ponovno opozoril, da tak objekt nikakor ne sodi v okolje in bližino turističnega kompleksa Otočec. A. B. BRAMACU ZNAK KAKOVOSTI V GRADBENIŠTVU ŠKOCJAN - Direktor Bramaca Slovenija iz Dobruške vasi pri Škocjanu inž. Jernej Klemenc je v torek, 13. aprila, na 12. sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni prevzel priznanje Znak kakovosti v gradbeništvu, ki so ga podelili Bramacu. Od novembra se Bramac Slovenija lahko pohvali tudi s certifikatom kakovosti ISO 9002, ki sta mu ga prisodili tako slovenska kot avstrijska certifikacijska firma. Maja bodo v Bramacu slovesno odprli posodobljeno linijo za izdelavo strešnikov. Berite danes stran 2: • “Tako res ne more iti več naprej” stran 3: v • Sentjernejska ura strahov stran 4: •Kdaj gospodarji v svojih gozdovih stran 5: •Potrpežljivost jih je zapustila stran 9: •Pšenica prva skozi novost (in zmedo) stran 10: •Dekliški prsti na strunah citer stran 11: •Leta zapora za rop na Kandijski stran 24: •Pivo.[ Gusar v Unionovih zabojih IZIDI ŽREBANJA PROMETNEGA KVIZA Izidi žrebanja prometnega kviza št. 8: kolesarske čelade prejmejo Zlatka Žurga iz NoVega mesta, Ljudmila Dragan iz Gorenje vasi in Silva Vidmar iz Novega mesta; majice, obeske in svinčnike pa Marija Kovačič iz Šentjerneja, Mateja Burgar iz Novega mesta, Zdravko Pevec iz Novega mesta, Marija Novak iz Mokronoga in Peter Goljuf iz Novega mesta. PROSLAVA PRI GOSPODIČNI GORJANCI - Osrednja prireditev ob 85-letnici Planinskega društva Novo mesto bo v soboto, 17. aprila, ob 11. uri pri planinskem domu pri Gospodični na Gorjancih. Proslava bo združena s tradicionalnim srečanjem planincev na Gorjancih, ki bo letos že devetič po vrsti. Tisti, ki želijo ta dan na Gorjance peš iz Novega mesta, naj bodo najkasneje ob pol sedmih zjutraj pri Agro-servisu v Žabji vasi, drugi se lahko na Gorjance odpravijo iz Gabrja, kamor bo iz Novega mesta ob 8.40 odpeljal brezplačen avtobus, ki se bo vračal v Novo mesto ob petih popoldne. Ustavil bo na vseh avtobusnih postajališčih, kjer bodo stali planinci z nahrbtniki. Slavnostni govornik bo predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. Na prostoru pred planinskim domom bo živa glasba, poskrbljeno bo za hrano in pijačo, srečanje bo trajalo cel dan. ‘ KRKA »to« CLIO SLOVENICE BRANKU KOTARJU - Zavarovalniška hiša Slovenka je v nagradni igri “Zaprijatelje”podelila 100 nagrad in še avto clio. Tega je žreb dodelil Branku Kotarju iz Otočca (levo). Zasluge za nagrado gredo še najmanj dvema ženskama: Kotarjevi ženi (desno), ki je nagradni kupon prinesla, in njeni prijateljici, ki ji ga je dala. V Slovenki so zadovoljni z odvzivom, saj so prejeli čez 10.000 izpolnjenih kuponov, v novomeški poslovalnici, ki je bila šele pred kratkim odprta, pa so veseli, da je glavna nagrada končata ravno na njihovem območju. /V 4 S 4 4 /V /< f r 4 Ali državna pokojnina? Ali podpirate uvedbo državne pokojnine? To vprašanje smo zastavili tudi v tokratni anketi. Medtem ko nekateri vprašani menijo, da bi država morala poskrbeti za državljane, da bi ti na starost dobili vsaj za najnujnejše, so drugim bližja razmišljanja, da naj pokojnino dobijo tisti, ki so delali in ki so plačevali prispevke. Sodeč po anketi, pokojnina ne bi smela postati socialna pomoč, ki naj bi jo država zagotovila siromakom. Za to, daje (na starost) kdo brez denarja, so različni razlogi, kar lahko preberemo tudi v odgovorih v anketi. Je mogoče ugovarjati mnenju, da zdrav človek v Sloveniji lahko najde delo, če hoče, in da potemtakem lahko gospodarno naloži denar za starost in za pokojnino? Tisti z delom verjetno odgovarja drugače kot človek brez službe. Za vse pa ostaja vrsta nerešenih vprašanj, npr.: ali smo kot družba dovolj bogati, da od skupnega narodnega kolača mesečno režemo za vse državljane? Vse večje namreč odjemalcev denarja, ki se po različnih poteh zbira na državnih računih, ki so lahko podlaga tudi za pokojnine. Zgolj socialni predznak, ki si ga dodaja država, je premalo za pravično skrb za državljane. Sploh pa je vprašanje pravičnosti pomembno tudi pri pričakovani državni pokojnini. V anketi predlagajo, daje treba ločevati med pokojninami, pridobljenimi z delom in plačevanjem prispevkov, in drugimi. MARTA GAČNIK, učiteljica na OŠ Trebnje: “Zdi se mi prav, da država za vsakega poskrbi, da na stara leta ne ostane brez podpore vsaj za najnujnejše. Če bo to t.i. državna pokojnina, tudi prav, sicer pa bi ljudje brez svoje pokojnine, za katero so leta plačevali, vseeno dobivali socialno ali kakšno drugo pomoč. Ideja o državni pokojnini se mi ne zdi slaba.” SLAVKO GRAHEK, upokojenec iz Črnomlja: “To je nekaj novega, zato je treba o stvari dobro premisliti in jo osvetliti z vseh plati. Do sedaj sem pokojnino razumel kot pravico, ki izhaja iz dela. Vrednote dela s širitvijo pravic do pokojnine ne bi smeli zmanjšati, saj je pri nas že zdaj nizka. Za socialne potrebe pa imamo druge službe in vire. Tukaj starost ni odločilna.” ROBERT ŽELJKO iz Gornjega Suhorja, zaposlen v TPV Novo mesto: “Sem zato, da se vsem ljudem, ki dosežejo določeno starost, nameni neka vrsta pokojnine, seveda pa bi morala biti razlika med tistimi, ki so si to pravico zaslužili z delom, in tistimi, ki so do nje prišli na kak drug način, očitna. Tudi nadzor nad pravičnim uresničevanjem takega zakona bi moral biti zelo učinkovit.” NATAŠA TERŠAR, prodajalka v novomeški knjigarni Mladinske knjige: “Pokojnino si je treba prislužiti z delom in plačilom prispevkov in ne gre, da bi jo nekateri dobili v dar, ker so dopolnili določeno starost. Ne more biti nekdo, ki celo življenje ni nič delal, na starost za to še nagrajen. To bi bila samo potuha lenuhom in delomrznežem. Prav tako pokojnina ni socialna podpora.” GREGOR MIHELIČ, samostojni podjetnik iz Ribnice: “Nič kaj vzpodbudno za delo ne bi bilo, če bi pokojnino lahko dobil vsak, tudi tisti, ki ni nikoli delal. Če nekaj dobiš z lahkoto, tega tudi ne spoštuješ. Pokojnino naj zato dobi tisti, ki si jo je prislužil z delom. Sem pa za socialno podporo ali kakšno drugo obliko pomoči revnim, saj jim je potrebno omogočiti preživetje.” ANTON MAJETIČ, upokojenec iz Kočevja: “Tudi reveži morajo od nečesa živeti. Kje bo država dobila denar za to, pa vsi vemo. Vendar naj bi državno pokojnino dobili samo reveži oziroma tisti, ki niso zmožni za delo, ne pa tudi tisti, ki bi lahko delali, pa nočejo. Kdor hoče delati, si delo najde, čeprav je težko. Pri nas je sedaj večina takšnih, ki nočejo delati.” ANICA KRAŠEVEC, gospodinja iz Velikega Mraševega: “Človek naj bi bil zavarovan in delal naj bi, da bi dobil pokojnino. Vendar je problem, če je bil človek doma. Delal je, a ni bilo denarja za plačevanja zavarovanja, čeprav bi ga plačeval. V takih primerih bi prišla prav državna pokojnina. Tako dolga delovna doba, kot je zdaj, je dosti dolga, da z njo ljudje zaslužijo pokojnino.” TONE POŽAR, član sveta KS Kapele iz Slogonskega: “Po eni strani je ta pokojnina pravična. Po drugi strani pa je vprašanje, zakaj bi dobil pokojnino kdo, ki je ni nikoli zaslužil z delom. Predlog za take pokojnine podpiram, saj se mi zdi pravičen, human. Verjetno ga bodo sprejeli poslanci, ker si s takim nabirajo glasove za bodoče volitve. Poslanci bodo tu prav zato složni.” NADA KIRAR, prodajalka iz Sevnice: “Mislim, da morajo tudi tisti, ki nočejo delati, nekaj dobiti, saj je to bolje, kot da kradejo. TUdi tisti na socialnem robu morajo živeti. Pokojninsko reformo spremljam, ker me zanima, z državno pokojnino pa se ne obremenjujem. Vem, da moram zase poskrbeti, če pa je nekomu smisel življenja, da ne dela in čaka na podporo, je to njegova stvar." OCENE PRVAKA SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV “Tako res ne more iti več naprej” Kritičen nastop Lojzeta Peterleta, predsednika SKD na letnem zboru občinskega odbora SKD Novo mesto Za nami je 10 let delovanja Slovenskih krščanskih demokratov. Pred nami je druga desetletka. Časi so si zelo podobni, včasih imam vtis, da se ne bližamo letu 2.000, ampak 1989, ko smo stvari zastavili. Takrat je bila izrazita potreba po spremembi in 10 let kasneje je podobno. Tako razumem pogovore z ljudmi v Sloveniji vseh slojev pa tudi narodnosti. Vsi pravijo, da tako, kot je sedaj, ne gre več naprej. Stranka, ki ne sliši ljudskega glasu, nima velikih možnosti za uspeh. Po moje imam naša stranka sedaj tako velike možnosti, kot jih je imela pred 10 leti. Na očitke, da nisem agresiven, odgovarjam, da nisem in ne bom, bom pa jasen in odločen. To po moje pristoji krščanski demokraciji. Zame krščanski pomeni biti socialno občutljiv, imeti demokratičen čut, biti solidaren, slovenski in evropski. Tako hočem delati naprej, saj pri 50-ih letih še nisem za v pokoj. Še veliko moramo narediti. Jasno je, da na Slovenskem ne bo spremembe, če ne bo prišlo do drugačne politične pameti, kot smo ji priča sedaj. Če ne bodo tiste sile, ki se zavedajo potreb po reformah, stopile skupaj, bomo imeli še naprej isti model vladanja, ki je značilen za vse tri Drnovškove vlade, se pravi model počasnega odločanja. Naš največji problem je, da imamo vla- do, ki se ne odloča. V Sloveniji moramo priti do iste koaliciji v vladi in v parlamentu. Naš recept za izhod iz te situacije je, da se spet povežejo tiste sile, ki so bistveno zaznamovale prva leta slovenske demokratizacije, se pravi SKD, SLS, SDS, stranke, ki so ostale od “slovenske pomladi”, kakor koli so se že razdruževale ali na novo povezovale Ljubljansko pismo Stranke so tudi za vdovske in državne pokojnine Pokojninska reforma LJUBLJANA - Državni zbor je končal prvo obravnavo predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Poslanci vladi nalagajo, naj preuči številne predloge, ki so se izoblikovali v razpravi ter predvidi znižanje polne upokojitvene starosti, pri čemer naj oceni primernost znižanja za moške na 63 let in za ženske na 61 let. Poslanci še predlagajo, da bi obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje začeli uveljavljati z letom 2000. Čeprav predlog pokojninskega zakona ne predvideva vdovskih pokojnin, naj bi Desus svojo “programsko zahtevo” - da se v drugo obravnavo pokojninskega zakona vključi postopna uveljavitev vdovske pokojnine -v vladi uskladil. Boj za državno pokojnino -tu sta “za” in “proti” najbolj kategorična - temelji na obljubi kmetom, da je bodo končno le deležni. In tako se npr. v Prekmurju kmetje v pričakovanju državnih pokojnin izpisujejo iz obveznega zavarovanja. Nič nenavadnega, saj jim je državno pokojnino, ki bi jo dobivali tisti, ki prispevkov niso nikoli plače- vali, ljudska stranka obljubila na zadnjih državnih volitvah, a volitve bodo kmalu spet. V Združeni listi pa opozarjajo, da je nesmiselno uvajati državno pokojnino zato, da bi “reševali” eno stranko. Ugotavljajo, da potrebnih petih milijard tolarjev, kolikor bi jih bilo potrebnih za izplačilo državnih pokojnin, v proračunu ni kje vzeti. Socialdemokrati pa zahtevajo zmanjšanje razpona med najnižjo in najvišjo pokojnino na približno 1:3 do največ 1:3,5, ter enotno višino najvišje pokojnine za vse zavarovance, pa tudi, daje treba breme reforme porazdeliti na vse generacije, torej tudi te, ki so že upokojene ali pa v kratkem bodo. Socialdemokrati so seveda tudi za takojšnjo odpravo “privilegiranih” pokojnin, čeprav ni nikomur jasno, katere vse so. Ali mednje sodijo le izredne pokojnine politikov in kulturnikov, ki jih je nekaj sto, ali tudi dodatki k borčevskim pokojninam in pokojnine po posebnih zakonih za rudarje, delavce z azbestom, delavce policije, vojske in podobnih, bo pokazal šele čas. Ključno vprašanje: kakšni bodo pogoji upokojevanja (starost, delovna doba in stopnja odmere), je, kot kaže, še vedno na pogajalski mizi socialnih partnerjev. Ti naj bi se ponovno srečali še v aprilu. Minister Rop pravi, da si pogajalci še nikoli niso bili tako blizu kot sedaj, pa tudi sindikati so optimistični. Torej se je to, da se je predlog zakona, četudi neusklajen, znašel v parlamentarni proceduri, izkazalo kot nadvse koristno. VINKO BLATNIK 1 i Lojze Petrele in imenovale. Ne vidimo boljšega recepta, kot je ta, ki ga ponujamo že od leta 1990: da stranki SKD in SLS, ki sta si najbližji po programu in volilcih, stopita skupaj, ne samo da sodelujeta, ampak da se združita. Glede tega je prišlo v zadnjem času do rahle spremembe. Naša izkušnja je, da se v vladi, v kateri prevladujejo stare politične sile, kamor štejemo tudi liberalno demokracijo, ne dajo narediti bistveni premiki; to je, mislim, sedaj tudi že Podobnikova izkušnja. Zato se kar naprej pogovarjajo, kaj naj bi delala vlada, namesto da bi se že ob podpisu koalicijske pogbdbe natančno, po mesecih, vedelo, kaj in kako bo. To, kar imamo sedaj, pa ni vladanje, ampak mečkanje. Vsi po vrsti vladi govorijo, da se v Soveniji ne čuti recesija. Vprašajte direktorja Krke Miloša Kovačiča, ali jo čuti ali ne. Ne gre samo za recesijo, problem je, da za ključne izzive nimamo usklajenih in pravočasnih odgovorov. Slovenska gospodarska politika je zelo zavožena in čedalje več direktorjev nam pri tem pritr-jujeje, ker je čedalje več podjetij zaradi take politike v težavah. Skupaj s socialdemokrati želimo, da ta vlada čimprej sprejme evropske manire. Kar 4,4 odst. družbenega bruto proizvoda gre za subvencije, za katere se sploh ne ve, kje končajo. Dokler ne bo v Slovenij i politične zavarovalnica triglav, d.d. Območna enota Novo mesto največja slovenska zavarovalnica REDNO ZAPOSLI zavarovalne zastopnike za prodajo premoženjskih in osebnih zavarovanj za ožja območja: Novega mesta, Trebnjega, Metlike, Črnomlja in Kočevja OD N AS PRIČAKUJEMO: * višješolsko ali srednješolsko izobrazbo * starost od 21 do 35 let * komunikativnost * veselje do dela z ljudmi * samoiniciativnost in iznajdljivost * lastni prevoz POM JANU) N AM: * ustvarjalno delovno okolje * strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje * samostojno in dinamično delo * stimulativne zaslužke * varno zaposlitev Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov,- Zavarovalnica Triglav d.d., OE Novo mesto Novi trg 8, 8000 Novo mesto večine, ki bo končala s podaljševanjem starih časov, bo ta bolezen trajala, dolgovi bodo čedalje večji, z dolgovi pa je lahko vsak predsednik vlade: ko ti zmanjka, se zadolžiš. Danes je v vladi tako: če se ne morejo dogovoriti, koga zaposliti, zaposlijo namesto enega dva ali Pa tri, kajti če dobi Podobnik enega, mora dobiti LDS dva. Drnovšek ima dvakrat več ljudi v kabinetu, kot sem jih imel jaz kot predsednik vlade. Vsa vrata so zarigljana in morate hoditi s karticami, ker je vse tako strašno varovano. Država meče denar stran za nepomembne stvari-Danes veljajo strožji varnostni ukrepi kot takrat, ko so bili tanki okoli Ljubljane. To vse plačamo iz nasin žepov. Odlašanje z reformami, naj boj0 še tako boleče, je pogubna stvar. 1° nam je Evropa tudi povedala, vsaka reforma komu kaj vzame, drugemu nekaj da. Naše reforme pa očitno po mnenju vladajoče elite ne bi dale pravim ali bi vzele napačnim, zato se jih ne lotijo. Sedaj smov tretjem letu vladanja te koalicije i nič bistvenega več se ne bo ve zgodilo. Drnovšek se bo reševa tako, kot se noben demokrat' • Potrebujemo stabilen politični red. Čeprav včasih nisem podpira večinskega volilnega sistema, g sedaj podpiram. Naj eni krep zmagajo! Če bodo delali dobro, bodo dobili podporo še za štiri 1* a’ sicer pa bodo krepko zmagali dru gi. To, kar imamo sedaj, Pa n vladanje, to je megla, žabja volna^ svetu: rekel bo, da opozicija i 25 poslancev tega Državnega zbo je krivih, da on, ki ima 52 glasov svoji strani, ne more vladati. Jaz sem tretjič izvoljen v Par ment, a še nikoli doslej se ni ravn lo tako po domače, nenačeIn-nepravno in nezakonito kot se J-Nikjer drugje kot v našem Par^e mentu se ne more zgoditi, da da glasujejo o zakonu, potem pa Prl. nekdo in še enkrat glasujejo, ker] glasovanje zamudil. Takega nere' kot je sedaj, še nismo imeli. Ko P“ stanejo stvari tako poljubne, je očitno, da se bližamo letu 198'" so bile potrebne radikalne sp membe. . o A-K Dolenjski list je končno prišel do lastnih prostorov Uspešno lansko poslovanje ■ D. Rustja in M. Legan vnovič imenovana^ NOVO MESTO-v skoraj petih letih, odkar je Dolenj ski list docela privatna gosp« darska družba, se je v Pete ' 9. aprila, že sedmič sešla skup" ščina družbenikov. Osrednj pozornost so lastniki narnm nili poslovanju v lanske_ letu, ko je sicer še prišlo upada števila naročnikov, a) bilo zaradi manjših PoC*ra\. tev od pričakovanih in n katerih varčevalnih ukrep«' poslovanje vseeno bolj 0 nosno kot leta poprej. Največjo izboljšavo in hjd^ ti največji prihranek je lenjski list dosegel z na* pom naprav, ki mu omog°~*_ jo povsem računalniško g fično pripravo časnika, hi nost barvnega tiska pa Je stveno prispevala k pove nju prihodkov iz oglaševanj Vsekakor največji lanskemu poslovanju Pa. ,Aj dejstvo, da je Dolenjski prvikrat v domala petdese letih obstoja lahko kupil M ne poslovne prostore. Seh je predvidena za letošnj1’1 sen, pa ne kam na obro J ampak v Germovo ulico s di mesta. . >ke) Po štirih letih seje 'ztc ,e. mandat vodilnima de In)' ma Dolenjskega lista in sk“K ščina lastnikov je za direk ^ ja družbe ponovno imen< la Draga Rustjo, za vornega urednika čas? Dolenjski list pa Marj' Legana. JL Najboljša odločitev vašega življenja 2 DOLENJSKI LIST Št. 15 (2590). IS- anrlla Novomeška kronika KONSPIRACIJA I - Sobotni letni zbor novomeških krščanskih demokratov je bil zelo dobro skrit. Na vabilu je pisalo, da je ob šestih zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine. V tem novomeškem kulturnem hramu je bila ob tem času tudi revija pevskih zborov. V katerikoli prostor je človek pogledal, povsod so peli, tako da smo iskalci tavali po labirintih, ob tem pa nas je sPfemljalo petje. Nazadnje smo le pritavali do dna - zbor SKSD je bil v veliki učilnici novomeške Visoke sole za upravljanje in poslovanje. Konspiracija je v najtežjih letih boja preizkušena partizanska taktika. Se Jih splača posnemati - na koncu so zmagali. katakombe - Morda je prav zaradi te konspirativnosti v kleti stavbe neki počasno misleči in še Počasneje govoreči razpravljalec Pozval predsednika SKD Peterleta bojevitosti in agresivnosti in mu za zgled postavljal nadškofa Rodeta, •ovenske kristjane pa pozval, naj apustijo katakombe. Morda zaradi Konspirativnosti predsednik novomeške SKD ni hotel novinarju izdati števila članov občinskega odbori1’ -f » 3 ne ve “čisto natančnega števila . Vsekakor pa ni bil prav nič onspirativen predsednik Peterle, 1 Jc v svojem govoru krepko tolkel P0 političnih nasprotnikih, zlasti i ttpvškovih liberalnih demokratih njihovem vladanju, mimogrede P se javno “pohofiral” članici predsedstva zbora. Pokazal pa je tudi misel za humor, ko je ob vprašanju, q '»f13] bo novi občinski odbor 7- ali 1‘Članski (bolj potiho) dejal: “Eno drugo je pravljično število...” KONSpfRAČuA 11 - Še bolj "spirati™ kot novomeški krščan-n',1demokrati pa so v novi občini otenjske Toplice. Vabilo, pravza-telefax sporočilo” za sejo črnskega sveta je bilo sicer naslov-J no na Dolenjski list, a na novinar-teo ne P°r°ea >z te občine; poleg ga na vabilu ni bilo niti dnevnega kak' SC^e’ Kai šele, da b> priložili v JSno gradivo, kot je to sicer v na-cer'k ost.abb občinah. Pisalo je si-oh k dan bo seja in kje. ne pa liič i* un' KQt olajševalno oko-nJnc>. lahko vzamemo dejstvo, da dolenjske Toplice leže tik pod Ko-tivn m ^ttgom, kjer so konspira-vaj ?st med vojno najdosledneje iz-■J ; A nevabljeni novinar, ki sicer ti 0ca s topliških sej, te konspira-v, <* °t imel volje razbijati. Pa tedaj drugič! šenV . ‘ O podražitvi vrtcev v obči*eiL ^eis*t' °bčini so na zadnji seji Dr,i„ns,.e8a sveta razpravljali okoli otrnl ’ °b Ufi’ ko običajni ljudje hi r i.nit'ne delajo več, kaj šele. da 01 tačunali, koliko stanejo. Mii I TL N A S l H O B Č I M MMU a .. ncj gospa je rekla, da se naj jdct ze enkrat odločijo, kdo bo y. { 1°nesnaieval novomeški Ne* a^‘ Franc°zi v Revozu ali ne 101 v Pfleiderer Novotermu, P°> da se kar naprej kosajo. yn Casu Od 1. do 10. aprila so le- M0rneški porodnišnici rodili u*ei?ka Soster iz Potočne be? Dijana, Damjana Kol-pv en ' Žepič iz Črnomlja -nje ’ Andreja Kolenc iz Sred-Iji 8® Globodola - Tadeja, Li-Man- 0Vačič iz Vratnega - Ano p^^teja Rogina iz Za-koži 'Jašo, Martina Lozar z borč \Cil '-Davida, Nataša Mo-ivank? 'k žožemberka - Nino, -1 ..Nemanič z Božakovega KreeC|-i0’ Alenka Mešiček iz Z r).,^8a' Alino. Anka Koračin ju|'' Težke Vode - Tinkaro, Diana Rojc iz Žužemberka -Hje °> Karmi Lunder iz Treb-' Lucijo, Jožica Povše -Žvonk lz ^transkc vasi - Lano, Cm« a Bonec iz Blatnika pri ger - Roka, Milena Zu-DeJh , Metlike - Vida, Simona Mai- o VL Kočevja - Hano, Mir3 “kube z Dvora - Tajo, Miha “Jtdič iz Podgračenega -- . > Tanja Turk iz Dol. Toplic bor*,3, Sonja Jarc z Dol. Pod-Ko*.,a' Aljaža, Mojca Zadel iz kaj vJa - Luka, Jožica Novak iz Vat i-,v>JC; Roka, Andreja Hro-j*Gr Tnžemberka - Evo, Lidi-^®dr • S Lanče Gore - dečka, de^.^a Rade iz Starega trga - DauN°VEi(;A MESTA: Ire-M , tervar, Ulica Mirana Jarca lQltr ,°. Tončka Lesjak,.Be-lina |,nlska cesta 35 - Laro, Žak-- pji; lc> Ulica Slavka Gruma 80 Js Ulica Slavka Gruma Nič« Anamarija Curl, Vav-jelf. „Cva 7 - Anio - Niko. Dani- Anjo - Niko, Dani- V Sentjernejska ura strahov Za zadnjo sejo šentjernejskega občinskega sveta - bila je prejšnji četrtek - je natrpani dnevni red obsegal kar 26 točk. V skoraj šestih urah so v dolgotrajnih in mestoma mučnih razpravah na koncu že vsega siti svetnice in svetniki “obdelali”komaj kakšno manj. Časa, volje in svežine ni zmanjkalo samo zato, ker je bil dnevni red (glede na to, da je seja trajala od sedmih zvečer skoraj do enih zjutraj, bi lahko rekli nočni red) preobsežen in prenatrpan, ampak tudi zato, ker so moči prej izdatno trošili za medsebojna podtikanja, obmetavanja in nagajanja, pri čemer fano visoko nosita dva opozicijska prvaka. A pri vsej stvari sploh ne gre za to, da bi opozicija skušala narediti kaj bolje, kot si je to zastavila vladajoča občinska oblast, za to, da bi ponudila boljše programe, se zanje zavzemala in borila. Ne, formula je zelo preprosta:, za kar ste vi, mi nismo. V ozadju pa kot da se vseskozi po smrdljivem blatu valja zamera: ker niste izvolili našega člana za občinski nadzorni odbor, vam bomo mi, kjer se le da, metali polena pod noge. In skoraj odkrito so zagrozili, da ne bodo glasova- li za sprejem občinskega statuta, za kar je potrebna dvotretjinska večina. Ce občina ne bo imela statuta, bo njeno delo usodno ohromljeno. Ampak to očitno v dvoboju opozicija proti poziciji kaj malo velja. Seja, ki traja skoraj šest ur, je slabo pripravljena, slabo vodena, najraje pa oboje. V Šentjerneju pa je zadnji četrtek opolnoči, v uri strahov, v občinski sejni sobi še strašilo. Po njej so se že od sedmih zvečer preganjali strahovi po šentjemejsko razumljene demokracije. Po prepričanju opozicijskega prvaka je namreč prav to, da lahko na seji vsak govori, kar hoče, o čemer hoče in kolikor hoče, temeljni izraz demokracije, pa naj zaradi tega seja traja tudi celo noč. “Pomembno je samo to, da bo ljudstvo, ki nas je izvolilo, imelo kaj od tega!” je globokoumno poantiral. Ljudstvo pa je takrat spalo, da je lahko zjutraj vstalo in šlo na delo. Demokracija stane, račun pa zmeraj plača ljudstvo. Sent-jernejski varuhi in vestalke demokracije so v uri strahov sprejeli dogovor o financiranju političnih strank v občini Šentjernej do leta 2003, po katerem bodo stranke vsak mesec dobivale po 40 tolarjev za vsak glas, ki so ga dobile na zadnjih lokalnih volitvah. Predstava se mora nadaljevati! A. BARTEU STARO NOVO VODSTVO SKD NOVO MESTO - Tudi po zadnjem volilnem zboru občinski odbor SKD Novo mesto vodi dosedanji predsednik Lojze Turk, podpredsednik pa je Franci Bačar (prvi in drugi z leve). * DAN ZDRAVJA - Ob svetovnem dnevu zdravja so v novomeškem zdravstvenem domu v petek, 9. aprila, pripravili dan odprtih vrat. Letos je geslo Svetovne zdravstvene organizacije: “Bodimo dejavni v tretjem življenjskem obdobju!” in o tem je tekla beseda tudi na novomeški prireditvi. Zaposleni v zdravstvenem domu so pripravili razstavo svojih likovnih del, na koncu pa sta direktorica doma prim. mag. Tatjana Gazvoda in novomeški župan dr. Tone Starc odprla sodobno urejene prostore ambulante za nujno medicinsko pomoč (na fotografiji). (Foto: A. B.) ■^ašo’. Čestitam«! Morske dobrote v Toplicah Dnevi ribjih jedi v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah DOLENJSKE TOPLICE - Poleg italijanske kuhinje so ribje jedi med gosti, ki v gostilno Rog v Dolenjskih Toplicah zahajajo zaradi gurmanskih užitkov, najbolj priljubljene. Dnevi ribjih jedi se v tej gostilni začno danes in bodo trajali do naslednje nedelje, 25. aprila. “Za to priložnost bomo ribe in druge dobrote iz morskih globin dobivali naravnost iz morja,” je povedal Peter Kotar, vodja gostinstva v Zdravilišču Dolenjske Toplice. Ribje specialitete bo v teh dneh pripravljala kuharska ekipa pod vodstvom glavne kuharice Berte Grmek. V znamenju ribjih jedi bodo tudi sobotna in nedeljska kosila. Ponudba je bogata in pestra in obsega tako hladne kot tople predjedi, glavne jedi in sladice. Seveda so na voljo najboljše morske ribe, kot brancin, orada, morski list, zobatec, specialitete, kot so morska žaba, jastog, losos, razne školjke, istrski brodet. Ob tem ponujajo tudi velik izbor k takim jedem primernih vin vključno z malvazijo. Ena od specialitet, ki jo ponujajo kot hladno predjed, je bakalar na belo. Gre za namaz, pripravljen po posebnem postopku iz posušene polenovke. Polenovka je bila včasih riba revežev in so jo tudi v naših krajih zlasti na sveti večer jedli tudi v kmečkih domovih, rekli pa so ji “štokfiš“. Namaz ponudijo kot predjed s črnim, ajdovim ali rženim kruhom. Poleg pa se lep poda kozarec belega suhega vina, najbolje malvazije. A. B. Znanje je najboljši prodajalec Novomeška Termotehnika ima največjo ponudbo materiala za ogrevanje, vodovod in plinsko napeljavo v Sloveniji - Kakovost na prvem mestu - Stalno izobraževanje NOVO MESTO - V začetku leta seje novomeško podjetje Termotehnika preselilo iz stavbe nekdanjega mlina v Mačkovcu na novo lokacijo v naselju Pod trško goro. Kmalu po preselitvi pa so uspešno prestali že 3. presojo o zagotavljanju kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9002, ki ga imajo že dve leti. Še več: presojevalci so Termotehniko postavili za zgled urejenosti in kakovosti. Gre za podjetje, ki je raslo in se kovostnim in preizkušenim mate rialom, cenene robe, kije praviloma nekvalitetna, pri nas nimamo,” pravi Papež. Kako se taka skrb za kakovost poplača, pove razvijalo dokaj hitro, a kljub temu organsko in smotrno. “Predvsem mi je bila vedno na prvem mestu kakovost,” pravi Jože Papež, lastnik in direktor tega uspešnega podjetja, katerega specializirana trgovina ima največjo ponudbo materiala za ogrevanje, vodovod in plinsko inštalacijo v Sloveniji. Termotehnika s tem materialom redno oskrbuje okoli 250 pogodbenih kupcev, inštalaterjev in trgovcev. Stalno imajo na zalogi 9 do 11 tisoč artiklov. Ob tem pa s svojim inženiringom in svojimi monterji tudi sami izvajajo vse cevne inštalacije. Seveda se ukvarjajo tudi z maloprodajo. Papež se s to dejavnostjo samostojno ukvarja že 27 let, sprva kot obrtnik, potem kot podjetnik. S firmo je začel pred devetimi leti na slabih 50 kvadratnih metrih v domači garaži, “skladišče” je bilo pa na dvorišču. Po dobrem letu dni so se preselili v nekdanji mač-kovški mlin, kjer so imeli že 1.200 m2 prostora, na sedanji lokaciji pa je kar 3.000 m2 pokritih površin in še toliko odprtih skladišč in parkirnega prostora. Na začetku je bilo v Termotehniki zaposlenih 5 ljudi, danes jih je 30. “Zelo gledamo na to, da kupce in naročnike oskrbujemo le s ka- Ali združitev ali požrtija Letni zbor OO SKD Novo mesto - V sodelovanju z SLS in SDS nameravajo prevzeti oblast stranka požrla drugo!” Govorice o velikem dolgu, ki naj bi ga za sabo pustila prejšnja občinska oblast, naj bi v slabo luč postavljale tudi novomeško SKD. Lojze Turk in Franci Bačar sta povedala, da zaključnega računa lanskega proračuna še ni, da pa je tako in tako ta proračun, s katerim se svetniška skupina SKD ni strinjala, sprejela sedanja vladajoča koalicija, ki je imela, čeprav v opoziciji, že v prejšnjem mandatu večino v občinskem svetu. Občinski odbor so povečali s 7 na 9 članov, predsednik je ponovno Lojze Turk, podpredsednik Franci Bačar in tajnik Polde Kolenc. A. B. Jože Papež tudi primer človeka, ki mu je Papež kot obrtnik pred 26 leti delal centralno kurjavo. Sedaj je možak prišel k njemu, ker je peč dotrajala. “Nikoli nisem imel nobenih težav, sam izberi novo peč zame, jo pripelji in montiraj, meni povej samo račun!” mu je naročil. Na novi lokaciji uvajajo tudi nov program. Prav te dni na 250 NOVO MESTO - Zaradi krčenja novomeške občine, nastajanja novih občin in s tem ustanavljanja novih občinskih odborov Šlovenskih krščanskih demokratov na tem območju je bil sobotni letni zbor novomeškega občinskega odbora SKD tudi volilni. Zbora se je udeležilo 65 članov. Kot je v poročilu dejal predsednik občinskega odbora Lojze Ilirk, je cilj krščanskih demokratov tako na državni kot občinski ravni priti na oblast, sedaj pa so v državnem parlamentu in občinskem svetu v opoziciji. “Na zadnjih lokalnih volitvah smo dobili 13 odst. glasov oz. 5 svetniških mest in tako s socialdemokrati delimo 2. mesto v občinskem svetu,” je dejal Turk. V naslednjem obdobju hočejo pomladiti svoje članstvo in razširiti krog simpatizerjev, njihova “ciljna publika” so ženske, mladi in upokojenci; krajevne odbore naj bi imeli v vseh krajevnih skupnostih. Na naslednjih lokalnih volitvah računajo na 20 odst. glasov oz. na 8 svetniških mest. Največ stavijo na svoj program. Svoj cilj, se pravi osvojitev oblasti, naj bi dosegli postopoma, in to v koaliciji s socialdemokrati, predvsem pa z ljudsko stranko. V razpravi po poročilu je beseda tekla o načrtovani združitvi z SLS. Polde Kolenc, član vodstva občinskega odbora, je kritiziral državno vodstvo stranke, češ da je lepa zamisel o združitvi strank zastala na pol poti, ljudje na terenu pa da so zaradi tega zbegani. “Za dve stranki z enakim programom ni prostora. Če se ne bomo združili, bo ena RAZPISI ZA PRORAČUNSKA SREDSTVA NOVO MESTO - Sekretariat za kulturo, šport in mladino Mestne občine Novo mesto razpisuje natečaje za dodelitev proračunskih sredstev za projekte na področju kulture, za perspektivne posameznike, za redno delo kulturnih društev, za založništvo, za objekte skupne rabe in za akcije zaščite kulturne dediščine. Vsi razpisi so na oglasni deski v občinski stavbi na Seidlovi cesti 1, natančnejše informacije pa dobite na sekretariatu, tel št. 317-242. Na razpise se lahko javijo vse fizične in pravne osebe, zadnji rok prijav pa je 3. maj 1999. DEZ ODPLAKNIL PROSLAVO - Za prejšnji četrtek napovedana proslava ob svetovnem dnevu Romov v novomeškem romskem naselju Brezje je zaradi dežja odpadla. Proslava bi morala biti na prostem pred tamkajšnjim vrtcem, otroci pa na dežju ne bi mogli nastopiti. Tako ni bilo niti napovedane blagoslovitve nove kapelice v tem romskem naselju (na fotografiji). Če bo vreme lepše, bo proslava danes. (Foto: A. B.) SESTRI PINTERIČ NA OTOČCU OTOČEC - Šesto srečanje članov Kluba Grad Otočec bo v petek, 16. aprila, ob 20. uri v Grajski restavraciji. Tokrat bo Andrej Šifrer s seboj pripeljal sestri Alenko in Bredo Pinterič. Alenka Slovencem že dolga leta prinaša pesem in dobro voljo, Breda, nekdanja miss Slovenije, pa je znana vizažistka. Ob prepletanju pogovora in glasbe bodo gostom postregli z bogatim menijem in izbranimi vini izvrstnega belokranjskega vinogradnika Toneta Prusa s Krmačine, ki se bo tudi sam predstavil. m2 urejajo salon kopalniške opreme, v katerem bodo postavili 6 različnih kompletnih kopalnic, od ploščic in držal do školjk, kadi do luči in brisač. “To bo največji salon kopalniške opreme v Novem mestu in daleč naokoli,” je zadovoljen Papež. Termotehnikina ekipa tudi montira celotno novo kopalnico ali popolnoma prenovi staro. V Termotehniki že ves čas še posebej skrbijo za izobraževanje. Tako za vsak nov proizvod v prodajnem programu pripravijo predstavitev za kupce in monterje. “Samo kdor artikel dobro pozna in ima nasploh dobro znanje, lahko dobro prodaja,” je prepričan Papež. Poleg tega pogosto za zaposlene in večje kupce organizirajo strokovne ekskurzije k proizvajalcem opreme in materiala, ki ga prodajajo, tudi v tujino. V novih prostorih so uredili in primerno opremili posebno učilnico za okoli 30 ljudi, ki jo uporabljajo tudi drugi in v kateri vsaj enkrat na teden poteka kakšno izobraževanje. Tako se tam prav danes začenja večerna šola ekmonomike in financ. A. BARTEU KRKAŠI NA KLEK NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v nedeljo, 25. aprila, na izlet na Klek. Izpred Krke v Ločni bodo odšli ob šestih zjutraj, vrnili pa se bodo v popoldanskih urah. Klek je le tri metre višji od Gorjancev, se pravi 1182 m, in je “konkurenca” slovenski Slivnici, saj naj bi bili obe gori cilj coprnic. Hoje bo okoli 4 ure. Prijave in 1500 tolarjev za prevoz (otroci 1200 tolarjev) zbirajo v Oddihu, tel. 312-537, do petka, 23. aprila. Suhokranjski drobiž ŽALOSTEN KONEC - Le nekaj minut je trajalo in mogočna 433 let stara lipa je pred številnimi opazovalci v Žužemberku z natančnim rezom gozdarja Janeza Štrumblja padla. Janez Štrumbelj iz Trebče vasi je sin Ivana Štrumblja, državnega prvaka v gozarskih veščinah in štirikratnega republiškega prvaka v gozdarskih veščinah. Oče Ivan je dajal sinu napotke, saj ima za sabo številne izkušnje in podrta drevesa. Lipa je bila v sredini popolnoma votla, zato je bila odločitev o podrtju drevesa popolnoma upravičena. Na sliki: Janez Štrumbelj (z žago) in-Ivan Štrumbelj (s sekiro). ZA BEGUNČE - V osnovni šoli Žužemberk je bila v petek, 10. aprila, igra Žarka Petana Metka in Janko. Izvrstno so se predstavili mladi igralci pod vodstvom mentorice Vide Bukovec. Pohvalno je tudi to, da so učenci denar od prostovoljne vstopnine namenili za pomoč kosovskim beguncem. VESELA ŠOLA - V prostorih osnovne šole Žužemberk je bilo tekmovanje dolenjskih osnovnošolcev v Veseli šoli. Sodelovalo je kar 122 učencev in 13 učencev iz šol s prilagojenim programom. Najboljši so bili učenci iz Šmihela pri Novem mestu, po enega predstavnika, ki so se uvrtili v nadaljnje tekmovanje, pa so imele tudi šole Žužemberk, Vav-ta vas in Grm. ČIŠČENJE - V soboto, 17. aprila bo vseslovenska akcija čiščenja in urejanja okolja. TD Suha krajina bo dopolne čistila okolico na novo posajene lipe v Žužemberku, popoldne pa okolico cerkve sv. Katarine. Pridružite se! S. M. MŠŠ I Z M ASIH O & Č I M MMUOII [ Sprehod po Metliki] v Zelje so premalo Vse pogosteje je slišati zahteve, naj bi bilo več kulturnih prireditev po vaseh, kjer so gasilski domovi in drugi za to primerni prostori. Zagovorniki takšne kulturne politike vidijo osnovo za izvedbo želj v tem, ker gre denar iz občinskega proračuna, torej je namenjen kulturnemu življenju vsem krajem v občini, ne zgolj mestnemu središču. Zlasti glasni v tem so zadnje čase Gračani, ki bi želeli po vzoru metliških mednarodnih kulturnih poletnih prireditev Pridi zvečer nagrad nekaj podobnega na vrtu svojega gradu ob Lahinji. Navdušenci te zamisli pozabljajo, da so sredstva iz občinskega proračuna le del potrebnega denarja, da je ogromno truda vloženega v pridobivanje cvenka 5 strani sponzorjev in pokroviteljev, in ne nazadnje, da je potrebna za izvedbo tako zahtevnega projekta, kot so poletna kulturna dogajanja na metliškem grajskem dvorišču, ekipa delavnih ter sposobnih ljudi. Samo občinski denar je vsekakor premalo, četudi se posameznikom zdi, da se v ta namen troši preveč denarja, ki bi ga bilo pametneje porabiti za kaj po-trebnejšega. Na primer za napeljavo vodovoda ali kanalizacije. Nihče ni proti oživitvi kulture v vaših krajevnih skupnostih, vendar je to stvar tam živečih ljudi, njihove pripravljenosti in volje do dela. Čakanje na to, da bo prišel kdo iz občinskega središča z vrečo denarja in z izdelanimi načrti ter z odborom, pripravljenim kaj narediti, je, milo rečeno, smešno. Samo želje pripraviti kaj so premalo: treba je pač zavihati rokave in se lotiti dela. TONI GAŠPER1Č ČRNOGORSKI KUM? Metliški župan Slavko Dragovan je bil v soboto na republiški salami-adi na Jugorju precej dobre volje, nekaj zato, ker je v metliški občini potekala tako pomembna prireditev, malo pa tudi zaradi dobrega rdečega vina, ki ga je k izbranim vzorcem najboljših slovenskih salam ponudil gostoljubni Pepi Badovinac. Zato se je hitro navdušil za predlog da bi v Metliki prvi v Sloveniji zaljubljenim parom omogočili, da bi se podobno kot v Ameriki lahko na hitro in brez nadležnih dolgotrajnih birokratskih postopkov poročili. Kot je zaupal zbrani družbi, se za instantporoke navdušuje, ker računa, da bi kot župan lahko odigral vlogo “črnogorskega kuma ”, ki naj bi mu pripadla prva noč z nevesto. ZAPOJMO PESEM ČRNOMELJ - Črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je preteklo soboto pripravila v tukajšnjem kulturnem domu revijo otroških'pevskih zborov Bele krajine z naslovom “Zapojmo pesem”. Zapelo je sedem otroških pevskih zborov, in sicer Češnjice iz OŠ Vinica in zbor dragatuške osnovne šole pod vodstvom Ani Jankovič-Šober, mladi pevci iz semiške šole pod taktirko Anice Butala, iz OŠ Milke Šobar-Nataše pod vodstvom Cvetke Banovec, iz OŠ Metlika z zborovodjo Ibrahimom Čoraličem, iz OŠ Loka pod vodstvom Majde Veselič in iz OŠ Mirana Jarca z zborovodkinjo Judito Ilenič. • Všeč so mi odkrite ženske, rad gledam striptiz. (Jurič) • Kaj je boljše kot prisotnost duha pri železniški nesreči? Odsotnost telesa. (Punch) • Kdor enkrat ukrade, za vselej ostane tat. (Nemški pregovor) POTUJOČA PRIREDIJLV.' - Metliška prireditev “Pridi zvečer na grad” je dobila že vseslovenski pa tudi mednarodni ugled. Da je cenjena tudi doma. dokazuje že to, da bi jo zdaj radi imeli v gosteh tudi v drugih krajih v metliški občini, nekako tako kot potujočo knjižnico. Anica Kopinič, predsednica prireditvenega odbora, pa ni nič navdušena nad tem. Čeprav je sicer ravnateljica Ljudske knjižnice v Metliki, pod katere okrilje sodijo tudi potujoče knjižnice, ji je romantični, akustični in praktični ambient grajskega dvorišča v Metliki tako prirasel k srcu, da prideditve, ki si je tudi s svojo stalnostjo pridobila tak sloves, ne bi rada razvodenela po občini. Pripravljalni odbor je za to prireditev, drugod naj si za svoje prireditve ustanovijo svojega! Verjetno ima prav. Tudi cvetice poženejo takrat, ko je čas za to, in se razbohotijo tam. kjer je zanje ugodno. Ponekod zvončki, trobentice in vijolice, drugod pa narcise, tulipani in vrtnice. Zdaj, spomladi, bo to lažje razumeti. VARLJIVI DOBIČEK - v zaključnem računu za lansko leto je Belokranjski muzej prikazal nekaj dobička, kar je za ustanovo, ki se napaja iz proračuna, nenavadno in na seji občinskega sveta seveda ni šlo mimo neopaženo. Predstavnik muzeja je pojasnil, daje prišlo pač več obiskovalcev, kot je bilo načrtovano, m ti obiski so prinesli več vstopnine. Torej se letos ni uresničila črna varianta, katere znanilec je nap>s pred vhodom na grajsko dvorišče. Ta opozarja obiskovalce, da op?" ka odpada, kar pomeni, da je streha v zelo slabem stanju. Lahko bi se torej že lani zgodilo, da bi se streha sesedla, od mimo-; idočih zijal pa ni moč pobirati vstopnine. Črnomaljski drobir, KARDELJ - 30. aprila 1982 so črnomaljsko srednjo šolo poimenovali Srednja šola družboslovne in kovinarske usmeritve Edvarda Kardelja. Kot je takrat poroča Dolenjski list, je “doprsni kip revolucionarnega in marksističnega misleca odkril predsednik repuu-liškega odbora ZZB NOV JaI)e.. Vipotnik”. Časi so se spreminja* in izginil je ne le Kardeljev cita. ki je bil s črkami iz stiropora pritrjen na pročelje šole, temveč tud Kardeljev kip, sicer delo akademskega kiparja Stojana Batiča-Najprej se je znašel kar me železjem za šolo, ki ga pri pouk uporabljajo kovinarji, potem P so ga v zaščito vzeli v Belokranj skent muzeju v Metliki. Tisti daljšim delovnim stažem se s spomnijo nanj takrat, ko prebir jo kup pošte. Nekoč seje namre v takšnem kupu znašla tudi k verta z napisom “Drugu Kardelj lično!”. OBNAŠANJE - Svetnik Anton Vrščaj, ki je moral kar nek J časa čakati na odgovor o ur0Ja|”v romskih naselij na Lokvah m Kanižarici, tudi takrat, ko ga j dobil, ni bil zadovoljen z nj1**1' odgovora je namreč zvedel, da Romi pač populacija, ki se tez^. odzove na opozorila, naj ure okolje. Po Vrščajevem mnenju p problem ni v tem, da se Rom1 . navadijo na red, ampak v tem, ni nikogar, ki bi jim povedal, kas s morali obnašati. Semiške tropine^] LOV Z IZGUBO - Na &trt^’ vi okrogli mizi o lovstvu in g°sP^0 darjenju z gozdovi v Semiču belokranjski lovci dali P° . j.0t da v enem letu nekaj manj 700 članov belokranjske zeJe bratovščine upleni za slabih dem milijonov tolarjev divja^ Torej enemu lovcu pripade f deset tisoč tolarjev divjačine, pa glede na stroške jj zalezovanja in ubijanja divj prinese lepo izgubo, saj l°v strast ni poceni. ce. RAD BI VSAJ ZAJCA - ^ miškega župana Ivana ’ -e. zelo moti, ker po gozdovih J govc občine na območju g°J* • nega lovišča Medved gosp00. Melamin eno izmed podjetij, ki kočevskim ribičem P;acujej° “prostovoljni ekološki davek”, ki jim ga sicer nihče ne predpisuje in od njih tudi ne ter-ja. Priznati to, pa ni sramota! T A-m TISTE’ KI HOČEJO DE-. ' ' Za brezposelne, ki so Pripravljeni delati, v Kočevju doto skrbijo. To dokazujejo z vse Pestrostjo programov javni del kot začasno rešitvijo, ven-ar pa tudi drugače. Za vse brezposelne, ki so vključeni v programe javnih del, v Kočevju nam-rec Preko kluba Job vsako sredo organizirajo izobraževalne delavnice kot pomoč brezposelnim pri anju zaposlitve. Da gre res in a pravo pomoč, kaže podatek, n^P^j brezposelnih s tovrst-slit i Pontoči že dobilo zapo- 7X.TEETJE PO županovi LUCiI - Po dveh odpovedih sei Preložitvah 37. redne J® odbora državnega zbora RS nrSsP.odarstvo je nJen tretjt sklic [ Jsni Petek končno uspel. O tem ?or?darno na 1. strani. Medvedi,,0 iE bila seJa Prvič odpo-0j. a’ker bi nekaterim članom nrpv°ra -pot do Ribnice vzela Prelog °aSa ie bila dfogič Preložena zaradi izredne seje nemT16^3 zbora’ Pa bi se ob nje-dilo l.em sbcu kai kmalu zgo-p;. ’ . a bi tokrat člani odbora v skl ™C° Prišli, da pa seje kljub To umnosti ne bi mogli izpeljati, ne hi 6 t,Udl z8°dilo, čeRibnica skrh;lni Lzupana’ kot ga ima! V zanini ,, vse potekalo brez dočlr (^° pa 80 končno vcndar Hosn a člani odbora za stavn rarStV0’ Poslanci in pred- S'nV adeVRibniC° P"Šli!k nim _ “ckaJ ur pred napoveda-Mihelič v*0™ Seje v g°stišču žunan -er nai bi seja bila, že v P°zntmal, ali imajo za sejo gostih Pr,Pravljeno. Lastnica Presen -Paje bila °b tem sila rec mnTna-Da bo seja, je nam-Pft7M^e -Obvestil! VAŽNEJŠI, A UGODNEJŠI-trBovineVjUiZe nekaj časa obstaja ti Vse a>vkateri je možno dobi- lolariev v pPk e"°tni ceni 300 niso , ' Ribnici, kjer se tega narednu1Sbli prvi’ Pa «> zato njem č °rak naprej: v zad-ugodnei*SU Sir'j° za kupce še V8egadiKl'adI-”!artikl0VZa PREDAVANJE o lapajnetu ‘v galeriji Miklo- odntevnaZe nekaj časa na H8led Tonetn t razstava stvaritev kakor ,. pajneta’ zat0 bo vse- davaniudnm!Vi1 Prisluhniti Prc-ki bo (Ln ,ln Kolar Osvald, Zvečer feS’ aprila, ob osmih tem umetnaler‘P Pretlavala o b0 dr„ tn:ku> Predavanje pa PoziUvov S Pr°jekcij° dia- J^ški sel kAnKnv\KAM'ONOV OD-ste|Cj „ ' V sobotni akciji “Ko-Pragom°m,etimo Pred svojim Se|rtek in’i se jc začela že v s°botn n Zi‘časno zaključila v °Hov m, f ?brali kar za 7 kami-redk kosovnih odpadkov. Ude,eženr° —e’ iZ katerih ni bil° Do^rfevCIPABO- °k°lja ie ,„Si°botn' akciji čiščenja okolja “Tuutni akciji čiščenja bbičev . sode'ovalo tudi okoli 20 zav|ap; .' so ,a dan izkoristili še L°vCj l 1® mladih ribic v potoke, akcijo ->a imeli očiščevalno akcije ,aPfila- Vse te aprilske Zerniic ; ' Pnsvečene tudi dnevu V sA J?evi' voda. ^ristifn ?10 V ZAVRTKE -0 v snh Z. P°r,no društvo Kostel °r8ani?ir ,1’ 17' aprila, dopoldne Urejanip e del°vno akcijo za °lpi Je k°PaliSča Zavrtkc na ?°šk0tj,„easka neurja so namreč {a- Nar a. 3 dost°P do kopališka nane!iK°lpa pa je Polc8 Plastiko in j .scm tud' veliko n drugih odpadkov. IZ NAŠIH OBČI N JAVNA DELA Skupni projekt Številni novi programi KOČEVJE - Skoraj 19-odstot-no brezposelnost na Kočevskem iz leta v leto uspešnje blažijo s programi javnih del. Izvajajo jih na številnih področjih, skupaj z lanskimi pa je letos vanje vključenih preko 90 ljudi. Največ javnih del se opravlja v občini Kočevje, izvajajo pa jih tudi v osilniški občini, kjer so prav preko javnih del precej ublažili socialno stisko prebivalcev, saj v občini praktično ni novih delovnih mest. V Kočevju se javna dela izvajajo v knjižnici, muzeju, osnovnih šolah in gimnaziji. Povsod tu so delo dobili mlajši brezposelni s končano V. in VI. stopnjo izobrazbe. Podobno je tudi z brezposelnimi, ki so dobili delo pri Ljudski univerzi Kočevje ter v glasbeni šoli, kjer gre za nove programe javnih del, kot so letos v Kočevju tudi programi javnih del na področju turizma in v vrtcu ter programi pomoči na kmetijah. V nove programe je trenutno skupno vključenih 75 brezposelnih, v programih centra za socialno delo, ki tečejo že več let, kot, denimo, v Domu starejših občanov Kočevje, pa dela še 8 ljudi in toliko tudi v občini Osilnica. Sicer pa se bo število brezposelnih, ki se bodo vključili v programe javnih del na Kočevskem, še povečalo. V kreiranje javnih del preko Zavoda za zaposlovanje sta se namreč letos vključila tudi občini Kostel in Loški Potok. Obe pa se skupaj s kočevsko, osilniško in ribniško občin* že dogovarjajo o skupnem projektu komunalnih javnih del na širšem kočevsko-ribniškem območju, ki se bo začel izvajati še tekom letošnjega leta. M. L.-S. OBČINI ZBOR UPOKOJENCEV LOŠKEGA POTOKA LOŠKI POTOK - Redni letni občini zbor društva upokojencev Loškega Potoka je bil 5. aprila. Ob dokaj solidni udeležbi, ki za potoške upokojence ni ravno običajna, moramo omeniti še gostji, članici DU Žužemberk Francko Ožbolt in Jožico Kranjc, ki sta po končanem zboru, oblečeni v narodne noše zapeli več šaljivih pesmi in tako popestrili družabno srečanje. DU Loški Potok šteje 270 članov, od teh pa je 163 vključenih v vzajemno samopomoč. Poleg rednega dela, kije obvezno po statutu, društvo skrbi za obdarovanje starostnikov in tistih, ki so v domovih za ostarele ne glede na članstvo. Na občnem zboru so sprejeli načrt dela za letos, med drugim bodo v časopisu Odmevi objavljali vse novosti in spremembe upokojenske zakonodaje in sprotno obveščali članstvo o dejavnosti društva. ^ ^ Nepričakovan odhod dentista vznemiril bolnike Potrebno je štipendiranje RIBNICA - Tudi v Zdravstvenem domu Ribnica čedalje bolj čutijo pritiske občanov zlasti v zobozdravstvenih ordinacijah, pred katerimi so večkrat dolge vrste bolnikov. Razmere v zobozdravstvu v občini so posledica razmer v preteklosti in sprememb, ki jih je uvedla nova zakonodaja, pojasnjuje dr. Peter Rus, direktor ZD Ribnica. Pred sedemnajstimi leti, ko je bil zgrajen ZD, je zobozdravstvene storitve opravljalo pet zobnih terapevtov in deloma ortodont. Danes si isti obseg storitev delita dva zasebnika, dva zobna terapevta in ortodont. Zaradi odhoda dentista v pokoj, ki je obljubil, da bo ostal v delovnem razmerju do prihoda novega zobozdravnika, pa ni, se čuti vznemirjenje med bolniki. Novembra so na razpisu sicer izbrali zobozdravnico, a ta iz neznanih razlogov ni sklenila delovnega razmerja. Dr. Rus je še povedal, da so v dogovorih z domačo zobozdravnico pripravnico in upajo, da jo bodo kmalu zaposlili. Da bi v prihodnje zagotovili lasten kader, razmišljajo o štipendiranju vsaj dveh domačinov, a ne vedo, kako zanju zagotoviti denar. M. G. govorec Igor Lakota iz Gimnazije Kočevje Tudi ekipna zmaga KOČEVJE - Na medšol-skem debatnem srečanju, ki je potekalo v soboto v Kočevju, so se med desetimi sodelujočimi ekipami iz Novega mesta, Črnomlja in Kočevja najbolje odrezali člani kočevskega gimnazijskega debatnega kluba Cross-ex. Domačini pa so osvojili tudi kar štiri od skupno petih razglasitev za najboljše govorce. Srečanje je organizirala Gimnazija Kočevje skupaj z debatno organizacijo “ZA in PROTI”, Zavod za kulturo dialoga, ki je za tokratno debatno srečanje ekip gimnazijcev iz Novega mesta, Črnomlja in Kočevja določil temo “Istospolnim partnerjem bi morali dovoliti posvojitev otrok”. Z argumenti za in proti se je v prvem debatnem krogu pomerilo 10 ekip: po tri iz Kočevja in Črnomlja ter 4 z novomeške gimnazije. Po dveh izločitvenih krogih sta se v finale uvrstili ekipi El diablo v sestavi Igor Lakota, Nejc Zemljak in Erik Štrumbelj ter Kočevje B, v kateri so bili: Jana Pezdirc, Matjaž Šega in Simon Grabrovec. Za najboljšega govorca srečanja so razglasili Igorja Lakoto, enako število točk za drugega najboljšega govorca pa so si s prepričhivimi nastopi prislužili: Erik Štrumbelj, Jana Pezdirc in Simon Grabrovec iz kočevskega debatnega kluba ter Irena Brunskole s črnomaljske gimnazije. “Takšne debate imajo vzgojen, izobraževalen in humanistični cilj. Mladi se lahko ob tem veliko naučijo, in kar je najpomembnejše, pripravijo jih do tega, da spoznavajo obe strani,” je ob zaključku zelo zanimivega, a prav zaradi tega, žal, preskromno obiskanega srečanja, povedala mentorica kočevskega debatnega kluba Cross-ex Jasna Vesel. M. LESKOVŠEK-SVETE BODO KRAJANI ZAPRLI CESTO? Potrpežljivost jih je zapustila V času obnove naj se tovorni promet preusmeri skozi Dobrepolje in Struge RIBNICI - Enotnost v prizadevanjih, da se čimprej uredijo negotove razmere v zvezi s prepočasno obnovo magistralne ceste skozi Gorenjo vas so krajani izkazali na petkovem zboru vaščanov. Čeprav so bili prepričani, da so preživeli najhujše, ko sta pozimi voda in blato škropila po hišah, jih zdaj dušijo prah, hrup tovornih vozil, nejasnost, kdo bo kril stroške močno poškodovanih in razpokanih obcestnih hiš. Krajani so že teden dni brez čigavem zemljišču naj bi poteka- izhoda na cesto, ki je zelo nevarna tudi za otroke. Nad razmerami tarnajo tudi šoferji, saj so imeli več poškodovanih vozil pri vožnji po globokih jamah. Kljub prepovedi nekateri vozniki za obvoz uporabljajo poti po njivah in travnikih, kar je lastnikom povzročilo veliko škodo. Kdo jo bo plačal? Največ kritik je bil deležen župan Jože Tanko, ki naj bi zaradi volitev dal novembra zeleno luč za začetek obnove ceste, ne da bi se prej posvetoval z vaščani. Če se je občina res odločila, da obnavlja sicer zelo “načeto” cesto, bi morala prej zgraditi obvoznico, saj ni mogoče hkrati obnavljati del magistralke, ne da bi ustavili promet po njej. Glede obvoznice pa so krajani pripomnili, da pristojni na občini sploh ne vedo, po PRIPRA VE NA ZIMO - Na smučišču Izbir v Sodražici, ki je poslalo osrednje za Ribniško dolino, so imeli zelo uspešno (dobičkonosno) sezono, saj je po več letih zapadlo veliko snega. Da bi ustregli vsem predpisom, so morali zgraditi tudi prostor za teptalec nega in lovilec olja. Prejšnji teden so ga dali pod streho. (Foto: M. Glavonjič) MEDŠOLSKO DEBATNO SREČANJE - V finalu srečanja debatnih klubov gimnazij Novo mesto, Črnomelj in Kočevje, sta se pomerili dve kočevski ekipi. Na posnetku: najboljši govorec srečanja, Igor Lakota iz zmagovalne ekpie El diablo, zagovarja pravico istospolnih partnerjev do posvojitve otrok. (Foto: M. L.-S.) Eni urejajo, drugi uničujejo Neznani storilci spet poškodovali turistična kozolčka KOSTEL - Med sobotno očiščevalno akcijo in urejanjem okolice turističnih kozolčkov na območju Kostela so udeleženci akcije opazili, da Sta na Žagi ob Kolpi, ki je eno izmed turističnih MOBILNA TELEFONIJA NARED LOŠKI POTOK - Potreba po mobilni telefoniji je bila občutna že kar nekaj let, kljub temu da je v kraju dovolj velika telefonska centrala in vsakdo lahko takoj dobi telefon. Največ težav so imeli podjetniki, ki imajo svoje delovišče oddaljeno od telefona. 2. aprila pa je bila po zaslugi Telekoma in Mobitela ta siva lisa odpravljena. Vzpostavljen je signal sistema GSM, ki seže tudi v krajevno skupnost Draga. središč Kostela, poškodovani dve turistični tabli na turističnih kozolčkih. Turistično športno društvo Kostel, ki ima z ozirom na število prebivalcev v tej občini gotovo največ članov ne le na širšem Dolenjskem, ampak tudi v Sloveniji, se že vrsto let uspešno trudi, da bi naša južna in obmejna občina bila kar najlepše urejena. Zato je malo verjetno, da bi ta vandalizem zagrešili domačini. To ni edini tak vandalizem na tem območju, zato bi bilo prav, da bi uničevalec odkrili in jih strogo kaznovali. Njihovo odkritje kljub pomanjkljivim podatkom niti ne bi smelo biti pretežko, saj so si uničevalci verjetno pred tem dejanjem nabirali pogum v kakšni okoliški gostilni. Trezen človek namreč kaj takega gotovo ne počne. J. PRIMC la, saj se niso oglasili pri vseh lastnikih zemljišč; ves čas pa so omenjali imena dveh občanov, ki se nista strinjala z odkupno ceno. Na sestankuje župan Jože Tanko, ki je zaradi drugih obveznosti prišel z enourno zamudo, nekoliko “ohladil” sicer vroče ozračje. Dejal je, da je investitor obnove magistralne ceste Direkcija za ceste RS, ki je sama določila začetek del ne samo v Ribnici ampak tudi po drugih krajih v državi. Občina je le plačnik ureditve kanalizacije, vodovoda in požarnovarnostnega sistema. Razume težave krajanov in jim opozarja, da bodo razmere uredili le s potrpežljivostjo in dogovorom. Ker na sestanku ni bilo predstavnikov direkcije za ceste, so sprejeli sklep, da jih še ta teden povabijo v Ribnico, petčlanska delegacija SPOMIN NA ZMAGO TURJAK - V spomin na zmago pri Sisku, ki jo je nad Turki 22. junija 1593 izbojeval Andrej Turjaški, bo tudi letos več prireditev. Od 17. do 24. junija bo v kulturni dvorani razstava del likovnikov iz šestih občin, ki so združene v Zvezo kulturnih društev Ljubljana-okolica. V nedeljo, 20. junija, ob 17. uri bo pred krajevnim domom promenadni koncert Dobrepoljske godbe. 22. junija bo v cerkvi na Ahcu žegnanje. Poročali pa smo že, da bodo 19. junija na gradu “Viteške igre gospoda Turjaškega”, 26. junija pa pohod na Ahca, ki bo tudi posvečen zmagi pri Sisku. Čeprav letos ni okrogla obletnica zmage, bodo zmago praznovali še posebno svečano in z več prireditvami. pa bo v pogovorih vztrajala pri takojšnjem dokončanju obvoznice, gradbišče naj obišče inšpektor za promet, ves čas pa morajo cesto sproti polivati in ugotoviti dosedanjo škodo na hišah in dvoriščih. Ce ne bodo takoj izpolnili njihovih zahtev, bodo cesto nemudoma zaprli. Predlagajo, da bi ta čas lahko tovorni promet proti Kočevju preusmerili skozi Dobrepolje in Struge, osebnega pa skoz Breže in Jurjevico. M. G. OČIŠČEVALNA AKCUA LOŠKI POTOK - Ta vseslovenska akcija bo na območju občine Loški Potok v soboto, 24. aprila, nosilci in organizatorji akcije pa bodo tokrat planinci in lovci. Sodeč po številnih zabojnikih, ki so nameščeni po vseh vaseh, bi bilo pričakovati, da smeti in drugi odpadki pristanejo v njih, a je odpadkov še vedno veliko po bližnjih gozdovih in košenicah. Tam je moč najti vse, od štedilnikov, sodov, stare posode in odpadnega gradbenega materiala do ročke odpadnega olja in drugih sumljivih tekočin. Čistilne akcije bi morale biti večkrat in obvezujoče za vse občane. . ,, A. K. NAJVEČ ZA CESTE IN KOMUNALO VELIKE LAŠČE - Letošnji proračun v občini Velike Lašče, ki so ga svetniki sprejeli na zadnji seji, bo znašal 338 milijonov tolarjev. Levji delež iz občinske blagajne bodo namenili za cestno in komunalno infrastrukturo, skupaj 140 milijonov tolarjev. Dolga zima je močno oklestila komunalni tolar, saj so morali za čiščenje, pluženje in vzdrževanje javnih in lokalnih poti zagotoviti več kot 20 milijonov talarjev. Kljub temu pa bo občina pričela povezavo proti Velikim Blokam, in sicer z asfaltiranjem ceste Žaga-Podstr-mec, iz smeri Roba bodo povezali cesto Knej-Logarji ter nekaj vasi in več manjših javnih poti. Turjačani in Švicarji Utrjevanje kulturnega mostu med Švico in Slovenijo TURJAK - O sodelovanju med občinama Luetzelflueh in Velike Lašče je bilo in še bo napisanega marsikaj. Zaradi bojazni, da ne bi bil pri tem pozabljen prispevek Turjaka, naj napišem teh nekaj vrstic. Poleg predstavnikov občine in drugih občanov je pri sprejemu gostov iz Švice 9. aprila na križišču Evropskih pešpoti v Predgoz-du sodeloval s koncertom tudi moški oktet KUD Marij Kogoj iz Turjaka, ki je zapel več pesmi. Ostali člani KUD pa so takrat pripravljali dvorano KUD za drugo srečanje pesnikov in pisateljev z območja Zveze kulturnih društev Ljubljana okolica, ki je bilo tisti večer na Turjaku. Srečanja so se udeležili književniki šestih občin, iz občine Velike Lašče pa Miha Indihar, Jože Škulj, Nataša Klinc, Irena Hegier in Brigita Železnikar. V soboto, 10. aprila, so Turjačani počastili goste iz Švice v domači kulturni dvorani. Ob tej priložnosti je nastopil turjaški Ženski pevski zbor “Rozamun-da” pod vodstvom Olge Jež. Med prijatelje iz Švice je prišel tudi skladatelj Jakob Jež. Irena Indihar, ki je gostom prevajala, pa je med drugim predstavila Švicarjem pokojnega skladatelja Mari- • VELIKE LAŠČE - Tridnevni obisk v občini Velike Lašče je končala štiridesetčlanska delegacija švicarskega mesta Luet-zelflueha. Predstavniki obeh občin so se pogovarjali o možnostih sodelovanja med šolami, v kulturi, kmetijstvu in turizmu. Kmetijski delegaciji sta se pogovarjali z državnim sekretarjem za kmetijstvo Francem Butom. Kmalu naj bi z izmenjavo učiteljev in učencev začele šole, potem pa bodo šli v podpis listine o prijateljstvu in sodelovanju med mesti. Po besedah Tatjane Dev-jak. koordinatorke obiska, so bili Švicarji najbolj presenečeni nad gostoljubnostjo. M. G. ja Kogoja, zbor “Rozamunda” in skladatelja Jakoba Ježa. Taka pozornost je goste še posebno razveselila, domačinom pa je tudi dvignila samozavest. F. PEČNIK V VELIKIH LAŠČAH - Nastop plesalcev pred domačo cerkvijo zadnjega dne obiska. (Foto: M. G.) I Z M ASIH O 3 C I | Krjavljeve iskrice Kdo lastnik podsmreške graščine? Za vzdrževanje gradu Podsmreka ni zadolžen nihče - V delitveni bilanci med grosupeljsko in ivanško občino neomenjen - Nekdaj evropsko znana čebelarska tovarna propada PODSMREKA - Ivanški svetnik LDS Franc Godeša je nedolgo nazaj županstvu zastavil vprašanje v zvezi z gradom Podsmreka pri Višnji Gori, ki ga neusmiljeno najeda zob časa: “Čigava lastnina je grad, kdo ga upravlja, kdo ga uporablja in skrbi za njegovo vzdrževanje?”, kajti čisto mogoče je, daje pravna naslednica gradu občina Ivančna Gorica. Zadevo se je lotil raziskovati Vinko Blatnik z občine Ivančna Gorca in pokazalo se je, da je vse skupaj zelo nejasno in nerešeno. Zemljiškoknjižni izpisek iz leta 1996 kaže, da je grad Podsmreka z gospodarskim poslopjem in dvoriščem vpisan kot družbena lastnina, imetnik uporabe pa je občina Grosuplje. Kot je povedal Blatnik, se stanje na zemljiškem vložku do danes ni spremenilo. Z Upravne enote Grosuplje še niso prejeli odgovora, ali je bil s strani lastnikov gradu Verovškovih oziroma njihovih naslednikov vložen denacionalizacijski zahtevek za vračanje. Na grosupeljskem okrajnem sodišču še teče tožba s strani nekdanjih lastnikov, ki ugovarjajo postopkom v minulih letih, vendar zadeva ni rešena. Grad Podsmreka je bil konec 19. stoletja evropsko znana čebelarska tovarna, od petdesetih let, ko je bil v graščini začasen dekliški vzgajališki dom, pa ostaja prazen in neizrabljen. Po drugi svetovni vojni so v njem organizirali tečaje za traktoriste, kuharske tečaje, tam je imel svojo postojanko tudi Medex. Na pobudo etnologa prof. Borisa Kuharja so leta 1962 v gradu uredili del etnografskega muzeja, a je po nekaj letih zamrl. Blatnik je zatrdil, da so se že v prejšnji grosupeljski občini trudili, da bi se omenjeni grad obnovil in zaživel s kakšno novo dejavno- stjo, na primer gostinsko-turistič-no ponudbo. Ker ni bilo pravega zanimanja in programa, je grad v teh letih propadel. Zadnja možnost, da se objekt obnovi, je bila leta 1992 ob pobudi za nastanek terapevtske skupnosti za odvisnike in druge ljudi v duševni stiski, vendar predvsem iz političnih razlogov do tega ni prišlo. Grad ni bil rešen propadnja, h kateremu veliko prispeva bližnji peskokop. Kot pravi dobra poznavalka tamkajšnje zgodovine Mihaela Zajc-Jarc iz Višnje Gore, je nasploh značilnost tega gradu pogosto menjavanje njenih lastnikov. Trenutno pa očitno sploh ni jasno, PROPADAJOČI GRAD PODSMREKA - Grad v vseh letih ni bil rešen propadanja in tudi graditelji avtoceste Višnja Gora-Bič niso pokazali zanimanja, da bi objekt začasno uporabljali. (Foto: L. M.) kdo to je. Delitvena bilanca med prejšnjo občino Grosuplje in ostalimi občinami nikjer ne omenja gradu Podmsreka. Dokler tožba še teče pred sodiščem, zadeva stoji, grad pa tudi. Z njim nihče ne upravlja razen dela, v katerem že vrsto let stanuje družina Ulčar. L. MURN VESELOŠOLCI V soboto, 10. aprila, se je 29 učencev naše šole udeležilo občinskega tekmovanja v znanju Vesele šole. Z avtobusom smo se odpeljali na šolo Mirna. Razdelili smo se po učilnicah in napeto tekmovali 40 minut. Po tekmovanju nam je zelo teknila dobra malica. Nestrpno smo pričakovali rezultate. Nervozo smo mirili z neštetimi igrami. Dva učenca naše šole sta morala zaradi enakega števila točk pisati še enkrat. Po tekmovanju smo izvedeli za rezultate. Z naše šole so se uvrstili na državno tekmovanje kar trije učenci: David Škarja iz 6. r. ter Petra Regent in Aleksandra Barbo iz 8.r. Veselili smo se rezultatov in se zadovoljni vrnili v Mokronog. PETRA IN TANJA ŠKARJA, 4.a OŠ Mokronog “KRAPI” ZNOVA V TREBNJEM TREBNJE - KUD Ivana Cankarja z Velike Loke, ki je te dni prejelo Golievo priznanje za delo na področju kulture, bo v soboto, 17. aprila, ob 20. uri znova gostovalo v Kulturnem domu Trebnje z Ingoličevo komedijo Krapi. PRIJAVE ZA JURIJEV SEJEM MULJAVA - Turistično društvo Muljava in ZKD Ivančna Gorica vabita na Jurijev sejem, ki bo v nedeljo, 25. aprila, na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Gre za tradicionalno prireditev, ki se bo pričela ob 13. uri s pestrim kulturnim programom in otvoritvijo razstave Kmečka orodja in delovnih pripomočkov. Razstavo dobrot iz kmečke kuhinje bodo pripravile članice društev podeželskih žena občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica in dr. Boris Kuhar bo s komisijo izbral najboljšo, najlepšo in največjo potico. Na razstavo izdelkov domače obrti vabijo vse marljive izdelovalce, medi-čarje, pletarje, kovače, kolarje, suhorobarje, medarje in pletilje, na kramarski sejem pa tudi obrtnike in podjetnike z zanimivimi izdelki. Pripravljajo tudi srečelov in zabavo z glasbo. Prijave so mogoče na tel. št. 061/776-500 ali 061/769-070. OBMOČNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN IVANČNA GORICA - V organizaciji Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica je ta konec tedna potekalo območno srečanje gledaliških skupin. V soboto, 10. aprila, se je v kulturnem domu Šentvid pri Stični predstavila domača gledališka skupina s predstavo Habakuk. V nedeljo, 11. aprila, je KUD Dobrepolje v Strugah pri Dobrepolju uprizorilo komedijo Glavni dobitek, KD Ambrus pa je v Jakličevem domu v Dobrepolju zaigralo Nušičevo Sumljivo osebo. Predstave si je ogledal republiški selektor, dramaturg Alen Jelen. * ZA DRUGO LIGO MOKRONOG - Odbojkarji Mokronoga, ki so po rednem delu prvenstva v 3. ligi osvojili drugo mesto, zdaj nastopajo v kvalifikacijah za uvrstitev v drugo ligo. V prvih dveh kolih so igrali doma z Ljutomerom in izgubili z 1:3 ter v gosteh z Izolo, kjer so izgubili z 0:3. V skupini so še Beltinci. Golia znova podeljeval priznanja Slavnostna akademija ob občinskem spominskem dnevu Pavla Golie • Podelitev Golievih kulturnih priznanj in državnih priznanj Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu TREBNJE - Z izbranim glasbenim programom dueta Jane Andrescke iz Nemčije (violina) in Carlosa Misleja Rondona iz Venezuele (viola) seje v četrtek, 8. aprila, zvečer v prostorih Centra za izobraževanje in kulturo pričela slavnostna akademija ob občinskem spominskem dnevu Pavla Golie. “To ni le dan, ko se spominjamo človeka, ki je dal nekaj slovenski kulturi, ampak želim, da je to naš dan kulturnega prebujenja in nekih novih zavesti o življenju,” je v pozdravnem nagovoru dejal trebanjski župan Ciril Metod Pungartnik. Poleg glasbenega dela programa, ki ga je povezovala Klavdija Kotar, so pomemben del slavnostne akademije predstavljale podelitve priznanj. Kot je že navada, je predsednik ZKD Trebnje Mitja Prijatelj podelil Golieva priznanja in plakete za delo na področju kulture. V imenu Občinskega pihalnega orkestra Trebnje, ki ga zelo uspešno vodi prof. Igor Teršar, je priznanje prevzel predsednik Daniel Metelko. Orkester je v zadnjih desetih letih vidno umetniško napredoval in zdaj združuje skoraj 200 članov v treh skupinah: orkestru, mladinskem orkestru in mažoretni skupini. Omenjeno priznanje je prejel tudi Igor Hribar, od leta 1975 član trebanjske godbe, pomočnik dirigenta, tonski mojster, ki ima veliko LOVSKA RAZSTAVA ŠENTJANŽ - V ponedeljek zvečer so v Šentjanžu odprli razstavo Po sledeh zgodovine lova, kjer poleg lovske zgodovine predstavljajo tudi divjad iz tamkajšnjih krajev. Kot je povedal Ciril Brečko, si bodo razstavo ogledali tudi šolarji iz okoliških šol, sicer pa bo vse razstavljeno na ogled še do nedelje, vsak dan med 9. in 16. uro. DARUJTE KRI! SEVNICA - Območno združenje Rdečega križa Sevnica vabi vse krvodajalce in ostale polnoletne, še posebej mlade in zdrave občane, da se udeležijo krvodajalske akcije, ki bo v sredo, 28. aprila, od 7. do 15. ure in v četrtek, 29. aprila, od 7. do 13. ure v Srednji šoli Sevnica. zaslug pri zbiranju in urejanju arhiva notnih zapisov godbe. Že tri leta uspešno vodi Mladinski pihani orkester Trebnje. Golievo priznanje in plaketo za vztrajno in uspešno delo ter kot spodbudo za naprej je prejelo tudi KUD Ivana Cankarja iz Velike Loke s predsednikom Danielom Barletom. Delovalo je že pred drugo svetovno vojno, zadnjih deset let pa je še posebej aktivno. Letos gledališčniki navdušujejo z Ingoličevo komedijo Krapi. Golievo priznanje in plaketo za življenjsko delo je prejel Branko Tisu, ki se že od leta 1956 ukvarja s filmsko dejavnostjo. Od leta 1970 je kinooperater v Trebnjem, dve leti pa tukaj vodi tudi KUD za filmsko- in videoanimacijo. Župan Pungartnik je podelil državna priznanja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Značko z bronastim vencem je prejel policist Andrej Podlogar iz Mokronoga, zadolžen za koordinacijo dela omenjenega sveta. Aktivno se zavzema za izboljšanje prometne varnosti v občini, dejaven je pri pripravi tekmovanj OBČNI ZBOR GZ TREBNJE TREBNJE - Gasilska zveza Trebnje vabi jutri, v petek, 16. aprila, ob 18. uri v dom gasilcev na redni občini zbor. Poleg poročil za leto 1998 bodo sprejeli program dela za letošnje leto, razglasili bodo rezultate natečaja in podelili nagrade, v svojo zvezo bodo sprejeli PGD Za-bukovje itd. Za delegate občnega zbora je udeležba obvezna v svečani uniformi. IZLET NA NANOS TREBNJE - Planinsko društvo Trebnje vabi v nedeljo, 18. aprila, na planinski izlet z vzponom na 1248 metrov visoki Nanos. Zborno mesto bo ob 7. uri na trebanjski avtobusni postaji. Prijave najkasneje do 15. aprila sprejema Alojz Šalehar na tel. št. 068/45-017. Obvezni so planinski čevlji in rezervna obleka. otrok v akciji Kaj veš o prometu. Značko s srebrnim vencem je prejela Marta Gačnik iz Trebnjega, že deset let mentorica prometnega krožka v trebanjski OŠ. Je zavzeta, kar se vidi tudi po uspehu učencev na raznih tekmovanjih o prometni varnosti. Značko z zlatim vencem so podelili Ivanu Zajcu iz Goljeka pri Čatežu, ki že več kot 30 let sodeluje pri vzgoji šolskih otrok v prometni varnosti. Je velik poznavalec prometne situacije v občini, kot dober organizator, vsako leto pa ima na skrbi tekmovanje osnovnošolcev Kaj veš o prometu. , L. MURN KOSOVNI ODPADKI OB CESTI - Vsevniški občini bodo v kratkem odvažali kosovne odpadke. Razveseljivo je, da se jih na enem samem mestu znajde toliko, kot kaže fotografija, saj bi sicer gotovo končali v bližnjem gozdu. Kljub vsemu pa mnoge moti, da zbrani odpadki ležijo tam več tednov in da segajo do roba ceste, kot je to na koncu vasi Rovišče pri Studencu. Ko se ob kupu ustavi avtomobil navdušenega zbiralca odpadkov, je mera še bolj polna. NAGRAJENCI - Sedem nagrajencev Golievih in državnih priznanj Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. (Foto: L. M.) V kleteh ne bo več poplavljalo Razbremenilna kanalizacija od Trga svobode proti Kvedrovi naj bi opravila s poplavami v kleteh - Na področju urejanja kanalizacije in vodooskrbe precej več potreb kot denarja SEVNICA - Sevniška Komunala, ki zaposluje nekaj čez 30 delavcev, je v minulem letu poslovala uspešno, tako poslovanje pa bo poskušala še izboljšati z novimi posli in racionalizacijo. Občinske strokovne službe naj bi pripravile gradivo o možnostih razširitve dejavnosti Komunale, saj več svetnikov meni, da bi bila to nujno; vendar pa morajo predtem spremeniti občinski odlok. Komunala je lani 14 milijonov tolarjev vložila v izboljšanje vodooskrbe. Odplačevala je obveznosti za rekonstrukcijo vodovoda na Glavnem trgu in obnovo dokončala. Začela je tudi z nujno potrebno obnovo vodohramov ter v okviru oskrbe višje ležečih vasi pripeljala vodo v naselje Škovec-Orešje. Kar petino sredstev je porabila za odpravljanje okvar na mestnem vodovodu, kije zelo razvejen in ponekod tudi močno dotrajan. Za dela na področju kanalizacije so lani namenili 15,5 milijona tolarjev, večino iz republiške takse za obremenjevanje voda. Med največje lanskoletne naložbe na tem področju sodi gradnja razbremenilne kanalizacije v Prvomajski ulici, ki naj bi jo končali v tem letu. Svetnik Branko Kelemina je nedavno opozoril, da občina ni ustrezno in pravi čas reševala kanalizacije, zato je predlagal, naj občinske strokovne službe skupaj s Komunalo pripravijo ustrezne rešitve in programe, enako naj bi naredili na področju vodooskrbe. Da je v bodoče smiselno vse take projekte voditi v eni hiši, se strinjajo tudi na občini. Kot so povedali, študija za ureditev kanalizacije v 1. fazi sicer zajema mesto Sevnica, v 2. pa tudi druga naselja. Bojan Lipovšek Tretji sklop naložb sevniške Komunale je bil na področju ravnanja odpadkov, saj so lani nabavili smetarsko in komunalno vozilo, ter 7 zabojnikov za odvoz odpadkov in poskrbeli za remont smetarskih vozil. Med večje stroške sodi še taksa, ki jo Komunala plačuje ob ceni kompaktiranja občini Krško. Kot je povedal direktor Komunale Bojan Lipovšek, želijo v bodoče celo območje občine kriti z odvozom odpadkov, saj zdaj zajemejo komaj 10.000 od skupno 18.000 prebivalcev, zato tudi še ne zaračunavajo dodatnega zneska za bodočo regijsko deponijo. Lani so prevzeli odvoz odpadkov nekaterih večjih podjetij, kar bo razbremenilo gospodinjstva. Letos bodo 15 milijonov tolarjev namenili obnovi vodovoda na Prvomajski ulici, 8 milijonov pa za vodnjak pri vrtini Stilles. Med večjimi naložbami bo tudi izgradnja razbremenilne kanalizacije od Trga svobode proti Kvedrovi ulici, s čimer bodo zmanjšali nevarnost poplav v kletnih prostorih. Na področju kanalizacije je še vrsta nujnih vlaganj, za katera trenutno ni denarja. B. DUŠIČ GORNIK KAJ PA ZRAČNI REDAR? -Ivanški občinski svet je na zadnji seji dal soglasje Letalskemu klubu Šentvid pri Stični k registraciji vzletno-pristajalne steze. “Ker smo mnenja, da bo naša dejavnost zelo popestrila življenje in delo v teh krajih, smo prepričani, da nam boste pomagali,” so dejali v obrazložitvi letalci. “Nedvomno,” so menili svetniki, predvsem tisti iz okolice Šentvida, ki morajo kar naprej poslušati njihovo ropotanje po zraku. “Saj v občim potrebujemo tudi zračnega, ne le zemeljskega redarja!” V IVANČNI GORICI VEDO - Vsak občina sprejme svoj statut in v ivanški so letos vendarle črtali več nesmiselnosti v 58. členu, da je “funcija člana sveta vaške skupnosti nezdružljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi, itd.” Saj je vendarle veliko članov sveta KS ah celo predsednikov tudi občinskih svetnikov. Vidi pa se, da so v novih občinah ob sprejemanju statuta kopirali že izdelane, kar seveda ni nič narobe, če bi prepisali ven stvari, ki so zanje pravilne. V Občini Mirna Peč, na primer, omenjenih nesmislov niso črtali, čeprav KS sploh nimajo več. Tudi prepisovati je treba znati. Trebanjske iveri AKADEMIJA - Slavnostno akademijo ob občinskem spomin skem dnevu je veljalo obiskati n le zaradi počastitve nagrajence , pač pa tudi, ker sta kulturni pr gram izvajala dva tuja vrhunsK glasbenika. Kako občuteno s zaigrala dela Mozarta, Handia. Bacha, Bartoka! Pa obisk ni o ravno spodbuden, čeprav no slavnostno prireditev tudii pr stor - učilnica CIK-a s katedro - ni bil preveč primeren. Saj o -staja tudi dom kulture v lre njem, toda CIK so organizatorji najbrž izbrali zaradi P°8.*T. po prireditvi. Tudi s tem PrlJTV_ rom je dokazano, da Trebnje ci prej potrebuje nov večnamen kulturni dom. ______ KOT V PARLAMENTU - N« le v parlamentu, tudi na loku ravni znajo biti razprave z vroče in včasih že kar nemog0 • Prejšnji teden je bil na Cate sestanek sveta KS glede ne*P° ga zumov pri gradnji vodovodn B sistema Zaplaz-Zagrič. Pred* nik gradbenega odbora Mik" J večkrat pozabil na lepo obna nje in primerne besede, to predsednik KS Zajc je dal ja vedeti, kdo vodi sejo in je skozi ostal korekten. Ne gled burno razpravo, ki kakšn 8. posebnega rezultata ni dala. gradbeni odbor napoveduje plet na sodišču, pa je zalosi" ugotovitev, kako se ljudje ne mo pravi čas pogovoriti potre stvari. VOLILNI OBČNI ZBOR TREBNJE - Občinska zvezu Društva upokojencev TVebnj v torek, 20. aprila, organizir* . volilni občni zbor, ki bo ob 1 • v prostorih DU na Barago trgu. Razrešili bodo doseda organe in izvolili nove Sevniški paberto SISTEMSKA NAPAKA Mnogi Sevničani, Prec*v*eI7ebi Boštanjčani, razmišljajo, da ^ bilo napak, ko bi kakšen to1 ^ ga sicer občina namenja ga ^ druščini in njeni opremi, nam^ ^ raje sevniškemu radiu. Takn* > vsi zatajijo, ta deluje. O vsi zatajijo, ta ueiujc. - ■„ davnem požaru v podjetju .j je sistem obveščanja zai L Alarm je sicer bil, a gasilcii s po 5 minutah izvedeli, zakaj Ce malo pretiravamo, so g' a komaj po valovih Radia Se izvedeli, kaj gori. . bil PRVA NALOGA - K° i* svetnik Andrej Štricelj izv° E.! za podžupana, se je lepo zahv" ^ zaupanje in se hkrati opr ,Q ker bo predčasno zapusti Čakala ga je namreč prva na Tisti, ki so njegove rezultat v ^ verjali v gostišču Vrtovše . ^ ugotavljali, da jo je dobro °P^zaj, čeprav šunke menda ni sam ŠTALCA JE ŽE - B|ag<>r ..jj. ničanom. Marsikje si m° n ce v eaiioin. iviaisiKje a* g 1 jo štalce in nato še kra. ((jv Sevnici pa štalo že ve ctimnm mpstnpm IDUTU. ^ hi jim ni kaj dosti mar, sicer i^dne načrtovali preureditve v zg . • pisarne. Manj ugledni Pr‘ nepoznani kot “štala”, krasijo a^. sredno bližino občinske zg j0j. Če bo šlo vse po sreči, ne . go tako. Končno naj bi' tu,0| validi in politične stranke spodobnejše prostore. DOLENJSKI LIST St. 15 (2590), 15. aprila Krške novice KOT OBVEZNO - V enem znanih krških gostinskih lokalov posvečajo odnosu ljudi do kajenja veliko pozornost. Tako so v enem od prostorov celo napisali: “V tem prostoru kadimo!”. Bere se kot ukaz, da je tam potrebno kaditi. Ali ga gostje upoštevajo ali ne, ni znano. Dejstvo pa je, da se v tem prostoru zadržujejo tudi nekadilci. SMETI NI, SMETI SO, SO -V začetku organiziranega odvoza smeti v krški občini številne vasi niso.želele sprejeti zabojnikov za komunalne odpadke. Tamkajšnji domačini so se izgovarjali, da ljudje na vasi nimajo odpadkov, kakršne naj bi pobirali komunalni tovornjaki. Danes, le nekaj let pozneje, se mnogi potegujejo, a bi dobili k hiši kontejner, češ da bi radi odlagali smeti. Nekaj je nejasno: ali so se takrat vaščani, milo rečeno, šalili ali pa so govorili čisto po resnici in so do danes podeželski kraji esluteno napredovali in imajo ato ze veliko odpadkov. Tretja možnost, o kateri se ne go-von, pa je, da se je nekaj spremenilo tudi v glavah. U ' Krško ima od vseh Jud!, k, kaj pišejo ali, bognedaj, ,a^J° celo časopis, najraje J l-kipe. Ti praviloma vidijo olj malo v občinsko zakulisje praviloma ne poizvedujejo, debi občina kaj primaknila k tnrc Pubbkacij. Dokazano hit V"6 stikaJ° P° zapuščenih »sah v starem mestnem jedru n ne preganjajo podgan, ki na svetu najbolj ljubijo take od vseh pozabljene kotičke. Novo v Brežicah Nm E!^ALO brezposel- , ~B° podatkih območne h le ^avoda za zaposlovanje koncu 'anskega leta v Drihl'S- obdini registrirano osph^f? ''600 brezposelnih 8’ kako bo ob mednarod-km iime^nern Prehodu Obrežje Dlnš -U ?ra^a nova gospodarska stev\’tJeurnejbid0bil0zaP°- Slnv ? tisoč ljudi, blizu v in cpe . vasi’ ki hkrati umira ra , razviJa, pa še sedemsto, je km‘i80V,2a-zaskrbljenost več matii? ' Ze enostavna mate-skom *- namree Pove, da bo ob c***™ eksplozivnem raz-Prem i reZ)šhega gospodarstva vsemr razpoložljivih 1 j u d i. Pri VnraxS Je nehaj narobe, til TsanJe je le, kdo se je zmo-gosnoH kl skrbiJ° za razvoj gospodarstva, ali tisti, ki skrbi-vrste?raZrnnOŽeVanie človeške šk,TLO BI LEPO - Na otro- vaniskfl t brežiški stano' žiV0J Mtn°Seskl Trnje je vedno lomlip S0 številna, sicer po-čera 'gra*a °d jutra do ve-hanskm 0 zasedena- v dopol-Ijice m Ux? Prijazne vzgojite- malčkeTn egaiVrtvCa Vod‘j° *ja kako h- pm skušajo razložiti, SSto^lei.igrdi.fc likih spomnil in po to- tobogan tP°pravil gugtiinice in “teniluj- F V Peskovniku žabi bil« 7 V?3J Zrah‘jal Pesek- To vsem zdr u Lepo in pred' okoliški st ,bi'° tudi’ če traj jn stanovalci zgodaj zju-igrala in zvcčer ob ta ista ne bi vJ-rmen!eni peskovnik Priiatpr svojih štirinožnih Sanj,arJneVna kakanje in lulanje. je vse prav° j' pa ko1 da ždRavstvovočeh ekonomistov %oXEnž OB SAVr -Dru- ki dpi °mistovv zdravstvu, tov V|UJC pr.i Zvezi ekonomis-dane«°Ven'j^’bo organiziralo 6 str‘njutriv Termah,Čatež atistov stekanje ekono-cev v ‘I1 Poslovodnih delav-Danp [avstvu v Sloveniji. vPnt.S do obravnavali tjanieT .tranzic'je> spremi-Zasehn ske sestave in °sreii l,pr.aks'' ^otri se bodo zdravs? °?'1'. na stroške v Vanj„ 'vn njihovo obvlado- danesob9ČJ?je SC b° ZačCl° MŠŠ i Z M A Š 1 H OBČI M MUtš Sonce z Rake s Sončkom v očeh V nedeljo dobrodelna prireditev na Raki - Skupina za dobrodelne dejavnosti se ne meni za krajevne meje - Sodelovanje z otroki, mladostniki in ostarelimi RAKA - Skupina za dobrodelne dejavnosti Sonce, ki ima sedež na Raki, bo organizirala v nedeljo ob 15. uri v športni dvorani na Raki dobrodelno zabavno glasbeno prireditev Sonček v očeh. Nastopili bodo Mlade frajle, Rubin, Tone Verderber, Frančič, Vesna in Vlasta, Dori, Koledniki in humorista Honza in Fonza. Ljudje, ki so zdaj v skupini Sonce, so pred tem že več let dela-li skupaj, kot je povedal Jože Domitrovič z Rake, vodja skupine. Razvijajo prostovoljstvo in na tak način so dozdaj delali že velikokrat. Po Domitrovičevih besedah organizirajo srečanja ljudi, bodisi invalidov bodisi ostarelih. Prostovoljno so pomagali tudi odpravljati posledice poplave v Mozirskem gaju. Dejavnost kaže, da se ne menijo za občinske, kaj šele krajevne meje, ampak da POSEJMO SEME MIRU KRŠKO - V soboto, 17. aprila, bodo ob desetih dopoldne v avli kulturnega doma odprli razstavo likovnih del učencev osnovnih šol Posavja, ki so pod pokroviteljstvom mednarodnega kluba Lions Krško sodelovali na 11. mednarodnem Lionsovem likovnem natečaju z naslovom Posejmo seme miru. PRIPRAVE NA SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA BREŽICE - Obrtna zbornica Brežice seje že začela pripravljati na letošnji sejem obrti in podjetništva, ki bo v Brežicah 25. do 27. junija. Organizatorji sejma, ki imajo za seboj že nekaj tovrstnih prireditev, menijo, da bi bi tako srečanje proizvajalcev, prodajalcev in kupcev lahko postalo v prihodnje mednarodno, za kar daje možnosti zlasti bližina Zagreba. izkažejo pozornost in pomagajo ljudem po vsej državi. Skupina, ki deluje približno mesec dni, bi rada pomagala predvsem otrokom, mladim, ostarelim, bolnikom in invalidom. Sonce naj bi pomagalo nabavljati igrače in različno opremo za otroke, or- ZBIL KOLESARKO KRŠKO - 79-letni K. K. iz okolice Šentjerneja je 12. aprila peljal z Velikega Mra-ševega proti Kostanjevici. Na križišču s prednostno regionalno cesto, po kateri je z njegove desne strani pripeljala 70-Ietna kolesarka A. T. iz okolice Krškega. K. K. je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal v križišče in zbil kolesarko. Poškodovano A. T. so odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. GOLF SE JE VŽGAL KRŠKO - Ko je 36-letna K. J. iz okolice Krškega opazila, da njeno vozilo med vožnjo na lokalni cesti Drnovo-Brege zanaša, je zapeljala ob rob cestišča. Ko je stopila iz vozila, se je za vozniškim sedežem vnelo. Požar so pogasili trije gasilci PGE Krško, na golfu JGL pa je nastalo za 60 tisoč tolarjev škode. Vzrok požara je bil stik na električni napeljavi na dnu vozila. MLADI O IZROČILU SVOJIH PREDNIKOV - V sklopu praznika vin na Bizeljskem, ki ga je organiziralo Turistično in vinogradniško društvo Bizeljsko, so v tukajšnji šoli odprli razstavo o vinogradništvu. Na razstavi, s katere je posnetek, so predstavili dela iz lanske oktobrske 18. otroške likovne kolonije v Bistrici ob Sotli. Ob 45 likovnih delih so razstavili tudi stare vinogradniške predmete. Glavna tema razstave, a verjetno tudi obisk potrjujeta, da se v tem delu Posavja in sosednjih pokrajinah mladi ljudje zanimajo za vinogradništvo, ki daje že dolgo pečat tukajšnjemu življenju. (Foto: L. M.) Skrb za šolarje in avtomobile BREŽICE - Združenje šoferjev in avtomehanikov Brežice bo verjetno kmalu pridobilo kar nekaj novih članov, saj se mu bo v prihodnje priklopilo združenje šoferjev in avtomehanikov iz znanega brežiškega podjetja Prevoz, ki je žal v stečaju. Po znanem reku, da več glav več ve in da več rok več naredi, se bo lahko združenje še uspešneje vključevalo v akcije, ki jih organizira s še nekaterimi ustanovami v občini. Združenje šoferjev in avtomehanikov Brežice s svojimi ljudmi spremlja šolarje k pouku. Gre za akcijo Varna pot v šolo, v kateri skupaj s policijo pomaga skozi promet šolarjem v križiščih v Brežicah, Cerkljah ob Krki, Dobovi in na Bizeljskem. Da bi se šolarji lažje znašli v prometu, tudi v Brežicah organizirajo za določene starostne skupine učencev tekmovanja v poznavanju cestnoprometnih predpisov in praktični vožnji s kolesom. Te tekme pomaga izpeljati Združenje. Skupaj s policijo in svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Brežice Združe- Martin Bogovič nje tudi dvakrat letno v akciji Varno vodilo pregleduje, kaj vse vozi po brežiških cestah. Praviloma ustavljajo vozila starejšega letnika. “Med tistimi vozili, pri katerih se na teh akcijah pokaže dosti pomanjkljivosti, so tovorne prikolice za osebne avtomobile,” je povedal Martin Bogovič, predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Brežice in zasebni avtoprevoznik iz Bukoška. Združenje, ki je tako nekako stalno vpeto v dogajanje na brežiških cestah in tudi ob njih, vključuje trenutno okrog 120 članov. L. M. ganizirati udeležbo otrok na različnih prireditvah in bi tudi organiziralo prireditve. Mlade bi nedvomno zanimale različne prireditve in izleti, bodisi zabavni bodisi • Vendar se tudi dobrodelnost lahko ustavi že za prvim oglom, če ni denarja za njeno uresničevanje. Tudi zato skupina Sonce pripravlja omenjeno dobrodelno prireditev v nedeljo. Izkupiček bo namenila za svoje omenjeno delovanje. Hkrati bo Sonček v očeh tudi zanimiv dogodek, kakršnega na Raki verjetno že niso imeli lep čas. bolj poučni, in skupina Sonce je namenjena kaj organizirati na tem področju. Mogoče največ pozornosti pričakujejo zlasti starejši ljudje ter invalidi in bolni. Skupina Šonce namerava, kot o tem piše pravilnik skupine in kot pravijo njeni člani, biti tem ljudem prijazna tudi tako, da jim bo pomagala pri različnih opravilih na njihovih domovih, pri nakupu različnih za življenje nepogrešljivih pripomočkov in še pri čem. L. M. Za čistejša polja in gozdove Pripravljajo akcijo KRŠKO - Lovska zveza Posavja Krško bo organizirala v soboto, 24. aprila, ob 8. uri čiščenje polj in gozdov, ki spada v sklop akcije Lovske zveze Slovenije. Poleg lovcev, ki jih bo po pričakovanjih okrog 1.000, bodo v posavski čistilni akciji sodelovali učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol, člani turističnih društev in drugi. Skupno naj bi sodelovalo več kot 2.000 ljudi. Komunalne odpadke bodo brezplačno pobrala komunalna podjetja, kosovne bosta odpeljala Dinos in Surovina. Kot poudarjajo v Lovski zvezi Posavja Krško, je akcija naletela na odobravanje. O tem govori dejstvo, da akcijo tako ali drugače podpirajo župani posavskih občin, šole in navedena podjetja ter ob teh še krška območna enota Zavarovalnice Triglav, ki bo nezgodno zavarovala vse sodelujoče učence. Lovska zveza Posavja bo nabavila 2.500 vrečk za smeti in za udeležence hrano in pijačo. Lovske družine bodo poskrbele, da bo na posameznih območjih akcija potekala po predvidevanjih. S tako široko zastavljeno akcijo želijo posavski lovci, kot poudarjajo v posavski lovski zvezi, prispevati svoj delež k čistejšemu okolju. Menijo tudi, da taki dogodki vzgojno vplivajo na šolarje. L. M. SPOZNAJMO DOMAČO POKRAJINO - “Videl sem veliko že sveta, 'a nobena pokrajina me ni očarala bolj kot domača." Tako je zapisal v verze Drago Ivanšek, avtor učbenika in priročnika Spoznavanje domače pokrajine (na fotografiji v ospredju). Na sobotni predstavili, ki sojo naslovili Spoznajmo domačo pokrajino, je zbrane pozdravil tudi s takim sporočilom. Udeleženci dobro obiskane predstavitve so mu namenili obilo čestitk in lepih besed o njegovem strokovnem delu. (Foto: L. M.) Osvežitev učitelju in učencu V OS Cerklje ob Krki predstavili učbenik in priročnik Draga Ivanška Spoznavanje domače pokrajine CERKLJE OB KRKI - V osnovni šoli v Cerkljah ob Krki so v soboto predstavili delovni učbenik in priročnik za učitelje “Spoznavanje domače pokrajine”, ki ju je pripravil Drago Ivanšek, učitelj zemljepisa in zgodovine v tej šoli. Učbenik in priročnik, ki sta aprila letos izšla pri ljubljanski založbi Rokus, je potrdil tudi Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Lahko ju bodo uporabljali pri osnovnošolskem pouku. Na predstavitvi so nastanek in izid učbenika in priročnika pospremili s pohvalami in čestitkami, saj pomenita obe učni sredstvi novost na slovenskem šolskem področju. “Zbirka nalog in priročnik sta prijetna osvežitev tako za učitelje in učence. Avtorju je uspelo združevati strokovnost in poljudnost ter konkretnost in splošnost..Dragu Ivanšku je uspelo pripraviti prek 200 zanimivih nalog iz orientacije v pokrajini in oblikovanosti površja, vremenskega dogajanja, vode in njenega delovanja, kraškega delovanja, vinogradniške pokrajine in rastlinstva, naselij in dejavnosti prebivalstva.” Tako je označil omenjeni najnovejši Ivanškov stro- kovni dosežek navzoči prof. Igor Lipovšek, svetovalec za geografijo pri Zavodu RS za šolstvo. Ravnateljica šole Stanislava Šebrek je na sobotni predstavitvi izrekla prepričanje, da bosta učbenik in priročnik, ki sta nastala v Cerkljah ob Krki, uporabna tudi drugje po Sloveniji tako za učence kot tudi učitelje. Poudarila je, da na njihovi šoli učenci in učitelji veliko raziskujejo in da je v tem delu posebej zavzet Ivanšek. Drago Ivanšek, kije za raziskovalno delo dobil naziv inovativni učitelj leta 1998, je na sobotni predstavitvi dejal, da si upa trditi, da je obravnavani “učbenik učbenik prihodnosti”. Nova slovenska osnovna šola po njegovem namreč poudarja pomen terenskega dela, katerega pomen izpostavlja v učbeniku in priročniku tudi sam. Ivanšek se je zahvalil vsem za podporo, da sta obe učni sredstvi lahko nastali in izšli. Ob predstavitvi delovnega učbenika in priročnika so šolarji pripravili kulturni program, ki so ga posvetili naravi in njenim koristnim povezavam s človekom, ki se ji, kot so tudi ugotavljali, vse bolj odtujuje. L. M. KDAJ PREPOTREBEN PLOČNIK? i pešci pi ljeni nemalokrat hoditi prav po robu ali se celo ogniti v jarek, BUKOŠEK - V Bukošku ob cesti ni pločnikov, zato so eni nemalokrat hoditi p. je promet tu zelo gost. O gradnji pločnikov so se dozdaj že pogo- risi- saj varjali, vendar je očitno vsakič zmanjkalo denatja, da bi jih zares naredili. Omenjena cesta je v zadnjem času pri železnici tudi zelo slaba, kar preseneča mnoge voznike, posebej tiste, ki se tu ne vozijo pogosto. V Ce ni zdravnikov, jih poiščejo Mnenje Splošne bolnišnice Brežice o sodelovanju zdravnikov različnih ustanov in pokrajin ■ Direktor Zorko: “Trudimo se, da ni dvakratnih preiskav” - Sodelovanje s Celjem BREŽICE - Sodelovanje brežiškega zdravstvenega doma in novomeške bolnišnice, o katerem so razpravljali tudi na nedavnem srečanju vodstev in zdravnikov obeh ustanov, se dotika tudi delovala Splošne bolnišnice Brežice. Še zlasti, ker so se udeleženci omenjenega srečanja dogovorili, naj bi novomeška bolnišnica zagotovila posamezno specialistično službo v Brežicah in Posavju. Kot je o tem povedal Tone Zor- okulistu v Brežicah največ pacien- ko, direktor Splošne bolnišnice Brežice, se je ta pred leti povezala z okulističnim oddelkom v Novem mestu, tako daje vključila dva novomeška zdravnika. “Ta zdravnika zdaj delata tudi v Brežicah naši ambulanti in naročata, če je potrebno, bolnike k sebi v Novo mesto. Tako da tisti, ki je poslan z napotnico h kateremu od teh zdravnikov, ni dvakrat pregledan, razen pri tistih aparaturah, ki jih mi nimamo. Mi smo nabavili nekaj dodatnih aparatur, tako da se čim več preiskav lahko naredi tu. Če je potrebno, da gre pacient še v Novo mesto, mu izvid oziroma dvojnik preiskave damo s seboj, tako da ne gre za podvajanje,” pravi Zorko. Direktor brežiške bolnišnice ugotavlja, da k tov prihaja zaradi očal, manjši del jih pride na druge preiskave. “Tu smo prosili zdravstvene domove in zdravnike, da naj naročajo k zdravnikoma iz Novega mesta, da bosta lahko, če bo treba, paciente naročala k sebi v Novo mesto, da ne bi podvajali preiskav.” Pacientov za otološke preiskave je, kot navaja Zorko, v bolnišnici v Brežicah razmeroma malo, opravlja pa jih pogodbeni specialist. Le redkokateri pacient mora na preiskave naprej, kot ugotavlja direktor brežiške bolnišnice. V omenjenem nedavnem novo-meško-brežiškem dogovoru s srečanja gre tudi za nevrologijo. Zorko o tej specialistični dejavnosti in možnostih za njeno izvajanje v Brežicah pravi: “Pred meseci je bil podoben sestanek v zdravstvenem domu z zdravniki celjske bolnišnice in njenega vodstva. Tam je bil sprejet dogovor, da bi se bolj vezali na nevrologijo v Celje. Zato smo vzpostavili stik z enem od tamkajšnjih priznanih specialistov, da bi hodil k nam v ambulanto. Kaj to pomeni v luči novih dogovorov z Novim mestom?” Direktor brežiške bolnišnice meni, da so nejasnosti nepotrebne. “Sem za to, da skupaj z zdravstvenim domom Brežice analiziramo in se dogovorimo. Če vidijo potrebo usmerjati bolnike bolj v novomeško bolnišnico za tiste dejavnosti, ki jih bolnišnica Brežice nima, bomo vključili novomeške zdravnike v večji meri. Seveda je vse odvisno tudi od pripravljenosti zdravnikov za delo pri nas. Mislim, da bomo s skupnim dogovorom lahko to uskladili. Škoda, da kot direktor nisem bil povabljen na tisti sestanek, saj bi se lahko o vsem pogovorili že tam.” p ^ ok * h Jug Slovenije še slovi po izvozu Gospodarski vestnik je tudi letos pripravil vse bolj ugledno in težko pričakovano lestvico največjih slovenskih izvoznikov ter jo dopolnil še z načrtovanim izvozom za to leto NOVO MESTO - Zbrani podatki o tovrstnem gospodarjenju so eni redkih, v katerih tako rekoč blesti gospodarstvo južno od Ljubljane, zato v tabeli spodaj povzemamo tisti del lestvice, ki se nanaša na naša podjetja. Podatke je sporočilo 337 podjetij, kot ugotavljajo v GV, pa so z njimi zajeli 80 odst. vsega slovenskega izvoza v lanskem letu. SEJEM KAPITAL LJUBLJANA - Danes se bo v Ljubljani zaključil sedmi finančni sejem Kapital. Ob otvoritvi so podelili priznanji najuglednješemu finančniku in direktorju, sicer pa seje v teh dneh zvrstilo precej brezplačnih predavanj ter posvetov in delavnic s kotizacijo na vrsto aktualnih tem. Dogodki na sejmu so bili prežeti z uvajanjem DDV v posamezne dejavnosti, sicer pa so govorili še o elektronskem plačevanju, o življenjskih zavarovanjih in možnostih naložb, davčnem svetovanju, o problemu leta 2000 in še o marsičem. ZA VSE, KI IMAJO RADI AVTOMOBILE LJUBLJANA - Čeprav na letošnjem slovenskem avtomobilskem salonu v Ljubljani ne bo družbe Porsche Slovenija, ki zastopa tudi na Slovenskem ugledne zamke VW, Audi in Seat, se ljubiteljem avtomobilizma obeta zanimiv dogodek. Sejem bo odprt med 17. in 25. aprilom, za akreditirane novinarje pa že tudi dva dni prej. Ob sejmu bo cela vrsta novinarskih konferenc, več okroglih miz, predstavitev motocikličnih tekmovanj, gostovanj znanih športnikov in nagradnih iger. SEJEM GRADBENIŠTVA GORNJA RADGONA - Od torka do sobote poteka v Gornji Radgoni mednarodni sejem Megra, največji specializirani sejem gradbeništva in gradbenih materialov v Sloveniji. Pomurski sejem gaje tudi letos obogatil s strokovnimi posveti s področa graditeljstva, kot pravijo, pa bodo poseben poudarek dali potresno varni gradnji. Letos bo na sejmu 530 razstavljalcev iz 25 držav. Ob upoštevnju prvih desetih največjih izvoznikov v regiji je bila ožja Dolenjska (območje občin okoli Novega mesta, Trebnjega, Ivančne Gorice in Grosupljega) lani izvozno daleč najmočnejša v Sloveniji. Skupno je 10 največjih izvoznikov na tem območju z izvozom ustvarilo 234 milijard tolarjev prihodkov. Največji prispevek prihaja seveda iz Revoza, ki je izvozil za 176,4 milijarde tolarjev blaga ali kar trikrat toliko kot drugouvrščeno Gorenje iz Velenja. Drugi največji izvoznik na Dolenjskem je Krka, tovarna zdravil, ki je izvozila za 37,8 milijarde tolarjev. Poleg deseterice, ki jo lahko preberete na spodnji lestvici, velja omeniti še izvoz nadaljnjih 5 podjetij, uvrščenih na lestvici (Motvoz in Kovinostroj Gastronom iz Grosupljega, Bramac iz Škocjana, Pohorje z Mirne in Akripol iz Trebnjega), saj je vsako izmed njih tudi izvozilo za več kot 500 milijonov tolarjev blaga. Zanimivo je, da se mala Bela krajina z 29 milijardami tolarjev izvoza kosa z mestom Maribor, Južno Primorsko, Prekmurjem ter z združbo Domžal, Kamnika in Mengša, ne zaostaja pa veliko niti za Celjem ali okolico Ljubljane. Najuspešnejši izvozniki iz Kočevja in Ribnice so lani izvozili za 10 milijard tolarjev, 10 posavskih izvoznikov pa 22 milijard. Po podatkih, ki smo jih nedavno prejeli iz Območne gospodarske zbornice za Posavje, je celotno tamkajšnje gospodarstvo lani od januarja do decembra izvozilo za 248 milijonov dolarjev, uvozilo pa za 40 odst. manj. Posavski izvoz dosega komaj 2 odst. vsega slovenskega izvoza, vendar gre vseeno za izvozno usmerjeno regijo. Nekatera podjetja so od leta 1995 močno povečala izvoz. Med njimi Gospodarski vestnik navaja tudi Lisco iz Sevnice (96-odst. pove- čanje), Danfoss Compressors iz Črnomlja, ki je v tem času izvoz povečal kar za 241 odst., samo od leta 1997 do 1998 pa je na lestvici največjih izvoznikov napredoval za 10 mest. Kar za 11 mest je na lestvici v enem letu napredovala tudi novomeška Adria Mobil. V tej družbi napovedujejo za letošnje leto povečanje izvoza, sicer pa napovedi izvoza za nekatera podjetja lah- • Največji izvozniki v lanskem letu so bili: Revoz Novo mesto (176 milijard tolarjev). Skupina Gorenje Velenje (59 milijard), Krka Novo mesto (38), Slovenske železarne Ljubljana (36), Lek Ljubljana (34), Prevent Slovenj Gradec (30), Impol Slovenska Bistrica (19), Adria Ljubljana (17), Danfoss Compressors Črnomelj (17) in Talum Kidričevo (16). ko najdete tudi v tabeli. Večina tistih, ki so dostavila podatke, je v napovedih skromna, precej pa jih podatkov ni dalo, zato bi morda lahko sklepali, da izvoza ne bodo povečali; prej nasprotno. B. D. G. KDO NAJVEČ IZVOZI? DOLENJSKA Uvrstitev na lestvici GV Izvoz 1998 v mld SIT Načrt izvoza za 1999 POSAVJE Uvrstitev na lestvici GV Izvoz 1998 v mld SIT Načrt izvoza za 1999 1. Revoz, Novo mesto 176,4 181,3 Vipap Videm, Krško 17. 12,9 13,7 2. Krka, Tovarna zdravil N. Mesto 3. 37,8 38,6 2. Lisca, Sevnica 65. 4,1 4,2 3. Adria Mobil, Novo mesto 42. 5,4 6,7 3. Tanin, Sevnica 173. 1,3 1,5 4. PS Novoles, Straža 79. 3,3 3.9 4. Jutranjka, Sevnica 177. 1,2 1.1 5. Trimo, Trebnje 87 3,1 3,8 5. Inkos, Krmelj 227. 0.8 0.8 6. IMP Livar, Ivančna Gorica 109. 2.3 2,9 6. Kopitarna, Sevnica 238. 0,7 7. G-m & M, Grosuplje 119. 2,1 2,1 7. Stilles, Sevnica 253. 0,7 8. Pomada, Novo mesto 154. 1,4 2,4 8. Preis, Sevnica 296. 0,6 9. Labod, Novo mesto 164. 1,4 1,4 9. Marbeton, Leskovec 308. 0,4 10. Novoteks Tkanina, Novo mesto 224. 0,8 1,0 10. i.H.S., Krško 324. 0.2 BELA KRAJINA RIBNICA, KOCI EVJE 1. Danfoss Compressors, Črnomelj 9. 16,7 18,2 1. Inles, Ribnica 51. 4,6 4,8 2. Iskra Kondenzatorji, Semič 58. 4,3 4,7 2. Melamin, Kočevje 134. 1,9 2,6 3. Beti, Metlika 60. 4,2 4,1 3. LIK, Kočevje 136. j 1,9 1,9 4. Kolpa, Metlika 116. 2,1 2,0 4. Inles SDR, Sodražica 216. 0,8 1,1 5. Komet, Metlika 231. 0,8 5.| Itas Čas, Kočevje 309. 0,4 6. Status, Metlika 263. 0,6 6. Trikon, Kočevje 316. 0,4 7. TPV, Suhor 270. 0.6j 7. Hurwitts, Kočevska Reka 328. 0,2 Vir: Gospodarski vestnik Številke v tabeli govorijo o izvozu na našem območju. POPRAVEK V prejšnji številki Dolenjskega lista smo v prispevku Ali vidite priložnost? navajali Dimitrija Stankoviča iz družbe Novoteks Tkanina, ki smo ga pomotoma označili kot direktorja družbe. V resnici je Stankovič pomočnik direktorice za področje trženja, medtem ko direktorske posle še naprej opravlja Milena Kramar Žnidar. Obema prizadetima in vsem, ki jih je napaka razburila; se opravičujemo. Posavsko gradbeništvo se obuva Kostak Krško zaokrožil ponudbo za nizke in visoke gradnje - Zdaj več možnosti za posel pri napovedanih naložbah v Posavju • Povečati želi delež doma in na Hrvaškem KRŠKO - 35 delavcev v Kustakovi gradbeni operativi je lani z deli na visokih gradnjah ustvarilo za 500 milijonov tolarjev prihodkov. Zdaj je namesto enote, ki jo je družba Kostak Krško zaradi neperspektivnosti skorajda že odpisala, nastala nova družba, ki bo zaposlovala 140 delavcev. S podjetjm Togrel, ki je od februarja v 100-odst. Kustakovi lasti, in z nizkimi gradnjami, ki jih ohranjajo kot dejavnost v Kostaku, bodo nedvomno imeli boljše možnosti na trgu in dobili več posla v naložbah, ki se obetajo v Posavju. Kostak je že poieti od Pionirja v stečaju kupil nepremičnine, februarja letos pa še podjetje Togrel KAKO KAZE NA BORZI? Največ poslov s svežnji Postopno sesedanje tečajev delnic, ki se je pričelo že sredi prejšnjega meseca, se pri večini nadaljuje tudi v aprilu. Čeprav je redno borzno trgovanje skoraj zamrlo, so dnevne promete dvigovali posli s svežnji in aplikacijski posli. Gre za velike transakcije, ki običajno niso odraz uravnoteženja množice ponudb in povpraševanj, temveč so rezultat vnaprej dogovorjenih količin in cen z običajno strateškim interesom kupcev ali prodajalcev v ozadju. Najodmevnejši sveženj minulega tedna je bil 570 milijonov tolarjev velik nakup državnih obveznic 9. emisije po ceni 102,3 odst. Tudi 64 milijonov tolarjev vredni paket delnic Dolenjske banke je zamenjal lastnike pri presenetljivo visokem tečaju 23.950 tolarjev za delnico, kar daje slutiti, da boj obeh državnih bank za dolenjski finančni prostor še ni zaključen. Borzni posredniki so večje pakete prijavljali še z delnicami Droge (31.000 SIT za delnico), Heliosa (37.000 SIT), Krke (28.400 SIT), Luke Koper (3.505 SIT) in Mercatorju (8.370 SIT). Na Dolenjskem in v Posavju so verjetno najbolj odmevali paketi, ki posegajo v spreminjanje lastniške strukture sevniške Lisce in investicijskega sklada Vizija. Borzna hiša Perspektiva je opravila precej obsežne nakupe poob- laščene investicijske družbe Vizija. Njeni agresivni nakupi so v zadnjem tednu dvignili ceno delnic od 420 na približno 500 tolarjev. Zaradi tega so bile delnice Vizije edine pidovske delnice, katerih cena je v zadnjem času naraščala. Ugibanja o tem, kdo je končni kupec teh delnic, že burijo domišljijo borznikov. Glede na sloves posrednika, ki izvaja nakupe, je skoraj gotovo, da je ta že določen, prav tako tudi končna cena, po kateri bo delnice dobil. V Uradnem listu je bil 8. aprila objavljen dolgo pričakovani zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki bo bolj, kot se zdi na prvi pogled, vplival na tisoče malih lastnikov privatizacijskih delnic. Po zakonu bodo morala vsa podjetja, ki so se olastninila z javno ponudbo delnic oz. imajo več kot 50 delničarjev, do poletja svoje delniške knjige prenesti v centralno Klirinško depotno družbo (KDD). S tem bo tudi bistveno otežena kraja in goljufije s certifikatskimi delnicami na sivem trgu, precej pa se bo povečalo tudi število podjetij, ki bodo svoje delnice uvrstile v trgovanje na borzi. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 s proizvodnjo betonskih elementov. “Sklenili smo združiti gradbeno operativo v Krškem, zato smo vzporedno pripravili tudi program za ohranitev delovnih mest in se z njim potegovali za sredstva ministrstva za delo. V Togrel smo razporedili 50 delavcev iz Agrafe, ki je nedavno končala v stečaju, in 35 naših delavcev, medtem ko smo 60 delavcev prevzeli od Togrela,” pravi direktorica Kostaka Silvana Moser. V Togrelu so takoj zaposlili vse železokrivce in nadaljevali z delom v železokrivnici, ker je po izdelkih veliko povpraševanje. Doslej so imeli opremo v najemu, še v tem mesecu pa naj bi jo kupili na predčasni prodaji v stečajnem postopku. Zaposlili so tudi vse tesarje in večino zidarjev ter ponudili možnost prezaposlitve vsem delovodjem. S polno zmogljivostjo delajo v proizvodnji betonskih elementov, na Hrvaškem gradijo dva večja objekta, vmes pa opravljajo še nekaj manjših del. V Sloveniji delajo na dveh manjših gradbiščih, tretje pa se odpira pri Termoelektrarni Brestanica, kjer bodo kot podizvajalec zgradili pomožne objekte, poskrbeli za zemeljska dela in dobavljali potreben beton iz ene od dveh To-grelovih betonarn. Dela in beton pri TEB bodo vredni nekaj manj kot 300 milijonov tolarjev. V letošnjem letu želijo predvsem ustaliti proizvodnjo in še do poletja kupiti opremo za žele-zokrivnico in tesarsko delavnico ter Agrafino gradbeno opremo, kar jih bo stalo od 50 do 60 milijonov tolarjev. Poskrbeti bodo morali tudi za najnujnejša vzdrževalna dela na Togrelovi zgradbi in odkupiti zemljišča okrog nje. “Preverili smo hrvaški trg glede prodaje betonskih konstrukcij in že konec tega meseca bo jasno, ali bomo dobili strateškega partnerja v tej državi, saj bi se radi iz re-škega območja razširili še drugam. Želimo razviti tudi izdelavo betonske galanterije, saj je bil stroj že pred leti kupljen in konzerviran. Ker bo potreb na tem koncu veliko, nameravamo s programom začeti prihodnje leto. Proučujemo tudi naše možnosti za pridobitev del ob gradnji HE na Savi. Prenova Kostanjevice nam je ponudila dodatno možnost: naši ljudje so se usposabljali pri italijanskem proizvajalcu granitnih ploščic, tako da imamo možnost postati njegov izvajalec za polaganje v Sloveniji. Računamo tudi na delo pri izgradnji gospodarske ploščadi na Obrežju,” našteva možnosti, ki obetajo bodočnost gradbeništvu v Togrelu Mozerjeva. V Kostaku so dobro izkoristili priložnost ob hiranju dveh drugih manjših gradbenih podjetij in zaokrožili svojo gradbeno dejavnost. Lani je Kostakovo gradbeništvo ustvarilo za 1,2 milijarde tolarjev prihodkov (od tega 700 milijonov nizke gradnje), kar je dobra polovica vseh prihodkov te družbe. V Togrelu naj bi letos dosegli milijardo prihodkov, v naslednjem letu pa že poldrugo milijardo. Za primerjavo navedimo še, da je imel Togrel lansko leto 375 milijonov tolarjev prihodka. B. DUS1Č GORNIK Koga zanima Vizija? Delnice kupuje Perspektiva, a še ni znano za koga - Kaže, da gre le za naložbo, možno pa je tudi kaj drugega NOVO MESTO - Medtem ko cene delnic večine pidov vztrajno drsijo navzdol, je z delnicami Vizije drugače. Kot smo izvedeli, porastu cen botruje povečano povpraševanje, saj je bilo 9. aprila sklenjeno za 36.000 lotov poslov, v ponedeljek, 12. aprila, pa že za 70.000 lotov. Običajno povprečno trgovanje s temi delnicami se vrti okrog 4 do 5 tisoč lotov. Delnice Vizije kupuje borznoposredniška hiša Perspektiva, vendar še ni znano, za koga. Tega ne vedo niti v Družbi za upravljanje Vizija, ki upravlja s tem investicijskim skladom. Predvidevajo, da gre za naložbo, saj so bile pravne osebe tudi doslej najpogostejši kupci delnic. Ker ima pid Vizija 60 odst. zbranih certifikatov že zamenjanih v tržne delnice, menijo, da rast cene ni pretirana, je pa za delničarje dobra, čeprav jih ne bi smelo zapeljati, da bi množično prodajali, ker je še daleč od knjigovodske vrednosti. Od začetka kotacije na borzi je lastnika zamenjalo že 27,5 odst. delnic Vizije, število delničarjev pa se je zmanjšalo za več kot 2000. Ali bi kdo lahko kupoval Vizijo še iz drugačnih razlogov? Na trgu je 4,3 milijona delnic te družbe, zato zaenkrat 150.000 delnic ne predstavlja večjega deleža. Če pa bi se nakupi nadaljevali in bi kdo pridobil 15- ali 20-odstotni delež, bi lahko govorili tudi o drugačnih namenih. Družba za upravljanje in Pooblaščena investicijska družba Vizija imata namreč sklenjeno pogodbo o upravljanju, ki jo nadzorni svet lahko prekine. Če bo kdo tako močen, da bo Vplival na nadzorni svet, bi lahko prišlo tudi do zamenjave upravljalca sklada. B. D. G. Koliko nam pomeni znamka? Prodaja gaziranih pijač pada, vendar ne v Vinu Brežice - Zasluge za to ima znamka Schweppes Čeprav Slovenci pijemo vse manj gaziranih pijač, pa Vino Brežice proda vedno več svojih gaziranih napitkov, pr čemer na to »najbolj vpliva povečano povpraševanje po pijačah znamk Schvveppes. Vino ponuja slovenskem trgu tudi Royal Crown Colo ali k Colo, ki je ameriška licenčna blagovna BREŽICE - V Vinu Brežice so nedavno zaključili trimesečno raziskavo tržišča, s katero so poskušali ugotoviti, katere brezalkoholne pijače so všeč potrošnikom, kaj jim pomeni blagovna znamka in zaradi česa bi bili pripravljeni kupiti drugo znamko. V podjetju ne zanemarjajo podatkov o stalnem upadnju porabe gaziranih pijač, ki se je v zadnjih štirih letih zmanjšala za 27 milijonov litrov in je lani po podatkih časopisa Canadean znašala 82 milijonov litrov, medtem ko naj bi se letos zmanjšala še za okoli 2 milijona litrov. Ko Slovenci izbiramo gazirane brezalkoholne pijače, se največkrat odločimo za cola okus (35 odst.) ali orange (30 odst.), nato za lemon ali lemon lime (13 odst.). Preostali delež predstavljajo vsi drugi okusi. Kot sporočajo iz Vina, slovenski kupci najbolj segajo po plastenkah, in sicer kar v 74-odstotkih. 17 odst. gaziranih pijač kupimo v stekleni embalaži, 5 odst. v pločevinkah in 4 odst. v drugih vrstah embalaže. SREČANJE KADROVIKOV PORTOROŽ - Od danes do sobote se bodo tu srečali kadrovski delavci. Na posvetu, ki ga pripravlja založniška skupina Gospodarski vestnik, bo sodelovalo čez 30 uglednih teoretikov in praktikov iz Slovenije in tujine. Največ časa bodo letos namenili pomenu kadrovske službe pri organizacijskih spremembah, vlogi kadrovskega delavca kot svetovalca vodstvu podjetja, pridobivanju in ohranjanju najboljših kadrov, načinom ocenjevanja uspešnosti zaposlenih in javnim delom. Delo bo potekalo v šestih sekcijah, ki bodo obravnavale delo na domu, izobraževanje in upravljanje znanja, posredovanje dela, zdravje in delo ter spremljanje poklicnega razvoja zaposlenih. Jutri bo tudi okrogla miza o zakonu o delovnih razmerjih. Povejmo še, da bo med drugim o razvoju zaposlenih kot viru konkurenčnih prednosti govoril tudi Lado Močivnik iz sevniške Lisce. znamka iz leta 1905, v podjetju pa povedo, da je na anonimnem ocenje vanju cola pijač v Ameriki dobila najve glasov za najboljši okus. Omenjeno an^ keto so priložili ravno tej pijači m 1 2.600 odgovorov ugotovili, da se nas kupci za nakup odločajo v prvi vrs zaradi okusa, šele nato zaradi og ševanja ali akcijske cene. Anketa je tu pokazala, da kupci večinoma niso zve eni sami blagovni znamki, g p G ŠOLA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI LJUBLJANA - Dve največji slovenski agenciji za odnose z javnos mi - Pristop, družba za komun kacijski menagement, in komu kacijska skupina SPEM, sta us novili prvo slovensko šolo za odn ^ z javnostmi. Pri tem sodelujeta podobno londonsko šolo. Kot P°.^ darja vodstvo, novo šolo priznava podpira tudi Slovensko društvo odnose z javnostmi. TUDI VILJEM GLAS VEČJI DELNIČAR SEVNICA - V minulem tednuE postal znan še tretji novi večji a nik konfekcije Lisca: delnic jc namreč kupilo druzm . podjetje generalnega direkt0 J Lisce Viljema Glasa. Že zadnji P. smo objavili, da jc 24,8 odst. dL . konfekcije Lisca kupilo P° Ai. AFP iz Dobove, kar je njegov s - - ' hi kot do- bro naložbo. Lastnica 19-° j Nova kritina iz Anhovega, izdelana z okolju prijazno švicarsko tehnologij0- - življenjska doba nad 40 I®1 -10 letna garancija • obstojnost v različnih klimatskih razmerah - možnost kombinacije z drugimi materiali 4 Ravna kritina jno pokrivanje enostavna montaža tudi za najzahtevnejše deta gibane strešne površine Valovitka 5 gospodama in kvalitetna vgrajeni varnostni trako primerna za novogradnje n sanacije Silvana Mozer Informacije dobite v vseh boljših trgovinah z gradbenim materialom in podjetju ESAL d.o.o., telefon 065 152 16 09 Na vrhu vsake prave hiše- stnik Franc Polovič označil kot bro naložbo. Lastnica 15-°, deleža Lisce je še borznoposr niška hiša Perspektiva. 8 DOLENJSKI LIST NOVO ADMINISTRATIRANJE SE ZAČENJA Pšenica prva skozi novost (in zmedo) Odkupna cena samo 23 tolarjev, dodatno neposredno plačilo pa mora vsak sam šele uveljaviti danes zadnji rok Ljubljana - slovensko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja, daje danes zadpji rok za uveljavljanje finančnih intervencij v kmetijstvu za leto 1999. Kot je znano, so bile letos uvedene nekatere novosti. Tako mora biti vloga sestavljena iz dveh delcv, iz obrazca “Podatki o kmetijskem gospodarstvu” in obraz-cev-zahtevkov za uveljavitev posameznega ukrepa. Seveda bi bilo dobro poprej natančno preučiti vladno ured-™ °z- poiskati pomoč kmetijskih svetovalcev, res pa je, da za to zdaj ni več kaj dosti casa. SKE TRŽNICE Kljub temu da so velikonočni Prazniki, pred katerimi so gospodinje nekoliko bolj vneto obiskovale novomeško tržnico, že mimo, cene niso šle bistveno navzdol. Branjevke so ponujale: krompir po 50 do 100 tolarjev Kilogram, jabolka po 60 do 100 °‘ariev kilogram, hruške po y0, orehe po 400 do 500, ore--°^a jedrca po 900, suhe slive po , *’ rozine po 450, jabolčne nlje po 800 tolarjev kilogram, • ’ '‘'trsko steklenico domačega jabolčnega kisa po 200 tolarjev, nzol p0 500, med po 800 tolarjev za kozarec, kolerabo po 150 o 20°. regrat po 800 tolarjev, motovilec po 1.500 tolarjev in cebulcek po 500. Kilogram aj-°ve moke je stal 400 tolarjev. sejmišča REŽICE - Na sobotnem sej- so imeli naprodaj 118 do 3 eseee starih prašičev, 24, starih p ? 5 mesecev, in 11 starejših. rvih so prodali 67 po 280 do 310, rugih 10 po 240 do 250, tretjih a Po 180 do 190 tolarjev kilogram. Tudi pri pridelavi žita, pšenice in rži, ne bo (nikoli več?) tako, kot je bilo. Lani je država zadnjič zagotavljala odkup vseh tržnih presežkov po visoki zaščitni ceni, mnogo višji od svetovne, z letošnjim letom pa se začenja postopno prilagajanje evropskemu trgu in uvajanje tako imenovanih direktnih (neposrednih) plačil. Kaj to pomeni za poljedelce, si oglejmo na najnovejšem primeru. Slovenska vlada je prejšnji teden sprejela uredbo, v kateri je določeno, da bo letos znašala odkupna (intervencijska) cena za kilogram pšenice 23, za kilogram rži pa 15 tolarjev, kar je približno za tretjino manj kot lani. Vendar to ne bo ves izkupiček, ki ga bodo deležni pridelovalci, saj bodo lahko dobili poleg plačila za žito, ki ga bodo prodali na prostem trgu ali v intervencijskem odkupu, še neposredno plačilo za izravnavo stroškov pridelave. To neposredno plačilo pa bo vsak posameznik moral šele uveljaviti s “prošnjo”, natančneje rečeno, s pogodbo o prodaji, ki jo mora v najkrajšem času, to je že do 30. aprila, poslati zavodu za blagovne rezerve. Vendar tudi to ne velja za vse, saj je določena najmanjša količina J» mr <* M' TEŽKO BREZ MATERE - Toni Cimprič, ki kmetuje v Novem Kotu v občini Loški Potok, je znan jio vzreji konj. Trenutno njegova čreda šteje 11 živali. Na sliki je Toni s pet tednov staro žrebico, ki jo že od prvega dne vsaki dve uri hrani po steklenici. Kobila je namreč zavrgla mladiča, ni pustila sesati in je celo grozilo, da ga bo ubila. Tako je moral žrebičko umakniti, kupil je kravo, kobilo pa prodal mesarju. Toni pravi, da še nikoli ni slišal, da bi konjski mladič preživel ob kravjem mleku. Tokrat mu je, kot kaže, uspelo. To je vsaj v širši okolici edini znani primer. (A. Košmerl) kmetijski SE SETEV Rezerva je v koruznici tre<čeP™v koruza sama sebe prenaša, torej vsaj nekaj let ne po-10 uJe kolobarjenja, je delež koruznih polj v Sloveniji iz več raz-1^2 v.’ne nazadnje ekološkega, že na zgornji meji dopustnega. Ijivih ie P0(J koruzo preveč njiv, kar ne bo ostalo brez škodam,. c- Toliko bolj je zato potrebno izkoristiti druge oz i ean'čne možnosti, predvsem pa izbrati kar najboljše sorte hibr'?231106' Letošnja slovenska lista vsebuje 42 priporočenih cater V’ °d najbolj zgodnje elite iz zrelostnega razreda 210 do , 'V zrelostnem razredu 760. Pred nakupom semena se je 0 PriHC ii°r'Stno pozanimati še o njihovih drugih lastnostih, ne le prot i za zrnJe ah silažo, temveč, denimo tudi o odpornosti Pa'. |.eSanju ah bolezenski progavosti. Verh v to n' vse- ^ posebni prilogi Kmečkega glasa dr. Jože zerv » s kmetijskega inštituta opozarja še na eno “notranjo re-rej i°..’ ,na kakovost koruznice. Tej doslej pridelovalci krme in la dohIVlnC n-so Posve^al' posebne pozornosti. Prednost je imena z- ■‘?.razyitost storžev v voščeni zrelosti, ko je koruza primer-koru lranie- Takrat vsebujejo storži približno polovico sušine, su{;„znica Pa 20 odst. Za uspešno kisanje bi morala imeti po več VelV°je 0kr°S 30 odst- se v razl'ka tudi v prebavljivosti. Organske snovi storža ruznf0vejem vampu prebavijo 90-odstotno, organske snovi ko-sKier!Ce. P? 1£ 65-odstotno. Ob tako veliki razliki se kar sam ponuja več /i JC n'0£°če 2 izboljšanjem prebavljivosti koruznice doseči Ijivčst £ so se ze vrSh na de*° *n ugotovili, daje prebav- >hioc .koruzmce dedna lastnost posameznega hibrida in da je 'pričah- - S križanjem to močno izboljšati. V prihodnje lahko ba,,i - uJern°, da bo med sortnimi lastnostmi navedena tudi pre-DaX1J>vost koruznice. Zan iz trd l?IVa E ug°tov'tev> rla je izkoristek škroba pri silažah *°vili'h k°l pri silažah iz zobank. S poskusi so tudi ugo- , da

Krme), Šentjernejski oktet (un tniški vodja Milan Pavlič)^ SRCE TAMBURICE NOVO MESTO - Novomei*0 Društvo Belokranjcev in Pa!aej. ljev Bele krajine vabi na Pr'J' amt)U' Drag3' 16. aP' DOLENJSKI OKTET - Revijo odraslih pevskih zborov je v petek začel Dolenjski oktet. (Foto: L. M.) itev Srce tamburice, na kateri ta nastopila Akademski ,an1^. raški orkester iz Zagreba in e pop skupina Vodomec iz " tuša. Koncert bo v petek, • ^ rila, ob osmih zvečer v Kultur® centru Janeza Trdine. POZDRAV POMLAD1^ BREŽICE - Mešani Pe^v. zbor Viva iz Brežic in mešan'PU ski zbor Stanko Premrl iz ^ nanosa sta v soboto, 10. apr'Ja’ j osmih zvečer v tukajšnji zUK ( 101 DOLENJSKI LIST cerkvi pripravila skupen konc v pozdrav pomladi. Št. 15 (2590), 15. aprila 19^2 POTA > Leta zapora za rop na Kandijski Roparja, ki sta lani februarja oropala poslovalnico loterije na Kandijski cesti v Novem mestu, sta si prislužila 3 oziroma 2 leti in 6 mesecev zapora - Vzrok so bila mamila NOVO MESTO - Okrožno sodišče v Novem mestu je 7. aprila na glavni obravnavi 26-Ietnega Kreša Kernulca iz Zupelevca pri Kapelah obsodilo na tri leta in 22-letnega Matjaža Račiča z Malega Obreža pri Dobovi na 2 leti in 6 mesecev zapora. Obsojena je sodišče spoznalo za kriva ropa v poslovalnici Iris Loterije Slovenije na Kandijski cesti v Novem mestu. dežurni Poročajo ■ NA CEGLIH - V petek zjutraj je J. G. iz Metlike lahko je žalostno opazoval svoj clio, ki imel namesto koles opeke, “onoči mu je nekdo odvil kolesa m ga s tem oškodoval natanko za 141.492 tolarjev. MESO NI ZDRAVO - Tako vsaj najbrž misli neznani zmi-vt> kl je v noči na 9. april vdrl v osnovno šolo v Velikem Gabru m iz kuhinje odnesel več kilo-^a?r.?.v^?esa’ ®°*° je oškodoval • ® tolarjev ter šolarje vilvivegetarijanski malici, m . -H V DABO - V noči na . • ' aP™ je neznanec vdrl v gos-*°kal Daba na Kandijski eesti v Novem mestu in iz blaga- larjev več kot 6 000 to' dobro se bo oblekel - v. no(;1 na 11. april je neznanec Dadi Converse v Metliki in ukradel za 590.490 ufiDiT^’ maj*c in jaken, an 1 JA GLASBE - 9. pnia sta neznanca prišla v tr- Nnv"0 iektrotehna Set na ra?cfm tr®u v Novem mestu in z ■ azstavne police ukradla glasbe- tolarjev ps’ vreden 40.000 DOLENJSKI LIST vaš četrtkou prijatelj Kernulc in R^čič sta lani 6. februarja ob 19. uri zvečer zakrinkana vstopila v poslovalnico Iris. Kernulc je z nunčaki udaril uslužbenko Ljubico Cukut po hrbtu in zahteval denar, stopil za prodajni pult in iz predala jemal denar, medtem ko je Račič iz istega predala jemal denar preko pulta. Skupaj sta nagrabila 221.500 tolarjev in iz poslovalnice zbežala v noč. Na osnovi pričevanja očividcev so ju policisti hitro izsledili, dejanje pa sta tudi priznala. V preiskovalnem postopku je Kernulc kot razlog za rop navedel, da je bil brezposeln in je denar potreboval za mamila. Povedal je, da sta se z Račičem za rop dogovorila že mesec dni pred dejanjem. Pred ropom sta se dobila v Krškem in se odpeljala v Novo mesto. Kernulc je med potjo kupil ženske nogavice, s katerimi se je zakrinkal, s sabo pa je vzel nunča-ke, s katerimi je udaril prestra- šeno žensko v poslovalnici loterije. Račič je denar potreboval, ker je hotel kupiti avto. Na glavni obravnavi sta spremenila izjavi iz preiskovalnega postopka, češ da ropa nista načrtovala in da sta bila namenjena v Ljubljano, zaradi abstinenčne krize pa sta zavila v Novo mesto, kjer sta našla poslovalnico. POOSTRENA KONTROLA PROMETA TUDI MED PEŠČCI NOVO MESTO - V soboto, 17. aprila, bo med 1. in 8. uro na območju Policijske uprave Novo mesto potekala poostrena kontrola prometa. Policisti bodo posebno pozornost namenili vožnji pod vplivom alkohola, uporabi varnostnega pasu in luči. Kontrolirali bodo tudi voznike dvokoles in pešce. Zločinec se vrača m kraj zločina Trboveljčan ponovil svoj lanski vlom v Hrast ŠENTLOVRENC - Budni delavec podjetja za varovanje premoženja Protekt je policistom omogočil, da so lahko hitro prijeli tri Trboveljčane, ki so v soboto ob enajstih zvečer vdrli v prostore podjetja Hrast v Šentlovrencu. Tatovi so brskali po pisarnah, a očitno niso našli nič takega, kar so iskali, zato so se odpeljali. Med vlomom so sprožili alarmno napravo, delavec Protekta pa si je zapomnil registrsko številko njihovega vozila in o vsem obvestil policiste, ki so osumljence naslednji dan ob štirih zjutraj prijeli na območju policijske postaje Zagorje. Med tremi vlomilci iz Trbovelj je bil tudi 37-letni E. V, ki naj bi v isto podjetje vlomil, že lani januarja. Takrat naj bi v Hrastu ukradel razno orodje in podjetju povzročil večjo materialno škodo. 21. Slovenski Avtomobilski Salon V sožitju z avtomobilom 17.-25. april 1999. Gospodarsko razstavišče v Ljubljani Po ropu sta si Račič in Kernulc denar radelila in ga skrila. Ukradeni denar so kasneje policisti našli. Oba sta se po dejanju začela zdraviti od zasvojenosti z mamili. Račič je po dejanju vzpostavil stik s starši, ki so šele tedaj zvedeli, da je sin zasvojen z mamili, začel pa se je tudi izredno šolati. Sodišče ju je spoznalo za kriva ropa v sostorilstvu. Kernulca je obsodilo na tri leta zapora, Račiča pa na dve leti in šest mesecev. Račič je bil predtem v Kopru za veliko tatvino in hudo telesno poškodbo pogojno obsojen na leto in tri mesece zapora s preizkusno dobo treh let, kar so v Novem mestu upoštevali in pogojno kazen preklicali ter izrekli enotno kazen 3 leta in 8 mesecev. I. V. »\t. -S lik POSVET GASILK - V petek, 9. aprila, sta gasilska zveza Novo mesto in komisija za članice pri slovenski zvezi v Šmihelu v Novem mestu pripravila posvet za članice gasilskih društev in zvez Dolenjske in Bele krajine. Več kot sto gasilk je med drugimi pozdravila tudi novomeška podžupanja Martina Vrhovnik (na sliki stoji). Ugotovitev posveta je, da so članice gasilskih društev pripravljene zavzeto delati in napovedujejo zasuk v miselnosti moških kolegov, ki so v preteklosti tvorili veliko večino članstva, ali bo v prihodnje tudi v upravnih odborih gasilskih društev in zvez več žensk, pa je odvisno od njih samih. Posvet so omogočili Mesarstvo Bobič, KZ Krka PE Mesarstvo, Dolenjske Pekarne, Dom starejših, Mercator Dolenjska, Ljubljanske mlekarne in PGD Šmihel. (Foto: S. Mirtič) Gasilci bi morali biti bolj zaščiteni! Občni zbor Gasilske zveze Metlika je pokazal, da je še kar zadovoljivo poskrbljeno za gasilno opremo, manj pa za zaščitno opremo gasilcev pri delu METLIKA - Da je metliška občina res zibel slovenskega gasilstva, dokazujeta dva visoka jubileja: 27. junija bodo metliški gasilci praznovali 130-letnico obstoja, prav tako letos pa bodo gradaški gasilci proslavili častitljivo 110-letnico organiziranega gasilstva v tem kraju. Na občnem zboru je Jože Nemanič, predsednik Gasilske zveze Metlika, opozoril na te visoke obletnice pa tudi na zahtevno delo, ki ga moriji gasilci opravljati. Tako so morali lani kar sedem-inštiridesetkrat posredovati in vsi njihovi posegi so se končali uspešno. Največkrat, kar triintrideset-krat, so sodelovali pri gašenju požarov v naravnem okolju, se pravi pri požarih, ki so se razširili zlasti zaradi požiganja trave. Število prav takih požarov pa bi, in na to stalno opozarjajo, z večjo protipožarno zavestjo občanov lahko občutno zmanjšali, s tem pa tudi gospodarsko škodo, ki ob njih nastane. Desetkrat so morali gasiti tudi pri gašenju ognja na gospodarskih objektih, enkrat pri požaru na prometnih sredstvih, trikrat pa so morali posredovati pri prometnih nesrečah. Gasilci v metliški občini so se uspešno izkazali tudi kot prostovoljna humanitarna organizacija, katere dolžnost je pomagati človeku v vsakem trenutku. To se je večkrat pokazalo predvsem pri oskrbi občanov s zdravo pitno vodo. V svoji osnovni dolžnosti, da bdi nad materialno opremljenostjo in strokovno usposobljenostjo gasilcev v svoji občini, Gasilska zveza Metlika ugotavlja, da so gasilska društva za naloge, ki so postavljene prednje, primerno opremljeni razen za intervencije pri prometnih nesrečah in ob nesrečah z nevarnimi snovmi. To pa je ob vedenju, da se preko Gorjancev vali čedalje gostejši promet in da je med številnimi tovornjaki tudi precej avtomobil- ZJUTRAJ V JELENA OBČICE - Jutranja srečanja z divjadjo niso vedno prijetna, celo zelo nevarna so lahko. To je na svoji koži občutila 21-letna M. G. iz okolice Črnomlja, ki se je v soboto, 10. aprila, ob pol šestih zjutraj peljala iz Črnomlja proti Podturnu, pa ji je pri Občicah z desne strani pot presekal jelen. Kljub zaviranju je silovito trčila v žival, ki jo je odbilo na travnik, kjer je poginila. V nesreči se je voznica hudo poškodovala, na njenem vozilu pa je jelen napravil za okoli 300.000 tolarjev škode. skih cistern, ki zagotovo prevažajo tudi nevarne snovi, vredno omembe. Omembe vredno pa je tudi dejstvo, da je komisija gasilske zveze, ki je v mesecu varstva pred požarom ugotavljala stanje in opremo po gasilskih desetinah • Občni zbor sta pozdravila tudi predsednik GZS Ernest Eory, ki je obljubil dostojanstveno vseslovensko udeležbo pri praznovanju 130-letnice metliškega gasilstva, gasilski dobrotnik Franci Krupe, ki je metliške gasilce pred kratkim obogatil z gasilskimi avtolestvami, in predstavniki številnih drugih gasilskih zvez, celo iz Maribora in sosednje Hrvaške. Občni zbor je pozdravil tudi metliški župan Slavko Dragovan, ki je navzoče razveselil z novico, da je slovensko Ministrstvo za obrambo pripravljeno sodelovati pri nadzidavi metliškega gasilnega doma. Dela naj bi se začela po slovesni obeiežitvi jubileja. v občini, ocenila to kot zadovoljivo, da pa primanjkuje predvsem kvalitetne opreme, ki iti gasilcu nudila zaščito ob intervenciji. To bo treba še letos v okviru možnosti odpraviti. T. JAKŠE GRADBENI ODBOR BO TOŽIL Teče hladna voda in vroča debata Vodovodni sistem Zaplaz-Zagrič zgrajen, zapleta pa se pri izdaji soglasij za priključitev - Po zakonu je to naloga KS - Gradbeni odbor se čuti ogoljufanega, načrtuje tožbo ČATEŽ - Pričakovali bi, da ko ljudje dobijo težko pričakovano vodo, prav nič ne more zmanjšati tega veselja in zadovoljstva. Ni pa vedno tako. Septembra lani je bil zgrajen vodovodni sistem Zaplaz-Zagrič, za kar so prispevali trebanjska občina (11,5 milijona), Komunala TVeb-nje (skoraj milijon) in sami krajani (preko 3 milijone tolarjev). Gonilna sila je bil gradbeni odbor s predsednikom Matjažem Mikličem na čelu, prav ta pa sedaj ne dovoli, da bi soglasja za priključitev na vodovodni sistem dajala KS Čatež, kar je določeno v občinskem odloku, “kajti če KS za naš vodovod sploh ni bila zainteresirana in če smo ga gradili sami, po nobenih zakonih za to ne more biti pristojna!” je bil odločen Miklič. Zapletlo seje, ko so se Petanovi iz Grosuplja, ki imajo tu vikend, želeli priključiti na omenjeni vodovodni sistem. Komunalo Trebnje kot upravljalca vodovoda pa občinski odlok zavezuje, da mora dobiti soglasje KS, ta pa zahteva plačilo 60 tisoč tolarjev. Petanovi pravijo, da so obveznosti že poravnali gradbenemu odboru v znesku skoraj 139 tisoč tolarjev. Kot je na razširjeni seji sveta KS Čatež povedal novi predsednik KS Ivan Zajc, hoče delovati le po zakonih, nič več in nič manj. “V smislu odloka o pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo bo izdajal soglasja za priključitev na vodovodni sistem svet KS.” Vročo debato je prekinil Marjan Mejaš iz Komunale Trebnje, ki je na kratko predstavil potek investicije, ki se je z načrtovanjem začela že maja 1995. Gradbena pogodba je bila podpisana maja 1997, marca 1998 je bil izveden tehnični pregled in septembra pridobljeno uporabno dovoljenje. Gradbeni odbor se še najmanj strinja s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, na katerega sploh ni bil povabljen, menda pa tudi vodovod ni dokončan tako, kot je treba, manjka protipožarna varnost itd. “Mi smo v zapisnik napisali, da morajo vsi novi naročniki dobiti soglasje gradbenega odbora. Če smo gradili sami, KS nima kaj odločati in tudi ne zdaj pobirati denar! Pa naj se ta člen zako- na spremeni!” je bil glasen Miklič in povedal še, daje sam dal zastonj dva kilometra svoje zemlje za traso. Zanimivo je bilo prisluhniti Štefanu Velečiču, vodji oddelka za okolje in prostor pri trebanjski občini, ki je spomnil, da je gradbenemu odboru že lani septembra s pridobitvijo uporabnega dovoljenja prenehalo delo in s tem tudi pristojnosti za samostojno odločanje. “Lahko le najdete skupen jezik s KS glede izdajanja soglasij, upravljati pa ne morete več,” je dejal in podprl stališče KS. Ne glede na izid je jasno, da je do problemov prišlo zaradi slabega sodelovanja s KS oziroma prejšnjim vodstvom, rezultate pa je že takoj ob začetku mandata “pokasiral” novi predsednik. L. MURN BURNA RAZPRAVA - V njej so sodelovali tako člani sveta KS Čatež s predsednikom Zajcem na levi strani kot gradbeni odbor vodovoda s predsednikom Matjažem Mikličem na desni. (Foto: L. M.) PARCELE CLIO Avtohiša Berus d.o.o. Podbevškova 1 8000 Novo mesto telefon: 068 325 098 DOLENJSKI LIST investirajte v premičnine! Zapeljite se v najbližji salon Renault in preverite ceno kvadratnega metra novega Clia. Če vaš rabljeni avtomobil katerekoli znamke zamenjate za novi Clio, bomo k vrednosti vašega starega avta, ocenjeni po sistemu Eurotax, prišteli 100.000 tolarjev (če se boste odločili za Clio 1.2) oziroma 120.000 tolarjev (za vse druge verzije). Ponudba velja do konca aprila. Novi Clio. Svet je njegovo mesto. RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA _ Št. 15 (2590), 15. aprila 1999 DOLENJSKI LIST vaš četrtkou prijatelj OBOD Audi Audi A6: Vizije se začenjajo z vprašanji. Prednosti pogona quattro®. Stalna, prilagodljiva porazdelitev vlečne sile med spodnjo in zadnjo premo. • Maksimalni prenos motornega navora na cestišče v vseh voznih situacijah. • Optimalne varnostne rezerve in visoka raven aktivne varnosti. • Večji užitek za aktivne voznike. • Boljši pospeški v vseh pogojih. • Stabilna vožnja naravnost in maksimalna stabilnost v bočnem vetru. • Večja hitrost v ovinkih. • Idealen pogon za vlečna vozila. Motor, karoserija, podvozje in pogon tvorijo dinamično celoto. STE LASTNIK PID-a KMEČKE DRUŽBE, KRKE, PETROLA ALI OSTALIH DELNIC, KI KOTIRAJO NA LJUBLJANSKI BORZI? ALI STE ŽE ODPRLI TRGOVALNI RAČUN? Hranilrilf-kreditna služba kmetijstva in gozdarstva Kočevje, p.o., Poslovalnica Novo mesto, Novi trg 6, posreduje pri odpiranju trgovalnih računov in prodaji delnic PID-ov, KRKE, PETROLA in ostalih, ki kotirajo na ljubljanski borzi. Z veseljem Vam bomo pomagali najti ustrezno rešitev! Delovni čas za stranke je vsak dan od 7. do 15. ure in ob sobotah od 8. do 11. ure. Vse podrobnejše informacije dobite na tel. št. 068/322-265. Bank@Net Vaše zasebno bančno zz "^Nova KBM Vaš denar. Vaša banka. http://www.nkbm.si Bank@Net Nove KBM d.d. Vaše zasebno bančno okence je odprto takrat, ko ga potrebujete - tudi če je to sredi noči. Najdete ga običajno čisto blizu, po navadi za svojo delovno mizo. Potrebnih je le nekaj klikov z miško in že ste v banki. Videli boste, da vam lahko elektronsko bančništvo Nove KBM d.d. v marsičem olajša vsakdan. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA j. p. Termoelektrarna Brestanica, d.o.o., ponovno objavlja: • 2 prosti delovni mesti za SISTEMSKEGA INŽENIRJA - TEHNOLOGA, za kateri se zahtevajo - izobrazba: inženir oz. diplomirani inženir strojništva ter inženir oz. diplomirani inženir elektrotehnike - 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj - znanje slovenskega jezika - znanje angleškega jezika - znanje dela na računalniku Delo bo potekalo v treh izmenah. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. • eno prosto delovno mesto za DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA | - PRIPRAVNIKA, za katero se zahteva - izobrazba: diplomirani ekonomist - znanje slovenskega jezika - znanje angleškega jezika - znanje dela na računalniku Delovno razmerje se sklepa za določen čas 12 mesecev, z možnostjo kasnejše zaposlitve. ... Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spfejemamo do 22.4.1999 na naslov: j. p. Termoelektrarna Brestanica, d.o.o., Cesta prvih borcev 18, 8280 Brestanica. Za vsa dodatna pojasnila se lahko obrnete na telefonsko številko 0608/24-16-124. Beetlemcanija Meliki "comeback”! Na svoji vseslovenski turneji BEETLE tako kot nekoč spet buri duhove in neustavljiv osvaja srca. Kakšna evforija! Končno in nepreklicno se bo karavana ustavila tudi pri nas. Nastopajoči: Beetli z bendom. pa še ni vse. Po opravljeni testni vožnji boste prejeli vprasalni kupon, s katerim boste sodelovali v nagradni igri. Najsrečnejši bo leto dni vozil I—’ CD 1—! E3 CD t—IEE= Boxster. Taje izžrebanci bodo na trimesečni preizkus dobili trendovski Audi TT simpatični Beetle ali temperamentni novi Toledo. Razdelili pa bomo še 10 manjših nagrad. Avto Slak, pc:-ede ;ev 10.4. ob 'c Cio Weiss Avto, pone-dc jok - 4 ofc '00 Avtohišo Berus, pc-ede ok ' ' - ot 'ž 00 Radanovič, ponede ,ek 19.4 . b 19.00 Avtohiša Randelj, četrles 22 4 ob 00 Spoznajte nas bolje! TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal ■k UGODNE CENE 4 ZA <3 STU io PRODAJA KOSILNIC priljubljenih pri vinogradnikih. Prodajna mesta: j|03.0 MHZ RADIO MAX 88.9 FM 87,6 FM AGROSERVIS, tel.: 068/321-031 Tehn. trg. Bršljin, tel.: 068/321-472 Trg. Rozmanova 34, tel.: 068/321-137 Blag. Žabja vas, tel.: 068/324-065 OC Graben, tel.: 068/323-141 OC Mirna Peč, tel.: 068/78-026 OC Škocjan, tel.: 068/770-099 OC Šentjernej, tel.: 068/81-175 Veliki Gaber, tel.: 068/46-513 Velika Loka, tel.: 068/48-327 Dobrnič, tel.: 068/30-007 Trebnje,tel.: 068/44-153 Mirna, tel.: 068/47-055 Šentrupert, tel.: 068/40-018 Mokronog, tel.: 068/49-630 Jonsered GT 3S L -nož ali nitka -motor 0.7KS KOC Sevnica, tel.: 0608/41-001 Šentjanž, tel.: 0608/84-074 Tržišče, tel.: 0608/80-412 Studenec, tel.: 0608/89-022 ?6 MtfT- -motor B&S 3,5KS -širina reza 5lem -samohodna -motor B&S 5KS -širina reza 55cm Agrooskrba Črnomelj, tel.: 068/51-586 Železnina Semič, tel.: 068/67-198 Železnina Vinica, tel.: 068/64-079 Trg. Dragatuš, tel.: 068/57-375 Cene veljajo do 30. aprila 1999, oz. do razprodaje zalog! KZ Krkd Z.O.O. Novo mesto LEKARNA NOVAK LEKARNA NOVAK želi zaposliti dipl. ing. farmacije z izkušnjami za delo v lekarni. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Vse informacije dobite na: tel.:068/322-700 fax 068/322-950 LEKARNA NOVAK PTC NOVI TRG 8000 NOVO MESTO tJ tutiitičnčL cujetmijcL KANDIJSKA 9, SLO-8000 NOVO MESTO TEL.: 068/321-115, 325-477 FAX: 342-136 POČITNICE 99 Pokličite nas, poslali vam bomo brezplačen katalog! POČITNICE IZ NAŠEGA KATALOGA - MOŽNO PLAČILO TUDI NA 8 OBROKOV PRVI MAJ - POČITNICE IN POTOVANJA!!! Mm Vse za telefon Kranj GSM teI:068-322-l 27 Philips, Panasonic, BTC I iuhlianska 27 ALCATEL' MOTOROLA, e i c., LjuDijansKa l / SAMSUNG NOkia, telitel, NOVO MESTO mobičuk in reglja PLESNI CENTER DOLENJSKE PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE NEDELJA, 18. aprila 1999 • začetni tečaj ob 16. uri • nadaljevalni tečaj ob 18. uri • izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri Informacije: 041/754-911, 068/321-685 (popoldne) Spoznajte nas bolje! Seat Ole! jjI&sitafr • 23. ® ® H&V mfdljmr+dmm plaGkem http://www.step-soimi.si AutoCAD 2000 Privlačni španski lepotci zapeljujejo na prvi pogled. V svoji najlepši podobi vas pričakujejo na temperamentnem plesu flamenka. Videli boste svetovnega prvaka v Rally-ju, za razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Gaucho. iOle! To pa še ni vse. Po opravljeni testni vožnji boste prejeli vprašalni kupon, s katerim boste sodelovali v nagradni igri. Najsrečnejši bo leto dni vozil P3C3S5CCCI—IEE Boxster. Trije izžrebanci bodo na trimesečni preizkus dobili trendovski Audi TT, simpatični Beetle ali temperamentni novi Toledo. Razdelili pa bomo še 10 manjših nagrad. Joras center, potek 1 ■.•> 4 ob 18 OC Avto Puntar, t -ek 2. 4 e Vabljeni na testno vožnjo casu od 16. d,o 25. aprila vas vabimo na testne vožnje z ^°zili Audi. Vrata naših salonov vom bodo v teh dneh na Mr°ko odprto. Sprejmite izziv in doživite nekoj zares P°iebnega. Soj veste: Prednost je v tehniki. Pa še ni vse. Po opravljeni testni vožnji boste prejeli ''Prašalni kupon, s katerim boste sodelovali v nagradni igri. I Qiirečnejši bo leto d ni vozil t—'1 11—/1—> t t—11— Boxsfer. ri|c izžrebanci bodo na trimesečni preizkus dobili trendovski udi TT, simpatični Beetle ali temperamentni novi Toledo. Qzaelili po bomo še 10 manjših nagrad. Phiša Berus d.o.o anovič d.o.o., <-i Najhitrejša Tomič in Tomažinova Novomeščan Aleš Tomič in Sevničanka Klavdija Tomažin zmagovalca drugega Novomeškega teka - Največ uspeha domačim tekačem in Sevničanom - Tek bi veljalo bolj podpreti NOVO MESTO - Drugega novomeškega teka, ki gaje tekaški klub Por-tovald v nedeljo popoldne pripravil na novomeškem Glavnem trgu, se je udeležilo 99 tekačev iz Slovenije in Hrvaške, največ uspeha pa so imeli tekmovalci domačih društev iz Novega mesta in Sevničani. Prireditev, ki bi jo veljalo v bodoče bolj podpreti, je lepo uspela, žal pa jo je videlo premalo gledalcev. Mladinci Krke Telekoma zmagovali na Brionih Zmagi Keblja in Zrimška NOVO MESTO - Mladinski vrsti novomeškega kolesarskega kluba Krka Telekom sta se izkazali na dirki za veliko nagrado Brionov. Med 55 mlajšimi mladinci, ki so po cestah brionskega narodnega parka prevozili 40 km, je član Krke Telekoma Aleš Kebelj zmagal nad Kranjčanom Mirkom Kra-kerjem in Ljubljančanom Djanom Lažičem, Kebljeva klubska tovariša Janez Muh-vič in Matej Starešinič pa sta osvojila četrto oziroma peto mesto. Starejši mladinci so nastopili na 75 km dolgi progi, med 60 kolesarji iz Slovenije, Hrvaške in Italije pa je tudi tokrat zmagal Novomeščan Jure Zrimšek, drugi je bil Italijan Bertolini in tretji Miha Koncilja iz ljubljanskega Roga. Uvrstitve ostalih kolesarjev Krke Telekoma: 4. Tomaž Nose, 11. Klemen Logar in 12. Uroš Vene. Med člani, ki so tekli na 4 km, je zmagal najboljši atlet tekaškega kluba Portovald Aleš Tomič, ki se je šele v zadnjih dveh krogih otresel najvztrajnešega zasledovalca Kar-lovčana Saše Ljubojeviča. Med dekleti so Sevničanke kar trikrat zmagale, med članisami pa Klavdija Tomažin ni imela težkega dela. Izidi 2. novomeškega teka: člani (4 km) - 1. Tomič (Portovald) 11:47,9, 2. Ljubojevič (Karlovac) 12:04,4,3. Urh (Kamnik) 12:07,9; st. mladinci (3 km) - 1. Gorenc (Portovald) 12:20,4,2. Ivičak (Karlovac); ml. mladinci (1,5 km) - 1. Veber (Sevnica) 4:18,6,2. Puškarič (Karlovac), 3. Ambrožič (Krka Novo mesto); st. pionirji 1 km - 1. Berus (Krka) 4:33,4,2. Bučar (Šentjernej), 3. Šega (Krka); ml. pionirji (500 m) OTROCI NA MORJE NOVO MESTO - Na novomeški agenciji za šport bodo do konca aprila sprejemali prijave za letovanje otrok v Fiesi od 3. do 9. julija. Prijave sprejema in pojasnila daje Darja Rozman po telefonu 322 267. PINKPONK V VELIKEM PODLOGU VELIKI PODLOG - Na velikonočnem turnirju v namiznem tenisu je v Velikem Podlogu nastopilo 26 ljubiteljev tenisa iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Zmagal je Novomeščan Toni Špringer, drugi je bil Janez Kočevar in Igor Podkrižnik. Najboljši domači igralec je bil Ervin Felicijan. V PRVO LIGO - Kegljavke Trebnjega (na sliki) so v soboto, 10. aprila, na novomeškem kegljišču z zmago nad Medvodami s 6:2 uspešno zaključile sezono v drugi kegljaški ligi. Z 20 točkami so osvojile pelo mesto in se tako uvrstile v reorganizirano prvo ligo. Največ zmag v sezoni je dosegla Andreja Rifelj, ki je bila kar enajstkrat boljša od nasprotnice, medtem ko so Milena Veber, Alenka Miklavčič in Slavka Prosenik zmagale po osemkrat. Prvo mesto v ligi so osvojile kegljavke Ljubelja. (Foto: I. V.) ODBOJKA Končnica državnega prvenstva, ženske, 2. tekma za 3. mesto -MARSEL PTUJ - TPV NOVO MESTO 3:2 (2, -9, -4, 9, 9). KONČNI VRSTNI RED: 1. In-fond Meltal Maribor, 2. Hit Nova Gorica, 3. Marsel Ptuj, 4. TPV Novo mesto. KOŠARKA Liga Kolinska, zadnje kolo drugega dela - KRKA : SAVINJSKI HOPSI 75:60 (41:26); KRKA: Jevtovič 15 (3:6), Samar 3 (3:4), Petrov 14 (4:4), Smodiš 18 (4:4), Grum 12 (5:5), Meluš 11 (3:6), Ščekič 2. SAVINJSKI HOPSI: Kobale 12 (2:2), Trifunovič 18 (0:1), Niki-tovič 4, S. Udrih 1 (1:2), Jagodnik 19 (2:2), Stevič 6, Cizej (0:2). Prosti meti: Krka 22:29, Savinjski Hopsi 5:9. Met za tri točke: Krka 7:17 (Jevtovič 2, Petrov 2, Smodiš 2, Grum), Savinjski Hopsi 3:19 (Kobale 2, Jagodnik). Osebne napake: Krka 17, Savinjski Hopsi 26. Pet osebnih: Ščekič (30. minuta). OSTALA IZIDA: Union Olimpija : Pivovarna Laško 74:65 (43:31), Loka kava - ZM Lumar 72:65 (32:30). LESTVICA: 1. Union Olimpija 61, 2. Pivovarna Laško 59, 3. Krka 54, 4. Savinjski Hopsi 52,5. ZM Maribor Lumar 45, 6. Loka kava 43, 7. Slovan 46, 8. Postojna 45, 9. Maribor Branik 43,10. Kraški zidar 43, 11. Triglav 43, 12. Helios 41. ROKOMET KRŠKO : TREBNJE 17:49 (9:23); KRŠKO: Kosalec, Božič 2, Levičar, Bajda, Ibračevič 2, Urbanč 7, Zorič 3, Voglar 1, Šoba 1, Iskra I, Žičkar, Bric; TREBNJE: Torlo, Hribar 9, Mežnaršič 2, Bregant 3, Pogačnik 3, Gradišek 4, Blagojevič 2, Šavrič 4, Stojakovič 4, Zupančič, Likavec 14, Podbregar 4. OSTALI IZIDI: Slovan : Andor 24:18 (13:8), Gorenje : Celje P. Laško 19:34 (9:18), Izola : Prule 67 16:16 (8:11). Tekmi Prevent Slovenj Gradec : Termo Škofja Loka in Radeče : AFP Dobova sta bili odigrani sinoči. LESTVICA: 1. Celje Pivovarna Laško 40, 2. Prevent 31, 3. Trebnje 30, 4. Gorenje 28,5. Prule 67 26, 6. AFP Dobova 24, 7. Termo Škofja Loka 18, 8. Radeče 17, 9. Slovan 13,10. Izola 10,11. Andor 8, 12. Krško 3. - 1. Bučar (Šentjernej), 2. Virtič (Sevnica) 3. Zaletel (Mirna Peč); cicibani (500 m) - 1. Droždan (Sevnica), 2. Pekolj (Mirna Peč), 3. Štu-par (Novo mesto); veterani (4 km) - 1. Hribar (Domžale) 12:50,9, 2. Perše (Slovenska vojska), 3. Strniša (Dolenjske Toplice); rekreativci (2 km) - 1. Menič (Portovald) 6:07,3, 2. Kruljac (Portovald), 3. Saje (Krka); članice (3 km) - 1. Tomažin (Sevnica) 10:56,6, 2. Perše (Novice Extreme) 11:21,8, 3. Auersperger (Portovald) 12:44,7; ml. mladinke ZMAGA RADIA KRKA NOVO MESTO - Nogometašice novomeškega Radia Krka so v 9. kolu državne lige v Cerknici z 2:1 premagale kombinirano ekipo Krško - Cerknica. Za Krčanke je zadela mrežo Remiza Šeferovič, za No-vomeščanke pa sta bili uspešni Brigita Kovačec in Aleksandra Pavlin. Krško je na lestvici peto, Novo-meščanke pa so med osmimi ekipami šeste. V desetem kolu bodo Krčanke igrale v gosteh s Senožetmi, Novomeščanke pa v nedeljo, 18. aprila, ob 16. uri doma z Ilirijo. LUKEC V KOČEVJU KRŠKO - Na kvalifikacijskem plesnem turnirju v standardnih (ST) in latinskoameriških (LA) plesih v Kočevju so trije pari krškega Lukca osvojili dve tretji in štiri četrta mesta. Med mlajšimi pionirji D sta bila Gregor Sotošek in Maja Omerzel tretja v LA in četrta v ŠT, medtem ko sta bila Tadej Drakulič in Katarina Račič tretja v ST in četrta v LA plesih. Med pionirji C sta bila Luka Vodlan in Maja Bromše obakrat četrta. (1 km) - 1. Radej (Sevnica) 3:10,8; st. pionirke (1 km) - 1. Ragojanec (Kutina) 3:12,6, 2. A. Virtič (Sevnica); ml. pionirke (500 m) - I. B. Virtič (Sevnica), 2. Bučar (Šentjernej); cicibanke (500 m) -1. Horvat (Ljub-ljana). j y TURNIR ZA OTROKE NOVO MESTO - Teniški klub Portovald bo v soboto, 17. aprila, ob 9.30 na novomeških teniških igriščih pod mestnim stadionom pripravil odprti turnir v tenisu za starostne skupine od 6. do 16. leta. Otroci od vsepovsod se bodo pomerili v mini-tenisu in tenisu. Prijave zbirajo od 9. ure do 9.30 na igriščih. Vabijo vse otroke ne glede na klubsko pripadnost. ŠPORTNO POPOLDNE ZA OTROKE IZ VRTCEV NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto bo v četrtek, 22. aprila, ob 16. uri na novomeškem stadionu pripravila športno popoldne za otroke novomeških vrtcev, na katerem bodo lahko preizkusili igrala podjetij Trampi in Spektra. Predstavili se bodo tudi mladi plsal-ci Plesne šole Urška, za sladkosnedne otroke pa bodo s svojimi sladoledi poskrbele Ljubljanske mlekarne. PRVIČ TIČAR NOVO MESTO - Teniški klub Portovald je v soboto, 10. aprila, na novomeških teniških igriščih pod mestnim stadionom pripravil otvoritveni mesečni turnir za rekreativce. Zmagal je Franci Tičar, druga je bila Slavica Šrebrnjak, v polfinalu pa sta igrala tudi Jože Seničar in Roman Kostrevc. Dekleta so nastopala skupaj z moškimi, a so dobila v vsaki igri točko prednosti. Naslednji turnir bo drugo soboto v maju. Šantej s padcem vse zapravil N drugi dirki za državno prvenstvo v speedwayu v Lendavi Šanteju ni šlo vse po načrtih - Lekše peti KRŠKO - Na drugi dirki za državno prvenstvo v speedwayu v Petišov-cih pri Lendavi Krčani niso imeli sreče. Spet je blestel Ljubljančan Matej Ferjan, ki mu niti Krčan Izak Šantej, ki velja za drugega favorita letošnjega prvenstva, ni mogel blizu. Poleg tega Šantej tokrat ni imel sreče. Potem ko je v drugi vožnji premagal vse tri neposredne tekmece za drugo mesto, je v svojem naslednjem nastopu padel in zapravil vse možnosti, da bi resneje ogrozil Ferjana, še več: ni se uvrstil niti v veliki finale, kar žal ni uspelo niti Gerhardu Lekšetu, Krčanu v dresu Lendave, ki pa je na koncu z dobrim nastopom v B-finalu po slabšem štartu prehitel Šanteja in Ljubljančana Peterco ter osvojil peto mesto. Odhod Lekšeta in nenastopanje poškodovanega Kreša Omerzela sta za v preteklih letih izjemno uspešno moštvo AMD Krško vsekakor hud udarec, saj ob slabem nastopu ta čas najboljšega krškega voznika Izaka Šanteja Krčani nimajo moža, ki bi se lahko vpletel v boj za najvišja mesta. Sedmo mesto Šanteja in deseto mesto Štojsa je neuspeh, kakršnega krško moštvo že dolgo ne pomni. Glede na dolgo tradicijo in izjemno zanimanje za speedway v Krškem pa bi v klubu morali več pozornosti posvetiti tudi tekmovalcem, saj se kot izjemni organizatorji dirk najvišjega razreda, na katere povabijo največje svetovne zvezde tega športa, ne bi smeli zadovoljiti le s skromno udeležbo domačih tekmovalcev, ki se ne morejo enakovredno kosati niti z najboljšimi v državi. En sam ZA KONEC HOPSE NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke so v zadnjem, 10. krogu drugega dela v ligi Kolinska v skupini za prvaka s 75:60 premagali Šavinjske Hopse. Tekma ni odločala o vrstnem redu, saj so si Novomeščani tretje in Polzeljani četrto mesto zagotovili že nekaj kol pred tem. Kljub temu je bila igra na začetku zelo izenačena. Gostje so v drugi polovici prvega polčasa še vodili z 21:17, potem pa so jih Novomeščani hitro ukrotili, pri čemer je doživel svoje zvezdne trenutke tudi med novomeškimi navijači priljubljeni slovaški velikan Patrik Meluš, Krka pa je pred polčasom vodila že s 15 točkami prednosti, kar je bilo dovolj za mirno igro v drugem delu srečanja. tekmovalec v širšem državnem vrhu je pač premalo. V skupnem seštevku državnega prvenstva po dveh nastopih s popolnim izkupičkom vodi Matej Ferjan s 40 točkami, drugi je Karoly Lech-ky (Lendava) s 33 točkami, tretji pa Krčan Gerhard Lekše (Lendava) z 29 točkami. Izak Šantej je z 28 točkami na četrtem mestu. Izidi dirke v Petišovcih: 1. Matej Ferjan (Ljubljana), 2. Tomaž Šušteršič (Ljubljana), 3. Zlatko Krzna-rič (Hrvaška), 4. Karoly Lechy (Lendava), 5. Gerhard Lekše (Lendava), 6. Martin Peterca (Ljubljana), 7. Izak Šantej (Krško)^... 10. Denis Štojs (Krško), 13. Zibert (Krško) itd. w r , v«v • v Vrtacic je ze na evropskem prvenstvu Otvoritev atletske sezone v Ljubljani Slovenski atleti so v soboto na štadionu v Šiški začeli letošnjo sezono tekmovanj na prostem. Atletski klub Olimpija je pripravil državno prvenstvo v štafetnih tekih in vzporedno tudi otvoritveni miting. Naslov državnih prvakov v štafetnem teku 4 X 1500 m je s časom 16:50,97 osvojila štafeta tekaškega kluba Portovald iz Novega mesta, za katerega so nastopili Borut Retelj, Franci Menič, Marko Gorenc in Aleš Tomič. Atleti novomeške Krke Dejan Ambrožič, Andrej Tomažin, Martin Pezdirc in Damjan Golob so s časom 18:46,80 osvojili četrto mesto. Na otvoritvenem mitingu se je še posebej izkazal Šentjernejčan Jože Vrtačič, ki je s časom 21,55 zmagal na 200 m med starejšimi mladinci in obenem dosegel normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. Poleg Vrtačiča so zmage na mitingu dosegli še Matija Kraševec (Krka) s časom 7,45 na 60 m med pionirji, Borut Veber iz Sevnice na 600 m s časom 1:21,72 med mlajšimi mladinci ter v skoku v daljino Šent-jernejčanki Barbara TUrk s 496 cm med mlajšimi pionirkami in Maja Nose s 570 cm med mladinkami. N. Š. Za kaj več nujne spremembe Novomeške odbojkarice s četrtim mestom v državi dosegle manj od načrtovanega - Pol leta časa za spremembe trdno sedijo Mariborčanke, bo treba precej spremeniti. Glede na to, da se obeta skorajšnji odhod nekaterih izkušenih domačih igralk v športni pokoj, je bilo pravzaprav dobro, da se je letošnja sezona končala kot se je, saj so mlade obetavne domače igralke le tako lahko dobile dragocene prvoligaške izkušnje. Druga stvar so okrepitve s povprečnimi tujkami, ki so takorekoč že stalnica v novomeški odbojki. Za kaj več kot le uvrstitev v končnico bo morali v prihodnje v ekipo pripeljati vsaj še eno vrhunsko napadalko, da bi razbremenila Lano Vemig, ki je bila v letošnji ekipi edina sposobna premagovati blokerke in sprejemalke boljših ekip. Tudi ustrezne zamenjave za Rebeko Koncilija na mestu podajalke v Novem mestu ni. Seveda se ob tem ne bi smeli odpovedati pravilni usmeritvi, da ekipa temelji na doma vzgojenih odbojkaricah. Poleg tega bi bilo za pohod proti vrhu treba spremeniti tudi pristop do treninga, saj je za vrhunsko ekipo trening enkrat na dan, pa še ta s ponavadi nepopolno zasedbo, premalo. Z otvoritvijo nove dvorane ob šolskem centru V Šmihelu bodo tudi odbojkarice dobile možnost za kakovostnejšo vadbo, ki bi jo kazalo izkoristiti-I. VIDMAR Odbojkarice novomeškega TPV-ja so letošnje državno prvenstvo končale na četrtem mestu. Kljub težavam z boleznimi in poškodbami, ki so jih pestile večji del rednega dela prvenstva, so končnico dočakale na drugem mestu, a je bila pomlajena domača ekipa z eno samo tujo okrepitvijo le preveč nestabilna v igri, da bi uspela na odločilnih tekmah iztržiti kaj več od že zagotovljenega četrtega mesta. Po dveh porazih z Novogoričankami v polfinalu se je novogoriška zgodba ponovila tudi v boju za tretje mesto, kjer so jih Ptujčanke ugnale že v športni dvorani Marof in kasneje še na Ptuju. Tudi drugo srečanje Novome-ščank in Ptujčank je bilo izenačeno. Bolje so začele Novomeščanke, ki so po treh nizih vodile z 2:1. V četrtem nizu so Ptujčanke zaigrale precej bolje in izenačile, zmagovalke pa je spet odločil skrajšani peti niz. Na začetku je šlo bolje Novome-ščankam, ki so vodile s 7:5, ko se jim je ustavilo, in so do konca tekme osvojile le dve točki. Za novomeške odbojkarice je tako letošnja sezona končana, vendar jih skupaj s klubskim vodstvom med skoraj polletnim odmorom do začetka naslednje sezone čaka precej dela. Če želijo prodreti na sam vrh in resneje ogroziti prestol, na katerem zdaj GIMPEX NA SOCI STRAŽA - Tudi tretjo tekmo državnega prvenstva v raftingu so dobili svetovni prvaki Bobri. Na tekmi v spustu na Šoči med Srpenico in Trnovim so se bolj kot pred dvema tednoma v Solkanu izkazali Straža-ni. Prva posadka Gimpexa si je med 18 posadkami s taktično izvrstno vožnjo priveslala drugo mesto, medtem ko je bil drugi Straški raft šesti. Izidi: 1. Bober 19:36,83, 2. Gimpex Straža I + 18,91,3. Forstek Hrastnik I + 22,30... 6. Gimpex II + 1:17,97; skupno: 1. Bober 120, 2. Sulec Marinar 91,3. Gimpex Straža I 85, 6. Gimpex II 62 itd. VUČKOVIČ DRŽAVNI PRVAK V SQUASHU NOVO MESTO - Novomeški igralci squasha še naprej ostajajo v samem državnem vrhu, kar so dokazali tudi na posamičnem državnem prvenstvu v dvorani športnega centra Konex v Ljubljani. Med člani je zmagal Novomeščan Goran Vučkovič, ki sicer nastopa za ljubljanski klub Squashland, Klemen Gutman je bil četrti, Sebastian Windisch peti in Sandro Winidsch enajsti. Med dekleti je zmagala Velenjčanka Petra Vihar, Novomeščanka Mojca Blažič pa je bila druga. KOŠARKA ZA ŠALO NOVO MESTO - Po drugi tekmi polfinala končnice lige Kolinska, se bosta v sredo, 21. aprila, okoli 20. ure srečali ekipi glasbene revije Dr. Musič in novomeške občinske uprave, za katero bo igralo nekaj znanih lokalnih politikov. Med igralci ekipe Dr. Musič bodo tudi Roberto Magnifico, član skupine Rok’n Band, in drugi znan glasbeniki ter Novomeščan Franc Kek, nekdanji košarkar novomeškega zveznega ligaša Novolesa. NABERGAMSKO NOVO MESTO - Zadnji veliki preizkus novomeškega poklicnega kolesarskega moštva Krka Telekom bo etapna dirka 4. kategorije UC Settimana Bergamasca. Novomešca-ni bodo na Bergamskem nastopih popolnin moštvom, v katerem bodo od 18. do 22. aprila vrteli pedala Milan Eržen, Uroš Murn, Bogdan Fmkj Sandi Papež. Boštjan Mervar, Robe** Pintarič, Giacomo Batistel in PaS quale Santoro. Po dirki na Berg3 maškem bo trener Srečko p'IVp0 določil moštvo za nastop na dirki r Sloveniji. Že na začetku tega tedna s se novomeški kolesarji veselili n°ve ga dosežka enega izmed svojih cia nov: v ponedeljek, 12. aprila, se je k petanu moštva Krke Telekoma R° ertu Pintariču rodil sin Per. DOLENJSKI UST-] v t Šport iz Kočevja • KOČEVJE - V odločilni tekmi za uvrstitev na četrto mesto so igralke Gramiza v 17. krogu s 25:27 klonile proti Izoli. V prvem polčasu se je poškodovala Špela Cerar, njena odsotnost pa je vplivala na igro kočevskih igralk. Gostje so ves prvi polčas vodile, največ s štirimi zadetki razlike, a so se jim Kočevke z borbeno igro približale. V 42. minuti pa so celo povedle z 18:15, a so proti koncu tekme preveč popustile. • RIBNICA - Tekmo predzadnjega kroga v 1. B državni rokometni ligi proti Dolu iz Hrastnika so Ribničani odigrali v nedeljo, pred tem pa so jim igralci Grosuplja z nepričakovano zmago proti Veliki Nedelji že pred zadnjim srečanjem zagotovili prvo mesto. Zaradi bolečin v rami je moral trener Janez Ilc tik pred tekmo v bolnico, tako da je ekipo vodil Toni Andoljšek. Ribničani so igrali sproščeno, gostitelji pa borbeno in tudi grobo, čeprav tekma ni o odločala o ničemer. Kljub temu je zmaga Dola s 30:26 povsem zaslužena. • RIBNICA - Rokometaši Grče so končali redni del tekmovanja med drugoligaši. V nadaljevanju jih čakajo kvalifikacije za uvrstitev v 1. B ligo. V prvem krogu se bodo najverjetneje srečali s Svi-šem. Tekma s Črnomljem, ki soj0 s 30:18 dobili Kočevci, je bila zanje le lažji trening. Najboljša strelca pri Grči sta bila Gregor Malnar in Nejc Hoje, ki sta po petkrat zadela črnomaljsko mrežo. • KOČEVJE - Plesni klub K°; čevje je pripravil kvalifikacijski turnir v standardnih in latinskoameriških plesih, ki se ga je udeležilo 180 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. V skupini B za mladince sta se Blaž Bižal in Jasmina Arko uvrstila na tretje mesto v standardnih in drugo mesto v latinskoameriških plesih. V skupini B za člane sta v standardnih plesih Miro Švigelj in Maja Mihelič brez težav zmagala, v isti skupini pa sta Aleksej Arko in Jasna Golob v latinskoameriških pleSI zasedla četrto mesto. • KOČEVJE-V zadnjem krogu v prvi državni kegljaški ligi so kegljavke Kočevja v Cerknici izgubi10 proti Kongradu IGM s 6:2, a s° se rešile izpada med drugoligas?^ Tudi tokrat sta bile med naj boljšimi Marinčeva in Steva^ ničeva. M.GLAVONJK 14 DOLENJSKI LIST St. 15 (1S90), 15. aprila 1999, PLESALCA ROSANA HRIBAR IN GREGOR LUŠTEK “Najraje plešem Klon, plešeš in plešeš 99 • •• Novomeščana Rosana Hribar in Gregor Luštek spadata v vrh plesalcev sodobnega plesa pri nas. Kot člana Plesnega teatra Ljubljana se bosta v ponedeljek, 19. aprila, ob 20. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine s predstavo Matjaža Fariča Klon, ki je bila v skrajšani verziji leta 1998 v Parizu proglašena za predstavo leta, po daljšem času spet predstavila someščanom. Rosana m Gregor sta v daljšem pogovoru spregovorila predvsem o plesalče-vem dojemanju in občutenju plesa pa tudi o vsakdanjih težavah plesalcev in o njunem doživljanju Klona. Kaj v bistvu pomeni biti plesalec? Gregor: Biti plesalec pomeni uživati, biti plesalec pomeni trpeli. Trpiš, ko delaš, uživaš, ko si pripravljen, ko nastopiš na predstavi pred ljudmi in si za svoj nastop nagrajen. Kaj doživljaš ko plešeš, kaj je tisto, zaradi česar si se odločila •uti plesalka? Rosana: Z vsem, kar je povedal Gregor, se strinjam. Vse to elam zaradi užitka in zaradi predstave, a včasih se zavem, da je tudi ples poklic kot vsak drug. A s tem ples zgubi svoj čar? Rosana: V trenutku, ko moraš rdo delati, ko te od plesa vse boli, o trpiš, ples postane golo delo. a srečo ni vedno tako? ples?'**50 °3Sa 1,3 **an Pora*)'ta za Rosana: Vsaj dve uri za tehnič-ne ln kondicijske vaje. Novo pred-s avo pripravljamo pet do šest ur jja dan. Kadar poleg tega obnav-jamo stare predstave vse skupaj znese tudi deset ur na dan. bta člana plesnega teatra. Kaj Pomeni pravzaprav plesni teater? Rosana: Plesni teater je pač me našc plesne kompanije. Plesal teater je samostojna ustanova, J se ukvarja s sodobnim plesom, ^Jer igramo sodobne plesne pred- Kaj pa predstava, ki si jo pred kratkim pripravljal z Vito Mavrič? Gregor: Tisto je bil kavarniški muzikel, brodwayska varianta, ko so petje, igra, ples in glasba združeni. V našem teatru za sodobni ples je v ospredju gib, vse ostalo je podrejeno gibu. Včasih vključimo tudi govor, a ta ne sme zmotiti, mora biti popolnoma nevsiljiv. Sodobni ples veliko ljudi razume kot čisto improvizacijo? Rosana: Jaz še nisem plesala predstave, v kateri bi bila improvizacija. Zgodi se, da se moram znajti po svoje, če se zmotim ali pa če se zmoti soplesalec, vendar je to le trenutek. Torej je predstava od prvega do zadnjega giba naštudirana? Rosana: Vse do zadnjega giba, vsak korak, vsako čustvo, ki ga mora izraziti plesalec, vse je naštudirano. Gregor: Improvizacija je lahko tudi pot, po kateri koreograf skupaj s plesalci ustvari koreografijo predstave. Nekateri koreografi plesalcu pokažejo in pojasnijo vsak gib do potankosti, nekateri pa plesalca le vodijo, tako da s plesalčevo improvizacijo do giba prideta skupaj. To je za plesalca dobro, saj tako koreografijo bolj čuti, ker je njegovo gibanje spon- tano, in bo svojo vlogo odplesal brez napake, tudi če bo utrujen ali slabo razpoložen. Delal pa sem tudi na predstavi, kjer je dejansko šlo za čisto improvizacijo. Le z njo lahko izraziš svoja čustva, svojo notranjost, svoje razpoloženje. Ples ima že v svoji biti močan erotičen naboj. Gledalec ga čuti. Koliko pa ga čutijo plesalci med samo predstavo? Rosana: Odvisno od same predstave. So vloge, kjer moraš biti grd. Gregor: Dobro predstavo lahko ustvariš, kadar imaš do soplesalca čist in jasen odnos, potem lahko to tudi izraziš, ne glede na to, ali ti je soplesalec v zasebnem življenju všeč ali ne. V nasprotnem primeru lahko občinstvo tvoj odnos razume drugače, ko mu ga hočeš pokazati. Kaj pa, ko je konec predstave? Kakšni so zasebni odnosi med plesalci? Rosana: Niso ravno najboljši. Močno se čuti konkurenca, tekmovalnost, zavist, ljubosumje. Tudi če je vse to prikrito in smo si prijazni, nekaj visi v zraku. Kako se da živeti od plesa? Rosana: Imeti moraš srečo. Večina nas ima status svobodnega umetnika, kar pomeni, da nimamo stalnih dohodkov. Kolikor Biti plesalec pomeni uživati, biti plesalec pomeni trpeti. delamo, toliko smo plačani. Koreografov in dela ni dovolj, da bi vsi plesalci lahko od tega živeli. V plesnem teatru smo trije, ki podpišemo letno pogodbo in imamo plačo, vsi ostali pa so bolj ubogi. Od česa živi vaše gledališče? Od vstopnine? Rosana: Ha, ha, to sploh ne. Denar daje minstrstvo za kulturo oziroma mesto Ljubljana. Gregor: Tako je v našem plesnem teatru. Kafe teater ima organiziran menedžment in več kot pol denarja dobi s pokroviteljstvom. Vendar to je kavarniško gledališče, oni uprizarjajo “shovv”, ki ga je lažje tržiti. To je kabaret. Rosana: Tu ne gre toliko za umetnost. To je kič, ki se ga da lažje prodati. Naša dejavnost je neprofitna. Kaj pa bosta delala, ko telo ne bo zdržalo? Rosana: To me vedno sprašujejo. Telo zdrži kar dolgo. Plesalec je najboljši med 30. in 35. letom, a tudi kasneje lahko da še veliko od sebe. Brez težav lahko plešeš do 40. leta. Vendar si tedaj še vedno mlad in želiš nekaj delati. Rosana: Jaz se želim ukvarjati s koreografijo. Ne vem, kaj me bo pičilo. Človek se tako in tako vsakih sedem let spremeni. Ne vem. Gregor: Jaz že sedaj redno učim. Kdo vaju je naučil plesati. Oba: Saj se še vedno učiva! Vprašati hočem, kako sta sploh zašla v ples? Kdo je odločilno vplival na to, da sta danes plesalca? Gregor: Jaz se videl starejšega brata, kako je plesal s punco družabne plese. Tedaj sem si dejal: to moram početi! Začel sem pri Borisu Vovku s standardnimi in latinskoameriškimi plesi, nadaljeval pa pri skupini Terpsihora, v Ljubljani pa sem zašel v shovv dance pri Mojci Horvat. Ker to ni bilo tisto, kar sem si res želel, sem iskal naprej. Tri leta sem se uk- varjal z baletom v baletnem studiu v Operi, nadaljeval v Kazini s Fredom Lasserjem, obiskoval vse možne seminarje in poletne plesne šole in končno prišel v Plesni teater, kjer se ukvarjamo s čistim sodobnim plesom. Rosana: Jaz sem začela še zelo majhna pri baletni pedagoginji Milici Buh iz Ljubljane, ki nas je prihajala učiti v Novo mesto. Ko sem videla vse te baletne oblekice, me je to povsem začaralo. Nadaljevala sem pri Sonji Rostan in v Terpsihori, kjer sem začela sodelovati z dekleti iz Plesnega teatra, ki so me po dveh letih prepričevanja zvabila v Ljubljano. Se da plesati tudi na tišino? Gregor: Glasba je lahko včasih odveč. Včasih tudi na odru plešemo na popolno tišino. Ritem ti daje daje lahko dihanje, tlesk rok, topot nog ali pa ga dobiš v sebi. Obstaja način, da ima glasba drug ritem kot plesalec, kar je zelo težko doseči. Najprej naštudiraš ples na eno glasbo, potem pa ti dajo drugo glasbo in ti plešeš po prvi glasbi. Zanimivo je, če glasbenik sledi plesalcu, ki pleše svoj ples v svojem ritmu. Včasih ne potrebuješ nič, ne odra, ne glasbe. Pogosto zaplešem v sobi, ko sem sam. Če bi me kdo videl, bi rekel da sem premaknjen. Vendar to je najboljši ples, najbolj iskren, najbolj naraven, prihaja iz tvoje notranjosti, pri tem se tudi največ naučiš. Povejta mi še nekaj o Klonu, s katerim se bo Plesni teater z vama konec tedna predstavil v Novem mestu? Le z njo lahko izraziš svoja čustva, svojo notranjost, svoje razpoloženje. Rosana: Jaz od vseh predstav najraje plešem Klon, plešeš in plešeš. Ogromno plesa je v njem, ves čas. Gregor: Klon je izredno dinamična predstava, plesalci se med sabo velikokrat križajo in prepletajo. Predstava je podprta z računalniško animacijo. Računalnik stoji sredi odra. Gre za kloniranje, kot da bi iz enega plesalca naredil štiri. Plesalci na nek način predstavljajo molekule, ki poplesujejo po prostoru, se križajo, prepletajo, odbijajo ena od druge. Vpleten je tudi govor, povelja. Predstavo spremlja glasba Igorja Stravinskega. Skrajšana verzija Klona je bila med 400 predstavami na svetovnem koreografskem bienalu v Parizu izbrana za predstavo leta 1998, Valentina Čabro in jaz pa sva prišla v ožji izbor za najboljša plesalca. Tudi nagrada ni bila majhna, 32 tisoč nemških mark. IGOR VIDMAR I E* KRKKZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC Močneje, dlje, bolje Dual Go!d®96 . Gold 960 EC je nov herbicid v koruzi in sladkorni pesi, ki nadomešča dolga leta najbolj prodajani herbicid proti ‘ravnim plevelom v Sloveniji Dual 500 EC. Novi Dual Gold 960 EC je MOČNEJŠI, deluje DLJE in je BOLJŠI. Ob večji oncentraciji aktivne snovi je najbolj pomembno to, da namesto aktivne snovi metolaklor (Dual) vsebuje S-metolaklor. S-«o akloru lahko rečemo kar "super metolaklor". Stari metolaklor oz. Dual sestavljajo aktivne in neaktivne komponente, S-aklor pa je prečiščen ter zato izredno učinkovit. Sestava: S-metolaklor 960 g/l Program varstva pred pleveli v koruzi ob uporabi Duala Gold 960 EC Dual Gold 960 EC ie namenjen predvsem zatiranju enoletnih plevelnih trav, kot so kostreba. muhviči, srakonje.... Zalo se mora v škropilnih programih dopolnjevati s herbicidi za zatiranje širokolistnih plevelov ali pa trajnih travnih plevelov (pirnica, divii sirek). Pravilen izbor pripravkov iz predloženega programa zagotavlja: • popolno varstvo pred vsemi pleveli v koruzi < • najbolj ekonomično varstvo pred pleveli v koruzi • veliko prilagodljivost pri izbiri časa škropljenja • izredno zanesljivost • odlično razmerje med selektivnostjo in učinkovitostjo varovanje posevka pred pleveli tudi v najzgodnejših razvojnih fazah, ko je koruza izredno občutljiva za konkurenco plevelov Banvel 480 SL (0,4-0,71/ha) ali Močneje Jarnikom družbe Novartis je uspelo pripraviti novi Dual Gold 960 EC, ki ga odlikujeta visoka vsebnost 50l(e akt'vne snovi - "super aktivnega" S-metolaklora. Do sedaj smo bili navajeni uporabljati stari Dual °dme k " °dmerk'b ^ba ^ua' ^ ie vekko močnejši, zato so potrebni veliko manjši OBMerklDuala gold 960 EC. priporočeni za Slovenijo: Dual Gold 960 EC Ring 80 WG (1-1,5 l/ha) (25 g/ha) ali Tell 75 WG m rfjr (40 g/ha) Lahka peščena tla pednje težka Ze|o težka tla ?°vzniku KORUZA SL. PESA 1,0-1,2 l/ha 1,2-1,4 l/ha 1,5 l/ha 1,3 l/ha 0,8-1,0 l/ha 1,0-1,2 l/ha 1,3 l/ha 3.list setev vznik 1 .list 5.list 7.list Sra / Za prosaste trave je značilno, da zelo dolgo obdobje ogrožajo posevke, saj različne trave vzniknejo ob različnem času (kostreba, muhviči, srakonja). Že Dual 500 EC je bil vodilen herbicid za zatiranje prosastih trav z najdaljšim delovanjem, Dual Gold pa pomeni v primerjavi z njim še korak najprej, saj ga odlikujejo naslednje lastnosti: • bistveno podaljšanje delovanja na prosaste trave • povečana učinkovitost delovanja na prosaste trave • večja zanesljivost v neugodnih vremenskih razmerah (suša, močne padavine...) • boljše delovanje na nekatere širokolistne plevele (npr. ščir, rogovilček, metlika...). Bolje aal Gold 960 EC ima niz lastnosti, ki ga postavljajo pred druge herbicide: , j6 '2redno selektiven za veliko število kmetijskih rastlin a najdaljše delovanje na travne plevele med vsemi herbicidi za zatiranje trav v koruzi, sladkorni , Sl ln nekaterih drugih kulturah tak fleksibi|nost v času uporabe (npr. v koruzi se lahko uporablja od 2-3 tedne pred setvijo, do , v at' ko koruza razvije dva lista) Primerjavi s starim Dualom 500 EC je Dual Gold bolj prijazen okolju (manj aktivne snovi, ki • |,erre,11eniuie okolje), bolj učinkovit, zanesljiv in ima daljše delovanje. tia hSB uporablia Pred ali zgodaj po vzniku gojenih rastlin, omogoča, da posevkov vse od začetka pa konca rasti ne ogrožajo travni pleveli Priporočilo Novartisa je škropljenje z Dualom Gold pred setvijo ali najkasneje do drugega lista koruze (plevelne trave ne smejo imeti več kot 1-2 lista), po vzniku pa se izbere ustrezen herbicid na osnovi zapleveljenosti: Ring 80 WG Zatiranje vseh enoletnih širokolistnih plevelov (tudi trdovratnih, kot npr. bar- žunasti oslez), dobro delovanje tudi na osat in slak. Tell 75 WG Zatiranje pirnice in divjega sirka (divji sirek zatiramo v dveh polovičnih od- merkih: 20g in 10-14 dni kasneje ponovno 20g), dobro deluje tudi na enoletne širokolistne plevele, deluje pa tudi na osat in slak. Banvel 480 SL odlično deluje na vse enoletne in večletne širokolistne plevele; najboljši her- bicid za zatiranje slaka; za izboljšanje delovanja na slak ali osat ga lahko v zmanjšanem odmerku (0,2-0,3 l/ha) dodajamo herbicidoma Ring 80 WG ali Tell 75 WG. Uporaba herbicida Dual Gold 960 EC v sladkorni pesi Dual Gold 960 EC ie namenjen predvsem zatiranju enoletnih plevelnih trav, kot so kostreba. muhviči. srakonie.... Zato se mora v škropilnih programih dopolnjevati s herbicidi za zatiranje širokolistnih plevelov ali pa trajnih travnih plevelov (oimica. divii sirek). Najprimernejši čas za uporabo herbicida Dual Gold 960 EC v sladkorni pesi je po setvi do vznika. Odmerki so 0,8-1,3 l/ha (odvisno od tipa tal). Za nadaljna navodila in pojasnila se obrnite na: • Novartis Agro d.o.o. Kržičeva 3,1000 Ljubljana. Tel.: (061) 136 12 03, Fax: (061) 136 12 14. e-mail: novartis@siol.net Novartis Agro d.o.o. Podružnica Križevci pri Ljutomeru, Križevci 11,9242 Križevci pri Ljutomeru, TelJFax: (069) 87 800 Odgovori, popravki in mnen Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Grozil, da ju bo polil s kropom DL št. 12, 25. marca Trdim, da so navedbe v članku s tem naslovom ne samo izrazito neresnične in pomanjkljive, marveč zame tudi zelo žaljive. Tako je med drugim neresnično napisano, da sem delavkama Centra za socialno delo Brežice, ki z imenom in priimkom sploh nista imenovani, zagrozil, da ju bom “polil s kropom vode, ki je bil na štedilniku”, kar je preprosto izmišljotina, kajti tega ali temu podobnega nisem izrekel ter nobene od socialnih delavk niti ogrožal niti kakorkoli drugače z njima nezakonito ravnal. Res pa je, da sem obe socialni delavki, zaposleni pri Centru za socialno delo v Brežicah, takoj po njunem prihodu v mojo stanovanjsko hišo Dednja vas 15, vprašal, s kakšnim namenom sta prišli v moje stanovajske prostore, kamor ju nisem niti pozval niti povabil, pač pa sem jima pred njunim prihodom še izrecno izjavil, naj staršev ne vznemirjata in naj tudi ne hodita v mojo stanovanjsko hišo, kjer sicer resnično stanujeta moja starša Franc in Marija Cvetko ter moj invalidni brat Franc Cvetko ml. Ker očitno socialni delavki tega nista hoteli spoštovati in upoštevati, sem ju lepo, mirno in dostojno zaprosil, naj zapustita mojo stanovanjsko hišo, česar nista želeli storiti, nakar sem jima resnično dejal, naj takoj odideta iz moje hiše. Opozoriti moram tudi, da je vaš zapis zelo pomanjkljiv, saj v nadaljevanju pišete v njem le o neki osebi, imenovani “Marija”, pri čemer vas opozarjam, da je moji materi ime Marija, piše pa se Cvetko, moji sestri je prav tako ime Marija, vendar se piše Kostanjšek ter živi na drugi hišni številki, to je v Dednji vasi 15 a. Ves čas razgovora s socialnima delavkama je bila prisotna tudi moja žena Mojca Cvetko, Dednja vas 15, p. Pišece, ki je takoj po mojem naročilu po telefonu poklicala UNZ Krško, da bi prijavila storitev kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po členu 152/KZ, vendar je bila telefonska linija dalj časa zasedena, tako da z uradnimi osebami ni uspela vzpostaviti stika, in bom glede na to primoran sam podati ustrezno kazensko ovadbo. Že dolga leta nazaj me zastopa odvetnik Marjan Černe iz Brežic, ki celotno zadevo zelo dobro pozna, zato bi bilo nujno potrebno, da pred objavami takšnih neresničnih informacij, kot je bila objavljena v vašem glasilu dne 25.3.1999, tisti novinar ali dopisnik, ki je uvodoma navedeni sestavek pripravil oziroma dal v objavo, celotno zadevo razišče, da ne bi prihajalo do takšnih situacij, do kakršne je z objavo vašega članka prišlo in zaradi katerega se čutim izjemno prizadetega in osramočenega. Zahtevam, da pravkar navedno pojasnilo objavite, pri čemer pripominjam, da sem svojemu pravnemu zastopniku Marjanu Černetu, odvetniku v Brežicah, že naročil, naj ustrezno ukrepa. ALOJZ CVETKO Dednja vas 15 Novomeška kronika DL št. 14, 8. aprila Dragi "prijatelj" novomeške košarke! Veseli nas, da tudi tebe skrbi usoda novomeške košarke, vendar je tvoj zapis poln zmot in napačnih ocen, predvsem pa škodoželjnega kritizerstva. Laško je drugi klub v Sloveniji, kar je v tej sezoni že večkrat dokazalo in nikakršna sramota ni v Laškem izgubiti, še posebej brez najboljšega igralca slovenske lige. V Laškem je letos že dvakrat izgubila Union Olimpija, o kateri ni potrebno izgubljati besed, pa tudi nekateri eminentni evropski klubi. Pozabil si napisati imena “legionarjev”, sicer pa se v kritiziranju, kar počneš, to tako nikoli ne dela. V primeru, da nam sporočiš imena, pa bo Uprava ukrepala v skladu z disciplinskim pravilnikom, ki je zelo strog. Verjetno pričakuješ, da se bomo veselo vozili po vesoljni Sloveniji, in nas preštevaš na gostovanjih kluba, kot da bi bili na tvoji plačilni listi. Če bi se pozanimal na pravem mestu, bi vedel, da ekipo na gostovanjih doma in v tujini vedno spremlja športni direktor kluba, ki ga je za to pooblastila Uprava. Dragi “prijatelj”, najbrž ne veš, kdo sploh je v upravi Košarkarskega kluba KRKA, in ne veš, da smo popolni “volonterji” in da nas zavezuje edino dobra volja in ljubezen do košarke. Vsi smo na odgovornih funkcijah v različnih podjetjih. Delo v košarkarskem klubu nam vzame veliko časa in energije. Nikoli se nismo pritoževali oziroma poudarjali, da smo vse napravili “volontersko”, vendar tvoje zahteve presegajo, vse meje. Pošteno smo že utrujeni, še posebej od takih in podobnih komentarjih v časopisu ali pa ob sosednjih mizah, kjer gasiš žejo skupaj z našimi “legionarji”. Vabimo te, da se nam pridružiš in pomagaš, da bomo v naslednji sezoni boljši od ekipe Laškega. Uprava Košarkarskega kluba Krka za: FRANCI BEG Hrvati dobesedno s peno na ustih DL št. 13,1. aprila Ko je izšlo pismo g. Franca Šenka, sem ležal v celjski bolnišnici, zato odgovarjam šele sedaj. Čeprav rekonvalescenca po kapi ni najbolj primerno stanje za javno besedno spopadanje, si ne morem dovoliti, da bi g. Šenk triumfiral ob misli, da me je s svojim mimo mahajočim odgovorom porazil. Zakaj se je sploh javil v tej polemiki, saj priznava, da njenega začetka sploh ne pozna? Piše, da se je po telefonu dvakrat pogovarjal z menoj, ni pa bilo v njem toliko moža, da bi se kljub mojemu večkratnemu pozivu pred pogovorom tudi predstavil. Še več: o meni je spraševal tudi krajevnega župnika, ki pa mu ni šel na limanice, ker je načelen mož, ki ga cenim. G. Šenk piše o visoki izobraženosti duhovnikov, kot da je drugi ljudje in ateisti ne morejo imeti. Toda gospodje duhovniki, ni dovolj le izobrazba, potrebna je tudi človečnost in poznavanje vseh plati življenja. Kaj pomaga nadškofu Rodetu Gregoriana, če pa ne premore strpnosti do drugače mislečih, kaj šele ljubezni, o kateri toliko govori. Pri njem očitno ni mogoče niti misliti, da bi se ljudem, katerih dostojanstvo je prizadel ali celo žalil, za svoje besede opravičil. Res je zdaj malo umiril ton govora in ni več tako odbijajoč, kot sem lahko ugotavljal ob zadnjem intervjuju z njim, ki sem ga spremljal iz bolniške postelje, toda v bistvu neomajno vztraja pri svojem. Ko ne more drugače, za vse nesporazume okrivi naše “nemogoče” medije, ki se niti primerjati ne morejo na primer s pariškim Le Mondom, ki ga on dnevno prebira. Kaj pa naše uboge pare in problemi, ki ne bodo nikoli prišli na strani tega svetovnega časopisa? Toliko slabše zanje. G. nadškofu in duhovnikom, ki premorejo visoke diplome, imajo pa premalo resnične srčne kulture, bi rad le dopovedal, da niso v posesti absolutne resnice, opazno pa je, da jim manjka prave, ne narejene človeške topline. Zato, ljudje božji, nobenega strahospoštovanja pred tistimi, ki o ljubezni samo govorijo, nimajo pa je v srcu! Naj ob tej priložnosti še zapišem, da srčno podpiram tudi krmeljske šolnike v polemiki o mladini, v kateri gre v bistvu za isto stvar: komu zaupati vzgojo. Srborita gospodična se jih je lotila z istih izhodišč kot gospodje duhovniki mene. Profesor Kostrevc je vsega spoštovanja vreden šolnik, vzgojitelj sina in javni delavec, ki svojo držo vsak dan znova potrjuje s svojim delom, ne pa s pridigami. ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56 Mnogi premalo ekološko osveščeni Ob čistilni akciji Zadnjo nedeljo v marcu je bila na pobudo in v organizaciji Ribiške družine Črnomelj splošna čistilna akcija, v kateri smo čistili brežine Dobličice in Lahinje. Čeprav je akcija potekala že drugo leto zapored in so bili ljudje o njej obveščeni s plakati, v Dolenjskem listu in na Vašem kanalu, ni naletela na poseben odziv, saj se je je udeležilo le 26 meščanov, v glavnem ribičev. Peščica meščanov je tako rešila čast mesta in Črnomaljcev, da ne bodo zardevali pred obiskovalci. Ob Lahinji od Žagarcev do “tromostov-ja” in ob Dobličici od nekdanjega Belta do Svibnika smo napolnili s smetmi okrog sto vreč. Največ smeti je bilo pod “suhim mostom” in na bregu pod “kozolcem” in sodiščem. V bližini je več gostinskih lokalov in Mladinski kulturni klub Bele krajine, menim pa, da bi v teh lokalih lahko bolj pazili na obnašanje gostov in poskrbeli za lepši videz oko-liceo lokalov. Dobro pa bi bilo, če bi vodili statistiko o obnašanju ljudi do okolice, in morda bi čez leto dni lahko napisali pohvalne besede o večji osveščenosti. V čistilni akciji so sodelovali tudi begunci, ki živijo v zbirnem centru ob Lahinji, za kar jim gre pohvala. Pred nekaj dnevi so pobirali smeti ob rekah tudi učenci iz osnovne šole Loka pod vodstvom Alenke Mravi-nec in zbrali 60 vreč odpadkov. VIKA LOZAR KS Črnomelj Franci Može še naprej predsednik dvorskega društva Z občnega zbora KD Dvor DVOR - Kulturno društvo Dvor je v prostorih podružnične šole pretekli teden imelo občni zbor. Obračun je bil res bogat. Člani društva so v preteklih dveh letih pripravili odkritje spominske plošče dr. Franu Bradač, sodelovali na vseh proslavah in prireditvah v kraju, organizirali kolesarski izlet od Ivančne Gorice do Dvora, na svojem odru imeli v gosteh več pevskih zborov in gledaliških skupin, izdajali glasilo Fužina, proti koncu leta pa je pričel z delom tudi mešani pevski zbor pod vodstvom Francija Možeta. V programu, ki so ga imeli člani v preteklem letu, sta izpadli le slikarska kolonija in ureditev knjižnice ter na koncu, žal, tudi ureditev muzejske zbirke železarskih predmetov. V razpravi so se člani kritično dotaknili problema, ki se vleče že vrsto let, pridobitve prostora za muzejsko zbirko, predolgo pa se vleče tudi gradnja novega večnamenskega doma. Člani so pohvalili delo novega pevskega zbora, postavljeno pa je bilo tudi vprašanje o izplačilu honorarja za zborovodjo brez vednosti izvršnega odbora. Na koncu so sprejeli program dela za letošnje leto in izvolili 8-članski odbor, ki ga bo še naprej vodil predsednik Franci Može. S. M. O REINKARNACIJI NOVO MESTO - Duhovna univerza vabi na predavanje z naslovom Reinkarnacija - novim odkritjem naproti, ki bo danes, 15. aprila, ob 19. uri v Kastelčevi 6 v Novem mestu. Zgledno društvo zadovoljnih članov Konec minulega leta je bilo na območju mestne občine Novo mesto 9.811 upokojencev, v društvo upokojencev pa je včlanjenih 3.385 oseb NOVO MESTO - Za občni zbor Društva upokojencev Novo mesto, ki je potekel 10. aprila popoldne v telovadnici osnovne šole Grm in na katerem je bilo 320 članov, velja trditev, izrečena že na letnih obračunih delovnega društva v zadnjih letih. Kot prostovoljna, humana in nestrankarska organizacija, ki je sestavni del civilne družbe, je društvo znova uresničilo večino nalog, ki si jih je naložilo pred letom dni. Številnim gostom in članom je potem, ko je mešani pevski zbor NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih nalog: Dokončajte slogan “Dober nakup v Modiani je....?” (Nagrada: brisača PE Modiana Centra Interspar iz Ljubljane.); Napišite vsaj pet artiklov iz programa Stopp 300 Tolarjev Shop.(Nagrada: sedem njihovih izdelkov.) Odgovore je treba do sobote, 17. aprila, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 28. marca sta: Franc Modrijan iz Laz v Tuhinju in Florjan Oblak iz Žirov. PROPADAJOČI KOZOLEC NOVO MESTO - Na vrhu Trške Gore, ob asfaltirani cesti nedaleč od cerkve, se že nekaj časa neuspešno upira propadu kozolec, ki bi si ob vsej naši skrbi za lepo okolje, ohranjanje dediščine in ne nazadnje turistične propagande, zaslužil večjo pozornost. Morda pa spomenik predstavlja sedanjost? J. M. KONCERT KOCKARJA ZDENETA NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov vabi ljubitelje drugačne glasbe v petek, 16. aprila, ob 21.30 v klub pod kavarno na novomeškem Glavnem trgu, kjer bo nastopila legendarna zasedba Kockarja Zdeneta in njegovega jagodnega izbora za pozno trgatev. TABORNIŠKO ZIMOVANJE NOVO MESTO - 52 članov Rodu gorjanskih tabornikov seje udeležilo tridnevnega zimovanja na Resi v Kočevskem Rogu. Na Reso je vodstvo rodu popeljalo mlajše člane, ki se pozimi med šolskimi počitnicami niso mogli udeležiti načrtovanega zimovanja, saj so zaradi obilice zapadlega snega odšli do koče samo starejši člani rodu. Za mlajše člane so tokrat pripravili nočni “lov na lisico”, streljali so z lokom, postavljali šotor, obiskali so kraljico Roga, najdebelejšo jelko, in se spoznavali z naravo. Tudi tokrat so za najmlajše skrbeli: Mojca Grein, Ivanka Grabič in Maja Badovinac, program pa so pripravili: Jurij Kocuvan, Mitja Gros, Andreja Mohorič, Eva Grein in Rudi Omahen. M. G. KAJ PIŠEJO DRUGI Primer, vreden Dr. Dušan Ogrin, oče slovenske krajinske arhitekture, o mali elektrarni na Mirtoviškem potoku, pritoku Kolpe Država prepušča malim elektrarnarjem najdragocenejše predele neokrnjene narave. Mirtoviški potok v dolini zgornje Kolpe je samo eden izmed mnogih. V tem primeru sem brez besed. Ne morem razumeti, da uprava za varstvo narave ministrstva za okolje in prostor lahko dovoli tako poguben poseg. Mislim, da je treba odnos korenito spre- • V prejšnjem režimu so nestrpno pričakovali spremembe, ki hi preprečile samovoljo maloštevilnih posameznikov. Namesto tega smo dobili samovoljno množico, ki dobesedno ropa največjo narodno vrednost - prostor. Temu je treba čimprej narediti konec. meniti in močno omejiti dovoljenja za nadaljnjo gradnjo. Na ministrstvu zagotovo vedo, kako pomembno je območje doline zgornje Kolpe, saj je že domala štirideset let predvideno za park, Mirtoviški potok pa bo po načrtih slovenske vlade osrednji, najbolj varovani del prihodnjega narodnega parka. V praksi se torej dogaja ravno nasprotno. Opravičila za kaj takega ni, primer je vreden vse obsodbe. (Delo) Prof. dr. DUŠAN OGRIN društva zapel več pesmi, za upravni odbor poročal predsednik društva Ivan Somrak. Odbor je sproti spremljal in se aktivno vključeval v reformo pokojninskega sistema. V 8 poverjeništvih so z dobrim organiziranjem ter obveščanjem krepk*o podpirali upravni odbor. Celoletna dejavnost je tudi v minulem obdobju potekala zlasti v razgibanih interesnih dejavnostih, ki sta jih za zadnje 5-letno obdobje 1. marca obširno predstavila članom Ivan Tovšak in vet. Drago Hadl. Samo v zadnjih 3 mesecih je društvo pripravilo 9 predavanj, na katerih je bilo 965 poslušalcev. Na 6 zdravstvenih predavanjih je bilo poprečno po 122 članov. Kulturna, športna, izletniška in druga aktivnost novomeških upokojencev v interesnih dejavnostih je že pred leti postala zgled mnogim upokojenskim društvom v Sloveniji, kar velja tudi za minulo leto ter za nove medsebojne izmenjave takih izkušenj. Lani žal še niso razširili skupin za samopomoč starim pri premagovanju osamljenosti in za pristnejše stike z mlajšimi generacijami. V občini delujejo le 4 take skupine v Domu starejših občanov. Letos bodo s pomočjo strokovnjakov iz Združenja za socialno gerontologijo Slovenije, kjer se zdaj usposablja 35 prostovoljcev, začeli ustanavljati skupine za samopomoč starejšim v krajevnih skupnostih. Društvo bo pri tem aktivno pomagalo, saj ima v svojih vrstah kar precej starih, zelo osamljenih članov. Člani radi obiskujejo klubske prostore in bife v hiši, ki je društvena last in kateri so lani obnovili dotrajano streho. Načrt dela za 1999, ki so ga dobili člani v osnutku že pred občnim zborom, so sprejeli in potrdili razna poročila za lani in letos. Posebej je treba poudariti, da so člani z velikim zadovoljstvom in s ponosom pohvalili uspešno delo upravnega odbora in aktivnost vsen društvenih organov. To je posebej poudarila tudi Angelca Žiberna, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije. Zbrane je obvestila o akciji za izboljšanje socialnih razmer oz. odnosov med članstvom društev. Potegovati se bo treba tudi za namenska sredstva za te potrebe pri ministrstvu v Ljubljani. Novost je tudi uvajanje posvetovalnih razgovorov članov društev s strokovnjaki raznih območij, tako glede medsebojnih odnosov, osebnih, pravnih in drugih vprašanj, ki zanimajo posameznike in jim društva lahko pomagajo. Na zboru so podelili 11 priznanj Območne organizacije Zveze društev upokojencev Novo mesto. Dobili so jih zaslužni člani za dolgoletno uspešno delo v organizaciji, zlasti za udejstvovanja v interesnih skupnostih. T. GOŠNIK TATOVA STA SE PRIPELJALA S TAXUEM JUGORJE - Znani gostilničar z Jugorja Peter Badovinac v soboto, 10. aprila, ni dolgo užival zadovoljstva ob lepo pripravljeni slovenski salamiadi. Komaj si je nekoliko oddahnil od številnih gostov, ki so še vse popoldne pokušali najboljše slovenske salame, sta mu večer popestrila predrzna tatova iz Ljubljane. Do Badovinčeve gostilne ju je pripeljal taksist s taksijem ljubljanske registracije. Možakarja sta stopila v gostilno in zmaknila gostilničarju prenosni telefon, Metličanki R. L. torbico z vsemi dokumenti in denarjem, drugi Metličanki S. P. pa denarnico z dokumenti in denarjem. Očitno so bili gostje v Badovinčevi gostilni še dovolj trezni, saj so osumljenca opisali tako dobro, da so ju policisti izsledili kmalu p° njunem drznem dejanju. Tatiča sta razen denarja vse ukradeno na poti proti Metliki odvrgla, policisti pa so vse razen denarnice S. P-našli. Ljubljančana 35-letm L Š. in 46-letni J. Š. se bosta morala na sodišču zagovarjati zaradi tatvine in velike tatvine. m % MLADI IZ ŠKOCJANA ODLIČNI - Skupina Mladinskega centra Ško£ jan se je te dni vrnila iz španske Valencie, kjer je na mednarodnih m‘ l skih športnih igrah osvojila 3. mesto v malem nogometu. Fantje se z valjujejo krajanom za sprejem ob prihodu domov, občini in podjetje^1 r za finančno podporo. Igre je že desetič pripravila organizacija PGS c1 „ pa, ki povezuje amaterske športne skupine po vsej Evropi. Na tekmovanju je sodelovalo II78 športnikov v 108 ekipah iz 15 evr0^Zn. držav. Mladi iz Škocjana so si udeležbo na tekmovanju zagotovili kot2' .. govalci turnirjev v Sloveniji, poleg njih pa so v Španijo potovali še košarK“ in odbojkarice iz Ljubljane. (Franc Brečko) OD MIRNE GORE DO SV. PETRA - Na priljubljeni izletniški vrh Sv. f* so se na velikonočni ponedeljek, tokrat že petič povzpeli planinci m bitelji 33 km dolgega pohoda od Mirne gore do Sv. Petra. Tokrat ve stotniji planincev ni nagajal dež, spremljala pa jih je dobra volja in na K l dober golaž, čaj pa tudi domači sadjevec, ki so ga prinesli s sabo. N ^ Sv. Petra so se pripeljali tudi gorski kolesarji, ki so tega dne Prev0Z,praflc kot 70 km, in skupina jezdecev, med njimi Peter in Zan Bradač, b Pucelj in še ducat drugih. Med pohodniki iz cele Dolenjske je bila tua1' .. pina Močvirski tulipani iz Ljubljune, ki je svoj Rožnik zamenjala 2“ 'Z. hod po dolenjskih in kočevskih gozdovih, 888 visoki vrh Sv. Petra J r ljubljena izletniška točka. Tega dne se je zbralo tudi veliko krajanov t . stov, ki so strnili svoje vtise v knjigi. Na sliki: organizatorji tradiciona pohoda so bili vidno zadovoljni. (Foto: S. Mirtič) 16! DOLENJSKI LIST n^ODSirGaš® • g® onoDTfQow©®,GD • ©OGDs® • d]@[po@o • □"©[^©[Fftag® • s® on o im) o w® ©G 0 • ©OODs® • (^®[po©8 0__NIŽJI GIMNAZIJI V ŽUŽEMBERKU Oj mladost ti moja, kako si že daleč! NAŠE KORENINE Bolezen je rodila pesem Jesen je prišla v deželo in svinčeni oblaki so se podili po nebu. Pisalo se je leto 1943 in italijanski okupator, ki je dobri dve leti pustošil po naši domovini, se je pobral, od koder je prišel. V naglici mu ni uspelo odpeljati vsega. Veliko kamionov in druge motorizacije so mu zajeli slovenski partizani. V okolici Novega mesta zajeta vozila so zbrali v bližini Cešče vasi in med tistimi, ki so ta vojni plen stražili, je bil tudi Egi-dij Trpine. Fant je bil doma iz Suhorja nad Prečno, ko pa se je poročil s Kristanovo Francko iz Češče vasi, sta se naselila v Prečni. Tu sta se jima rodili deklici Marija in Slavica: prva januarja 1942 in druga aprila 1943. Ko je Egidij stražil tisto italijansko motorizacijo, je imel doma torej dve majhni deklici in mlado ženo. Straže pa ni mogel zapustiti in tisti jesenski dež ga je tako premočil, da je hudo zbolel in kmalu nato umrl. Deklicama je ostala še mati, a tudi njiju je kruta bolezen hitro trgala iz njenega naročja. Komaj šest mesecev po očetovi smrti je tudi to naročje postalo hladno. Dobrih petinpetdeset let pozneje se v Višnji Gori pogovarjam z Marijo Pilko. Marija z možem Tonetom, Štajercem po rodu, živi na znani višnjegorski Čandkovi domačiji. Prej sta živela z družino v Ljubljani, ko pa se je ponudila priložnost, sta kupila staro hišo, v kateri se je pred štirimi stoletji rodil ta slovenski nabožni pisec, po katerem je domačija dobila ime. Duh, ki je dolga stoletja lebdel nad to domačijo, je končno našel utelešenje. Pilkova sta obnovila in dogradila gospodarska poslopja in se vanje naselila, hkrati z njima pa se je sem naselil tudi dobršen del višnjegorske kulture. Dobil je dom v galeriji, ki sta jo uredila v pritličju. Tu je gostovalo že več umetniških razstav in drugih kulturnih prireditev. Hiša, v kateri se je rodil slavni rojak, pa še čaka na to, da bo spet polno zadihala s tem slovitim dolenjskim krajem. Čandkov duh je v Mariji našel sorodno dušo. Tudi ona je predana lepi slovenski besedi. Pred leti je izdala celo samostojno pesniško zbirko z naslovom “Ko bi mogla”. A ko sem se lepega marčevskega dne oglasil pri Mariji v Višnji Gori, to ni bilo zaradi te zbirke, čeprav je pomen njenega naslova ves čas visel v zraku. Že ko sem se peljal po cesti proti Višnji Gori, sem po avtomobilskem radiu poslušal napovedovalca, ki je pripovedoval, kako pomemben je bil za človeštvo dosežek nemškega znanstvenika Kocha, ki je prav na tak pomladanski dan pred mnogimi leti odkril povzročitelja morilske tuberkuloze. Marija je bila včasih Trpin-čeva, starejša od tistih deklic, ki sta sredi morije druge svetovne vojne tako nenadoma izgubili oba starša. Pa ju ni umoril človek, ampak smrtonosni bacil. Bilo je to v času, ko je bil človek zaradi neznanja in razmer proti tej bolezni še nemočen. Pozneje je napadla tudi Marijo, a to je bilo že po vojni, ko je člo- vek že vzpostavil dovolj učinkovito obrambo. Zato je Marija še živa in zato se lahko pogovarjava o tem. “Na mater imam zelo nejasen, meglen spomin. Vidim postavo z dolgimi spuščenimi lasmi. Bolj slikovit je v spominu čas odraščanja v Prečni. Moja družina je stanovala v Krevso-vi hiši, ki sta jo kasneje kupila Šulčeva. Ta dva mlada zakonca sta me vzela k sebi. Tisti čas je bil najlepši. Svet je bil v otroških očeh poln sonca in dobrote. Vsi so bili dobri in so se trudili, da ne bi občutila izgube staršev. Šulčeva Marija je bila moja druga mati in njen mož Jože je bil dober in pravičen. Spominjam se, kako smo za malico jedli klobaso njegovi otroci in delavci iz njegovega kolarstva. Tam sem bila tudi jaz, sirota. Klobaso je narezal na enake koščke in vsak je dobil svojega, brez razlike. Take stvari si otrok zapomni.” Otroška idila v Prečni je trajala vse do njenega dvanajstega leta. Potem je prišel drugačen čas. Kot da bi mladostno sonce prekrili oblaki. Takrat se je Marija preselila k teti Mariji Kristan, kije služila na Strugar-jevi domačiji v belokranjskem Gradcu. Gospodar je imel kovačijo in kmetijo Marija je morala na hitro odrasti in pričeti s kmečkimi deli, ki jih mlade roke do tedaj niso bile vajene. Dela je bilo veliko, hrane za odraščajoče dekletce pa malo, zato so spomini na tiste čase bolj sivi. Šonce je spet posijalo le takrat, kadar se je mladenka znašla na jutranji paši, sama z živino in prelestno naravo okoli sebe. Taki trenutki so jo povzdignili iz malodušja in ji okrepili hrepenenje po drugačnem, lepšem, popolnejšem. Takrat so nastali njeni prvi verzi. Čas je Marijo vodil naprej. Znašla se je v metliški Beti, nato pa v tekstilni šoli v Kranju. A že med šolanjem je za njo prišla bolezen, prav tista, ki ji je že ukradla očeta in mater. Vendar zdaj pred njo človek ni bil več čisto nebogljen. Marijo je res pripeljala vse do črte, ki ločuje življenje in smrt, a je ostala na strani življenja. Vitez, kije dobil spopad s temnimi silami, je bil dr. Ivo Smrečnik, zdravnik na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice. Iz te bitke je Marija vstala v novo življenje. V Novem Celju se je po bolezni okrepila in izšolala. Tam je tudi spoznala svojega Toneta. Marijo je potem pot vodila nazaj v Beti, Toneta pa v Ljubljano. Kljub temu sta se poročila in mlada družina se je leta 1966 nastanila v Ljubljani, kjer sta si zakonca zgradila hišo. Tudi dvoje njunih deklic, Maja in Majda, je zraslo tu. Zdaj imata Tone in Marija že štiri vnučke. Tako so tekla leta, dokler se ni oglasil Čandkov duh. Osvojil ju je in pripeljal v Višnjo Goro. Tukaj sta bila lepo sprejeta in skupaj s svojim novim domom sta se lepo vključila v kulturno življenje kraja. Marija je sedaj invalidsko upokojena, Tone pa se bo še nekaj časa vozil v Ljubljano. Potem pa...? Naslov Marijine pesniške zbirke je vendar tako odprt. “Ko bi mogla” pravi, in že s tem pove marsikaj. TONE JAKŠE Tri leta po končani drugi svetovani vojni se je začel na Sedemletni osnovni šoli Žužemberk pouk za generacijo, ki se je prva vpisala v program takratne triletne nižje gimnazije. Zaradi vojnih motenj v šolanju smo se znašli v razredu stari od 11 do 14 let. Dva številčno močna oddelka sta se zbrala in po lri^ kfihje to šolo uspešno končalo 55 dijakov in dijakinj. 17. aprila letos se bo ta druščina, seveda že osuta, po oseminštiridesetih letih sešla, spet v Žužemberku. Med tem časom smo absolvirali še druge šole, ne nazadnje življenjske, ln PP.av vs‘ že končali tudi svoje poklicne vprege. v Prve zametke šolstva so v Žužemberku za svoje potrebe organizirali že protestanti, začetek organiziranega šolstva pa sega v terezijansko dobo. Redna trivialna sola pa je bila tod ustanovljena 1. novembra 1827. leta. Njen prvi učitelj je bil Matija Avsenik. Za njim je prišel Bernard Jevni- hi, ?ar zasly8aje> daje Žužem-erk z lastnimi napori in denarjem ze leta 1874 dobil lepo in sodobno solsko poslopje. Do tedaj pa je on pouk v mežnariji. Več let pred rugo svetovno vojno in med oku-“?3j° j.e vot'il Franc Mrvar. Učiteljstvo je budno pazilo, da se t.okupatorja v šolo ni vtiho-apu , je po vojni v šolsko kronico zapisal upravitelj Mrvar. Tisti, i smo v začetku vojne prestopali prag te šole, dobro pomnimo, da J bilo tako. Med poukom ni bila Pogovorjena nobena italijanska seda, med skupnimi priredit-.!?' (proslavami) pa so bila okna x , ,*c Pregrnjena z odejami. V solskih letih 1941/42 in 1942/43 je Potekal pouk z dokaj dobrim I ls ,om, le iz oddaljenih vasi v n 1943 niso bile več varne poti solo. 26. julija 1943 je bilo šol-oposiopje požgano s celotnim : u'ys m gradivom vred. Potem ( •» ’ Pouk organiziran v privatnih san, med drugim pri Mrvarjevih, stanovanju učiteljice Rafaele M^at, v gostilniški sobi pri akarjevih, v delavnici mizarja _.°clan&ea in na Cviblju v pro-‘ nh gostilne Florjana Grčarja, “krajni odbor OFje 11.4.1944 (,(|>s.tav'l za upravitelja šole Franic »7rvaria’ za učiteljice pa Mari-o Mrvar, Rafaelo Hrovat. Gabri-: 0 -orše in Ano Šercelj. V šol. p '944/45 ni bilo pouka. , “vojni se je začel redni pouk lQas • u.oencev 26. novembra v h-x; m s'cer v trch najetih sobah Di c Ane Veh.ovec. Table in klo-ot_ ? , p narejene na hitro in na v2/8; 11-25Posnetekkoncer-> • 3 Oospa Bentinck ali nespravljivi značaji, “»»■nadalj., l/6; 14.05 Svet poroča -14.35 buronews -15.40 Ferdi, ris. naniz - 16.05Deček Merkurja, ponov. filma -17.30 Po Sloveniji - sreče inangknadali-’3/3‘ 18-55Kolo pZT Hokej (Slovenija - Nemčija) - 22.00 23 7n /l.Po^led: Življenje teče dalje, iran. film -ca. evropski kult. magazin kanal a Bralf ■San'?"Rdd ^0rk 'n Mindy, naniz. - 8.30 930 7?* naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. -ca ’prosira-hum- naniz. -10.00 Kralji-Otllfin ' H.00 Mannix, nadalj. -12.00 nani? P k«! 9Prad s0°w ■ 14-30 Ne mi težit, 17 nn v i- za za Pet ‘ 15-00 Oprah show -rainl 03 src’ nadali-' 18-00 Korak za ko-,’nan».' 18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19 nn v I Maicoim in taaie, naniz. 7m»'«i, •?' zuPan°vi možje, naniz. - 19.30 23 45 Mali bo ^ P° 'z^r' 8'edidcev ‘ VAŠ KANAL Dmn? y'.de°stran> ■ 17.00 Risanka -18.00 Iz ski k!ih1,e. ' 19-°° Novice ■ I9-15 Teden-taktni Tipregled • 10.30 24 ur - 20.00 Kon- Novice °2i kVi°'4° NaS Poznate? ‘ 2L0° HtijsWmoi enSklkUllUrnipregled-2U0 HTV j 104^ sp?r.ed" 8-00 Dobro jutro, Hrvaška -12 fin p°T ' 20-05 Izobraževalni program - EsnieraM01/'13 ’■12,35 New Yorl[ n'k- vreme, šport 22.00 n?fcld’amcr- naniz- 13/22 22.50 p i™evi'kultura. šport 0.00 e0lnočni klub bionični orkester CVEN,ja 2 a,18l. na i"inska Panorama ■ 10-30 Kvartopirec, ttavc. nii’,,3 ' H-20 Idealist, posn. pred-Euronews ■ 14.35 Tedenski izbor: Usodno potovanje, amer. film; 16.10 Aliča, evropski kult. magazin -16.45 Človeško telo, angl. serija, 1/8 -17.30 Po Sloveniji -18.05 Otok Jersey, angl. nadalj., 3/12 -18.35 Simpsonovi, amer. naniz., 8/50 - 19.00 Kolo sreče - 20.00 Dok. serija - 21.05 Hudičev otok, film - 22.45 Umori, amer. naniz., 15/22 - 23.35 Extradicia, polj., nadalj., 1/6 - 0.25 Omerta, zakon molka, kanad. nadalj., 5/11 KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Zmenka-rije -12.30 Klub Avenija -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Ne mi težit -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah shovv -16.50 Bravo, Mae-stro -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Kralj komedije, film - 22.00 Kvantni skok - 23.00 Varuhi časa, naniz. - 23.50 Mali bogovi, naniz. - 0.40 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Smo dobri gospodarji? HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -13.55 Rdeča kraljica (dok. oddaja) -14.25 Pol ure za kulturo -14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za mladino - 17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Očaljivo podmorje (dok. oddaja) - 20.45 Glasbena oddaja - 22.00 Opazovalnica - 22.30 Ljudje smo - 23.20 Nočna straža: Nikita (serija); Čudežni svet Paula McKenne; Ameriški film; Sedmi element in Filmska klapa HTV 2 14.40 TV spored -15.00 Dober dan -17.10 Prizma -18.00 Hugo, tv igra -18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz- 20.30 Roseanne (humor, serija) - 21.05 Opasni Johny (amer. film) - 22.35 Oddelek za umore (serija) - 23.20 Fatamorgana SOBOTA, 17.IV. SLOVENIJA 1 7.05 - 2.20 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Trojčice, ris. naniz. 8.55 Oddaja za otroke 9.55 Don Kihot, naniz., 30/39 10.20 Louis Le Brocante, franc, film 11.35 Tedenski izbor Seinfeld, naniz. 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.50 Prisluhnimo tišini 14.20 Petka 15.35 Famille Sapajou, franc, film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Velike romance 20. stoletja, 25/26 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Utrip 20.15 Orion 21.50 Vino moje dežele 22.20 Poročila, šport 22.40 Življenje z Rogerjem, amer. naniz., 3/20 23.05 Ko ljubezen ubija, amer. nadalj., 1/2 0.50 Eden od njenih, amer. film SLOVENIJA 2 9.00 Zlata šestdeseta -10.00 Štafeta mladosti - 10.55 Hokej (Slovenija - Estonija) -13.20 Davov svet, amer. naniz. -13.45 Pearl, amer. naniz. - 14.40 Euronews -16.30 Odbojka -19.30 Video-ring - 20.00 Emma, angl. film - 22.00 Cik cak - 22.30 Omama, ekstaza, mistika, 3. del serije - 23.15 Sobotna noč KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, naniz. - 10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Cooperjeva druščina -11.00 Alf -11.30 Razprtije, naniz. - 12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, Mjestro - 13.00 Lepotica in zver -14.00 Poročeni možje, film -16.20 Klavir za gospodinjo Cimino, film - 18.00 Odklop -19.00 Mreža - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Sanjska prihodnost - 21.00 Psi faktor - 22.00 Dvojna obsedenost, film - 23.30 Policisti na motorjih, naniz. - 0.20 Klub Avenija VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 7.45 Tv spored - 8.00 Poročila - 8.05 Program za mladino -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.10 Družinsko leto (madž. film) -15.10 Čudežni svet Paula McKenne - 15.45 Briljanten - 16.45 Zgodovinske skrivnosti -17.50 Mount Royal (serija) -18.45 Prava zgodba o... (serija) -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Dramska serija - 21.05 Film po izbiri gledalcev - 22.55 Opazovalnica - 23.25 Nočna straža: Stopnja krivde (film); Pearl (naniz.); Sredina mreže (amer. film) HTV 2 13.00 Tv koledar - 13.10 Črno-belo v barvi -14.40 Theatron - 16.20 Življenje na dvoru (franc, film) -17.50 Obzorja divjine (dok. serija) -18.20 Dok. oddaja -18.50 Oddaja o kulturi -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.10 Triler - 21.15 Zlati gong - 22.05 Skrivnosti globin (dok. serija) - 22.55 Svet zabave NEDELJA, 18.IV. SLOVENIJA 1 7.05 - 1.20 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.20 Telerime 9.25 Pika Nogavička, Šved. naniz., 6/13 9.50 Ozare 9.55 Nedeljska maša 11.00 Dnevnik velikih mačk, angl. serija, 1/6 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.20 Pomagajmo si 13.50 Tedenski izbor Orion 15.20 TV poper 16.00 Potepanja 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Slovenski magazin 18.40 Mojstrovine Slovenije, 7/9 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Očetje in sinovi * 22.30 Poročila, šport 22.50 Mednarodno baletno tekmovanje SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring - 9.30 Baskervilski ples, amer. film -11.10 Zvezde Hollywooda -11.40 Cik cak -12.10 Murphv Brown, amer. naniz. -12.40 Pripravljeni -13.10 Šport; 15.55 Košarka NBA; 16.25 Teniški magazin; 16.55 Motociklizem; 17.55 Rokomet - 19.30 Videoring - 20.00 Gospa Bentinck ali nespravljivi značaji, 2/3 - 20.55 Hudičev neavtoriziran življenjepis, angl. dok. serija, 2/3 - 21.50 Šport v nedeljo KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša, nan -10.30 Coopeijeva druščična - 11.00 Alf -11.30 Razprtije, hum. naniz. -12.00 Balonarski festival -12.30 Stilski izziv -13.00 Sanjam o Jeannie, film -15.00 Pravdarji, hum. naniz. -15.30 Družinske zadeve -16.00 Atlan-tis -17.00 Klub Avenija -17.30 Princ z Bel Aira, hum. naniz. -18.00 Zaznamovani, naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Odkupnina, film - 22.10 Stilski izziv - 22.40 Vražja zakonca, film - 0.15 Nezgodni oddelek, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 19.IV. SLOVENIJA 1 7.40- 1.20 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Lahkih nog naokrog 10.10 Risanka 10.15 Dober večer 11.05 Na vrtu 11.30 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija, 26/26 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.40 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Louis le Brocante, fanc. film 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.20 Pika Nogavička, Šved. naniz., 6/13 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Komisar Rex, naniz., 14/18 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Panel SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Otok Jersey, angl. nadalj., 3/12; 12.25 Simpsonovi, naniz., 8/50; 12.55 Z Michaelom Palinom okoli oceana, serija 1/10; 13.45 Hudičev avtorizirani življenjepis, angl. dok. serija, 2/3 -14.35 Euronevvs -15.25 Fantomas se Dechaine, franc, film -17.00 Pripravljeni -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nadalj., 13/24 - 19.00 Jasno in glasno - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City.- 22.30 Vest in pločevina, TV naniz, 5/7 - 23.00 Brane Rončel izza odra KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta - 9.30 'Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Manni*, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje -19.30 Skrita kamera - 20.00 Šimpatije, nadalj. - 21.00 Razdvojeno srce, film - 22.40 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.10 Ned in Stacey, naniz. - 23.40 Nedotakljivi, naniz. - 0.40 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije LTV TOREK, 20.IV. SLOVENIJA 1 7.40 -1.10 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 10.10 Otroška oddaja 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Potepanja 12.10 Komisar Rex, naniz., 14/18 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 14.00 Tedenski izbor Gore in ljudje 14.50 Panel 16.30 Med valovi 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 2/12 .17.35 Risanka 18.00 Obzornik 18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz. 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Župnik za deset tednov, angl. naniz., 7/20 21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Uspešnica, švic. drama 0.20 Francoska dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Sestre, nadalj., 13/34; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Jasno in glasno; 15.35 Vest in pločevina, TV naniz., 5/7; 16.00 Družina Sapajou, franc, film - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Saint Tropez, nadalj., 4/26 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Šport - 21.00 Srečanje z nezemljani, dok. oddaja - 22.00 Ime Karmen, franc, film - 23.20 Svet poroča -23.50 Murphy Brown, amer. naniz. KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. - 11.00 Manna -12.00 Klub Avenija -12.30 Kuharska oddaja -13.30 Oprah shovv -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. - 19.00 Vsi županovi možje -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Spopad v Harlemu, film - 23.00 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.30 Ned in Sta-cey, hum. naniz. - 0.10 Nedotakljivi, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.30 Za zdravo srce -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Morilec iz sanj (amer. film) - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 21.IV. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.05 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Sprehodi v naravo 9.45 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 2/12 10.05 Risanka 10.20 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz. 11.10 TV konferenca 12.05 Župnik za deset tednov, angl. naniz., 7/20 13.00 Poročila 13.30 Tedenski izbor Obzorja duha 14.00 Ljudje in zemlja 14.50 Soulages in njegovi vitraži, dok. oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Male sive celice 18.00 Obzornik 18.10. Kdo je na vrsti?, amer. oddaja 18.35 Sara, koprod. nadalj., 4/6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat: The Miracle, irski film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Simfoniki RTV Slovenija SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Tropez, franc, nadalj., 4/26 -11.20 Srečanje z nezemljani, dok. oddaja; 12.20 Euronevvs -15.10 Hiša iz kart, amer. film -17.00 Kolo sreče -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Schvvartz in dr. Martinova, nem. naniz., 3/8 -18.55 Košarka - 20.00 Nogomet - 23.30 Last prostitute, amer. film KANAL A 7.30 Risanka - 8.00_ Mork in Mindy - 8.30 Bra-dyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Mannbt, nadalj. -12.00 Dannjjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. - 18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Čedno dekle, film -22.10 Sever in jug, nadalj. - 23.00 ’A!o, ’alo, hum. naniz. - 23.40 Ned in Stacey, naniz. - 0.10 Nedotakljivi, naniz. -1.00 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Morilec iz sanj (amer. film) -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Najspot - 21.00 Novice - 21.30 Za zdravo srce - 21.45 Klasika avtomobilizma DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj deset Zreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagradi Ines Grum, Dvor 53. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: (2) Fant od fare - ansambel Franca Miheliča (1) Moj jasmin - ansambel Jasmin (4) Kot kristal - ansambel Kristal (3) Domovina me kliče - ansambel Petovio (7) Ljubezen je večna - ansambel Izvir (9) Podgorsko veselje - Trio Pavleta Malnariča in Šentviški fantje (5) Od Litije do Čateža - ansambel Litijski odmev (6) Dohodnina - ansambel Jožeta Kuplenka in Dolenjci (-) Neki vam puvedu - ansambel Vasovalci (8) Drobno mi pisemce - ansambel Korenine KUPON ST. 15 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103. 8000 Novo mesto NAGRADE V ŠENTRUPERT, NOVO MESTO IN BOŠTANJ Žreb je izmed reševalcev 13. nagradne križanke izbral Alfonza Tratarja iz Šentruperta, Anico Šuštaršič iz Novega mesta in Karla Mrviča iz Boštanja. Tratarju je pripadla denarna nagrada, Šuštar-šičeva in Mrvič pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 26. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 15”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 13. KRIŽANKE Pravilna rešitev 13. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SPREJEM, ARABIJA, TOBOGAN, RUDAN, KO, IR1, IDUN. RAMAN, STOL, AMILAZA, BAN, NAT, LATVICA, OTO, 1DIOT1P, SEZIJA, DEJA, TRAPER, AKAD. NAGRADNA KRIŽANKA 15 AVTOR: JOŽE UDIR IME FRANC. IGRALCA DELONA ŽENSKA, KI PROSI, POBIRA MILOŠČINO V ST. EGIPTU PO BOŽJE ČAŠČEN BIK SENČNICA DESNI PRITOK VISLE (POLJSKA) KROVNA PLOŠČA NAD KAPITELOM STEBRA LASTNOST, ZNAČILNOST LEPEGA STARO- PERZIJSKI DUH ZLA NAELEKTR. DELEC SREDIŠČE MOLDAVIJE SOBNA RASTLINA STRASTEN LJUBITELJ GLASBE DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST JUŽNI VETER PORCELANSKA GLINA BLIŽNJA SORODNICA NEKDANJI MARIBORSKI IND. GIGANT GLAVNO MESTO JAPONSKE GR. OTOK, ODISEJEVA DOMOVINA L. PRITOK RONE M® ZELO DEBELA DESKA BET, TOLKAČ BAVARSKI VOJVODA PUNČKA IZLECTA ARABSKI ŽREBEC REKREAC. TELESNA DEJAVNOST NAJVEČJI ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN GRŠKI OTOK V SPORADIH PLESEN NA VINU, BERSA ZAKRIVLJEN ORIENTALSKI NOŽ VETERINA NOVO MESTO, d.o.o. NOVO MESTO RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI NOVO MESTO PONEDELJEK, 19.4.1999 8.00 Drska 8.30 Srebrniče 9.00 Zalog 9.30 Potok 10.00 Praproče 10.30 Jurka vas 11.00 Vavta vas 11.30 Drganja sela 12.00 Rumanja vas TOREK, 20.4.1999 8.00 Cegelnica 8.30 Češča vas 9.00 Prečna 9.30 Podgora 10.00 Dol. Straža 10.30 Hruševec 11.00 Gor. Straža 11.30 Gor. Polje 12.00 Soteska SREDA, 21.4.1999 8.00 Podhostav 8.30 Podturn (Štravs) 9.00 Kočevske Poljane 9.30 Dolenjske Toplice 10.30 Dol. Sušice 11.00 Gor. Sušice 11.30 Dobindol 12.00 Uršna sela (zadr. dom) 12.30 Uršna sela 13.00 Laze ČETRTEK, 22.4.1999 8.00 Gor. Kronovo 8.30 Dol. Kronovo 9.00 Prinovec (Črtalič) 9.30 Šm. Toplice (Udovč) 10.00 Žaloviče 10.30 Gorenja vas 11.00 Šmarjeta 11.30 Orešje (Vašnce) 12.00 Strelac (Zupančič) 12.15 Brezovica (Hiti) PETEK, 23.4.1999 8.00 Gotna vas 9.00 Črmošnjice 9.30 Dol. Težka voda 10.00 Gor. Težka voda 10.30 Nova Gora 11.00 Koroška vas 11.30 Vel. Cerovec 12.00 Vinja vas 12.30 Podgrad 13.00 Pristava 13.30 Mihovec SOBOTA, 24.4.1999 8.00 Ratež 8.30 Vel. Brusnice 9.00 Gor. Suhadol 9.30 Dol. Suhadol 10.00 Gaberje 11.00 Jugorje 11.30 Pangrč grm PONEDELJEK, 26.4.1999 8.00 Vrhe 8.30 Dolž 9.00 Zajčji Vrh 9.30 Vel. Orehek 10.00 Stopiče 10.30 Šentjošt 11.00 Stranska vas (gas. dom) 11.30 Lakovnice (gas. dom) 12.00 Jurnavas SREDA, 28.4.1999 8.00 Jablan 8.30 Goriška vas 8.45 Vrhovo 9.00 Malenška vas 9.30 Gor. Podboršt 10.00 Sred. Globodol 10.30 Gor. Globodol 11.00 Jordankal 11.30 Biška vas 12.00 Jelše 12.30 Jablan - Šranga ČETRTEK, 29.4.1999 8.00 Mirna Peč 9.00 Železn. postaja 9.30 10.00 10.30 11.00 11.30 11.45 12.15 Veliki Kal Dolenja vas Poljane Šentjurij Čemše Hmeljčič Potočna vas PETEK, 30.4.1999 8.00 Gor. Kamenje 8.30 Dol. Karteljevo 9.00 Ždinja vas 9.30 Kamen Vrh 10.00 Vel. Bučna vas 10.30 Dol. Kamence 11.00 Gor. Kamence 11.30 Hudo 12.00 Kuzarjev Kal PONEDELJEK, 3.5.1999 8.00 Bajnof 8.30 Otočec 9.30 Dolenja vas 10.00 Paha 10.30 Stari grad 11.30 Veterina Novo mesto TOREK, 4.5.1999 8.00 Šmihel 8.30 Škrjanče 9.00 Ruperčvrh 9.30 Birčna vas 10.00 Vel. Podljuben 10.30 Gor. Mraševo 11.00 Mali Podljuben 11.30 Vrh pri Ljubnu SREDA, 5.5.1999 8.00 Žabja vas 9.00 Mali Slatnik 9.30 Smolenja vas 10.00 Potov Vrh 10.30 Hrušica 11.00 Veliki Slatnik ZAMUDNIKI -SOBOTA, 15.5.1999 od 8. do 10. ure - Veterina Novo mesto, Šmarješka cesta 2 ŠKOCJAN ČETRTEK, 6.5.1999 8.00 Bela Cerkev 8.30 Dobrava 9.00 Dobruška vas 9.30 Tomažja vas 9.45 Grmovlje 10.15 Stara vas 10.45 Zavinek 11.00 Škocjan 11.30 Zloganje 12.00 Hrastulje 12.15 Stara Bučka PETEK, 7.5.1999 8.00 Vinica 8.30 Zalog 9.00 Zbure 9.30 Male Poljane 9.45 Vel. Poljane 10.00 Klenovik 10.15 Zagrad 10.30 Goriška vas 11.00 Gor. Dole 11.15 Dol. Dole 11.45 Jelendol 12.15 Osrečje ZAMUDNIKI -SOBOTA, 15.5.1999 od 11. do 12. ure - Vet. ambulanta Škocjan ŠENTJERNEJ PETEK, 16.4.1999 9.00 Cerovi Log 9.15 Orehovica - Hrastje 9.45 Zapuže 10.00 Pristava 10.15 Gor. Mokro polje 10.30 Dol. Mokro polje 10.45 Polhovica PONEDELJEK, 19.4.1999 11.00 Gor. Gomila 11.15 Čadraže - pri cerkvi 11.30 Prapreče 11.45 Dol. Gradišče 12.00 Gor. Gradišče 12.15 Dol. Maharovec TOREK, 20.4.1999 9.00 Gor. Brezovica 9.15 Dobravica - Hudoklin 9.30 Gor. Maharovec 9.45 Loka 10.00 Gor. Stara vas 10.15 Mihovo 10.30 Gor. Vrhpolje 11.00 Dol. Vrhpolje SREDA, 21.4.1999 9.00 Šmarje 9.30 Vratno 9.45 Vel. Ban 10.00 Javorovica 10.15 Dol. Stara vas 10.45 Ledečavas 11.00 Groblje 11.30 Gruča 11.45 Ostrog 12.15 Šentjakob ČETRTEK, 22.4.1999 9.00 Šentjernej - ambulanta 9.45 Mihovica 10.00 Roje 10.15 Drama 10.30 Hrvaški Brod 10.45 Zameško ZAMUDNIKI -PETEK, 23.4.1999 16.30 pri veterinarski ambulanti SUHA KRAJINA PONEDELJEK, 19.4.1999 9.00 Ajdovec 9.45 Brezova Reber 10.30 Vel. Lipovec 11.30 Podlipa 12.30 Sred. Lipovec TOREK, 20.4.1999 9.00 Trebča vas 9.45 . Sadinja vas 10.30 Dvor 11.30 Jama 12.30 Stavča vas SREDA, 21.4.1999 9.00 Drašča vas 9.30 Klečet 10.15 Šmihel 11.00 Dešeča vas 11.30 Vrhovo 12.45 Praproče ČETRTEK, 22.4.1999 9.00 Budganja vas 9.45 Pleševica 10.30 Gradenc 10.45 Vel. Lipje 11.30 Sela pri Hinjah 12.15 Visejec PETEK, 23.4.1999 9.00 Lašče 9.45 Hinje 11.00 Žvirče 11.45 Prevole 12.15 Ratje 13.00 Lopata PONEDELJEK, 26.4.1999 9.00 Cvibelj 9.30 Reber 10.15 Zalisec 11.00 Žužemberk (desni breg) 11.45 Žužemberk (levi breg) ZAMUDNIKI -SOBOTA, 15.5.1999 10.30 Žužemberk 11.30 Hinje 12.30 Dvor Cena cepljenja je 4.000,00 SIT. Na cepljenje prinesite značko in knjižico, ki ste ju prejeli ob cepljenju v preteklem letu. Vsaka nova izdaja knjižice in izdelava značke se dodatno plača 1.200,00 SIT. VETERINARSKA POSTAJA TREBNJE, d.o.o. OBVEŠČA LASTNIKE PSOV: NA CEPLJENJE PRINESITE ZNAČKO IN KNJIŽICO. VSAKA IZDELAVA NOVE ZNAČKE IN IZDAJA NOVE KNJIŽICE SE DODATNO PLAČA 1.200 SIT. Cepljenje stane 4.000 SIT, medtem ko je cena za cepljenje na sedežu ambulante izven razporeda ter za zamudnike 4.200 SIT. Cepljenje bo letos po naslednjem razporedu: PONEDELJEK, 19.4.1999 7.30 Občine (pri Primcu) 8.00 Luža 8.30 Rožempelj (pri Glavanu) 9.00 Knežja vas (pri Slaku) 9.30 Dobrava 10.30 Dobrnič (pri Škrjancu) 11.30 Železno TOREK, 20.4.1999 7.30 Replje 8.00 Log (pri Kastelicu) 8.30 Sela Sumberk (pri Ozimku) 9.00 Vel. Dole (pri Grčmanu) 9.30 Bič (pri Pajku) 10.30 Vel. Gaber (pri Zorcu) 11.00 Žubina (pri Stepčevih) 12.00 Stehanja vas (pri Mrzelju) SREDA, 21.4.1999 7.30 Šentlovrenc 8.30 Mačji dol (pri Gorišku) 9.00 Krtina 9.30 Čatež (pri Ravnikarju) 10.30 Dolenja vas (pri Dimicu) 11.00 Roje (pri Čatežu) 11.30 Škovec (pri Piškurju) 12.00 Korenitka (pri Zupančiču) ČETRTEK, 22.4.1999 7.30 Sajenice (pri Sladiču) 8.00 Selo (pri Belentinu) 8.30 Volčje njive (pri Dolinarju) 9.30 Mirna (pri tehtnici) 10.30 Zabrdje (pri Bonu) 11.00 Sevnica (pri Kolencu) 11.30 Brezovica (pri Hostniku) 12.00 Hudeje 12.30 Romsko naselje Hudeje PETEK, 23.4.1999 7.30 Dečja vas (pri Makšetu) 8.00 Dol. Ponikve (pri Krevsu) 8.30 Rihpovec (pri Mahniču) 9.30 Jezero (pri Marnu) 10.00 Rodine (pri cisterni) 10.30 Dol. Nemška vas (pri Zupančiču) 11.00 Dol SOBOTA, 24.4.1999 8.00 Trebnje (pri Vet. postaji) SREDA, 28.4.1999 7.30 Vel. Sevnica (pri Novaku) 8.00 Blato (pri Novaku) 9.00 Mrzla luža 10.00 Vel. Loka (pri tehtnici) 11.00 Štefan (pri Mišiču) 12.00 Podgradom (pri Stanku Kolarju) ČETRTEK, 29.4.1999 7.00 Grmada 7.30 Vrh Trebnje 8.00 Repče 8.30 Gor. Vrhe 9.00 Rdeči Kal 9.30 Vrbovec 10.30 Korita PONEDELJEK, 3.5.1999 7.00 Beli Grič (pri Lukiču) 8.00 Sveti Vrh (pri Baletu) 8.30 Gor. Laknice (pri kapelici) 9.00 Sred. Laknice (pri Vovku) 9.30 Dol. Laknice (pri Gregorčiču) 10.30 Hrastovica (pri Vovku) 11.00 Bruna vas (pri Petriču) 11.30 Mokronog (na sejmišču) TOREK, 4.5.1999 7.00 Rakovnik (pri Kramerju) 7.30 Zabukovje (pri Petjetu) 8.00 Straža (pri Dani Vidmar) 9.00 Škrljevo (pri Gregorčiču) 10.00 Draga (pri Francu Medvedu) 11.30 Hom (pri Grmu) 12.00 Hrastno (pri Stariču) 12.30 Vrh nad Šentrupertom (pri Ludviku Bartolju) 13.00 Šentrupert (pri tehtnici) SREDA, 5.5.1999 7.00 Drečji Vrh (pri Sinjurju) 8.00 Vel. Strmica (pri Hrenu) 9.00 Roje (pri Francu Dragan) 10.00 Štatemberk (pri Draganu - mostu) 10.30 Črnuška vas (pri Stariču) 11.00 Jagodnik (pri Novaku) 11.30 Radna vas (pri Stariču) 12.00 Bitnja vas (pri Stariču) 12.30 Češnjice (pri Žagarju) 13.00 Trebelno (pri Grebencu) ČETRTEK, 6.5.1999 7.00 Puščava (pri Zajcu) 8.00 Dol. Jesenice (pri Strajnarju) 8.30 Gor. Jesenice (pri Venetu) 9.00 Prelesje (pri Majcnu) 10.00 KPD Dob Novo glasilo Izšel Interni bilten NOVO MESTO - Te dni je po 20 letih molka spet začelo izhajati glasilo v eni izmed velikih zdravstvenih organizacij v pokrajini: Interni bilten je naslov časopisa Zdravstvenega doma v Novem mestu. Njegov glavni urednik dr. Ivan Balog v uvodni besedi napoveduje vsebino notranjega glasnika zavoda in vabi k sodelovanju. Objavljeni prispevki povedo, daje v ZD veliko ljudi, ki znajo pisati in vedo, kaj sodi v medsebojno obveščanje. Zanimivo je letno poročilo o poslovanju ZD v letu 1998. Problemi dispanzerja medicine dela, prometa in športa v ZD zanimajo veliko občanov, tako kot tudi aktivno zdravstveno varstvo udeležencev v prometu. Zgodbe iz ambulant lahko postanejo resno in hkrati sila poučno gradivo. V rubriki o Zgodbah naših ljudi: včeraj, danes, jutri, je prikupno predstavljen znani novomeški upokojeni zdravnik dr. Bogomir Vodnik. Da se pozimi ne boji niti kopeli v snegu, pove njegova nevsakdanja fotografija. Nekaj pa moti. Namesto dveh nepotrebnih tujk za naslov časopisa bi lahko z natečajem izbrali primernejše, domače ime za glasilo. Lahko bi bilo tudi rahlo humoristično, saj objavljeni zapis o “Palačinka sistemu” za gojenje idej v ZD z vabili za sodelovanje pri izboljševanju kakovosti dela potrjuje, da zdravih in sočnih pobud za izvirne domislice v ZD pe manjka. Glavni urednik glasila je dr. Ivan Balog, literarna urednica dr. Nežka Dular in tehnična urednica Irena Češarek. V nakladi 350 izvodov tiska glasilo Tisk Šepic v Novem mestu. T. G. DON DONATS razširja svojo dejavnost in za izvedbo novih povezujočih oblik poslovnega sodelovanja VABI IN IŠČE družino ali zakonski par, ki bi bila pripravljena prevzeti poslovno enoto -pekarno za proizvode DON DONATS za širše območje Dolenjske. Kandidati za prevzem poslov, ki so vezani tudi na odkup ustrezne opreme, bi morali izpolnjevati naslednje pogoje, da imajo: • sposobnost za vodenje proizvodnje in trženje izdelkov (pri čemer se znanja lahko deli na dva ali več članov), sposobnost bomo ocenjevali na osnovi dosedanjih delovnih rezultatov, • materialni pogoj za poslovanje in garancijo za izvedbo poslov, • odgovornost za delo in vključitev ter izpolnjevanja zahtevnih ciljev programa DON DONATS. DON DONATS bo z izbranim kandidatom-ti sklenil ustrezno pogodbo, ki jim bo zagotavljala vključitev v program in osnovo za nadaljnje delo. Pisne vloge s podatki, iz katerih bomo lahko našli odgovore na naše zahteve, nam pošljite do 25. maja 1999. Tajnost vlog je zajamčena. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon 064/311-164 (gospa Alenka Mozetič). ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽEF HUTEVEC iz Gor. Lakovnic 7, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče in drugo izkazano pomoč ter vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala CP Novo mesto, Peči - Keramika, Adrii Mobil, Revozu, pevskemu zboru Ruperčvrh, Gasilskemu društvu ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V četrtek, 8. aprila, smo v šentruperški božji njivi zagrnili pozemeljske ostanke STANKA KORELCA potohodca in kolesarja po cestah Mirenskobistriške doline Zbrane na vstajenjsko upajočem pogrebnem obredu preveva spoznanje, da smo vsa leta sobojevanja ob Stanku notranje bogateli. Hvaležni dolžnik ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in teta ALOJZIJA RANGUS roj. Jordan iz Stranj pri Škocjanu 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem za pomoč, darovano cvetje, sveče, ustno in pisno izraženo sožalje, gospodu župniku iz Bele Cerkve za opravljen obred, pogrebni službi Oklešen za organizacijo pogreba in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti- Vsi njeni ZAHVALA Življenje celo si garal, za dom, družino vse bi dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 70. letu starosti in bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast RUDOLF LINDIČ iz Ul. Mirana Jarca 38, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poth nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Vsem iskren® hvala! Žalujoči: družina Lindič, Judež in Selan Št. 15 (2590), 15. aprila 199$. DOLENJSKI LIST POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE NOVA PRIDOBITEV V CERKVI V Žužemberku je na velikonočno nedeljo dekan Franc Povirk blagoslovil novo sliko in božji grob, ki je po 54 letih našel svoje mesto v prenovljeni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. Sliko je naredil akademski slikar Tomaž Perko, ki je tudi avtor oltarne slike, okvir slike in grob pa je izdelal domači rezbar Miha Legan. Po besedah dekana Franca Povirka, ki se je zahvalil vsem darovalcem te pomembne pridobitve, manjkajo v cerkvi poleg svetilk tudi orgle, ki bi cerkvi dale novo vsebi- ZAHVALA Za nas nisi ti umrl, v srcih vedno boš živel. Mnogo prezgodaj nas je v 51. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric IVAN KRALJ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala sodelavcem Beti Metlika, Esola Črnomelj, pevcem, gospodu župniku in govornikom za poslovilne besede. Posebna hvala družinam Sandor, Gršič in Ivoševič. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zena Katica, sinova Marjan in Marko ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k'njemu pristopite, spomnite se kako trpela sem in večni mir mi zaželite. V 74. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustila draga žena, mama, babica, tašča, sestra, teta in botrica MARIJA KOLENC iz Češče vasi pri Novem mestu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, Prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za nesebično pomoč, za pisne in ustne izraze sožalja, darovano cvetje, sveče >n svete maše. Iskrena hvala osebju Kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku Dergancu za poslovilne besede in podjetju Kovinar 12 Novega mesta. Še enkrat vsem, ki ste na kakršenkoli način Pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji Poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni 1 % ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata IVAN MAJCEN gostilničar iz Ulčnika - Thžišče skreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom ln Znancem za ustne in pisne izraze sožalja, podarjeno cvetje j1] sveče ter številno spremstvo pokojnega na zadnji poti. . Va*a vsem, ki ste nam v dneh slovesa namenili toplo misel 111 tolažilno besedo. Žaluj ijoci: žena Marija, sinovi Franci, Janez, Mirko, Stanko, hči Mija z družinami ter brat Rafko z družino • Kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke? (Brecht) • Nekatere stvari so nepozabne. Tudi za tiste s sklerozo. (Tofaj) • Davki so dovoljena oblika ropanja. (Tomaž Akvinski) • Šale, ki bolijo, niso šale. (Španski pregovor) ZAHVALA Spokojno spavaj in mimo, saj trpljenja dosti je bilo. V 76. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast ALOJZ GORENC upokojeni krojač in čebelar iz Šmarjeških Toplic 134 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino in ga pospremili na njegovi zadnji poti z besedo in pesmijo. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in maše. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov iz Šmihela, Medexu iz Ljubljane in čebelarjem s prapori. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Upal je, da mu pomlad vrne zdravje, a mu je le ogrela zemljo in jo posula z nežnimi cvetovi, da bo v njej lepše počival naš dragi, nenadomestljivi oče FRANC PODLOGAR iz Požarč pri Šentjanžu Ob boleči izgubi izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu darovali toliko cvetja in sveč, ga množično spremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur posebej! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama in stara mama JULIJANA LUCIJA ROM Bistrica 2 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Zahvaljujemo se osebju ZD Črnomelj, posebno dr. Bostiču, sodelavcem kolektivov Komet, Beti in Dolenjska banka, pevcem iz Doblič, oktetu Vinski iz Metlike za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala pogrebni službi Malerič in vsem, ki ste pokojno pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: mož Jože, hčerke Mimica, Jožica in Malči z družinami • Najskromnejši človek je tudi najbolj zanesljiv. (Kitajski pregovor) • Prva ljubezen ni sposobna nezvestobe. (von Arnim) • Ni boljšega učitelja od dejstev. (Fanfani) ZAHVALA Življenje celo si garal, za dom, dnižino vse bi dal. Zdaj hiša je prazna in tema povsod, le sledi ostale so od dela tvojih pridnih rok. / V 69. letu starosti nas je mnogo prezgodaj po hitro napredujoči bolezni nepričakovano zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat in stric EDI MLINARIČ iz Lončarjevega Dola 15 A, Sevnica b boleči izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem a izraze sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala bivšim sodelavcem Kovinarske, J-Tivkam Jutranjke, delavkam Lisce Senovo ter g. Motoretu - Zvezi borcev, Pogrebnemu zavodu l°niunala, Društvu upokojencev in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Še posebna zahvala vsem, sje našega očeta kljub prazničnemu dnevu v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji • Bog naj poplača vsem, ki ste nam v težkih trenutkih bili v podporo. Žalujoči: hčerke Erika, Danica in Milena z družinami ter ostalo sorodstvo Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto •s 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. V SPOMIN Pomlad v vinograd je prišla in čakala, da prideš ti, sedla je na rožna tla in jokala ker te ni. 25. aprila mineva 5 let, odkar nas je zapustil dobri mož in oče FRANC KOŽELJ z Loke pri Šentjerneju Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 35. letu starosti nas je zapustil naš dragi SREČKO FLIS iz Velikega Lipovca 8 V dnevih žalosti nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem vam, posebno sosedom, ki ste nam stali ob strani. Hvala za cvetje, sveče in tolažilne besede. Hvala GG Straža, PGD Ajdovec, LD Novo mesto in gospodu župniku. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama ANA HUTAR roj. Stariha iz Kašče 7, Semič Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem ter sodelavcem Iskre Semič za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem in sosedi za poslovilne besede ter g. Kukarju za organizacijo pogreba. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom - družino dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V 57. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš JURE STAREŠINIČ iz Zilj 46 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter pokojnemu darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se zdravnikom in sestram Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, intenzivne nege in Visceralnega oddelka. Iskrena hvala govornikoma, gasilcem GD Zilje in GD Preloka, lovcem iz LD Vinica in LD Bosiljevo, lovskemu pevskemu zboru ter rogistu. Na tem mestu se zahvaljujemo tudi pogrebni službi Hiti, g. župniku, sorodnikom in sosedom ter vsem, ki ste našega Jureta pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi ANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. TA TiDEIM VA tedenski Četrtek, 15. aprila - Helena Petek, 16. aprila - Bernarda Sobota, 17. aprila - Rudi Nedelja, 18. aprila - Konrad Ponedeljek, 19. aprila - Ema Torek, 20. aprila - Neža Sreda, 21. aprila • Simeon LUNINE MENE 16. aprila ob 6.22 - mlaj kino BREŽICE: Od 15. do 18.4. (ob 18.30) risani film Egipčanski princ. Od 15. do 20.4. (ob 20.30) komedija Sod smodnika. ČRNOMELJ: 16.4. (ob 20.30) drama Rane. 17.4. (ob 20.30) in 18.4. (ob 18.30 in 20.30) komedija Mafija. DOBREPOLJE: 16.4. (ob 20.30) komedija Ženitni posrednik. 18.4. (ob 15. uri in 20.30) akcijski film Vzoren učenec. GROSUPLJE: 16.4. (ob 20. uri) akcijski film Vzoren učenec. IVANČNA GORICA: 15.4. (ob 20. uri) akcijski film Vzoren učenec. KOČEVJE: 15.4. (ob 18. in 20. uri) komedija Ženitni posrednik. 19.4. (ob 18. uri in 20. uri) akcijski film Vzoren učenec. KRŠKO: 15. in 18.4. (ob 18. uri) ter 16.4. (ob 20. uri) drama Rane. METLIKA: 16.4. (ob 18.30) komedija Past za starše. 16.4. (ob 20.30) komedija Mafija. 18.4. (ob 20.30) drama Rane. NOVO MESTO: Od 15. do 21.4. (ob 18. uri in 20.15) komična romanca Zaljubljeni Shakespeare. RIBNICA: 17.4. (ob 21. uri) akcijski film Vzoren učenec. 18.4. (ob 17. uri) komedija Ženitni posrednik. TREBNJE: 16.4. (ob 20. uri) in 18.4. (ob 17. uri) kriminalni film Obsedeno stanje. VELIKE LAŠČE: 17.4. (ob 20. uri) akcijski film Vzorni učenec. 18.4. (ob 20. uri) komedija Ženitni posrednik. film 9 • TANKA RDEČA ČRTA, vojna drama (The Thin Red Line, 1998, ZDA, 170 minut) Film Tanka rdeča črta je tako dober, da ga bo res videlo bolj malo ljudi. In roko na srce, za oskarje je preveč radikalno samosvoj. Skoraj triurna drama se začne idilično: vojak Witt, prednewa-gevski intelektualec, zaljubljen v naravo, za nekaj dni dezertira med melanezijske domorodce. Narava je rajsko lepa, domorodci prijazni in blagi, on kontem-plativen. Takoj zatem je že v desantnem čolnu, kot tisti fantje v konkurenčnem Reševanju vojaka Ryana, ki so šli v Normandijo. Witt gre osvajat Guadalcanal, južnopacifiški otok, noro lep kos zemlje. Otok je huda strateška točka, ki jo obvladujejo Japonci, iz katere je moč obvladovati 1500 milj naokoli. Fantje morajo najprej osvojiti greben, kjerje japonsko gnezdo, napadajo samomorilsko frontalno. Njihov poveljnik Nick Nolte hoče zmago do večera, nervozen, ker ga gnjavi vojaška hierarhij a. Kapetan Sta-ros, Elias Koteas, ga noče več ubogati, saj vojaki cepajo kot muhe, vojak Bell, ki ohranja zdrav razum z mislijo na svojo žensko, pa gre v nevarno izvidnico, ki jim končno omogoči tvegan prodor. Usod in vojakov je še veliko, vsi pa so že daleč preko roba živčnega zloma. Krogle švigajo mimo ušes, še večkrat pa zadene- jo, granate padajo in mesarijo. Vsak vojak ima svojo zgodbo, ki jo pove enkrat naglas, drugič potiho samo sebi. Vsi so večinoma preprosti fantje s podeželskimi naglasi, toda groza, strah za obstoj, ki ga doživljajo, in nuja po ubijanju iz njih mimogrede ustvarjajo mislece, ljudi, ki izgovarjajo preroške in filozofske besede. In ne govorijo malo, saj je beseda vse, zadnje, kar še imajo. Uteha? Pozabi, vsi smo sami. Bog? Očitno ga ni, morda le hudič, Gudalcanalpa jepekel. Res, rajska lepota otoka še dodatno izriše grozljiv masaker. Režiser te protivojne mojstrovine Terence Mallick se je šel dokumentarista in artista, saj je posnel nič koliko jutranjih meglic, prosojnih žarkov skozi zelenje pragozda, detajle živali in rastlin, kadre umiranja in bojevanja pa je montiral vzporedno z 'naravo, v upočasnjenem gibanju in z notranjim ojf-om. Če je Spielbergov Ryan pome-' nil natančno kopijo resničnosti, potem je Rdeča črta večkratni presežek. Tudi tu ne manjka resnice, krvavih mlak in krikov umirajočih, vendar pa imamo kolektiv ljudi, iz katerih vojna ustvarja filozofe, mladeniče, ki so se v nekaj letih postarali za desetletja, ljudi, ki vedo, da je vojna brazgotina za vse življenje, in kar je najhujše, da je reč popolnoma brez smisla. Gre le za davek zgodovini, za ozemlje. Motivi so itak vedno enaki, nova so le sredstva za njihovo doseganje. V Ryanu pa smo imeli le enega posameznika, Toma Hanksa, ki je vse to vedel, drugi so bili le njegovi varovanci. TOMAŽ BRATOŽ Naročnike in poslovne partnerje obveščamo, da od 1. aprila dalje DOLENJSKI LIST posluje z novo številko žiro računa, in sicer: 52100-601-59881 IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 1. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.828 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: lem v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-I07-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. KMETIJSKI STROJI KOSILNICO BCS prodam. B (068)49-571. MOTOKULTIVATOR s priključki ali brez njih, kupim. ® (068)81*414. 1301 KOSILNICO BCS in dvobrazdni plug za TV prodam. S (068)49-711. 1312 PUHALNIK za seno brez motorja, v dobrem stanju, delovno koso in travnik v Prečni prodam. ® (068)83-396 ali na naslov: Gradiška 9, Straža. Ogled vsak dan od 11. do 13. ure. 1393 TROSILEC hlevskega gnoja, 3.5 t, malo rabljen, prodam. ® (068)45-135. 1406 BALIRKO za štirioglate bale, nakladalko in kosilnico BCS D prodam. ® (041)626-177. ELEKTRIČNI mešalec za gnojevko, mulčar, 110 cm, ter dva vinska soda, hrastova, dobro ohranjena, prodam, ® (0608)79-638. 1293 PUHALNIK TAJFUN, jedilni krompir in belo vino prodam. ® (068)44-383. 1303 KUPIM MANJŠI kozolec toplar, cca 5 x 8 m, v dobrem stanju, kupim. ® (068)460-600. 1336 MOTORNA VOZILA JUGO 45, odličen, nevozen, za 46.000 SIT in kakovostno suho balirano seno prodam. ® (0608)75-197. 1289 ŠKODO FELICIO, letnik 8/95, 34.000 km, prva lastnica, ugodno prodam. ® (0608)40-544. 1294 TRAFIC 2.5 D furgon, podaljšan, povišan, letnik 1995, servo volan, carinsko opremljen, prvi lastnik, prodam, rt (068)23-720, zvečer. R 4 GTL, letnik 1991, lepo ohranjen, prodam. ® (068)73-636. 1304 R 4 GTL, letnik 1992, prodam. ® (068)75-521. 1305 FIAT UNO 1.4 i.e. KAT, letnik 1991, prodam.«(068)51-833. 1315 SETA CORDOBO, letnik 1995 1.8 GLX, strešno okno, prvi lastnik, servisna knjižica, kovinsko moder, nekaramboliran, prodam. rt (068)84-538 ali (041)717-751. 1319 JUGO 45, letnik 1988, registriran do 3/2000, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (068)64-334. ■ 1333 FIATTIPO 1.4, letnik 1989/90, registriran do 1/2000, garažiran, rdeč, prodam. ® (0608)87-034. 1337 TVVINGO, bel, star 1 fleto, platnena streha, CZ, električna ogledala, električna stekla, radio, 26.000 km, prodam. ® (068)375-080. FORD ESCORT 1.6 CLX, letnik 1991, registriran do 10/99, srebrne kovinske barve, 1220.000 km, redno in skrbno vzdrževan, dobro ohranjen, prodam za 800.000 SIT. ® (041)720-121. 1341 JUGO KORAL 45, letnik 1990, prodam. ® (041)71-71-59. 1342 JUGO 45 A, letnik 1987,65.000 km, ugodno prodam, ® (068)341-739, zvečer. 1343 GOLF JX D, .6, letnik 1990, lita platišča, lepo ohranjen, ugodno prodam, ® (068)322-208. 1344 GOLF JX B 1.3, kovinsko siv, letnik 1990, 3V, registriran do 1/2000, prodam za 590.000 SIT. rt (068)41-396, po 16. uri. 1348 R 4 GTL, letnik 1990, rdeč, prodam. ® (068)89-674. 1353 Z 128, letnik 1987, registriran do 21. oktobra, lita platišča, prodam. Anton Žagar, Vrh pri Pahi 22, ® (068)75-347. 1357 JUGO 55, letnik 1991, dobro ohranjen, prodam, rt (068)344-194. 1361 R 4, letnik 1987, mercedes 2.0, letnik 1987, in 9 m3 hrastovega lesa, 5 cm, prodam. ® (0608)61-362. 1364 GOLF JX D, letnik 1990, 5 prestav, rdeč, registriran do 8/99, prodam, ® (068)49-941. R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 3/2000, in jugo 45, letnik 1989, registriran do 12/99, prodam, rt (068)75-334 ali (041)697-963. AUDI 100 2.8 E. letnik 1992, bel, 158.000 km, ABS, servo volan, električni pomik stekel, el. nastavitev zunanjih ogledal, nastavitev višine voznikovega sedeža, CZ, kombinacija z lesom, prodam za 1.500.000 SIT. 7t (041)629-729 ali (068)84-912. 1371 R 5 CAMPUS plus, letnik 1992, prodam. ® (0608)75-341. 1373 JUGO 45, letnik 1991, registriran do 8/99, prodam, rt (068)325-064. 1376 DAIHATSU APPLAUSE 1.6 X, letnik 1990/ 91, kovinsko zelen, prvi lastnik, prodam ® (068)85-735, popoldan. 1380 126 BIS ugodno prodam. ® (068)347-043. GOLF D, letnik 1989,118.000 km, registriran do septembra, prodam. ® (068)78-604. SCOOTER SUZUKI AP 50 V Cena: 345.000 SIT Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto W 068/24-791 od 8. do 16. ure ŠKODO FAVORIT, letnik 1990, belo, regi-strirano do 4/2000, prodam. ® (041 )779-236. GOLF 1.3 B, letnik 1987, lepo ohranjen, prodam. ® (0608)25-288. 1391 R 4 GTL, rdeč, letnik 1987, registriran do septembra, prodam za 80.000 SIT. ® (068) 50-391. 1394 APN 6, letnik 1998, rdeč, prodam za 80.000 SIT.® (068)50-391. 1395 PROTON 415 GLSI, letnik 1996, srebrne kovinske barve, registriran do 4/2000, prodam.® (068)52-713. 1396 AUDI 80 TDI Avant, letnik 1993, prodam. rt (068)75-260. 1397 GOLF 1.4 CL, rdeč, 3V, prvi lastnik, registriran do 4/2000, prodam, rt (041)691-399. 126 P prodam. ® (068)325-716. 1405 GOLF B, letnik 1981, registriran do 12/99, prodam. ® (041) ali' (0609) 630-068. 1409 GOLF JX D, letnik 1988, bel, 5V, prodam. ® (068)85-542. 1375 Z 101, letnik 1987, garažirano, registrirano do 22.5., prodam za 55.000 SIT. rt (068)68-057. 1382 JEEP, willys ovverland, leto izdelave 1958, moč motorja 2197 m3, 6 sedežev, odprt, terenski, prodam. ® (068)69-405. 1414 GOLF D, 1.6, letnik 1989, registriran do 12/ 99, kovinsko siv, prodam. ® (068)78-235 ali (041)400-316. 1363 JUGO SKALA 55, letnik 1989, prodam. ® (068)23-688. 1401 JUGO 45, letnik 1990, registriran do 11/99, prodam.® (068)84-941. 1349 GOLF JX D, letnik 1988, prodam. ® (068)45-236. 1306 GOLF CLD, letnik 1991, 79.000 km, registriran do 4/2000, sive kovinske barve, sončna streha, zelo ohranjen, prodam. ® (068)42-764 ali (041)773-485. 1400 POSEST ZAZIDLJIVO PARCELO z vinogradom v Stari gori nad Semičem ugodno prodam. ® (068)67-189. 1300 POSESTVO s staro hišo in gospodarskim poslopjem v Brezju pri Senovem prodam. ® (0608)22-506. 1309 ZIDANICO z vinogradom, sadovnjak, elektrika, voda, CK, asfalt, prodam. ® (0608) 84-203, popoldan. 1317 STAREJŠO vseljivo hišo v Kostanjevici, Šmarjeških Toplicah ali na Otočcu, do 75.000 DEM, kupimo. ® (0608)75-038. 1320 AMERIŠKI PAR najame stanovanjsko hišo na relaciji Krško - Brežice, v celoti ali delno opremljeno (minimalno 2 spalnici), s 1. do 15. 6. 99, za dobo 7 do 19 mesecev. ® (0608)242-211, služba, (0608)56-127, doma. SONČNO PARCELO za vikend na Suhorju, z lepim razgledom in asfaltom do parcele, prodam. ® (041)726-755. 1328 ZAZIDLJIVO PARCELO (možna nadomestna gradnja), prodam. Veliki Ban, ® (068)81-751. 1331 V OKOLICI ŠENTJERNEJA (Vajndol) prodam vinograd, 300 cepljenk. Pod vinogradom je ohranjen hramček (zidan) in sadovnjak. ® (041)523-689. 1347 V BRESTANICI prodam starejšo hišo, možnost vselitve, komunalno urejeno, CK, telefon. ® (0608)79-864, popoldan, (0608) 24-16-149, dopoldan, (041)503-882. 1350 V DOBLIČKI GORI prodam parcelo za vinograd, 35 a, gozd, 25 a, in njivo, 90 a. ® (061)572-534, zvečer. 1377 ZAZIDLJIVO PARCELO, 1866 m2, v okolici Metlike (5 km) prodam. ® (068)59-121. PREKLICI ANDREJA MIKOLIČ - UDOVČ in Matej Udovč, Seidlova 66, se uradno odpovedujeva dedovanju kmetije Marjana Udovča, Ob Težki vodi 20, v korist Katarine Oraže. 1323 PRODAM SMREKOVO IN BOROVO OBLOGO, ladijski pod od 500 SIT, bruna, zaključne letve, balkonske ograje po naročilu izdelujemo. Mizarstvo Blažič, Družinska vas 22, ® (068)73-587. 919 3000 KG sena ugodno prodam. ® (068)87-623, zvečer. 1291 OKROGLE silažne bale prodam. ® (068) 65-212. 1297 VINO CVIČEK prodam ali menjam za les ali motokultivator ter odojke za nadaljnjo rejo prodam. ® (0608)61-008. 1314 VINO CVIČEK in belo kvalitetno vino prodam. ® (068)21-006 ali (041)680-084. POCENI prodam belo cepljeno vino in šmarnico. ® (068)89-765. 1330 1600 KOM. rabljene bele betonske opeke prodam. Leopold Jarc, Hrastje 2. Mirna Peč. GLASBENI STOLP Samsung, 4 zvočniki, prodam. ® (068)341-184. 1335 JEDILNI krompir prodam. ® (068)25-302. BELO in rdeče vino ugodno prodam. ® (068)85-753. 1356 VEČJO KOLIČINO sena in hrastove plohe prodam. ® (068)65-412, po 16. uri. 1369 SENO ugodno prodam. ® (068)83-728 ali 83-729. 1372 KRITINO, 6-valne salonitne plošče, rjave, nerabljene, 300 kom., prodam. ® (068)324-944. 1374 NERABLJENO trajno žarečo peč 570 x 610 x 850, na trda goriva, prodam. ® (068)344-149. 1383 PEČ za etažno centralno ogrevanje, električni bojler, krzneno jakno št. 42, filmsko kamero, fotoaparat, kolo in moped prodam. ® (068) 347-043. 1385 KROMPIR za nadaljnje sajenje sante in dezirc prodam. ® (068)76-159. 1390 S pomladjo lahko svoje prihranke povečate z vezavo sredstev nad 1, 3, 6, 12, 24 ali 36 mesecev po ugodni obrestni meri na vseh poštah v Sloveniji ali v Komercialnem centru Maribor. Informacije na tel. št.: 062/449 24 63, 228 82 46. KOSTANJEVE STEBRE za vinograd, suhe hrastove plohe in traktorsko kosilnico prodam. ®(068)65-141. 1411 SENO prodam. ® (068)83-075. 1379 HARMONIKO Podgoršek, frajtonarico, duri H, E, A, staro 1 leto, prodam. ® (0608)42-803, od 19. do 20. ure. 1412 METLIŠKO ČRNINO iz okolice Črnomlja prodam. Vse informacije o pokušnji in prodaji na ® (068)52-272. 1362 100- LITRSKI rabljen mešalec za beton prodam. ® (068)25-154, po 20. uri. 1307 RAZNO REFERENTA za izterjavo na področju Dolenjske iščemo. ® (041)730-325. 1302 SOVLAGATELJA, ki ima smisel za tehniko, za proizvodnjo že prodanega artikla, lahko lažji invalid, iščem. Zaželjeno Novo mesto ali okolica. Šifra: Trajno sodelovanje. DREVESA - višinsko obžagovanje, obrezovanje, podiranje, odvoz. ® (041)691-129 ali (068)65-630. 1318 APARTMAJE oddam od 1. maja dalje. Savudrija, nova hiša. ® (061)772-810 ali (041)696-227. 1367 MLAJŠO UPOKOJENKO za gospodinjska in hišna dela zaposlimo za 4 do 8 ur dnevno. ® (068)65-478. 1368 SLUŽBO DOBI DELO na domu nudim (sestavljanje igrač). Dobro plačilo! ® (064)620-021. 1296 2 POHIŠTVENA mizarja z nekajletnimi izkušnjami zaposlimo. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Bojan Gerden, sistemi predelnih sten, Ljubljanksa 48, Ivančna Gorica. 1308 PRODAJALKO takoj zaposlimo z£ določen čas. Trgovina Belokranjka, Kolodvorska 49, Črnomelj, ® (068)53-211. 1310 NA OBMOČJU Dolenjske iščemo zastopnike za prodajo gospodinjskih aparatov. ® (0608)89-290 ali (041)720-209. 1311 V GRADBENEM PODJETJU takoj zaposlimo več zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev, za delo v Nemčiji pa so potrebne najmanj 5-letne delovne izkušnje. ® (041) 693-548, od 19. do 21. ure. 1313 DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Picerija Šentpeter, Otočec, ® (068)75-408. 1329 MIZARSTVO Andrej Bajt, s.p. V mizarski delavnici takoi zaposlimo KV mizarja ali delavca za priučitev. ?? 068/ 375-290 Dva delavca v parketarstvu takoj zaposlimo. Tel. 041/ 620-123 SIMPATIČNO DEKLE zaposlimo v kava baru v Novem mestu. ® (041)506-850. 1332 PLESKARJA in delavca za pomožna pleskarska dela zaposlimo. ® (068)347-070 ali (0609)637-456. 1346 ŽELITE redno zaposlitev? Ste delovni in bi delali v prijetnem kolektivu? Delo ni terensko, zato je primerno tudi za mlajše upokojenke, ki želijo dober dodatni zaslužek! ® (068)324-074 ali 324-016. 1351 POSLOVODJO za vodenje trgovine s tehničnim blagom takoj zaposlimo. ® (061)573-552. 1381 DELO DOBI voznik s prakso C- in E- kategorije. Šifra: SLO - H R. 1387 V PICERIJI v Novem mestu zaposlimo dekle za peko pic ter več deklet za strežbo. ® (068)66-583. 1403 V AVTOŠOLI MAX zaposlimo inštruktorja B- kategorije. ® (0609)637-021. 1410 STANOVANJA V NOVEM MESTU, v Jakčevi ul., prodam dvoinpolosbno stanovanjc, tl (061)1326-142. 1339 DVOSOBNO stanovanje, 51 m2, na Senovem prodam.B(0608)71-771. 1384 V NOVEM MESTU, Smrečnikova ul., prodam dvosobno stanovanje, CK, KATV, telefon, domofon, že adaptirano. B (068)24-695. 1399 ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne kilogramske bele piščance, rjave in grahaste jarkice , kokoši in purane. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, ® (0608)89-038. KOZE, sanske, za nadaljnjo rejo, prodam ® (061)125-61-54 ali 798-012, po 20. uri. 1325 PRAŠIČA, 100 kg, prodam. ® (068)73-600. PERUTNINARSTVO in valilnica Gunjilac, Senovo, obvešča vse stranke in cenjene kupce, da sprejema naročila za vse vrste belih, gra* hastih in rjavih enodvenih in večjih kilogramskih piščancev. Vse informacije na G (0608)71-375. 245 MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nes-nostjo, in grahaste, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila in informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, ® (0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavtavas 9, ® (068)84-111, Anita Janežič, Slepšek, Mokronog, ® (068)49-813. 1287 SREDNJE velikega črnega pudlja oddam, (068)26-715, po 19. uri. 1290 PO IZBIRI prodam kravo sivko. ® BELE PRAŠIČE za zakol, do 120 kg, in rotacijsko kosilnico, 1.85 cm, prodam. ® (068) 21-605. 1327 JARKICE in piščance, različne, prodajamo vsak delovnik. Prevolšek, Čatež, ® (068) 489-075. 1345 KRAVO SIMENTALKO, staro 7 let, petič brejo 9 mesecev, in kravo sivko, staro 6 let, četrtič brejo 8 mesecev, prodam. ® (068)30-251. 1352 TELIČKO, staro 8 tednov, koruzo v zrnju in hlodovino, hrastovo, prodam. Jordan, Ruhna vas 4, Škocjan. 1355 KOKOŠI NESNICE v polni nesnosti prodam. Jože Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej. ® (068)82-060. l35* JARKICE, rjave, pred nesnostjo, grahaste jarkice in purane prodajamo ter zbiramo naročila za bele piščance. Ramovš, Šentrupert. ® (068)40-189 ali (041)542-756. 13W PURANE, stare 8 tednov, bomo prodajali 24. aprila na sejmišču v Šentjerneju. Naročila zbiramo na ® (067)88-002, 88-058 ali 8 * 114. Cena puranov 1300 SIT/kom. 1378 LETNO TELICO in kravo za zakol ali nada-ljnjo rejo prodam. ® (068)26-001. 13^ PIŠČANCE, 1.5 do 2 kg, rjave in grahaste nesnice, stare 9 tednov, ter prašiče, težke P do 40 kg, prodani. Vrtačič, Pristavica 1, Seni' jernej.B (068)81-519. 1398 PUJSKE, težke 20 do 50 kg, in prašiče, težj* cca 150 kg, prodam. Možen zakol. ® 73-003, zvečer. ^ TELIČKO, staro 7 dni, prodam. Selak, Do- lenja vas 1, Otočec. KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam (068)85-955. 1408 ,. * 1359 TELICO SIVKO, brejo 8 mesecev, prodam. Somrak. Goriška vas 7, Mirna Peč. 3 OVCE, ovna in mladiče prodam ® (068)75-324. 13' KRAVO SIVKO, brejo 6 mesecev, prodam-B(068)44-685, zvečer. NEMŠKE ovčarje, stare 2 meseca, pr0^?) B (068)89-110. PRIJAZNEGA PSA z lepo sivo-črno kodrasto dlako, mešanca s koker španjelom, starega leto in pol, dam dobrim ljudem, ljubiteljem živali. Tel.: 068/342-493 X° O ZQ Jrf °/cev n' S 068/324-377 OD C O-. "6 RADIO MIV 0 X m 107.5 MHz UKy Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 221 DOLENJSKI LIST Št. 15 (2590), 15. aprila 199* JTMNY kB 2.495.000 srr GRAND VITARA §j ha 4.195.000 SIT žaluzija -3^ MU OGNJIŠČE Krvavec Kum 104,5 105,9 LERAN, d.o.o. N0YJ LE GAG Y KZ Krka, z.o.o., Rozmanova 10, Novo mesto vabi k sodelovanju trgovskega poslovodja ali kmetijskega tehnika za delovno "»Sto SKLADIŠČNIK V HLADILNICI s tremi leti delovnih izkušenj ln izpitom za viličarja. Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. [|iave pošljite v 8 dneh na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni. KZ Krka Z.O.O. Novo mesto ILIA INSTALACIJSKI MATERIAL TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 _________________________________LAST in POSESTI ~ /zastavljalnica j n frotl i Ml V Borzno TomAovt^A Kupujete, prodajate, oddajate, zamenjate Vaše nepremičnine? To lahko storite pri našem podjetju. Uredimo Vam tudi vpis stanovanj v zemljiško knjigo - etažna lastnina. Smo člani informacijske borze nepremičnin. Zaposleni imajo licenco za opravljanje poslov nepremičninskega posrednika. Poslujemo v Novem mestu na Novem trgu 6, v Kočevju na Roški c. 8 in v Ribnici na Varvarski 3. Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto razpisuje delovna mesta 1. enega učitelja računalništva - univ. dipl. inž. rač. in informatike ali univ. dipl. inz. s tečajem iz računalništva, nedoločen čas, 2. enega učitelja računalništva - univ. dipl. inž. rač. in informatike ali univ. dipl. inz. s tečajem iz računalništva, določen čas, 3. enega knjižničarja - univ. dipl. bibl., določen čas, 4. enega učitelja matematike - profesor, nedoločen čas, 5. enega učitelja matematike - profesor, določen čas, 6- enega učitelja kemije - dipl. inž. kemije ali dipl. inž. kemijske tehnologije, nedoločen čas, '■ enega učitelja kemije - dipl. inž. kemije ali dipl. inž. kemijske tehnologije, določen čas, 8. enega učitelja športne vzgoje - profesor, določen čas, 9- enega učitelja gospodinjstva in biologije - profesor, določen čas, 10. enega učitelja praktičnega pouka v zdravstvu - višja medicinska sestra, 3 leta delovnih izkušenj, nedoločen čas, 11. enega učitelja zdravstvenih strokovnih predmetov - končan VŠ program zdravstvena nega in pridobljena visoka izobrazba organizacijske, pedagoške ali sociološke smeri, določen čas, 12. enega učitelja zdravstvenih strokovnih predmetov - dr. medicine, določen čas, 13. dva učitelja angleškega jezika - profesor, nedoločen čas, 14. enega učitelja angleškega jezika - profesor, določen čas, 15. enega učitelja nemškega jezika - profesor, nedoločen čas, 16. enega učitelja strojnih strokovnih predmetov - univ. dipl. inž. str., nedoločen čas, 17. enega učitelja slovenskega jezika - profesor, nedoločen čas, 18. enega učitelja zgodovine in geografije - profesor, določen čas, 19. enega učitelja lesarskih strokovnih predmetov z dvema letoma delovnih izkušenj - univ. dipl. inž. les., nedoločen čas, 20. enega učitelja fizike - profesor fizike, nedoločen čas. Prosta delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, trimesečnim poskusnim delom in opravljenim strokovnim izpitom za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovno-l^etičnih predmetov v srednjih šolah. Začetek dela: 1. septembra Delovno razmerje za določen čas sklepamo s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1. septembra 1999 do 31. avgusta 2000. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo. EURO STYLE, d.o.o. C. prvih borcev 20 8280 BRESTANICA tel.: 0608/71-020 objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: • dobro poznavanje računovodskih standardov in finančnega poslovanja • poznavanje dela na računalniku • pet let delovnih izkušenj pri delu v računovodstvu • višja izobrazba ekonomske smeri • trimesečno poskusno delo Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh. Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15 dneh po končanem postopku. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom 4 ure. KOZMETIČNI SALON PEDIKURA Poljšak Zdenka Kosova 2, Novo mesto Tel. 068/23-549 vam nudi kozmetične storitve in nego vaših nog. Jasnovidka Amalija vam pomaga iz stiske in razočaranj vse na osnovi lastnega videnja. Tel. 090-40-36 na 88,9 in 95,9 MHz RADI I C E telesna OKNA, VRATA, OBLOGE, IVERNE PLOŠČE, HOBBYPROGRAM IZREDNO UGODNA PONUDBA V MESECU APRILU OBIŠČITE NAS NA PRODAJNIH MESTIH S STAVBNIM POHIŠTVOM ŠIROM PO SLOVENIJI ALI NA SEJMU MEGRA V GORNJI RADGONI 13. 4. - 17. 4. 1999 HALA E1 Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fox: 068/341-673 PVC STAVBNO POHIŠTVO Mm vTomfmi ravne kupolaste * balkonske " senčniki ZA VAŠ DOM ali POSLOVNI OBJEKT EXTRA FORM storitve in trgovina, d.o.o. JHM 17, Sevnica Saloni: JOL. BOŠTANJ IT (0608) 41-506 Brzice, KRŠKO Velika pomladna akcija: • Keramične ploščice tudi iz Španije že od 900 SIT/m2 Pohištvo * svetila * barve, laki * mešalnica avtolakov * NOVO: talne obloge (itisoni, topli podi) Kupon za dodatni 5 % gotovinski popust do 30.4.1999 IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST! OBOGATITE SVOJ NAKUP , to je partner! ROLETARSTVO VI NAM - MI VAM I °glas na kratko s pošto odmevno objavo v P° ^ 068/323-610 ali 041/623-116 DOLENJSKEM LISTU UMETNI KAMEN Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah barv. Cena z 2a oblaganje fasad dostavo in polaganjem cca 2.900 tolarjev 1 m2. KOŠMRLJ, s.p., Meniška P° najugodnejših cenah! vas 7, Dolenjske Toplice, s 068/65-882, 65-557. zunanja aluminijasta roleta notranja žaluzija Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • stanovanja: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Brežice, Krško, Šentjernej; • hiše: Novo mesto, Ratež, Žužemberk, Šmarješke Toplice, Žužemberk, Šentjernej, Škocjan z okolico, Mokronog, Sevnica z okolico, Brežice z okolico, Krško z okolico, Kostanjevica, Semič, Metlika, Črnomelj; • vikendi: Brežice z okolico, Krško z okolico, Ajdovec, Dvor, Straža, Novo mesto z okolico, Šentjernej z okolico; • zidanice: Novo mesto z okolico, Trebnje z okolico, Kostanjevica z okolico; • poslovni obiekti: hiša z gostinskim lokalom v Žužemberku, Črnomelj - picerija, Škocjan -picerija • kmetiia: okolica Šentjeneja in Šmarjeških Toplic, v Beli krajini; najemi poslovnih prostorov in stanovaj. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. \_____________________________ v LEGA€Y SEASON BOtiATA OPRKVIA IN VIRVkTI\MCi:\A fCRESTER TKKLV8K\ UMITIMA - SLTKR CKV\ EE Kiiinurkull juh Zastopnik za Slovenijo INTRO Lj.-Morti AVTOMARKET Ij. KRZIČ Vrhnika 061 140 13 72 061 161 35 25 061 752 125 __________ ŠILER Pnaka, 0623001470 062654 2001 MSti.-W MARUCELJ M pri Lj. KRAJNC Morita, •61 274 715 061 647 104 ............. SKRBIŠ Proganko MG CENTER Wtj«ri OLDT Vlknjt, 062 042 250 0602 85III ............... VUGA Ikno Gorice KADIVEC ......... 063 063 560 065 24 022 ANDI AVTO Srnttur RAZIORNIK Nnh 063 743 384 063 722 605 r >J l iCUr MUC 100.000 šUir NOVI BALENO it n l 995 onoin NOVI Air TO NOVI SWIPT DAbENU bb 1.995 .OOO bit Mb 1.195.000 IH Iib 1.395.000 HI JJUUiUiUIJJUS JU UUJdiUdJiU aUdMMJJčS IčrajSa MURN 06« 14 791 INTRO 061 140-13-72 AVTOMARKET 061161-35-25 AVT0TECH 061 666 359 KISOVEC 0601 71 331 MULUR 06« 51 059 AVT0NISS 061 159-38-41 S.R.S. 061 27-47-S9 VESEL 061 731 032 ULA 06« 44 231 MIIČ 060« 21 307 •ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI • ROLOJI •TENDE - K0MARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS • OKNA• VRATA »VSEH OBLIK* PORTRET TEQA TE