St-.2S. V Gorici, v soboto dne 22 febrararija, 1913, Istaaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane, po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: yse let*} * . ^5 JK , /8 »» • • lw 99 "• /s »j • • • 5 »s Za Nemčijo K 10*60. Za Ameriko in inozemstvo, ... . .K 20.—t Posamične številke sta-' nejo .10 vin. fla naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. •*L*« Telefon št. 83. »Vse za narod, Bvobodo in napredek U Dr. K Lavrič. *«p** ... Uredništvo se; nahaja v Gosposki ufM št;. 7 vGoricT v I, nadste ria r~ . llitravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v i. nadsfr. na leio, r v Qoriškj Tiskarni. - ' >, .'.""',' Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. ' * '¦'-• "" Oglasi in postaniee se računijo po Petii-vrstah, če tiskano 1-kra* 16 vin., 2-kral U vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat pp pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in.spisi v.uredniškertT delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Citali smo, s kako unemo in doslednostjo se borijo Slovenci v tržaškem ' mestnem svetu za slovensko šolstvo v mestu. V okolici so slovenske šole, ali v mestu samem, tu pa jih večina tržaškega mestnega sveta ne privoli za nobeno ceno. V proračunski debati odmevajo leto za letom opravičene zahteve, tržaških Slovencev za slovenske šole v mestu sil-mem, ali večina jih odklanja, trdeč, da je že dosti poskrbljeno za Slovence z okoli-čanskimi šolami. Letos je bilo istotako. V debati pa se je bil oglasil tudi socialni demokrat dr. Puecher.. ki je predlagal, naj občina poskrbi za Slovence v mestu v Šolskem pogledu s sprejetjem v mestu obstoječih Ciril-Metodovih šol v režijo občine. Dajal je tudi poduk, kako naj se te šole municipatizirajo, da se bodo Čutil? slovenski otroci, prišedši iz teh šol, dobre Tržačane. Puecher se j? pokazal s svojim govorom za večjega Italijana nego je italijanska liberalna večina, ki je odklonila seveda slovenske zahteve in Puecherjev predlog. List »TI Piccolo« se je obširno bavil s Piiechenevim predlogom ter se vspel do trditve, da Slovencem ne gre pravzaprav za slovenske mestne šole v Trstu, marveč za poetično afirmacijo. »Piccolo« je menil, da če bi tržaš-ka občina otvorila Slovencem mestne šole, bi ne pošiliali svoiih otrok v nie, marveč še nadalje v svoie privatne šole, zadovoljili bi se s politično afirmacijo — kakor se je to zgodilo v Goric' pred leti, ko je bila goriška občina prisiljena odpreti slovenskim otrokom liudsko šolo. »Piccolo" pač že sam dobro ve. da primera z Gorico ne drži, ali ker m« mariJka dobrih argumentov v boju prof sfovertsVjhi šolam v tržaškem mestu, se poshiži tudi slabeea, samo da je nekaj rekel. Slovenci v Trstu bi brez dvoma pošiljali svoie otroke v mestne slovenske liudske šole. seveda morajo biti to poštene slovenske ljudske šole. brez primesi Puecherjevih željic in tak;h, kakoršne bi POTAPENKO: Generalova hči. Prevel: A, M. (Dalje.) Marja Vladimirovna je uprla svoj pogled v ta kratki napis in stala nepremično. Mislila je, kako malo je življenje podobno onim sanjam, ki so se ji razpredle v glavi tista leta, ko je bila še v mestu. Strašna nesreča jo je pretresla, vžvalovila to pre-mirno, mrtvo močvirje, pred njenimi očrni pa so se odprle nove strani življenja, kakršnih si preje ni mogla niti misliti... Ves ta napis objednem z grobom in križem je popoln roman, in Manjička pozna ta romrifi. Stala je in nepremično gledala fla grob ni mogla obrniti proč oči. Morda že ni ničesar več pod tem holmcem, morda je vse strohnelo in se spremenilo v prah; ali tu, na zemlji, Še ni izbrisan sled generalove hčere, ki je bila prišl? sem bogvedi odkod in zakaj. Ona ni živela zaman in ni umrla zaman. Cela vas se je spominja; v tem lesenem križu so zlo- imeli italijanski liberalci, katere pa se krijejo s Puechefjevimi. Slovenci v Gorici bi pošiljali radi svoje otroke v slovenske mestne ljudske šole, samo otvori naj jih mesto. Da pa ne pošiljajo svojih otrok v Podturen, na periferijo mesta, to je pa umevno. Kdo bo na primer iz Gosposke ulice pošiljal svojega otroka v šolo v Pod-turen? Saj bi ne bil gotov noben dan, da mu pride otrok živ iz šole. In kako naj bi hodili dan na dan dolgo pot po štirikrat? Šolo pohaja nekaj otrok iz bližine, drugih umevno ni in jih tudi ne bo. Slovenska mestna ljudska šola pa bi bila hitro polna, kakor bi se postavili mestni očetje na kulturno stališče ter otvorili na primernih krajih Slovencem potrebne šole. Potrebne šole, več šol, ne le jedna! Kakor je sedaj, se nahajajo slovenski otroci v Šolskem Domu, v Narodni šoli na Blanči, na vadnicah, pa tudi v italijanskih ljudskih šolah jih je dosti in celo pod streho Schul-versina'. Italijani v Gorici pridno vabijo slovenske otroke v otroške vrtce, rikre-aton*je, ljudske šole. Mati Slovenka, oče Slovenec, sinček pa v italijanski šoli. Ni še dolgo tega, ko je piscu tega članka če--den slovenski deček na vprašanje: v katere šole hodiš? odgovoril: »v cittadin-ske«. Boj za slovenske ljudske šole v Gorici v mestni upravi j2 nekako potihnil. Iz zadnjih let imamo beležiti le protest Narodnega odbora proti zgradbi nove italijanske ljudske šole v ulici Leopardi. Tam je bilo zopet enkrat povedano, kaka krivica se godi Slovencem v Gorici glede ljudskega šolstva in poklicani faktorji so bili zopet enkrat opozorjeni na tisto karikaturo ljudske šole Podturnom. Pred nekaj leti je bil izšel v »Edinosti« Članek, ki je nasvetoval, naj bi se za začetek Šolskega leta slovenski stariši v Gorici zedinili, da upišejo vsi svoje otroke v šolo Podturnom. Upisanih bi bilo toliko, da bi jih v to šolo ne mogli sprejeti, vršile bi se intervencije pri šolski oblasti in v ministerstvu na Dunaju in storiti bi se moralo kar treba od strani šolske oblasti in municipija. Nasvet je vedno vreden, da se ga jemlje v pretres, kakor se mora sploh začeti z nova boj za slovensko šolstvo v Gorici. Tako kakor je sedaj pač ženi srčni darovi vseh, ki jim je bilo drago njeno življenje. »Klava! nauči me živeti!« je zase-petala Marja Vladimirovna, in strmela s prosečim pogledom na grob, nauči me tako živeti, da me ne bo sram umreti!« In dolgo, dolgo ni dvignila z groba svojega pogleda, a ko se je po isti vijugasti stezici vračala domov, je čutila v svojem srcu bodrost in riioč, in zdelo se ji je, da je Klavdija Antdnovna uslišala njeno prošnjo... Že se je mračilo, ko je prišla domov. V sobi je gorela luč. Stopila je s ceste k oknu, pogledala noter in prebledela. Naglo je odprla vrata, planila v sobo, k mizi in 'iztrgala Zinajidi Petrovni knjižico tik izpred nosa tako hitro, da se ta ni mogla niti zavesti. »Kaj ti je? Kaj ti je?« je vzkriknila Zinajida Petrovna prestrašeno. Naravnost pot jo je oblil, tako jo je iznenadilo to. Skozi glavo ji je šinila misel, ali ni" morda Manjička zblaznela. Marji Vladimirovni pa se je žabliškal gnjev v očeh. Na jeziku so ji bile že' ostre besede: »Ti ne smeš citati,'nimaš pravice. Ti jo žališ s'svojo omejenostjo!« Toda rekla ni ničesar. Zakaj to bi bila ne more in ne sme ostati še kdo v6 koliko časa! • 'Ne gre nam za politično afirmacijo, gre narn za kulturno potrebo, norimo se za najelementarnejše pravice na šolskem polju v goriškem mesiu, katere pa moramo prej ali slej doseči. Konec procesa pli mri t Miip Vsi obtoženci oproščeni 1 Včer::; je končal ta monstre-ne-razumem.>-.< * »Jaz pa razumem!« je spregovorila Manjička kakor sama zase. v "•.,- Zinajida Petrovna je zmignila z ramama. . ••"}' • \ • %" »In potem, kakšen smisel- iflia to: pravi: da je treba ne samo radostma** več • tudi žalosti ? > čeimr le ^ajostfcv povej mi. ptosim te! AH jeMo prijetno? Jaz^ttri-sKrtf, daje -malo -blažneja^zato sel je..zgOh dilo vse to... Tako mislim jaz!« •/-•»-': Manjička Je molčala. ! &lega je, da konča mati >kar,najhitreje,S svojM mi-sbmi, 2e!-jo je- razdražalo.t-Ko-pa -žSinajida Pctrovria ni•MGčakala- odgov.orarJe ^mislila, .da:#'irazgov:or:o dnevniku -IzSrpait: ona je izrekla-nad-njmv svojo ©bs"oJe nenadoma vsa oživela,in pT«i6elaiipripove^ dov&ti^zelo»hlastno,' '¦• ' ¦ -: ' •¦["'' ^rt^vz^n dve Ofijilpollsk! utrdbi Sulgari »Mf^« ™™*r}' ce zmelje J^te ^to ji; Vittoria. TurKi iwškfeo& bulafoskiti trdnjav (te tri trdnjave leže vtwmW" žl ^ ^l**" iem)'V^iKššeštf;5atoo še fort Sultan, ki se pa morš &#& bv«5iemtt le Se tri "dni, ker je primitiven. Turški poveVinik Je -zaprosil vlado za S'parjiik6v, da M se mogle gete odpeljati. (To ponvic «eaiogo5e, ker But-gari tegale i?odd pustih, drugič pa kaže, da so Turki tudi že na Gallipoliju popolnoma obupali.) s- «.,._, Dniga poročila pravijo, da v Bularoju spion ni Več turških vojakov, ker so vsi pobegni v mesto Galiipoli. Arabske pomožne čete se puntalo. <— Nekat arabskih častnikov je hotelo w-trefifi dva turška častnika, ki sta Arabce razžalila; kurdske čete silijo domov. Vlada jih misli odposlati proti Dardanelam, ker- so se poslaniki v Carigradu pritožili. dftKurdi plenijo. ... Bitka pri Bulairu. Poroča se o novi veliki bitki pri Bulairu med Bulcari in Turki. Zgube so velikanske na obeh straneh. Bitka je trajala tri dni. Baje ie padlo 3500-mož. Na bulgarski strani je bilo vojaštva-100.000 mož, na turški 70.000. Turki imajo baje 5900 mrtvih ranjencev pa 7615, - Rusija se zavzame za to, da Porta vojsko konča. Poslanika Avstro-Ognske in Angleške stanaprosila ruskega poslanika pri Porti, Q|ensa,;naj pri Turčiji prične z iniciativo, da se končajo sovražnosti m prično zopet mirovna pogajanja. Posredovalno bazo naj tvori svoječasni buigarski predlog o mejni črti Midija-Luleburgas-Ehos. Če Turčija odkloni vojno odškodnino, bodo velesile -balkanske zaveznike odškodo-dovale, ko bodo bodoče trgovinske po- Na Galiposkem poluotoku. Enverbei se je baje izkrcal blizu pri Bulairju s 30.000„ možmi -4er začnejo Turki sopet z ofenzivo. 10.000 mož pa je še na transportnih Iadijah, 1 Poslanlška reunlja odgodena. / London 21. Danes popoldne se je vršila, seja veleposlanike reunije. Bavila se je. z: bulgarsko-rttnlunskim konfliktom in albanskim vprašanjem. . Ker pa se vrše med Dunajem in Pe-trogradom pogajanja glede Albanije, je bila seja odgodena do 27. t. m. . Črnagora ne odstopi Skadra. London 21. Črnogorski odposlanec Popovič le izjavil ministru zunanjih zadev, da je bila posest Skadra za Črno-goro glavni povod, da je začela vojno. Črnogorci so imeli prj obleganju Skadra tako, velike izgube m končni uspeh obleganja je tako blfeu, da se Črnagora ne more na noben način odreči Skadru. Popovič je konečno izjavil: »Črnagora raje pogine, če ne dobi Sfcadra!« . Izjavi črnogorskega delegata Popovi-ča se je pridružil tudi srbski delegat dr. >Vesiiič\ frf Je'izrekel popolno solidarnost Srbije s Čniogoro. Papež tn Skader. Cetinje 21. Barski nadškof, Dobrečlč, izjavlja v »Glasu Črnogorca«, da se papež čisto nič* ne navdušuje aa to, da pripade Skader Albaniji. Papež Pij X. je nasprotno,iweUk častilec kralja Nikole. ¦ g/:-TL veš... pozabila sem ti povedati. GrašČak je poslal človeka s pisemcem... Lepo prosi, da prideve nocoj k njemu. Ali ti je šaljiv... Piše: »Nadejam se, da bosta velespoštovana Zinajida; Petrovna in veleeenfena MarJa Vladimirovna posetili brlog samotnega sivega, volka.« To mi je bito .zares všeč... Imenitno! Ti seveda p&jdeš?Sifeio je prosil. .In zakaj ne bi malce razveselili Človeka? A?« ': vJa# ne grem!« Je odvrnila Manjička mimo, razločno. »Kako pa! Zakaj pa ne bi šla! Jaz res ne razumem...« *Tako,.. Ni mi dobro... Danes ni-. sem razpoložena za veselje.. .¦ :' »Zares; MaiijiČka- ti se brez vzroka "tako v«rfen#rjaŠ! To Je zeio škodljivo! Treba "je, da se malo premaguješ. Poj-drve!« ¦" ' »Ne grem?*.., Zmafida Pcstrovna Je vzdflraila.-'»AH nai v resnici izpusti taksno priliko, ko bi mogla prijetno prebiti čas? MoJ Bog, sedeti, tu v tel gošči, sredi te pnšeav«, brez vie§a, kar Je prijetnega v življenju, pa se Pdtem odreka« Se fegav kar polije Bogi 7o Je strašno!. Manjička se vedno razburja, ne bo se končalo dobro... A da pi Politični pregled. j Avstro-Ogrska. j Davčne predloge. — Stranke so sev, vseh spornih vprašanjih že toliko spora- ; zumele, da je kompromis že skoro žago- ; tovljen. Zagotovljeno Je tudi, da j dobita Goriška in Dalmacija1 praecipuuim v znesku 40 0 000 X, katero svoto Je pripravljena vlada dati pod pogoji na stroške države in te na stroške dežel. Koncem -prihodnjega tedna bodo za razpravo v plenumu zgotovljene najbrže naslednje predloge: Predloge o davku na žganje, šampanjec, na totalizaTske nagrade, avtomobile in predloga o reformi osebno^dohodninskega davka. Finančni odsek je včeraj sprejel do-glavje o kazenskih določbah in amnestiji. S tem je posvetovanje o spremembi oseb-nodohodninskega zakona končano. V torek pridejo na vrsto raaprave o davku na Šampaniec in totalizaterske nagrade. Pododsek davčnega odseka za reformo hišnega davka je po daljši debati končal razpravo o zakonski osnovi glede reforme hišno-razrednega davka. Sprejet je bil prvi odstavek § 1 s 4 proti 3 glasovom. Drugi odstavek vladne predloge, ki se nanaša na one slučaje, pri katerih se hišnorazredni davek v 15. in 16. razredu zniža na polovico, je bil sprejet enoglasno. Inozemstvo. Proslava 300-letnlce obstoja ruske dinastije Romanov bo jako slovesna. Od dume zahteva ruska vlada v svrho te proslave 484.990 rabljev. Dokaz velikega prijateljstva med Nemčijo in Rusijo. — »Norddeutsche Allg. Zeitung«, glasilo nemškega kanclerja, piše ob priliki 300 letnioe Romanovov: Tradicionalno nemško-rusko prijateljstvo se je neprestano gojilo po sorodništvu obeh vladarskih rodbin in po zaupljivih osebnih zvezah obeh vladarjev. To razmerje odgovarja koristhn obeh držav kakor tudi koristim Nemcev in Rusov, ki si iz sosed-ščjnp pridobivajo dobičke in ki jih ne ločujejo nobena bistvena nasprotstva in se v svojih. meiah v mini medseboj razvijajo. List izreka misel, da nemško-rusko prijateljstvo ostane slajkoprej trdno. MoMHzaciia v Rusiji. — Poljski listi pripovedujejo, da ruska vlada nameravi proglasiti mobilizacijo IS. in 16. armad-nega zbora in to čisto odkrito. Druga -* strlfska volna ladlia pred Carigradom. - r Sultan je s oosebnhn odT lokom dovo* avstrijski križarki »Cesa1-trica Elizab ;..u kod drugi štacijski ladij! v CarigraiU, vhod skozi Dardanele. Delcvsse. bivši francoski zunanji in mornariški minister, je imenovan za poslanika v Petrogradu; to pomeni zmago politike ruskega veleposlanika v Parizu. šla sama k neoženjenemu človeku, to se ne spodobi... Da, ne spodobi se« Zinajida Petrovna ie že čez hip spremenila mnenje o tem. »Zakaj pa da se ne spodobi? Samo v mestu so taki 'predsodki, tukaj pa, na kmetih, je svobod^v vsem. Kajpa da bom šla...« »Potem bom morala iti samar« 'f je rekla glasno in zelo neodločno. Manjička se je dvignila in se naslonila na komolec. »Ti pojdeš torej sama k temu gospodu?« »No, pa kaj je to? Saj nisem šestnajstletna punca. Imaim jSi hvala Bogu že čez Štirideset, česa naj se pa bojim? In poteg tega je on popomoma -pošten Človek.« Manjička je pogledala mater, nasmehnila se topo, legla nazaj na posteljo 6i pomislila: »Ah, moj Bog, čemu se brigam za to!? Ali ni vseeno, aH se osramoti moja mati danes ali jutri ali kadarkoli! tn tudi če se Ji to ne dogodi nikdar, - - je vseeno, ona je vedno pripravljena na to. Čemu bi skrbela sanjo! Marf mislim o sebi,« Zinajida Petrovna Je zložila zopet trn-| se &ibi nespremenljivi nakH z večmoma rdeče barve; le malo se Je danes spremenil, ker se je pridružila najdena broša z Slovensko gledališč« v Gorici. Gorski Slovenci smo v zadnjem desetletju precej napredovali. Vf.liko Je bilo dobrega in vspešnega narodnega dela, ali na gledališkem polju smo »popolnoma zaostali za našimi" brati v Trstu in Mariboru. * Več društev je že poskusilo gojiti dramatiko, ali vsem se je dosedai poskus izr jalovil. Le »Narodna prosveta« izpolni to vrzel v toliko, da pokliče vsako leto po končani gledališki sezoni v Ljubljani igralce v Gorico. Večkrat se je že sprožila misel tudi v časopisju za ustanovitev diietantskega odra. Ali takoj so se oglasili filistri (ieš. da kaj takega v Gorici je nemogoče, ko imamo že vsakoletno gostovanje pravega gledališča. Ne gospoda, gledališče je ljudsko izo-braževališče. To so uvideli tudi Nemci v Gorici, ki prirejajo večkrat gledališke predstave v Schulvereinu' Tn ravno je dneve vabijo nemški letaki k predstavi. Ali smemo zaostati za našimi nasprotniki? Ne! Zgled naj nam bodejo Tržaški in Mariborski Slovenci, kateri so si iz lastnega diietantskega odra sčasoma ustvaril?. pravo gledališče. Ako je bilo to mogoče tamkaj, čemu bi ne bilo isto mogoče tu? — Le resnega in vztrajnega dela se je treba poprijeti in vspeh ne izostane. Da se resnega in vztrajnega dela ter nesebične požrtvovalnosti ne boji, je »Goriški Sokol« s svojimi dobrovspelimi prireditvami že večkrat pokasaJ. Uvažujoč vse to fe »Sokol« ustanovil, v svojem področju »dramatični odsek«, kateri se že pridno pripravlja za prvi nastop, ki bode v kratkem v »Trgovskem domu«. »Sokol« v Gorici se bode dela resno poprijel in pri tem tudi vztrajal, dokler ne pridejo drugi za to bolj sklicani i« prevzamejo oranje trde ledine. opalom. Manjičke ni niti nagovarjala več. »Opravila itak ne bom ničesar pri nji, le zadržala bi se. Navsezadnje Je celo boljše, da ostane doma. S svojim mračnim obrazom bi nama samo voljo kazila...« S temi mislimi je odšla in rekla Hrvirji, ida še vrne najbrže precej pozno. Cerkveni čuvaj je že davno naznanil polnoč; Manjička Je ležala v postelji in spala nemirno, razburjeno. Vzdrgetala je in se vsa stresla, ko je nekdo potrkal na okno. Zunaj se Je nekdo poslavljal in prosil, naj ne pozabi. — Vedela Je, da je to Zinajida Petrovna, ki Jo je bil spremil graščak. V sobi je bilo temno. Hivrja je odprla vrata! »Ts... Ne maram je buditi... Ne .rabim luči...« je zašepetala Zinajida Petrovna in tiho stopila k svoji postelji. Raz-pravila se je v temi in legla pod odejo, prizadevajoč si, da ne bi delala šuma m da se giblje čim manj. Zdelo re Ji Je, da bi Manjička takoj vedela vse. ako bi se le prebudila in videla, da je prišla. Vedela bi, da je bi! graščak sam z no, da Je bila vesela vsled razgovora m izvrstnega vina, da se Ji Je vrtelo v glavi... in da Je graščak Čutil, da reče s popolno pravico, ko i jo je spremljal; »Zares, predraga Zinajida Ciril-Metodovi nabiralniki v Gorici. Družbeni nabiralniki v Gorici so'imeli doslej skupno, dohodkov 1.128 K 25 v. Nabiralniki se nahajajo v sledečih go-f siilnah: pri Ahacu (»črni orel«), pri Fottu na Solkanski cesti, pri Gleščiču (»peteltn-ček«), pri Jerasu ob južnem kolodvoru, v hotelu »zlati jelen«, pri Molarju, v kavarni »Central« in pri Droču (PlesnlČar.) Vzgledno delujeta nabiralnika v gostilni Gleš čič v Nunski ulici in v hotelu » z 1 a t i j e 1 e n«, ki sta že lani zaslužila diplomo za nabranih 200 K. Te dni pa je dosegel tudi nabiralnik »pri črnem orlu« (Ahac) svoto 200 kron In dob) v kratkem priznaino diplomo. Privatnih nabiralnikov po hišah, žal v Gorici pomanjkuje — edini društveni moške podružnice je z novim letom prekoračil svoto 200 kron.' Dalje v prilogi. Petrovna! Jaz že davno v;dim, da manjka mojemu gospodarstvu ženske glave... Zares!... In mislim, da je to tudi vam povseči. Seveda vas bom nagradil za vaš trud, in ker boste imeli vse, kar potrebujete in ne boste imeli izdatkov, si'boste mogli prihraniti r.elo majhen kapital za stare dni. Zares!« Torej, naprošena je... za gospodinjo, h graščakui Seveda, v drugačnem položaju bi bila taka ponudba zanjo razžalitev, ali zdaj — zdaj pa je bila hvaležna tudi za to. A vendar ni mogla reči graščaku, da sprejme ponudbo. Pomislila je: »A hči? Oj, ubije me, če zve za to!« Rekla je, da si bo premislila reč. Manjička je ležala z odprtimi očmi. Nenavadna rahločutnost in opreznost Zi-najide Petrovne ji Je Nla sumljiva. »Med njima se Je dogodilo nekaj sramotnega!« je pomislila, na dnu njene duše pa je znova . vzkipela zloba, ki se Je bila že umirila. »No, vendarle listkih-G. MJ. družbe niti mi govoriti. > Sloveaitoto gfti/mčkmo vsa one g«. stilne ini ti&mafc kjer- se* n»tato#ajo Ciril. J\tatodo\fti Blančah«. Namenjeno je v prvi vrsti železničarjem ter vsem našincem v.tem o-krožiu. Društvo je ustanovljeno po vzgledu tržaških okol. društev, ki bode imelo lasten pevski zbor, knjižnico in Čitalnico. Društveni prostori bodo odprti članom prihodnji mesec (po občnem zboru) v ulici Carnposanto 22. v 1. nadstropju (pri g. .. -¦^I*'Qfer^%uX~Eri,>'l'a JiL,L; Kr. namestni- , fr m&mtim- ^^mmiim d^setneg^ gia- var}»klomp*ui1id^. vitez*. Pajar dl Man-river ti*mm d*ri&W** uradniki iit uslužbenci deželnih zavodov znesek 400 K gra-d«&kenttf< morskemu zdravilišču. Smrtna bosa:. ~ V četrtek je umrla v $*lavjit;g. Terezija Hlede, krčmarica in pasasrtirica; Pogreb ranjke je bil danes otrlD. uri predpoldne. Smrtna'kosa. —Nagle smrti je umrl v Gorici gospod Friderik vitez Be-n i g n i - Muldenberg, cesarski svetnik, vpokojeni ravnatelj pomožnih uradov pri tlrifajšnjent gozdnem in domenskem ravnateljstvu, star 61 let. Pokopljejo ga da-nesMJOp: ob 5. uri. Pokojnik, ki je šel pred kratkim v pokoj, je bil'znan tudi v slo-vettslH dfružbi. Zapušča žen&, dva sina in dVe tfčerf. Naj počiva v miru! Slovenska ČHalnlča v Gorici priredi v- nedeljo dne 23. t. m. društven izlet v BbHtajsko Bistrico; Odhod'iz Gorice zjutraj ob 7.40 uri s športnim vlakom. Prihod z istim vlakom ob 7.50 zvečer. Cena vožnji v HI. razredu tja in nazaj 3K. Člani so vabljeni, da se udeleže tega izleta v obilnem številu. Zimski šport. — Vremensko poročilo dne 22. 2. 1913: B o h i n j s k a B i s t r i -&a:- Temperaturac — 4 stop.-Gete — Vreme*: jasno: — Sankališče: prav dobro. — S skiji: dobra vožnja po snegu v senčnatih legah. — Bled: Temperatura; — 6 stop. Gete. — Vreme:-jasno*-— Drsališč«: porabna, Bohinjsko in Bleško jezero popolnoma zamrznilo ter za drsanje izborno. Nt>v| poveljnik mornarice — Tolmi-nec. — Po odstopu poveljnika Montecuc-colija bo imenovan, kar se smatra za gotovo, za poveljnika mornarice vice-admi-ral Anton Haus. ki je bil rojen v Tolminu leta 185!.. kakor smo že nekoč omenili. Za Narodni muzej so darovali: 1. Jos. Karis. gimnazijec v Gorici, knjigo: Svesti toVarsH m 1. 1767, 2. Egidij Špacapan. železniški uradnik v Gorici, staro nemško m&> (2* zvezka); 3: MIha Brezigar, krč-mar vP^vml^^srelJrnihiin 10 bakrenih novcev in veliKo spominsko kolajno. 4. G.. Anton. Bratinav vikar, v Kostanjevici, t' rfmUanskf* dta*. 33 Fhm Mozefcč iz Bilj 1 srebin denar,-6:. Fp. Špacapan iz Dolenc Trebuše Mgr, Novo društvo se je ustanovilo v Gorici na BftHrt&fr z Imemnrr »Cftafoteat na štvo v" Trstii že odobrilo^ Letošnji glavni vojaški nabori se bo- %lo vršili po tem-le redu: v Sežani dne 1. m 3. marca; v Komnu 4. in 5. marca; v Gorici (za mesto) 6. in 7. marca; v Gorici (za okolico) 8.; 10., 12., 13. in 14. marca*, v Kanalu 15. in 17. marca; v Ajdovščini 18. in 26. marca; v Cerknem 15. aprila; v Tolminu 16. in 17. aprila; v Bovcu 18. aprila; v Kobaridu 19. aprila; v Tržiču 21. in 22. aprila; v Korminu 23., 24. in 25. aprila in v Červinjanu 26. in 28. aprila. Požar na Sv. Valentinu. — Kakor smo že poročali, je več ali manj le nerodnost profesorja Nagliga povzročila, da je mogel gimnazijec B r a s zažgati na Sv. Valentinu. Na izletu ie pustil fante brez nadzorstva in l:o jih dolgo ni bilo nazaj, ni smatral za svojo dolžnost, da jih poišče, ampak brezskrbno se je povrnil v Gorico. Tačas pa je Bras, ki je baje že dalj Časa pravil, da zažge Sv. Valentina, že /ažgal grmovje, dasi so mu tovariši branili in ga prosili. Ubraniti mu niso mogli, ker jim je ubežal. Sodnijska kazen ne izostane storilcu in tudi izid šolske preiskave ni dvoumen. Po Krasu zapro kmetica, ki pohodi smrekovo sadiko, na cele tedne zapora, in če živina zaide v državni na- j sad, so kazni drakonske. Tudi čin laškega fantiča se mora strogo kaznovati, sicer nam počgejo streho nad glavo. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov bo imelo svoj IV. redni društveni občni ' " »r dne 9. marca t. i. ob 3. popoldne v telovadni dvorani Sokola v Trstu. O Izidu kazenske razprave proti bratom Paganelli in Ivanu Komidar iz Mirna zadnjič nismo mogli poročati, ker se je razprava v četrtek vršila Še le popoldne, mesto predpoldne. kakor je bilo prej določeno. Zadeva je znana čitatcljem in je zbudi!« svoj čas mnogo senzacije. Pod ondol-žitvijo hudodelstva goljufije so bili aretirani meseca julija t. I. bratje Pavel. Teodor in Ivan Paganelli, gospa Karoliua Fa-ganelli ter uradnika Rafael Vuga in proku-rist Ivan Komidar. Cela zadeva pa. ki je zbudila toliko hrupa, je končala z obtožnico v smeri pregreška kulpozne kride po § 486 k. z. (pregrešek. ki je dandanes postal takore-koč modem v trgovskih krogih), proti Pavlu in Teodora Paganelli in Ivanu Komidar, med tem ko se je kazensko postopanje proti g. Karolini Paganelli, .Ivanu Paganelli ter Rafaelu Vuga popolnoma vstavilo. Obtožnica kliče na odgovor obtožence gled6 dveh točk: prvič, ker niso prijavili konkurza, ko so pasiva tvrdke znašala K 389.727.18 med tem ko je aktivni stan znašal K 164.252.53. temveč de- | lali nove dolgove in plačevali naprej, - in j drugič, ker niso držali predpisanih knjig, oziroma jih pomankljivo držali. Obtoženca Pavla in Teodorja Paganelli je zagovarjal odv. Dr. Trco, Ivana Kom>darja pa odv. Dr. Turna. Razprava, ki se je pričela ob 4. popoldan je trajala cele štiri ure in je bila konečno odnesena na poznejši čas v svrho zaslišanja novih prič in drugih popolnitev procesa. — Pri razpravi je bilo navzočega mnogo^ občinstva, zlasti Mirencev. 71 krat že kamovan. — V zaporih f v Kanalu se nahaja neki Leopold Pittinger iz Gradca, ki je bil radi raznih delikiov doslej kaznovan že 71 krat. Sedaj ga čaka 72. kazen v Kanalu radi vlačugania. Potem kazni prestanejo, ker ga pošljejo v Prisilno- delavnico. Star je sedaj 4fr let. »Demonstracije za Srbijo«, — Sred: decembra je bilo v Gorici prijetih nekaj okoličanov, češ, da so kričali »Lvio Srbija«, »Živio kralj Peter«. Vršilo se je dolgo zasliševanje in Italijani so govorili o slovenskih irredentovcih. Mislilo se je, kdo ve kaj nastane iz te »demonstracije«. Jj Slednjič je dobil eden izmed vseh tistih tako nevarnih demostrantov 14 dni zapora. O Alojziju Skrtiriz Kala smo poro-, čali, da je ošurnlfen požiga v Steverjamr in da so ga aretirali. Dodatno poročamo,^ da je pfijfcV tega Skrta stražmešter g. Karo! Pahor v Kanalu, ko je bil z orožnikom Pdltzlom v službi v noči 17. t m. Dobil ga je na cesti proti Kalu, Skrt se je izdajal za Šuligoja; ali ko ga je g. Pahor energično prijel, je obstaL.d^je on^Skrt, katerega iščejo.' Na to so ga poslali v goriške zapore. G. Pahor se je zopet'izkazal za izbornega orožnika! Društvo občinskih uradnikov in uslužbencev. — V ponedeljek dne 24. t. m. ob JO. uri predp. bo v Gorici v hotelu »pri jelenu« zborovanje obč. tajnikov in uslužbencev na Goriškem v svrho ustanovitve društva, obe. uradnikov in uslužbencev. Vsi gg. obč. tajniki in uslužbenci se s tem uljudno vabijo, da se udeleže zanesljivo tega važnega zborovanja. Osnovalni odbor: Bajt. Smuška m sankaška tekma. — V nedeljo 23. svečana 1.1. prirede sankači in smučarji iz Primorske in Kranjske na san-kaiišču »Belvedere« v Bohinjski Bistrici veliko sankaško in smuško tekmo s sledečim sporedom: I. Rnosedežna tekma za prvenstvo »Bohinja« 1200 m ¦— 3 darila. H. Damska tekma 800 m ~ 3 darila. III. Tekma iuniorjev 1200 m — 3 darila. IV. Dvosedežna tekma 1200 m — 3 darila. V. Tekma na samotežnieah za domačine, 600 m —• 3 darila. Začetek tekme ob V211 uri dopoludne. Po sankami tekmi se vrši smuška tekma, dolžina progi 2600 m — 3 darila; Start Bača, cilj sankališče Belvedere. Razdelitev daril ob 5. uri po-poludne v salonu. hotela Triglav. Posle tekme vodijo gg.: inšpektor L. SchiestI in baron Albori iz Trsta, dr. Treo in stotnik Blascltke iz Gorice, dr. Pfaunseis, nad-inžener Prelovšek, ravnatelj Striccl, poročnik Ringl, JosJp Rbbrmann in Kari Go-vekar iz Ljubljane. Potovanje slovenskih učiteljev na jug. — Ker je pred dvema letoma od Slov. Šolske Matice nameravano potovanje na jug zaradi grozeče kolere moralo izostati, namerava imenovano društvo prirediti to potovanje v letošnjih glavnih počitnicah, in sicer približno v času od 24. avgusta do 8. septembra. Upati je, da bodo gg. učitelji in učiteljice, ki imajo v tem času Še de'oma šolo* dobili od pristojnih oblasti dopust. Program potovanja je isti, kakor je bil svoječasno razglašen v »Učiteljskem Tovarišu« in »Popotniku«, namreč: j Trst, Pulj, Mali LoŠinj, Zader, Sibenik, | Spljet, Hvar (Lesina), Vis, Komisa, Gruž, Dubrovnik. Kotor, Novigrad, Mostar, Sarajevo, Jajce, Banjaluka, Zagreb. — Stroški za osebo bodo približno K 200 (vožnia. hrana in prenočišče)/ Potovanje se vrši le, če se oglasi najmanj 30 udeležencev, ki vpošljejo Slovenski Šolski Matici na račun do konca majnika 1913 po 100 K, ostalo pa v mesečnih obrokih. Kdor se oglasi, dobi vplačani denar le tedaj nazaj, če bi se potovanje sploh ne moglo izvršiti. Slov.. Šolska Matica. - Simfonični koncert. — V nedeljo dne 2. marca 1913. ob 4.30 uri popoldne se bo vršil v dvorani nemške šole v Gorici (Bertolinijev trg) simfonični koncert, „>ri katerem sodeluje godba c. kr. pešpolka grof Beck št. 47. Vspored: 1. H. Kjerulf: •Severna Suitc« a) Elegija, b) Humores-kav c) Pesem pri zibelki, d) Scherzino, e) Idila, f) Poskočni ples. — 2. P. Tschai-kowski: »Kaprica Itaiija«. —- 3. J. O. Pešta: »Demon« simfoničen spev. — 4. l„ pl. Beethoven: Ouvertura k Gothejevi ža-toigri »Egmond«. —- Vstopnice so v predprodčji v knjigarni Pa!lich-a na glavnem trgu. Dne 2. marca pa pred in popoldne pri vhodu v koncertno dvorano. Cena: Sedeži od I. do IV. vrste 2K-V - VIII 1 K 50 h -- IX—XII 1 K; sedeži na galeriji 1 K — stojišče 6t? h. Vedno pometanje in «wije prahu pred prodajalnami. — FznicUa: »Toliko časa se bomo pritoževali in poprej ne odnehamo, da zabrani v to poklicana oblast pometanje pred prodajalnami in sipanje prahu, nabranega v prodajalni, pasantu pod nos. Ko grem.ob osmi-ura*zjutraj v pisarno, prav gotovo naletim na pometača pred kako prodajalno in na pragu« druge se prikaže ženska, ki z umazane cunje otresa prah in pasant, žeri ga raževem zemliišču naimreč je sezidal magistrat prostore za, dve b&tegi; letne na- • jemščine za jedno z enim oknom je 1800 K, za drugo z dvema 1500 KK Oddajo,se prostori najmanj,ia eno leto.. OglasftTse je na, magistratu do 24, t. nv~ Kaj je le napotilo naš magistrat, da, je napravil/na Korsu prostora za dve novi botegi, seveda laški; kajti Slovencu prostorov gotovo ne oddajo? Strašijo jjh slovenske prodajalne, in neprijetne so.jim opazke laških tujcev, ' da se na; najlepših krajih mesta dobijo slovenske tvrdke. Temu. so hoteli, odpb- ' moči.z napravo, prostorov za dve novi botegi na Korsu. Nepotrebni stroški in nespamet, v sedanji trgovski krizi v G6- :' rici odpirati nove botege. .Stanovanj manjka v Gorici, stanovanj in ne boteg; v po-r gleda stanovanj naj kaj stori magistrat, da ga bomo mogli vsaj enkrat make pobva*- ' liti. — Ce misli morda magistrat kal* 3te$-'' do vati slovenski trgovini.« tistima novima svojima botegama^mu povemo, da se nre- •' sneto moti! EoiMhza. predujme, za magistrate uradnike v, GorJej, -r- Beležimor da. je imelo društvo uradnikov in nastavljencev goriške mestne občine pred-.parrdnevi i^Zr reden občni,zbor, na,katerem je bilo med, drugim sklenjena: u s-ta no v iti fond 7,a pred,u jme z?a Član edru-štva. Kako so si pa.doslei pomagali glede preduimov? — Predsednik- dimštva mestnih uradnikov in uslužbencev ima nristno kalabrežko ime: ,Vinko Maruši. Central Bio. — Vspored za- soboto 22., nedeljo 23., ponedeljek 24, t. m; L Na-poletinsko* morje, naraven iiosnetek, 2. Triitmf smrti, pretresujoča drama. Ta' film so predstavljali v vseh večjih mestih in ie vzbudil povsod največjo pozornost; Slike nam kažejo vse mogoče pretresajoče dogodke iz Človeškega žlvMenja. iti nazadnje pa še grozovitost smrti, ki ugrabi dve mladi ljubeči se bitji. 3. Sodojenka, velekomična. — Prednaznani'o: Torek 25. februvarja: »OkamenelpiSrcc«. Senza^lis-ka drama v 2 delih. Četrtek 27. febrovar^ ia: »Vstajenje«. Po svetovnem roman« Leva Tolstoi-a. Predstave traiajo eno.uro' in se vše ob delavnikih od 5.-9. ure in ob nedeljah od 3.—9. ure zvečer. ¦ V stanovanje vikarja Stolne cerkve V Gorici se je priklatil neki »armereisen* der« ter vzel se seboj lepo zimsko suknjpi Vikar je to naznanil policiji* ki je kmalu našla »armereisenderja« 3 suknjo. Zakonska ljubezen. — Da jo ubije, je grozil 40-Ietni sodar Alojzij Venier svoji ženi. Policija ga je zato včeraj aretirala hi ljubeznjivi soprog sedi sedaj v. znanem »hotelu«. — »Zanesljiv« hlapec. — Gabrijel Gor^ jan z Vogrskega je služil kot voznik pri pekovskem mojstru Fajtu in kot tak raz-našal vsako jutro kruh po hišah v mestu in tudi v okolico. Od inkasiranega denarja pa si je vsaki dan pridržal kako kronico z izgovorom, da mu. odjemalci niso plačali kruha. To se je dodajalo od meseca novembra 191.1 dan na dan,, dokler «• Pajtii ni minila potrpežljivost ter je Gorjana pustil aretirati, kar se je zgodilo zadnje dni decembra lanskega leta. Včeraj, se je Gorjan zagovarjal pred. tukajšno. okrožno sodnijo radi hudodelstva nezvestobe. Priznal je, da je na gori opisan način oslepa-ril svojega gospodarja za. znešeTč: 170 K in ne več. Andrej Fajt je pa kot priča h-povedul, da mu manjka čez 600 krop; — Sodniki so ga obsodili na tri mesece težke ječe z enim ppstpm in enim trdim ležiščem. — ¦-,,_,. Na šest tednov, zapora je bil obsojen včeraj pred, tukajšnjo okrožno- sodnijo, 43-letni Miha Bernik- iz. Vole,, stanujoč v $te-verjanu, ker se jo preveč, nalezel. »brica« in v stanju pijanosti zagrešil, hudodelstvo bogpkJetstva, motenja vere in-žalitve udov cesarskega- rodu-. — tagMnajGmdežkaiebHa--zamnssnil« te dni in, ribičj niti.iz svojih, koč !niso< mogli. Obilo ribjega zaroda* je^ uničen^a^ : Odprti lekarni. — Jutri popolui&e »boste odi3r«!V Gorici lekarni KiberfcTrom- «ba; V reh: »dvefr lekarnah' bo tudi ponbčma- v časirod 23. t. m. do>2, marca-1.1. I$aiH$»&> Darov«) a» »Oiiaška l«ifali#». — Ma-. ttttflbiMtt i* 8fott>r4a.i©jfett51Wr dve-rre-62 tfroaififffiNifi etto vrečo koračne moke. stduftttHUB^lte; — Nitra&irrniesečttine Je Wmm$mws$> Efromača politika; Slabo so poznali Pajerja tisti nemški listi, ki trdijo, da je bil nepristranski predsednik dež. zbora ter da je posredoval med strankami. — Tako pristranskega predsednika kot je bil on ni v nobenem dež. zboru v celi Avstriji. On je vrtel svoj »regolamento« vedno tako, da je bilo prav zanj in za njegove na levi in desni; danes je tolmačil »regolamento« na en način, drugi dan pa ravno nasprotno. To je znano in je bilo vse polno takih slučajev. Neprištranosti Pajer sploh nikdar nikjer ni poznal, marveč je bil vedno dosleden zagrizen italijanski liberalni stran-kar! Pajer je toliko napletel takih reči in o njegovem obstuiranju s predsedniškega mesta se je toliko pisalo, da bi prizadeti '. nemški listi že lahko resnico pisali. Goriški deželni zbor bo sedaj po Pa-jerjevi' smrti, ko manjka že 8 poslancev in so razmere take, da ne.kaže drugače, raigpuščen.' Kedaj se to zgodi, bo odvisno* najbrže" od tega, kedaj dobi vlada moža, ki bi-jej bil po godu za deželnega glavarja ter se tostvannb doženejo potrebni dogovori. Deželni odbor goriški razdeljuje re-,- tnuneracife. — V eni zadnjih sej je sklenil deželni odbor razdeliti mej deželno urad-ništvo 20.000 K. Mi nismo nobenemu urad- ' nikuzavidni za podporo, če Jo res rabi, a gg. višji deželni uradniki (seveda zvesti pristaši municipija) nikakor niso potrebni. Plačani so že sorazmerno prav dobro. Bilo je pač treba pristaše podpreti, kaj ne? Koliko utemeljenih prošenj za podpore je bilo zadnji čas zavrnjenih, češ da ni denarja. Zdaj pa dobe nekatere višje glave italijanske kar po 1000 K! Dasi plačujemo Slovenci ogromno večino deželnih davkov, pride le majhen del teh podpor v ' žepe slovenskih uradnikov. Drago, drago pride naši deželi ona zveza, ki sedaj odloča o njeni usodi. Kaj pravita k temu naša odbornika? AH tako varujeta naše narodne interese? Moll-ov Seidlitz-prašfifr t m na Modni trpeče neprenosljivo sredst™ itero fina prednost pred vsemi dnupmi dr« ¦tiSnimi Čistil, kroglicami in jrrpiifliciMni. Cena orig. Škatlje K 2 Poaarejanje se soda|]sko iasledqfe. lolh-ve Franc, žganje in sol *a ribale tivota. — BoIeCine oiaj*q]ota »¦ okrepCujoCe eu-romano sredstvo proti trgajo *a prehlajenjo vsako vrste. Oris-steklenica K 2 - _Na prodaj po vseh lekanml _ in rairodUoicab. Glavna letarua A. MOLI, c. in brdvorni talolnii, Dnn«y, Tnchlauben 9. •orici v legami: A. Gironcoli, G. Uristofolelti. Narodna obramba. Tvrdka Adolf & Aleksander Jacobi, Dunaj, VIII. Piaristengasse 17, je poslala družbi sv. C. in M. od prodanih svalčičnih papirčkov in ovitkov lepo svoto 200 K. Tudi te vrste dnižbinega blaga nikarte omalovaževati! Pomislite! V dobi od 1. 1906 do letošnjega leta je izročila omenjena tvrdka od prodanih svalčičnih papirčkov in ovitkov 1907 K 91 v. V spomin pole Avgustu Praprotniku, bivšemu nadučitelju pozneje trgovcu in posestniku v Lokvi pri Divači, je naklonil pokojnikov sin Slavoj Praprotnik, is-totako bivši učitelj in sedaj trgovec znatno vsoto 1000 K. Velikodušni darovatelj je s tem spolnil tiho -željo blagega pokojnika, ki se je vedno živo zanimal za plemenito delovanje naše šolske družbe ter ji naklonil dvakrat pokroviteljnino po 200 K. Istotako idealni rodoljub je tudi sin Slavoj, ki je ustanovil v Lokvi C. M. podružnico, *ki se je pred leti zavaroval % enim delom na -korist C. M. D., a sedaj položil tako knežji dar domu na altar. Slava spornimi pokojnega vzornega rodoljuba, čast in hvala g. sinu in celi PraprotnikoVi rodbini. Po občnem zboru moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici se je konstituiral odbor tako: predsednik: Dr, Dereani Ernest, zdravnik; podpredsednik: g. Klun Anton, nadzornik »Prve Češke«,; tajnik: g. Turk Anton, družbeni učitelj; namestnik: g.Fabčič. Josip, poslovodja, blagajnik: g. Sila Luka, učitelj vC p. nam.: g., šapla Anton, odv, koncipijcmN pdbor-niki: gg. Seidl Ferd, c. kr. prof. , in Dr. Žerjav Gregor, odv. koncipijent.. Delegati h glavni skupščini so: gg. Šapla Ant.; Klun Ant. in Seidl Ferd. Prosveta. Občni zbor »Narodne Prosvete« y Gorioj se bo vršil, mesto danes v soboto, dne 26. t. m. to je prihodnjo sredo ob 87a zvečer v prostorih »Narodne prosvete«. DOPISI. Iz goriške okolice. Prvi nemški napis na pokopališču v Dornbergu. ¦— V Dor.nbergu je napravljen na pokopališču prvi nemški napis. Radi b; vedeli, koliko so darovali za zgradbo po-. ..kopališča Nemci v Dornbergu! ¦--• Spominjamo se, da smo čitali svoj čas v »Soči«, kako se je branil občinski zastop v Gradišču ob Soči slovenskega napisa na tamkajšnjem pokopališču; slednjič je ukazalo namestništvo, da se mora pripustiti., slovenski napis. In slovenščina je vendar deželni jezik na Goriško-Gradiščanskem, dočim nemščina pri nas ni deželni jezik. Pa še vse bi potrpeli, ako bi bili Nemci proti nam pravični pa niso. Naj le poskusi Slovenec napraviti v kakem nemškem kraju slovenski napis na pokopališču, to ga naženejo in razkričijo za človeka, ki hoče uganjati politiko celo na grobeh, ker se brani v kraju domačega jezika. Dokler je tako, ne smemo biti nikjer popustljivi. ___ Iz ajdovskega okraja. Vojaštvo v Ajdovščini. — Ajdovščina dobi vojake: nekaj artilerJje in nekaj pehote. V Palih se pripravljajo prostori za vojake. Ali se zgradi vojašnica v Ajdovščini ali v Šturijah, se Še ne ve; Ajdovščina se je brani. Izpod Čavna. — Dne 9. t. m. je bila volitev v krajni šolski zastop v Kaninjah izmed prizadetih županstvenih občin Kafn-nje, Skrilje in naše vrtovinske. Ker je bila torej ta skupina izmed treh županstvenih starešin, trebalo bi, da se najprej voli — »volilna komisija«, koja bi imela gledati na postavno volitev. Ali o vsem tem ni hor tel vedeti kamenski župan. Ko je svetoval naš župan g. Čermelj in so isto tudi nekateri kamenski starešini zahtevali, naj se vrši volitev pismeno, z listki je pričel kar počrez praviti: Jaz sem že izvoljen od kamenskih starešin itd. ter vse po svoje zmešal. Mi mu pa odkrito povemo, ako je bil že izvoljen — čemu je zaukazalo c, k. okr. glavarstvo skupne volitve in je prejšnjo volitev razveljavilo? Povedati pa maramo g. Vinkotu Vodopivcu, da vsaka sila je do svoje meje. To se že jasno kaže v Kamnjah! h cerkljanskega okraja Umrl je v Cerknem po dolgem bole-hanju bivši dijak petega gimnazijskega razreda v Gorici Fran Sedej. Iz tolminskega okraja. V Ravnih je umrl 72 let, star j posest-, »ih Anton Klobučar, oče kiirata v" Logu. Čudne smrti ie umrl 38 letni Toma? Dobravec iz Zalaza pri Tolminu. Ko je šel zvečer domov iz Sv. Lucije, je imel na pasu privezani dve novi sekiri. Nad Za-lazom se mu je spodrsnilo po grivi, pas se mu je obesil za štor in ga je stisnilo za grlo. Našli so mrtvega. Iz kobariškega okraja. V nezavesti je ležal za Kobaridom neki berač. Vzdignili so ga in spravili v občinski bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl' Piše se Sivec, doma je bil pri Kamniku na Kranjskem. j nik Miha Kruljec, tajnik Anton Gergolet, i blagajnik Anton MetlikovieV odborniki: Fran Ferfnlja, Angelj Žigon, Rudolj Bajt; ' preglednika računov Val. Pirih in Antom Repič, — Društvo naj krepko deluje in še razcvita! ________ I Gospodarske vesti. Češki kmetje bodo obdelovali bulgar- ! ska polja. — Poroča se iz Bfina, da pojde | 'mnogo' čeških kmetov v Bulgarijo, da bodo tam opravljali poljska dela namesto bulgarsk\h kmetov, ki so pod orožjem. 1236 milijonov cigar in 5668 milijonov cigaret se je pokadilo v Avstriji v letu 1911;" za en milijon cigar več in 7Š milijonov cigaret manj nego v prejšnjem letu. Razne vesti »Akad. dr. slov. veterinarjev na Du-uau«. priredi svoj IV. redni občni zbor v po^dejjek.dne 24.r t'm,fpb 8.. un;:zyečer v, •restavraciji. »$iegel«< lil, -Neulinggasse- 28.t Darovi za naše mornarje. — Nabiralo se je.za vojake ob meji, nabiralo se je tudi za mornarje; za te slednje se je nabralo 123.559. 65 K, Turčija je prodala velik teren v Tak-simu in zemljišča v Galati za 500.000 funtov. Slavni Prohaska, »naš« konzul v Pri-zrenu, je Šel v Avstrijo na dopust. Baje se ne vrne več na Balkan, marveč ga pošljejo v Pittsbuf?. Llovdov parnik »Austria« v ognju. — V London je došlo poročilo, da je zbruhnil na Llovdovem parniku »Austria«, ki je na poti v Kobe na Japonsko, ogenj. Silna količina blaga je zgorela, okolu 20 ton blaga pa so morali pometati v morje. »Austria« je srečno prispela v Pelang. Skoda je velikanska. Ljudsko gibanje v Avstriji. — V tostranski državni polovici je bilo 31. dec. 1910, prisotnih prebivalcev 28.571.934; za 2 milijona več nego 1900. Tzselilo se je iz, Avstrije od 1900—1910. prebivalcev 683,430. Med vsemi deželami glede* izseljevanja je na prvem mestu — Kranjska! — Vsled izseljevanja je izgubila slovenska zemlja, v preteklem desetletju 755.000 Slovencev. [ Naše žrtve v slučaju vojne. — Predaval ie v društvu zdravnikov na Dunaju kirurg prof. pl. Hechenegg o »Sanitetnih vojnih pripravah Avstrije«. Tekom štirih let, je rekel, se nahaja "j naša domovina že drugič v vojni nevar-nosti. Ko je bila leta 1909 nevarnost že zelo; velika, si je predavatelj stavil vprašanje, ali je Avstrija dovolj pripravljena za slučaj vojne? Kakor je izračunal prejšnji šef našega vojaško-zdravniškega oficirskega zbora Uriel, bi morala Avstrija v slučaju votne računati s 10 0.000 ran-, jene i. Dvomi svetnik Hochenegg smatra to številko za prenizko. Od 100 000 raniencev pa odpade 60;00f» na Avstriin. 40 000 na na Oerrsko. Za 10.000 nanienih Avstriicev postavi »Rdeči križ« n^fr.fibnf* bolnišnice in nostelie. f e vz?.-?rifMnr>. $R more ena bolniško posf,-/ia sore-je*i ?00 ranjencev. Dot.rebuiemo ,?so takih postat Če računamo v eni sobi t.nke bol-»ii«ke^pos'ata 20 pnsfeli, tedni ho treba ?500 bolniških sob. Za vsako bolniško postajo, bodo potrebni trije kirurgično izšolani zdravniki, torei skupno 750 kirurgov 750fkinu.rgov bi se dobilo. Nedostajalo pa, bi bolniških strežajev- Avstrija rabi za vsako" voiaško bolniško postajo dve izu-čeni stcežajki in za vsakih 20 ranjencev tri strežajke, torej 8000 strežajk. Zvestoba žensk. — Pred nekim- gledališčem v Bruslju je hodil gori in doli neki gospod ves razburjen. Neki pasant ga vpraša, kaj se mu je zgodilo. Ta potegne* iz žepa samokres in mu odgovori: »Moja žena je šla s svojim ljubčkom v gledališče. Jaz jo počakam zunaj pred vrati in ko se prikaže, jo vstrelim.« Čez nekaj minut prekinejo v gledališču predstavo in faz oder naznani režiser, da se nahaja pred vhodom neki gospod, ki namerava vstreliti svojo ženo radi tega, ker je šla v gledališče S svojim ; ljubimcem. Nadalje je sporočil občinstvu, da ukaže za nekaj časa napraviti v gledališču temo in dotični par gre lahko iz gledališča po stranskem vhodu,, ki- pelje v neko drugo ulico. Vspeh tega naznanila je bila ta, da je zapustilo takoj 14 parov gledališče, (Dalje na peti strani.) Ifabllo k ^Kmečke posojilnice h firaniiitice1' hi bode v nedeljo 16. marca 1.1. ob 3. uri j)op. v dvorani . Kerževanija. Daeuni red: 1; Računski zaključek za upravno leto 1912 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Razni predlogi. K obilni udeležbi uljudno vabi 83-i Načelstfo. m> Syrup. Sorsaporilloe c«n»p9flsftl Zt MhlmMi lii M A »>*>Uwt«» X »•«. Dobiva •• po lok«ro»h ali ps o« Dr. RICHTERJEVE laktrMšPH zlatom lev«\Prtn H, h fržišhega okraja. h Tržiča, — DruStvo ^Straža« je imelo 16. i. m, svoj redni občni zbor in je izvolilo za novo leto 1913. v odbor sledeče gg.: predsednik Anton Cjgoj, podpredsed- Cfipfc štev. 1912[12 Reclamna premija. Vsaka stranka, ki nakupi za" Kf. 25"~ blaga, dobi za ( nadaljno priporočilo kod nagrado v gotovini Kj. "|B- (6ilO j KfOffIO) pri blagajni izplačeno proti izkaza tega listka. Vrhu tega dobi še 1 blok z 10 listki po krOlie 3"~ da razdeli med znance in prijatelje." Se priporočava PREGRAD $ ČERNETIČ TrBOMhl Dond fiorlca. Velika tatvina v Nlzzl. — Neznani tatovi "so udrli v vilo barotia Ottanfelsa iz Avstrije ter pobrali vrednosti za 100.000 frankov. Dezerter v ženskem krilu. — Iz Ka-tovica v Pruslii poročajo: Ker Avstrija še ;ni. demobilizirala, ne dovoljujejo okrajna, glavarstva na severu delavcem izseljevanja, četudLJ^začasneg^j ^PrusUOj na Saško ali na Bavarski. Tfe&vcH^-s**| vedno bojijo izbruha vojne s Srbijo; zato se poslužujejo razn h sredstev, kako bi šli čez mejo. Pred par dnevi je zdravnik f v Plesu zapazil med došlimi delavkami, j ki lahko gredo '"delat čez .mejo, neko"niTa-! do in lepo, ki je skušala odtegniti se viziti. | Zdravnik je mislil, da se dekle sramuje, i ko je pa prišel blizu nje, mu je »dekle« j povedalo, da je fant, ki je pobegnil, ker se je bal, da ga pokličejo pod orožje. Strašen požar v Tokiu. — .3990 MŠ vpepeljenih. — 15.000 ljudi brez strehe. — ToJfjf),i2Qv Tu je včeraj razsajal strašen vihar, tekom katerega je zbruhnit v središču mesta požar, ki je uničil 15.000 hiš. 10.000 ljudi je brez strehe. Tokio 20. Požar se je razširil z neznansko hitrostjo in zavzel naravnost velikanske dimenzije. Okraj Canda je bil ves v plamenu. Na delu so bila vsa gasilna društva, pomagala je tudi cela garnizija, a rešiti se ni dalo ničesar. Ves trud je bi! zaman. Skoro vse šole in privatna vzga-jališča so pogorela. Po uradnih podatkih je zgorelo 3.300 hiš. 15.000 ljudi je brez strehe: Canda je središče dijaškega življenja. Tokio 20. Požar je uničil po zadnjih uradnih poročilih 3990 hiš. Škoda znaša okolu 30 milijonov kron. 16.000 ljudij je brez strehe. Strašen zločin na Dunaju. Trojni umor. — Dunaj 20. Danes zvečer se je zgodil na Dunaju strašen zločin/ Bivši knjigovodja, 60 letni Emil Altmann, ki si: je nahajali v zadnjem času v Pesti, je prispel na Dunaj in pred pisarno stavbenegi podjetja Berger, ustrelil s samokresom na vse tri šefe firme, brate Berger. Vsi trije bratje so bili težko ranjeni. Eden je umrl med prevozom v bolnišnico, drugi po sprejemu v bolnišnico, tretji pa se bori s smrtjo. Altmann je bil svak Bergerjev in tudi dolgo časa njih knjigovodja, pri čemer pa je zgubil vse svoje premoženje it: je sedaj zahteval od Bergerjev, da mu pomagajo iz gospodarske kalamitete, ker so oni krivi njegove nesreče. Ker bratje Berger niso hoteli uslišati njegove prošnje, se je sklenil maščevati nad njimi in izvrši! zločin. Altmanna so izročili sodišču. kega blaga ne sme prati, Ako se posreči s priložki k masi dati jej odporno silo proti vplivu vode, potem.bi bila nastala novost, ki bi si mogla v .naglici pridobiti splošno naklonjenost, ako bi ostalo stalno pri nizki ceni. Ker se celo iz kolodija da napraviti trdno svileno svetlo. blago, bi ne bilo nemogoče, tudi papir primerno .impregnirati. Stisnjen papir ije nenavadno ;^^^*04^enn?atH--Česar--ee-€a je porabilo že za vagonska kolesa, katera pa :; Gorica, TTravnilc Štev. K,s Dražbeni oklic. Vsled sklepa z dne 17. februarja 1913 opr. št. E ~t~ proda se dne 11. marca 1913 predpoldne u na faoni dražbi: razna pohištva, orodje, stroji, hotelska oprava in razne druge premnkljine. , Reči se smejo ogledati dne 11. marca 1913 v času med 9. in 10. uro v Kanalu. C. kr. okrajno sodiSče u Kanalu, odd. II, dtie 17. februarja 1913. 79-V Patentouani sidro-strešniki tPaieni Hnker Faluigeel.l Nova, viharju in dežju kljubujoča kritba. Najednoatavnej&e, najlažje in najcenejše stresno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne Eribitait Kritba skoraj dvojnata, vslad tega varuje pred mrazom i vročino. — Sidro strežniki se pripravljajo iz najboljše tvarine na najnovejših strojih, na najpopolnejši način. Glavni zastopnik za Goriško, vipavski in tolminski okraj ter za Kras : tvrdka z železnino Q« ZflJBC " GOnCflf Gosposka ulica št. 7., telefon št. 107. Jezikovna šola po metodi BERLITZ kurz v Oorici,_Via Municipio 13 Poučuje francozčino rojen Francoz, angležčino rojen Anglež. Vsak učitelj poučuje izključno v svojem niaternem jezikn. Od prve ure naprej sliši in govori učenec le oni jezik, kojega se hoče naučitt. — Začetni nauki. — Konuerzacija. — Isileratura. — Slounica. Novi kurzi pričnejo v tem tednu. Zglasi naj se: ob torkih, četrtkih in sobotah od 3. do 6. pop. in od 8. do 9. ure zvečer v Via Municipio 13. -------------- Poakuina ura gratis In brez vsake obveznosti. ------------— Št. 16. Razglas. Lekarna Cristofoletti v epem na t ravniku Trskino (Stokfilevo) Jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega. olja naravno rmene barve po K HOj bele barve K 2 Trskino tvlts&ato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporoč* JtfS Ijiva otrokom in dečkom, ki so ner- vozni in nežne narave. Trskino Jetrno olje se telesnim Jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem 5asu z vse kostne bolezni, Žlezni otoki, golSe, malokrvnost itd. itd. = Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. i GPCMBA. predno Olje, katerega naročam direktno iz Horvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju, .» «««i..). -.-M.-I— Zat0 zamorem jamčiti svojim 85. odjemalc— -1-JA "-*-•- «-stalne sposobnosti za zdravljenje. se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede Cistote in I Cr Istofolottijava pijača Iz kino In ieloza. Nsjboll« pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. == Eria steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = I