Posamezna številka O vinarjev.
V Ljubljani, v sredo dne 16. avgusta 1911.
Itdj« izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina i dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K18-—, polletna K 9*—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30*—. — Naslov: UpravnIStvo »Zarje** v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in i 	od	6.-7.	zvečer.________________a
Štev. 60.
Vojaški prepiri.
Nekaj Cisto norega za strmeče oči avstrijskih državljanov so intrige v vojaških in dvor-»ih krogih, ki se dannadan razodevajo neverujočim Tomažem. Kaj je res mogoče, da se gode take rtči v armadi, v tisti armadi, ki ima svoj posebni ponos, svojo posebno čast, ••Inčnojasno se bleščečo in zatemnjujočo navadno čast navadnega prebivalstva? Kaj je to mogoče v tisti armadi, v kateri je samo vi-teštvo, vse kristalno, vse nadčloveško?
Kako ne bi bilo mogoče, kar gledamo z lastnimi očmi in poslušamo z lastnimi ušesi’ In čemu se čuditi? Ljudje v armadi so tudi ljudje, nič manj, pa tudi nič več; pod generalsko suknjo ni koža nič drugačna kakor pod delavskim jopičem; kri v oficirskih žilah je prav tako sestavljena kakor v kmečkih in možgani pod ces. kr. kapo so ravno tako organizirani, kakor pod civilistovim klobukom. Pri-rodm zakoni ne delajo tu nobene razlike. Pač vpliva na mišljenje tudi vzgoja in okolica s svojimi šegami in nazori. Ali taki vplivi ne morejo bistveno izpremeniti človeka, pa tudi sami po sebi niso taki, da bi iz človeka napravili človeka in pol. Militaristična vzgoja in militaristični nazori postavljajo med vojaštvo in oivilno prebivalstvo meje, ki naj bi učinkovale horicontalno in vertikalno. In če se vceplja že vojaškim vajencem mišljenje, da so kaj več in kaj boljšega kakor navadno ueuniformirano ljudstvo, če jim preide povzdigovanje samega sebe v kri in meFo, tedaj ni strmeti, da je iastihlepnost v vojaških krogih precej vsakdanji pojav in da izvira iz nje tudi vzajemno tekmovanje, ki se v marsikateri duši preobrazi v strastno gonjo in v štreberstvo.
Ali stroga ločitev vojaščine od prebivalstva, od vsakdanjega življenja, ki je taka, da je armada uekakšua posebna država v državi, bolje rečeno država nad državo, odmika njeno življenje civilističnim očem, katerim s*> mora vsa institucija s svojimi oblikami, šegami, nazori zazdeti nekako mistična, torej posebna, zagonetna in kakor vse, _ kar je skrivnostno! •bdaua s čudno avreolo. če se potem naenkrat razodene, da se v militaristični hierarhiji kakor v vsaki drugi pehajo s pestmi in komolci, da si izkušajo skakati preko glave, pa da intrigi-rajo in da rabijo v strastoi konkurenci enaka sredstva kakor štreberji katerekoli kategorije, tedaj Dastane tako začudenje, kakršno opazujemo sedaj po časopisju, v javnih korporacijah, ki še zborujejo in med občinstvom.
Iluzije so v dejanskem življenju vedno škodljive in zato je koristno, če se razdro. če bo sedanja kriza 1 vsemi dogodki, ki jo spremljajo, povzročila bolj stvarne nazore o notranjem militarističnem življenju, bo koristila vkljub
SJAKSIM GOKKIJ:
Mati.
Sooiaien roman v dveh delih.
— Sedaj smo nastopili križev pot v imenu »ovega boga, boga svetlobe in resnice, boga razuma in dobrote 1 Križev pot smo nastopili, sodrugi, dolgo težavno pot za človeka. Daleč pred nami je naš cilj, trnjevi venci so nam — blizu 1 Kdor ne veruje v moč resnice, kdor Bima poguma, da bi se do smrti boril za njo, kdor ne zaupa sebi in se boji trpljenja — naj •dide iz naših vrst! Seboj pa vabimo tiste, ki tsrujejo v našo zmago; tisti, ki ne vidijo na-iega cilja, naj ne gredo z nami; čaka jih samo gorje. V vrste, sodrugi 1 Slava prazniku svobodnih ljudi 1
Množice so se strnile. Pavel je zamahnil z zastavo; razprostrla se je v zraku in plavala •d soinca razžarjena naprej ...
— Odrekamo se staremu svetu ... — » j« razlegal zvonki glas Fjodje Mazina, in ■a desbtine glasov se je odzvalo v mehkem, »ilnem valu:
— Otresemo si njegov prah z naših Mg! ...
Mati je z gorečim nasmehom na ustnih stopala za Mazinom in gledala preko njegove glave na sina in na prapor. Okolo nje so si jali radostni obrazi, pisane oči — pred vsemi •U korala njen sin in Andrej. Cula je njiju glasove — mehki in vlažni Andrejev glas se je zlival z globokim basom njenega sina.
škodi, ki jo zadene posameznikom in k^jub temu, da izgine marsikateri umetni sijaj.
Vsa stvar pa ima še drugo plat. Ne gre samo interese nekaterih generalov in za homa-tije dvornih krogov. Predvsem gre za to, da se militarizem, ki se sam ni znal nič demokratizirati, tudi ni znal vživeti v demokratične nazore novega časa. Vodilni krogi armade in z njimi vred večinoma vsi njeni stalni člani, vojaki po poklicu, menijo, da je armada sama sebi cilj. Meščanska država ni imela toliko moči, da bi bila naučila svojo organizacijo, kakšno ima biti njeno stališče. Namesto da bi militarizem služil buržoazni državi, zahteva zase priviligirano mesto in hoče, da naj država služi njemu in njegovim posebnim interesom. To je seveda vtemeljeno v najbistvenejših zakonih buržoazne države, ki je nesposobna, da bi na mebto stalne vojske, na mesto armade po poklicu postavila demokratično brambo. Med načeli demokratizma in potrebami razredne kapitalistične države je velikanski prepad. Kapitalistična družba ne more biti demokratična, vsied tega si tudi ne more pomagati, če se postavlja armada, ki naj bi služila njenim interesom, samozavestno na stališče, da je država zaradi nje na svetu.
V tem notranjem nasprotju tiče tudi viri sedanjih homatij. Konrad pl. HOtzeudorf nastopa proti SchSnaichu, češ da je premalo zahteval in premalo pridobil za armado. Šef generalnega štaba živi še vedno v krogu idej, da ima armada zahtevati, delegacije in parlamenti pa dajati, vojaščina ukazovati, ljudstvo pa slu-šati Misel, da je v parlamentih poosebljena suvereniteta ljudstva in da armada ne more biti nič druzega kakor instrument države, je Hotzendorfu in njegovim somišljenikom tako tuja, da se zgraža nad vojnim ministrom, ki je iztlačil iz delegacij „samo“ dvesto miljionov na leto več za armado Da so dehgacije in parlamenti odgovorni volilcem, odkar imamo v Avstriji novi volilni red, torpj kolikortoliko ljudstvu, je šefu generalnega štaba menda neznano. In če bi mu kdo dejal, da se lahko enkrat izvolijo delegacije, ki ne dovolijo niti vinarja več za nove ladje in kanone, temveč lahko še kaj črtajo od dosedanjih milijonov, bi gospod Konrad morda mislil, da govori s človekom, ki se mu je zmešalo.
Kriza v vojnem ministrstvu se torej ne tiče le SchOnaichove osebe. Na dnevni red prihaja razmerje med avtokratičnim militarizmom in ustavno državo. V tem konfliktu je treba krepkih hrbtenic; če hoče avstrijski državni zbor obveljati kot ljudski parlament, tedaj mora energično pokazati, da v dobi splošne volilne pravice ni prostora za pretorijanstvo 1
Ljudstvo je hitelo rdečemu praporu nasproti; njegovi kriki so tonili v zvokih pesni — t* pesni, ki sojo doma prepevali bolj potiho kot druge — na ulici pa je tekla enakomerno, s strašno silo. V njej je zvenelo železno moštvo in vabeč ljudi na daljno pot v bodočnost, je pošteno opisovala težavnost pota. \ njenem velikem, mirnem plamenu se je tajala temna žlindra preteklosti, težka kepa vsakdanjih čuvstev in v pepel je razpadala prokleta bojazen pred novim . . .
— K trpečim bratom pojdemo . . .
Neznan, preplašen in vesel obraz se je
gibal poleg matere, in trepetajoč glas je zaklical:
— Mitja! Kam greš?
— Naj gre . .. ne vznemirjajte se. Tudi jaz sem se bala . . , moj gre na čelu vseh, Oni, ki nese zastavo — je moj sin!
— Eazbojniki! Kam pa? Vojaki so tam!
Visoka in suha ženska je prijela mater
za roko in vzkliknila:
— Ljuba moja . . . kako pojo . . . tudi Mitja poje . . .
— Ne vznemirjajte se! — je zamrmrala mati. — Sveta stvar je . . , Pomislite, da bi tudi Kristusa ne bilo, če bi ljudje zastran iyega ne bili poginili.
Ta misel se je razvnela v njeni glavi in jo presenetila s svojo jasno, preprosto resnico. Pe-gledala je ženski v obraz, ki se je krepko držala za njeno roko in ponovila:
— Tudi Kristusa ne bi bilo, i« bi ljudje aaradi njega ne bili poginili 1
Stavke in barikade na Angleškem.
Sovražniki socialne demokracije imajo se* daj najlepši primer, kaj se pravi ovirati organizacijo delavstva, kateri posveča socialno demokratična stranka svoje najboljše moči. Angleška in škotska industrialna mesta pretresajo socialni krči, ki povzročujejo nepopisen strah po vsej deželi in imajo na sebi vse znake revolucije. če stavke, tudi velike stavke, na Angleškem niso posebno redke prikazni, so vendar dogodki, ki jih javlja žica z onkraj Kanala zadnje dui, tako izredni, da kličejo v spomin prve napade neorganiziranih in nezavednih delavcev na stroje in tovarne ter izgrede izza šestdesetih let. Med policijo in velikanskimi množicami je prišlo na raznih mestih do bojev, v katerih je bila policija večkrat premagana. Po ulicah so se gradile barikade. Nekateri spopadi so imeli značaj pravih bitk in izmed množice so doneli klici: Revolucijo hočemo!
Taki dogodki se dajo razlagati samo na dva načina, če ravnajo oblasti tako provoka-torično, da mora med delavstvom izginiti vsako zaupanje v pravičnost in če se brez temeljitega razloga postopa nasilno proti ljudstvu, tedaj je mogoče da zmaga strast in temperament nad hladnokrvnostjo. V takem slučaju so izzivaČi odgovorni za posledice. Zgodi se pa tudi lahko, da pridejo v boj množice, ki niso izurjene, ki ne poznajo nobenih razvojnih zakonov, ki ne znajo odmerjati svoje in na-sprotniške moči — množice, ki poznajo samo svoje trpljenje in naenkrat občutijo, da g« je preveč, pa pohite na bojišče s sredstvi, ki jim jih daje v roko njih beda in njih fanatizem.
Tako je sedaj na Angleškem.
Ni dolgo, kar je bila tam velika stavka pomorščakov, ki se je razširila tudi po Holandiji in Belgiji, deloma celo po amerikan-skih lukah. Bila je precej dolgotrajna in resna, končala se je z uspehi stavkujočih, primerilo se je nekoliko spopadov, ali nikjer ni prišlo do takih velikanskih izgredov, kakršni se zdaj vrše v Liverpolu in drugih mestih. Še zadnji teden je bila v Londonu velikanska stavka vseh transportnih strok; silne množice so bile v štrajku, ali stavka, ki je prinesla delavstvu velik uspeh, se je končala tako dostojno, da tudi meščanski listi niso mogli zatajiti svojega priznanja.
Vse drugačni dogodki se sedaj odigravajo na Angleškem in kažejo, da je organizacija neizogibno potrebna delavstvu, da bi pa tudi vsa nedelavska družba morala biti hvaležna socialni demokraciji za organiziranje delavstva. Socialni boj se ne da preprečiti, zakaj utemeljen je v socialnih nasprotjih. Ali veli-
Poleg nje se je pojavil Sizov. čepico je snel z glave, mahal ž njo po zraku in govoril po taktu pesni:
— Javno korakajo po cesti, mati, a? Pesen so si izmislili . . . Kakšno pesen, mati, a ?
„Carju treba je vojščakov, dajte mu sinove svoje . . .“
— Nič se ne boje! je dejal Sizov. — A moj sinek leži v gomili . . . tovarna ga je zadavila . . . da!
Srce je materi utripalo premočno in ustavila se je. Pahnili so jo v stran, pritisnili k plotu, a mimo nje se je valil gost val ljudstva, videla je — mnogo jih je bilo, pa se je veselila.
»Vstani, delavsko ljudstvo, vstani!*
Kakor ogromna tromba je pelo v zraku in dramilo ljudi — v nekaterih je zbujalo bojevitost, v drugih nejasuo veselje, slutnje nečesa novega, žgočo radovednost. Tam je zbujalo trepet nejasnega upanja, tu je odpiralo pot jedkemu potoku nakopičene zlobe. Vsi so gledali naprej, kjer je v araku vihrala in plapolala rdeča zastava.
— V aboru gredo in pojo! — je zarjovel navdušen glas. — Slava vam, otroci!
In potem je človek, ki je čutil v tem hipu nekaj velikega, česar ni mogel izraziti z običajnimi besedami, izustil sočno psovko. Zloba, črna, slepa, suženjska zloba je goreče lila skozi zobe. sikala kakor kača in se zvijala v hudih besedah.
— Krivoverci! — j« z zagatnim glasom zakričal nekdo z okna in zagrnil s pestjo.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniški rokopise, ki Jih ne vrača. — UpravnIStvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratomi finostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslovt Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/»6.—'/»7. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Leto L
kanska razlika je, če se bojujejo socialistične organizirani delavci, ali pa anarhistično neorganizirane masp.
Svojim čitateljem upamo že jutri podati avtentično poročilo o sedanjih razburljivih dogodkih na Angleškem in njih vzrokih. Za sedaj registriramo vesti, ki so dojavljane t ponedeljek in torek.
Liverpool.
V okolici St. Georgs Halla je bila v ponedeljek pravcata cestna bitka. Množica je ve6-krat zapodila policijo in ranila mnogo redarjev. Celo uro je bila policij« brez moči. Magistrat je dal razglasiti zakon o upora. Vojaštvo je končno z orožjem pregnalo množico v stranske ulice, kjer so se boji nadaljevali do polnoči. Okrog dvestopedeset ljudi, večinoma redarjev, je ranjenih. Množica je bila tako razdražena, da je obmetavala s kamenjem celo vozove, na katerih so bili ranjeni. V severnem delu mesta je nastal na mnogih krajih ogenj.
Ljudstvo je napadlo požarno brambo in po sili hotelo preprečiti gašenje.
Več kakor sto oseb so aretirali. Rotovž in policijsko palačo so uporniki oplenili in opustošili. Zupan Thomas Hughes je bil ranjen na glavi. Brodolastniki so izjavili, da razglase splošen izpor, če se 28 000 delavcev v dokih, ki stavkajo, ne vrne do pon-deljka večer na delo. Blago, ki bi se imelo vkrcati, je nedotaknjeno.
London.
Ker so lučne oblasti odpustile nekoliko delavcev, je več tisoč delavcev zopet stopilo t stavko. Med železničarji in železniškimi upravami so se poostrili konflikti. Na velikem železničarskem shodu se je sklenila splošna stavka. Iz Bristola, Newporta in drugih mest javljajo, da so železničarji že stopili v stavko. Uslužbenci vseh cestnih železnic žugsjo, da takoj začno stavkati, če se ne izpolnijo njih zahteve. Položaj v Londouu je sila kritičen.
Southampton. Težaki se branijo vkrcati blago na ladjo ^Philadelphia", ki bi imela t sredo odpluti v Ameriko.
Blrkentead. Sedpm tisoč lučnih delavcev stavka. Prišlo je do krvavih spopadov s policijo.
Grimsbjr, Vsled stavke na ladjah za premog ne more odpluti noben parnik.
Olasgovr. Stavkujoči so ustavili cestno
železnico.
Leieester. Železničarska konferenca je sklenila predložiti upravam zahteve. Dokler se tukaj ne razglasi stavka, se odklanja vsako delo, ki bi ga imeli opravljati stavkujoči.
Nevcastle. Železničarji so sklenili, da odklonijo vsako manipulacijo z blagom, ki pri-
In vsiljivo je lezel materi v ušesa krik:
— Zoper cesarja, zoper njegovo veličanstvo našega carja se puntate?
Mimo matere so švigali uporni obraai, moški in ženske so se prerivali, kakor temna lava se je valilo ljudstvo. Pesen, ki je s silo svojih glasov čistila pot, je vse potegnila seboj. In v materinih prsih je naraščala mogočna želja, da bi zaklicala ljudem:
— Bratje!
Zroč na rdečo zastavo v daljavi, se ji je prikazal — ne da bi ga videla — sinov obraa, njegovo čelo in oči razžarjene od jarke vere.
Naenkrat je bila na koncu množice, sredi ljudi, ki so počasi korakali, in ravnodušno gledali predse, s hladno radovednostjo gledalcev, ki jim je konec igre že vnaprej znan. Šli so ter potiho in uverjeno govorili:
— Ena stotnija stoji pri šoli, a drnga pri tovarni ...
— Guverner je prišel . . .
— Res?
— Sam sem videl .. . pripeljal se je...
— Torej imajo le strah pred nami . . . Vojaštvo in guverner.
— Bratje 1 — je razbijalo materi v srsu.
A besede okolo nje so zvenele mrtvo in
hladno. Pospešila je korak, da uide tem ljudem ; z lahkoto je prehitela njih medli, leni korak.
 ________________________ (DaljO
dokazati, da ni tako okostenel, kakor misli svet, pa da pride tudi od njega lahko še kaj novega. Drugega razloga pač ni mogel imeti, da je zdrknil preko notice, ki je reproducirala nekoliko stavkov iz govora poslanca <F'orstela, izrečenega v ogrskem parlamentu in navedenega v številnih avstrijskih listih. Doslej je bilo med Avstrijo in Ogrsko ne le veliko vzajemnosti v vprašanju argentinskega mesa, ampak tudi nekaj reciprocitete v tem oziru, da so govori iz avstrijskega parlamenta uživali imuniteto ua Ogrskem, oni iz ogrskega državnega zbora pa v Avstriji. Ljubljanski državni pravdnik poteguje čez sto prakso debelo črto, ko konfiscira besede ogrskega poslanca. Zakaj jih konfiscira, nam je neznano. Storil nam je s svojo zaplembo veliko škodo, zakaj vsa redakcija si je pol dneva z največjim naporom belila glavo, da bi ugenila, kako se da ta konfiskacija motivirati. Priznati moramo, daje bil ves naš trud brezuspešen. Radovedni smo, če nas bo bolje poučil pred sodiščem.
— »Slovenec" blebeče, da socialni de-mokratje »retirirajo" v vprašanju argentinskega mesa. Opazili smo že dostistikrat, da ubogi katoliški list ni vedno pri zdravi pameti in menda so posebno pondeljki zanj kritični dnevi. Vzroka, zakaj da boluje največ po nedeljah in praznikih, seveda ne moremo ugeniti, ali dejstvo se ne da utajiti. V normalnem razpoloženju tudi šenklavsko glasilo ne bi moglo prihajati do take ideje, da izkuša svojim bravcem sugerirati take gorostasne budalosti, ki jih lahko vsakdo tipa z roko. Kdor vsaj površno pregleduje socialno demokratično časopisje, pa vidi, da se tukaj neprenehoma razpravlja vprašanje mesa, se mora ua glas smejati takim trapastim trditvam klerikalnega trobila, ki ne bo s to neumno taktiko doseglo nič drugega, kakor da pride nazadnje tudi pri zadnjem mežnarju ob kredit. Nam se zaradi tega ni treba jokati.
— Tudi o podraženju sladkorja pravi dični »Slovenec", da socialni demokratje o tem molče. Ne maramo se prepirati o tem, iz katerega lista so se čitatelji mogli bolje poučiti o vseh ropih sladkornih baronov, če iz »Slovenca" ali pa iz „Zarje“ oziroma »Rdečega Prapora". Gotovo je enkrat, da je naš list vse te in podobne podražitve vestno registriral in kjerkoli je bilo treba, tudi razložil. Ali priznavajoč ves pomen časopisja, ki gotovo ni majhen, vendar nismo tako udarjeni od megalomanije, da ne bi priznavali tudi drugim političnim faktorjem nekaj veljave in tu se pojavlja vprašanje: Kdo pa se je b o j e v a 1 proti draginji sladkorja, proti zvišanju davka na sladkor, proti premijam, ki jih daje država sladkornim kapitalistom, da lahko izvažajo sladkor v tujino, doma ga pa draže. Ali so to bili klerikalci ali socialni demokratje? Ce pri katoliškem listu še kaj vedo o bojih v parlamentu, o predlogih socialnih demokratov, pa o glasovanju klerikalcev, tedaj naj primejo sami sebe za svoj cenjeni nos, pa prav krepko. In svojim poslancem naj pomole podraženi sladkor pod nos pa naj jim zatrobijo v ušesa, da so s svojo carinsko in davčno politiko največji škodljivci ljudstva, s svojim jamranjem pa največji hinavci pod solncem nebeškim.
— Tiskarsko pevsko društvo »Frele Typograpliia z Dunaja In pevsko društvo Eintracht lz Inomosta v Ljubljani. V nedeljo zjutraj ob 6'22 so dospeli dunajski izletniki v Ljubljano. Na kolodvoru jih je sprejel odbor društva tiskarjev in mnogo članov ter pevski odsek Delavske zveze Vzajemnost, ki jim je zapel v pozdrav delavsko koračnico. »Freie Tjpographia" je zapela svoj pozdrav in nje načelnik s. Karl Zbrer je slovensko po-
zdravil pevce in vse tovariše in prijatelje, ki so izletnike tako ljubeznivo sprejeli. Izletniki s* odšli na to na zajtrk v določene kavarne. Po zajtrku so ogledovali mesto, pohiteli na Grad, kjer so si pevci na stolpu zopet menjali pe-zdrave. Le žal, da je bilo jutro megleno ia niso mogli izletuiki uživati krasnega razgleda, ki ga sicer nudi ljubljanski Grad. Z Grada so izletniki odšli skozi Študentovsko ulico v mesto ter potem po Resljevi cesti na postajo. Izletniki iz Inomosta. ki jih je bilo 38, so zajtrkovali ker so dospeli pozneje z gorenjskim vlakom pri južnem kolodvoru. Oh 8'10 zjutraj se .je posebni vlak odpeljal dalje v Postojno. Na peronu južne železnice je zapel pevski odsek Vzajemnosti v slovo Marseljezo in najsrčnejši pozdravi so se menjavali med izletniki, izletnicami ter ljubljanskimi kolegi in sodrugi, ki so v lepem številu spremljali goste. Izletniki so z radostjo piipovedovali, da jih delavstvo po vseh večjih postajah sprejema najsrčneie in da jim ta prvi polet v naše kraje ostano neizbrisno v prijetnem spominu. Vseh izletnikov je bilo okrog 400.
— Osrednji odbor »Vzajemnosti" je
že predložil na zadnjem obč. zboru sklenjeno premembo pravil dež. vladi v odobrenje. Odo-brenje od dež. vlade je vsak čas pričakovati. Doslej obstoječi krajevni odseki »Vzajemnosti* pa se morajo sedaj prav pridno oprijeti dela in pripraviti vse potrebno za oživotvoritev samostojnih podružnic. Vsak odsek naj čirn-prej skliče članski sestanek, na katerem naj se poroča o zadnjem osrednjem občnem zboru in voli začasne podružnične funkcionarje, da bodo ti vse potrebno pripravili za ustanovitev podružnice po novih pravilih in sprejemali pristopne priglase novih članov. Posamezni odseki naj naznanijo osrednjemu odboru dan, kraj in čas postanka, da pošlje »Zzeza" na sestanek svojega odposlanca s potrebnimi navodili. Sodrugi, oprimite se te organizacije in pridobivajte ji novih članov. Program letošnjega društvenega delovanja je zelo obširen ter ga v kratkem osrednji odbor razglasi. Omenimo naj le, da se letos otvori delavska zimska šola, vstanovi delavski telovadni odsek, godbeui odsek i. t. d. Sodrugi, na delo! — Osrednji odbor »Vzajemnosti".
— Brlgadne In divizijske vaje e«
bodo vršile letos od 28. avgusta do 4. septembra na vežbališkem prostoru med Pianine, Grosupljem, Litijo, Dolenjim logom, Trebnjem, Zagradcem, Velikimi Poljanami, Ložem in Dolenjo vasjo Vse poljske škode je prijavljati z izkazom 28. divizijskemu poveljstvu, in sicer najdalje dva dni po prizadjani škodi.
— Smrtna nesreča. Posestnik Franc Kobal iz Branice pri Vipavi se je peljal prt d nekaj dnevi v Cerknico. Med potjo se mu je pridružil dninar Anton Veber. Ko sta se pripeljala na Unški klanec, sta zavozila v neki jarek tako nerodno da se je oje pri vozu zlomilo. Močan sunek je vrgel oba z voza, pri čemer je Kobal zadobil lahke telesne poškodbe, a Keber je obležal s smrtno nevarnimi notranjimi poškodbami na tleh. Prepeljali so ga v postojnsko bolnišnico, kjer se pa ni več prebudil iz nezavesti in je čez tri dui umrl.
— Umrli so v Ljubljani: ivan Wol-fart, sin godbenika, 4 mesece. — Ana Orehek, hči policijskega stražnika, 3 mesece. — Slavko Srnjak, sin delavca v tobačni tovarni, tri tedne..— Ivan Koderman, posestnikov sin, ^ mesecev. — Filip Oprešuik, občinski ubožec, 34 let. — Frančiška Grošelj, služkinja, 28 let, Ivan Mivšek, rejenec, 3 mesece.
haja iz mest, kjer je stavka, ali pa ki je tja• namenjena.
V parlamenta.
London, 15. avgusta. V zbornici poslancev je državni tajnik C h u a c h i II izjavil, da se položaj v Liverpoolu ni zboljšal. Bilo j e več napadov na trgovine, skladišča in privatne hiše. V tem položaju meni vlada, da potrebuje policija močno vojaško podporo. Zato je izdano povelje, da odide vojaško pojačanje v Liverpool. — Na neko vprašanje zaradi londonske stavke v dokih je C h u a h i 1 I odgovoril, da položaj ni jasen. Če bo treba bo vlada porabila čete, ki so na razpolago, da ohrani red in da zagotovi neizogibni uvoz živil.
NOVICE.
* Nadomestna volitev v češki deželni
zbor bo dne 11. septembra za kmečki okraj Liberec, Jabloneo in Tannwald, kjer je nemško nacionalni poslanec Besemuller odložil mandat. Socialnodemokratični kandidat je sodrug H 1 a d i k. V Plznju, kjer je umrl mladočeški poslanec O i p e r a , bo uadomestna volitev dne 15 v septembra.
* Špionaža in dolgi nosovi. Japonskemu poslaništvu na Dunaju je dodeljen stotnik Take Žima. Te dui je napravil izlet v Omuntj ob češki meji, pa je v ondotui gozdnati okolici fotografiral nekatere partije, ki so mu ugajale. Razvijal je slike pri nekem fotografu, ki je takoj zavohal, da mora tujec biti špion. Na okrajnem glavarstvu v Cmutnu se je legitimiral in ker njegove fotografije tudi nimajo vojaškega pomena, so prosili za zamero, pa ga izpustili.
* Zloraba vere pri volitvah. Tudi Kristov križ se je pri zadnjih državnozborskih volitvah zlorabljal za »zmago" krščanskih kandidatov. Na Nižje Avstrijskem v Mistelbachu je duhovščina na velik križ pred cerkvijo nabila tablico: »Prosim glasov za dr. Gessman-na.“ — Lepa in dostojna volilna borba! Gess-mann je pa vendar propadel.
Praktično uuičevanje alkoholizma. Glasnik vvttrttemberških obrtnih nadzornikov prinaša celo vrsto podjetij, ki priučavajo delavce brez vsake sile na vživanje brezalkoholnih pijač. Napoti je temu razveseljivemu gibanju samo ta okolnost, da so brezalkoholne
(»ijače navadno precej dražje kakor z alkoho-om. Nadzorništvo tvornic za drugi vvtirttem-berški nadzorni okraj poroča, da imajo brezalkoholne pijače pri tamošnjih delavcih obilno Število odjemalcev. V tvornicah tvrdke Gmin-der se je tekom enega leta prodalo delavcem 113.436 polliterskih steklenic limonade po 5 v in 2319 polliterskih steklenic soda-vode po 2 vinarja; tudi v usnjarski tvornici se je nanovo vpeljala prodaja limonade in je vsled tega vživanje piva znatno nazadovalo. Tvrdka Schuber v Feuerbachu je napravila v svoji tvornici naprave za izstiskovanje limonade in prodajo toplega mleka, četrt litra po 5 vinarjev. Tudi po drugih tovarnah so vpeljali prodajo mleka in kave po zelo nizkih cenah, kar je vživanje alkohola zelo omejilo.
* Visoka globa zaradi predolgega dela v Ameriki. Nedavno je bila vložena v Prescottu. Arizona, tožba zoper železnice At-chinson, Topeka in SantaFe zaradi prestopka zakona o delovnem času železniških uslužbencev. Železniška podjetja so dolžili, da so bili pri njih v 190 slučajih nastavljenci zaposleni dlje, kakor je po zakonu dovoljeno. Globa, na katero so bile navedene železnice obsojene, zna-
8PISAL E. K.
Ne ubijaj!
(Dalje.)
»Gospod poročnik, ponižno naznanjam, norca imamo", javi narednik.
»Kaj je to: Norca imamo ? Kako to mislite? vpraša poročnik.
»Tako, gospod lajtnant; pri kompaniji imamo norca."
»Kaj je to?" se jezi poročnik; »pri kompaniji imamo mnogo norcev in pri bataljonu še več. Vedeti hočem, kaj da je? Mar naj si zaradi vsakega norca razbijam glavo."
»Ali, gospod lajtnant, ponižno naznanjam, da ne govorim o norcu, kar se le tako pravi: Norec Resničnega norca imamo, ki spada v norišnico".
Poročnik bi bil rad nekaj pripomnil, a bilo mu je žal za čas. Zato je samo vprašal:
»Kdo je torej blazen ?“
Narednik je odgovoril:
»Rekrut, ki smo ga včeraj dobili".
»Kako je blazen?" vpraša poročnik ter se čudi.
»Tako", odgovarja narednik: »orožja noče Sprejeti".
»Kako, da noče?"
»Noče, pa noče!"
»Kje pa je?"
»V zaporu, seveda, gospod poročnik".
»Kako to, seveda?"
ša 500 dolarjev za posamezen slučaj, tako da znaša vsa globa okolo 480.000 kron. Slična tožba je vložena v Los Angeles v Kaliforniji zaradi 60 enakih prestopkov. Ta vest zveni precej amerikansko; pri nas se vsaj kapitalističnim podjetjem ni bati takih ostrih in resnih obsodb.
* »Mož stoterih ran". Iz Amerike je prišla vest, da |e umrl Viljem Laidlaw, »mož stoterih ran". Laidlavv je bil neprostovoljni junak dogodka, ki je svoječasno razburil celi svet. Meseca decembra 1891. je obiskal največjega amerikanskega skopnha, milijonarja Russela Sage, anarhist, po imenu Norcros, ki je zahteval veliko svoto denarja. Ko se je Sage temu upiral, mu je Norcros zagrozil z bombo, ki jo je prinesel seboj. Sage je sprevidel, da njegov obiskalec ne pozna šale. »Toliko denarja nimam tukaj, ali jaz bom poklical knjigovodjo, da ga prinese" seje izgovoril Sage in je pritisnil na električni zvonec. Čez nekaj hipov stopi knjigovodja v privatno pisarno svojega šefa. Sage zgrabi knjigovodjo za rame in ga postavi za ščit med seboj in Norcrosom. Ta vrže v tem hipu potno torbo na tla. Grozovit pok 1 Pod razvalinami so našli čezinčez z ranami pokrito telo Laidlovva in zraven njega s tilnika sneto glavo anarhistovo. Russel Sage je ostal skoro popolnoma nepoškodovan. Dolgo časa je minilo, preden je Laidlav okreval od mnogoštevilnih ran. Zaman so bile vse njegove prošnje na Sagea za podporo. Knjigovodja, ki je s svojim telesom obvaroval milijonarja smrti, ga je nato tožil, da mu povrne škodo, ali ta slučaj je bil posebne vrste, in mu sodišče ni ugodilo. Kljub temu so porotniki prisodili Laid-lawu 200.000 K odškodnine. Ali višje sodišče je zopet ovrglo obsodbo. Laidlavv je bolehal in umrl. Sage je umrl pred njim, zapustivši svoje milione ženi, ki pa tudi ni nič storila za žrtev svojega moža. Laidlavv se je v veliki revščini poslovil od življenja.
* S tisočaki tapetirana soba. Iz Bukarešta poročajo: V vasi Radovac se je dogodil zelo tragikomičen dogodek. Neka kmetica, stara ženica, je našla na cesti precej obširen zavoj, v katerem so bile po njenem mnenju zelo »lepe podobice". Da bi okrasila gole stene svojega stanovanja, je nalepila večje število teh »podobic" na zid. Pred kratkim pa je prišel h kmetici berač ter jo poprosil za miloščino, a uboga starka mu ni mogla ničesar dati. Ko pa je berač zagledal »lepe podobice" po stenah, jo je poprosil za eno. A kmetica mu je odgovorila ravnodušno: »Teh s stene ti ne dam, a imam še druge, — izmed katerih si lahko par izbereš." — In prinesla mu je cel zavoj samih — tisočakov in stotakov, izmed katerih si je berač izbral res par »najlepših". Ker pa se je pozneje ljudem 1 čudno zdelo, odkod ima berač nenadoma toliko denarja, je prišla vsa stvar na dan. Bankovce, je izgubil pred enim letom neki veleposestnik. Takrat so bile vse poizvede po izgubljeni ogromni vsoti brezuspešne.
Ljubljana in Kranjsko.
— Gospod državni pravdnik posvečuje »Zarji" veliko pažnjo, kar je za nas seveda zelo laskavo. Vsakega pravega žurnalista veseli, če se njegov list pridno čita, pa tudi mi nismo prosti te človeške in stanovske slabosti. Ali pozornost gospoda državnega pravd-nika bi nas bolj veselila, če je ne bi prakticiral s tistim ominoznim rdečim svinčnikom, ki obstaja v Avstriji kot relikvija iz pozabljenih časov copa, brezovke in nočnega čuvaja. Ta rdeči svinčnik je menda hotel y ponedeljek
»Ker ni slušal. Naložil sem mu, naj vzame orožje, on pa ni hotel."
»Ali, če pravite, da je blazen?"
»Mislim tako, gospod poročnik. A pregrešil se je proti subordinaciji".
»Pokličite polkovnega zdravnika. — Ali pa — poglejmo moža".
Poročnik je šel z narednikom v zapor. Rekrut je sedel popolnoma mirno na prični ter je počasi vstal, ko so se vrata odprla.
»Kaj je s teboj ?“ ga je vprašal poročnik. »Orožja nočeš vzeti?"
»Ne smem, gospod oficir", je rekrut mirno dejal.
»Gospod poročnik, se pravi! In kaj je to: Ne smem?"
»To se pravi: Ne smem. Bog noče, da bi ubijali ljudje. Vera prepoveduje to".
»Kaj nas hočeš učiti vere?" se je poročnik razburil. »Ali pa si blazen?"
»Nisem blazeu", je odgovoril rekrut zopet čisto blago. »Toda Boga se moram bolj bati kakor ljudi."
Nu, gospod poročnik je na to molčal. Kaj naj bi bil rekel? Tako je res zapisano. Ali za to rečjo se je moralo nekaj skrivati, kajti predpostavljene je treba slušati. Kam bi prišli drugače z disciplino? Kmalu pa mu je prišlo nekaj nekaj na misel in je dejal:
»Predpostavljene je Bog postavil in zato jih moraš ravno tako slušati kakor Boga."
»Ali ljudje se ne smejo ubijati, tega Bog ne dovoljuje, vera nam to pripoveduje in zato tudi ljudje ne smejo zahtevati uboja".
»Kaj mi čenčaš o veri?" vpraša poročnik jezen. »Kakšno vero pa imaš?“
„Nazarenec sem“, odgovori rekrut.
»Nazarenec? Kaj je to? Žid? Kaj nisi kristjan ?“
»Kristjan sem, a nazarenski. Slušam Kristusove zapovedi".
Tedaj poročnik zopet ni vedel, kaj bi dejal. Saj ni bil pop. Kristjani so pravoslavni ali pa katoliški, eni delajo križ s tremi prsti, drugi pa s celo roko, pravoslavni popi imajo žene, katoliški jih pa nimajo, božič in novo leto imajo pravoslavni trinajst dni pozueje kakor katoličani. V polku imajo pravoslavne in katoliške vojake. Ali Nazarenec? . .. Kaj je to?
Narednik tudi ni vedel tega. Nihče ni vedel. In tako se izprva ni moglo spoznati, če je mož pravi norec, ali pa samo tak, o katerem se kar tako pravi: Norec jel To pa je bilo važno, kajti ako ni bil pravi norec, tedaj je spadal pod vojne članke, drugače pa ne.
Mož je torej ostal v zaporu in stvar so naznauili polkovnemu zapovedništvu. A polkovnik tudi ni vedel, kaj naj bi počel; kajti kaj takega se ni še nikdar primerilo in o Na-zarencih ni še nikoli slišal. Morda je možic le lažnjivec; morda sploh ni take vere in fant misli, da bo presleparil zapovedništvo, da se izmuzne iz vojaščine. Pustili so ga torej v zaporu in stvar je šla na brigado in še dalje. Potem pa je prišlo od zgoraj, da Nazarenci res žive in našli so, da je tudi tisti rekrut tak človek. Nalog pa je bil sledeči: Možu naj se prigovarja, da bode pameten, ali siliti ga ne,
kajti pokazalo se je, da se pri takih ljudeh nič ne opravi s	silo.	Če se	spametuje,	je	dobro. če ne, naj se	poskusi, ali je za	rabo v
pisarni, ali za	častniškega	slugo, ali	kaj	ta-
kega.
Narednik je dobil torej nalog, naj mu prigovarja Zlepa. Mož je prišel iz zapora in narednik mu je rekel:
»Ti, stara baba, menda se bojiš, da bi se puška sama sprožila ? Sram te bodi, duša strahopetna! Kaj pa ie lepšega na svetu kakor vojak? A le počakaj! Jaz te že naučim! Seveda, v zaporu bi ležal, pa lenobo pasel. No, drugače smo sklenili. Pokazali ti bomo že, kaj je zapoved in subordinacija. Ako ne slušaš, boš že videl. Popoldne dobiš orožje. Razumeš ?«	J
E, blago prigovarjanje ni nič pomagala. Celo stotnik ni dosegel ničesar. Kaj je bil« torej storiti ? Zgoraj niso hoteli, da bi se ž njim robato ravnalo, torej ni bilo drugega, kakor da so ga naredili za častniškega slugo.
Dolgo se je govorilo o tej stvari. Seveda je hotel vsakdo pokazati svojo posebno modrost ter je povedal svoje mnenje. Kar verjeti ni, koliko ljudi je takrat imelo svoje mnenje. Eden je^neprenehoma pripovedoval, da je uboj sploh vsakemu kristjanu prepovedan, ker je smrteu greh in za to ni treba, da bi bil človek Nazarenec. Drugi mu je dejal, da je tepec, kajti uboj je uboj, vojska pa je nekaj druzega, ali tega tovariš ne razume, ker sploh ne razume razlik.
(Dalj«.)
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. ======: Pripravna birmanska darila. i:;..:,..,,.:...,
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO. — ......................... Ceniki	zastonj	in	poštnine	prosto.
— Drugo spanje. V soboto ponoči je užitbar Mihael Vidmar iz Hinj nekoliko na-trkan taval po mestu in končno prišel pred Prule in na travi zaspal. Ko ga je zjutraj čevljarski pomočnik Pran Vidmar prebudil, je M. Vidmar opazil, da mu je biln med spanjem ukradena 7,lata ura in verižica ter okoli 25 K denarja.
— JHoste, Zelena jama in Nori Ud-
pozor. Danes ob pol 8. zvečer je shod
▼ Zeleni jami pri Smoletu. Člani .Vzajemnosti*, pridite vsi! Poroča dr. Tomšič. — Na shodu se je pomeniti o mnogih važnih predmetih, zlasti tudi glede nameravane veselice. Občinske volitve so pred durmi; tudi o tem je nujno treba temeljitega razgovora.
— Tržič. Pozor, delavci! Nikakor ne dopisujte v BZarjo“! Ako te tvoj politični nasprotnik oslepari za glas pri volitvah, pojdi tja pa mu poljubi roko. Ako te udari na levo lice, nastavi mu še desno. Tako svetuje, oziroma ukazuje predsednik podpornega društva čevljarskih pomočuikov g. I. Lederer, ki je izdal sledeče povelje:
Odbor podpornega društva čevljarskih pomočnikov je sklenil, da morajo elani tega društva, ki so člani socialno demokratičnega društva naj skrbe, da se ne bodo žalili oni ljudje ki so dobrotniki našega društva
Pisanje v časopise naj se prepreči, ker se s tem deloma škoduje našemu društvu.
Zato uaj skrbe člani našega društva zlasti prvaka Janez Mikič in Jože Bukovuik. V imenu zgoraj omenjega društva
Iran Lederer
t. č. predsednik.
Lederer je moder mož in misli, da se sme « politiko baviti le tisti, komur dovoli on. Ampak tako modri kakor on, so vendar še drugi, pa se ne bodo dali komandirati. Lederer naj si svoje ,befele“ lepo prihrani in če hoče kleče plaziti pred „dobrotniki", naj se plazi po svojih, ne pa po tujih kolenih.
— Strela Je ndarila v soboto popoldne T Dvoru pri Polhovem Gradcu v Kalarjev nov skedenj, ki je do tal pogorel. To je že drugo pogoričče v Dvoru v zadnjem času. Le urni pograjski požarni brsmbi in pa pridnim domačinom ter sosedom se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil na sosednja poslopja ter na obe cerkvi.
— Žrtev žganja. Valentin Kokalj dninar iz Sneberjev, se je šel v nedeljo popoldan kopat t Savo, in sicer v hlačah in srajci. Ker je bil kakor po navadi viujen, je utonil.
— Utonil je v nedeljo popoldne v Ljubljanici 66 letni Janez Čepon, kravar, uslužbeu pri g. Z. Petričevi na Verdu pri Vrhniki.
— Iz Krope se dodatno poroča: Franc Eržen ni umrl naravne smrti, kakor se je po ročalo. Komisija je konstatirala, da je bil zastrupljen. Zastrupil pa ga je njegov zmešani prijatelj Vincenc Smrekar, ker je primešal strupa med vodo, ki jo je umrli Franc Eržen pil. Zakaj je to storil svojemu prijatelju, se ne ▼e. Da ga je zastrupil, so sklepali ljudje iz tega, ker je Franc Eržen tako hitro umrl, ker je njegova smrt tega tako razburila in ker je nosii, preden se je ustrelil, v eni roki steklenico s strupom, v drugi pa revolver. Samomorilec Vincenc Smrekar se je tudi najbrž naj-prvo zastrupil, potem šele ustrelil. Zmešan je bil okoli pol leta.
Štajersko.
— Trpinčenje Tajenca. Iz Celja nam pišejo: Surovi akti so v tem blaženem Celju vedno na dnevnem redu, V pondeljek 14. t. m. zjutraj je pomočnik pri mesarju Volgruberju tako nesramno pretepel učenca, da je bil čisto krvav. Radovedni smo, kaj pravi k temu g. Volgruber, ki ima očetovsko odgovornost za učenca! Ali se naj take surovosti nadaljujejo? Učencem vseh kategorij priporočamo, naj se pridružijo mladeniški organizaciji, s katero se da marsikaj predrugačiti.
— Našel se Je v nekem vozu posebnega vlaka v nedeljo, 6. avgusta zvečer v Hrastniku okvir za slike. Kdor ga je izgubil ali pozabil, naj se zglasi v kousumnem društvu rudarjev v Hrastniku, kjer ga dobi.
— Obesil se je te dni v Cerovcu pri Šmarju 611etni posestnik V o k v hlevu. Ko je prišel njegov sin Miha po seno, ga je našel visečega na jermenu, a že mrtvega.
— Smrten padec. Dne 10. t. m. zjutraj so našli prevzitkarja Blaža Starkla v Javorniku pri Laškem mrtvega pod stopnicami na podstrešje. Imel je smrtno rano na glavi, očividno od padca. Padel je najbrž zvečer, ko se je spravljal po lestvi na podstrešje spat, z lestve in se pobil.
Koroško.
— Ukradeno kolo. Pred nekaj dnevi je sginilo črno pobarvano kolo s firmo: Planko,
Klageufurt št. 126.842. Kdor ga opazi, naj blagovoli proti dobri nagradi sporočiti Fr. Kup-niku, pri usnjarski firmi Knoch v Celovcu.
— Gozdni požar. 9. t. m. popoldne je začelo goreti v gozdu posestnika Umschaden v Kotaroah. Vsled suhega vremena se je požar hitro razširil in uničil za kakih 5 ha posekanega smrekovega lesa. Najbolj prizadeta je ga. Nagele iz Metnic, ki ima 10.000 kron škode, pa tudi lesni trgovec Konečnik iz Št. Vida ob Glini ima precej škode.
Goriško.
— Na tujem smrtno ponesrečil. Ciril
Gorjup iz Cepovana se je nahajal v Brannen-burgu na Bavarskem na delu. Med delom je padel v globočino ter se tako hudo ranil, da je dan pozueje v bolnišnici umrl. Star je bil še-le 20 let.
— Strela. V Sovodnjah je v soboto uda rila strela v hlev posestnika Jožefa Tomšiča in ubila 100 kil težko svinjo. Hišno gospodinjo je tako omamila, da dolgo ni-mogla priti k zavesti. Na srečo so bili ljudje blizu in so jo rešili.
Istra.
— Ponesrečen vlakovodji*. Iz Oer-vinjana nam pišejo: Na tukajšnji postaji je je ponesrečil dne 14. t. m. vlakovodja sodr. Iv. F a b r i s. Takoj po odhodu brzo-vlaka št. 802, katerega je vodil, se mu je- začelo dozdevati, da en voz ni popolnoma odvrt. Stopil je zaradi tega iz službenega voza [pogledat na sosednji voz, kaj da je. Opazil je, da res ni bil popolnoma odvrt. Sklonivši se, da bi izpustil zračni pritisk na zavoro, je zadel z glavo in levo ramo mimogrede na ogibalo s tako silo, da se je poslednjega gornji del zdrobil. Pri tem je seveda dobil težke poškodbe na glavi kakor tudi na rami, vsa sreča je pač bila, da se je dobro držal, in da ga sunek ni vrgel na tla. kar bi bilo povzročilo vse kaj drugega. Štedenje s premikalnim osebjem, je krivda te nezgode.
— Kolera v Istri. V Bertokih so bakte-riologično dognani sledeči slučaji: Antonija Bertok 11 let stara; ki je dne 11. t. m. umrla, ne da bi bili poklicali zdravuika, Josip Bertok, 36 let star, oče prejšnje, kmet, ki je zbolel in je bil izoliran dne 12. t m., Viktorija Bertok. 13 let stara, sestra pokojnice, ki je zbolela in bila internirana dne 12 t. m., in končno Karl Kozlan, poldrugo leto star. kmečki sin, ki je dne 11. t. m. umrl, ne da bi se bil poklical zdravnik. Kodbina Bertokova je bila izolirana v lastni hiši, pred katero stražijo orožniki. S slučajem umrle Kocijančičeve je bilo doslej v Bertokih sedem slučajev kolero, od teh štirje smrtni. Vpričo trdovratnosti kmetov je politična oblast odredila, da bo zdravnik z asistenco vsak dan pregledaval vse hiše v Bertokih, da li ni kakega sumljivega slučaja.
Trst.
— Argentinsko meso. V soboto je dospel v Trst parnik „Atlanta" z argentinskim mesom. Meso je komisija preiskala in konsta-tirala, da je zdravo in dobro. Ker pa vlada ni dala dovol,enja, da bi se to meso razpečalo v Avstriji, so ga za sedaj spravili v ledenice v prosti luki. Odtod ga bodo, ako vlada v kratkem ne dovoli razpečavanja v Avstriji, izvažali v druge kraje, kjer prebivalstvo ne okuša trdega agrarnega jarma. Argentinsko meso, ki je bilo pripeljano v Trst s prejšnjimi parniki, je že vse porabljeno. Pravzaprav ga že pretečeni teden ni bilo več. Ako bo torej vlada vztrajala na svojem dosedanjem stališču, bomo ostali brez argentinskega, pa seveda, tudi brez domačega mesa. Se nekaj tednov, pa se bodo liudje vračali z letovišč in mesni konsum bo znatno narastel, tako da domači trg absolutno ne bo zadoščal. Zadnje dni je povprečni mesni konsum enormno nazadoval od lanskega leta. To nazadovanje znaša približno 1000 komadov klavne živine ali 22 odstotkov na teden. V istem razmerju so poskočile cene govejemu kakor tudi telečjemu mesu. — Poleg „Atlante“ ploveta proti Trstu še dva parnika z argentinskim mesom. In sicer, parnik „Sofia Hohenberg", ki pelje 250 ton mesa in ki dospe v Trst v petek, pa parnik ,, Frančiška", ki je odplul iz Buenos-Airesa v četrtek in ima seboj 300 ton mesa. Da omogoči izvoz mesa iz Trsta, je družba „Austro-Amerikana“ najela obrežno barko, ki je preskrbljena s hladilnicami in ki bo vozila iz Trsta meso v razna pomorska mesta v Italijo. Ker „Avstro-Ame-rikana" dvomi, da bo vlada dovolila razpečavati meso v Avstriji, je v Benetkah uredila hladilnice, kamor lahko shrani v vsako po 11 tisoč stotov mesa in kamor bo spravljeno ono meso, ki ga omenjena parnika peljeta k nam — zato, da bomo gledali, kako ga bodo jedli
oni, ki nimajo dvomljive sreče, da bi bili avstrijski podaniki. Tako bo po Zaslugi protiljud-skih poslancev trpela tudi naša trgovina in železnice. Ta dobiček pojde sedaj v žep beneškim trgovcem in italijanskim železnicam. Pri vsem tem imajo precej zasluge tudi slovenski poslanci 5, la Gregorin, Gostinčar et comp.
— S Kontovelja. Pri nas na Konto-velju imamo neko število brezvestnih oseb, ki jim je denar več kakor vsak ponos in vsaka čast. Večinoma pijanci in neumni kakor so, služijo slavni komori pri njenem ponižujočem in naš narod demoralizujoč»*m delu. Zakaj ni ga bolj zločinskega dela kakor kupovanje duš, ki ga vrši slavna cikorija. Ti ljudje glasujejo, čeravno so Slovenci, za cikorjaške kandidate, seveda za pijačo in denar. In zopet za pijačo in denar so prevzeli nalogo, kolikor jim pač zmožnost dopušča, ovirati kulturni in narodni razvoj naše okolice. Sedaj so si .vteplji v glavo, da hočejo imeti na Kontovelju šolo „Leghe Nazionale". Z laterno greš lahko po dnevi okolu, pa ne boš na Kontovelju našel Italijana. Otroci katerih staršev naj bi torej hodili v italijansko šolo. Seveda otroci slovenskih staršev. Od tistih ljudi, ki na Kontovelju agitirajo za legiuo šolo, se pač ne sme zahtevati, da bi umeli ogromno škoda, ki jo trpi otrok, ako zahajajo v šolo kjer se uči v tujem jeziku Zato je pa dolžnost vseh nas zavednih, da tako zločinsko delo preprečimo. Tistim leginim cikorjaškiin agitatorjem bi pa priporočali, naj rajši skrbe nekoliko za svežo izobrazbo in naj rajši mesto po gostilnah, sede doma, pa naj čitajo pametne knjige. — Poleg legiue šole, pa hočejo nekateri ustanoviti pri nas neko klerikalno organizacijo. Tudi na to bomo morali opozoriti naše vaščane. Zakaj neumno bi bilo ako bi se pri nas sedaj šlo nazaj mesto naprej. Najboli žalostno pa je, da opravlja to klerikalno delo neki človek, ki ima sicer .nekaj posla v cerkvi, ki pa se vedno bije na prsi češ: Mi smo! Za danes tudi dovolj to. Da je pa tudi pri nas razburjenje zaradi Eybarževih in Gregorinovih komedij, se samo po sebi razume. Cas gre naprej in menda gremo mi z njim, še tudi polagoma.
— Krvava rodbinska drama. V ulici Boschetto štev. 40 se je v pondeljek zjutraj odigrala krvava drama. Okrog 6. zjutraj je tam stanujoča g. Judita M a i t a n slišala strele iz stanovanja svojega podnajemnika 44-letnega Mihaela Sedmaka. Preplašena je skočila iz postelje in pohitela do vrat, za katerimi so doneli streli, a bila so zaklenjena. Iz sobe se je Čulo stokanje in obupno klicanje 12 letne Marije, Sedmakove hčerke. Ko je Maitanova zaklicala Sedmaku, naj odpre, ker gre drugače po policijo, je odgovoril, da uaj le gre, češ preden se vrne, „b o že vse končano". V sobi se je streljalo dalje, Maitanova pa je šla klicat pomoč. Zbralo se je mnogo ljudi, med njimi tudi redar, ki je brezuspešno pozival Sedmaka, da naj odpre. Cez nekaj časa so se veudar odprla vrata, a ljudem se je prikazaj 15 leten Sedmakov sin Ivan, krvav na glavi in na rami. Dvanajstletna Marija je ležala z dvema krogi,jama v prsih na postelji, oče je ležal v krvavi 1 u ž i s s t r e-li v lobanji in v ustih. Prepeljali so vse tri v bolnišnico, kjer je dekle takoj umrlo, oče pa se bori s smrtjo. Sina upajo rešiti, dasi so rane težke. Sedmak je bil prej strežaj na oddelku za umobolne v splošni bolnišnici. Ko se je odprla nova umoboluica pri Sv. Ivanu, ga je dr. Canestrini vzel s seboj za uradnega sluuo. O vzroku strašnega dejanja krožijo vsakovrstne govorice. Gotovo je, da je živel Sedmak v jako slabih gmotnih razmerah. Hčerko Marijo je imel pri svoji materi pri Sv. Križu na počituicah, pa je šel v nedeljo s sinom ponjo in jo vzel v Trst. Po noči pred pondeljkom ga ni bilo doma. — Kakor nam naknadno poročajo, je Mihael Sedmak že v pondeljek popoldne umrl
— Kolera v Trstn. Anton Novello, ki je bil dne 11. t. m. izoliran, je v nedeljo 18. t. m. umrl. Od sobote do torka se ni v Trstu primeril noben nov slučaj kolere.
— Hotel dela Viiia je kupila Avstro-Amerikana, ki hoče v njem namestiti svoje uradne prostore in prenočišča za izseljence. Za sedaj se vodi hotelski obrat dalje.
ZADNJE VESTI.
„Češki kinb“ uskoči t vladni tabor.
Praga, 15. avgusta. Današnji „Narodni List,y“ objavljajo članek dr. Kramafa o vstopu čeških poslancev v vladno večino. V nastopu Gautscheve vlade vidi mladočeški voditelj ne le osebno premembo, temveč premembo vsega sistema. Po njegovem mnenju je razpoloženje za vstop v vladni tabor med češkimi meščau-skimi volilci ugodno.
KatollSki shod t Olomucu.
O 1 o m u c , 15. avgusta. Danes se je katoliški shod slovesno zaključil. Dopoldne je bila procesija na Sveto Goro. V stolnici in pred cerkvijo so bile velike maše, katere sta celebrirala z velikimi asistencami kardinal Skrbensky in kraljevogradaški škof Dou-brava. Popoldne je poslanec dr. H r u b a n predaval o ^Katoličanih v javnem življenju". Zaključni govor je imel nadškof dr. Bauer. Katoliški shod se je končal s slovesnim te-deuraom.
Kristoffy se zagovarja.
Budimpešta, 15. avgusta. „Buda-pesti Hirlap" je ostro napadel bivčega ministra K r i s t o f f i j a , ki je bil pred kratkim na mesto umorjenega A c h i ra a izvoljen za poslanca. Nato je Kristoffy objavil izjavo, s katero hoče eukrat za vselej odpraviti dve legendi, ki ju razširjajo o njem. Prvič ni res, da se je kot minister za notranje zadeve izjavil za vlado brez parlameuta, ampak takoj ko se je prikazal tak namen, je vložil svojo d e m i s i j o in samo slučaji so bili krivi, da ni bila sprejeta takoj temveč šele nekoliko dni pozneje. Drugič ni res, da je odobraval nastop polkovnika Fabriciusa, ki je dne 19. februarja 1905 na višji ukaz razgnal ogr>ki parlament z domobranci. To postopanje je smatral za nezakonito in je še danes tega mnenja. Tudi je na merodajnem mestu takoj protestiral, ali ker je bil v deinisiji, ni imel ustavnega sredstva, da bi bil mogel preprečiti to postopanje. — Kri-st.offy hoče proti „Budapesti Hirlapu" vložiti tožbo.
Ogrska zbornica.
Budimpešta, 16. avgusta. Danes ima zbornica zopet sejo. Opozicija hoče nadaljevati tehnično obstrukcijo. Izvršiti se ima osem glasovauj po imenih o peticijah, ki se imajo odkazati različnim odsekom. Poslanec G y o r f f y ima danes utemeljevati svojo interpelacijo zaradi Schčnaichove krize. Ce grof K h u e n Hedervarj ne odgovori na interpelacijo, jo misli opozicija tako dolgo ponavljati, da prisili vlado na odgovor.
Napad na hrTaškega bana.
Budimpešta, 16. avgusta. Danes ob 11. se vrši pred okrajno sodnijo razprava zoper lekarnarja M a t a v š e k a , ki je bil dejansko napadel in oklofutal bana dr. Tomašiča. Vsled intervencije Matavškovega zagovornika posl. Dez. P o 1 o n y i j a , so ga včeraj izpustili iz zapora.
Morilčevo priznanje.
M i s k o 1 c z , 15. avgusta. Edvard B e-g u 1 a , ki je osumljen, da je izvršil dvojni roparski umor vEdelenyiju, je včeraj preiskovalnemu sodniku priznal svojo krivdo. Noče pa povedati nobenih posameznosti. Njegovo nevesto Terezijo Z s o k e y so zaprli, ker je osumljena sokrivde.
Preklic konfiskacije.
Carigrad, 15. avgusta. Ministrski svet je preklical konfiskacijo posestev izgnanega admirala S a i d paše. „Tauin“ vprašuje vlado, če namerava pozvati v deželo vse pre-podene roparje.
Kolera na Tnrškem.
Carigrad, 16. avgusta. Tekom 40 ur je obolelo 114 oseb za kolero, od njih jih je 59 umrlo. Zlasti močno se epidemija širi t evropski četrti Bajuk-Dere ob Bosporu.
Carigrad, 15. avgusta. Na otoku Kamaran je za kolero umrlo 29 vojakov zdravstvenega kordona.
Solun, 16. avgusta. Tu je umrl za kolero en vojak, v vsej Albaniji pa 63 oseb.
Velika manifestacija t Belgiji.
Bruselj, 15. avgusta. Danes je bil Bruselj priča velikauske demonstracije, kakršne še ni bilo tukaj. Do današnjega jutra je prišlo z dežele 150 posebnih vlakov. Sprevod, ki so ga priredili socialisti ia liberalci kot demonstracijo za splošno volilno pravico in protest zoper pluraliteto, je bil ogromen. Udeležbo cenijo na 250.000 oseb. V povorki so korakale neštevilne godbe, nad posameznimi skupinami so vihrali celi gozdovi zastav, med katerimi so dominirale rdeče. Vse ulice so se trle občinstva. Policija je napravila obširne priprave. Tudi vojaštvo je bilo konsignirauo.
Bruselj, 15. avgusta. Sprevod se je začel pomikati ob pol 11. Na čelu sprevoda nosi deset jezdecev rdeče in modre zastave in embleme, počivajoče naboj za splošno in enako volilno pravico in zoper klerikalne šolske postave. Sprevod se vali preko bulvarov, mimo mestne hiše, ljudskega doma (Maison de Peuple) do parka v predmestju St. Gille. V senžilskem parku
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo m Tolstovrško slatino, wm
ki Je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 vf kamor naročnik določi.
*-lov: Tolsto viška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer Je tudl g°stllna»letovi§če ln prenočišče. gg gj q Svoji k svojim I
B. Gdtzl, Ljubljana
trg št. 19. - Stari trg št 8.
skladišče oblek Mh1 domačega izdelka za gospode in dečke. — VdSfca izbera tu- in ino-= zemskega blaga za Maku po hmeL
Solidna postrežba. - Vedno nizke <
bo otvorili ljudski tabor mnogoštevilni koncerti socialističnih in svobodomiselnih godb. Nato so s šestih tribun pozivali socialistični in svobodomiselni govorniki na boj za splošno in enak« volilno pravico in zoper klerikalno vlado. — Dostojna manifestacija je napravila na vse belgijsko prebivalstvo globok vtis; bojevitost In navdušenje v delavskih vrstah je nepopisno.
Angleške stavke.
London, 15. avgusta. Poučeni krogi se boje, da izbruhne splošna železničarska stavka po vsej deželi. Mogoče je, da se pouovi stavka v luki, kar lahko učinkuje katastrofalno.
Liverpool, 15. avgusta. Zvečer je nastalo tukaj več požarov; med drugim je zgorelo poslopje brodarske zveze. Skladišča je sodrga oropala.
Liverpool, 15. avgusta. Uradno potrjujejo, da je vojaštvo včeraj rabilo orožje proti demonstrantom. Demonstrantje so poskušali razdejati in oropati privatne hiše. Skrivali so se po dvoriščih, obmetovalij vojake s steklenicami in jih več ranili. Nato je vojaštvo večkrat ustrelilo. Število ranjenih oseb hi znano. 66 oseb so zaprli. Kakor poročajo, revolte niso povzročili stavkujoči delavci, temveč sumljiva velikomestna sodrga.
Liverpool, 16. avgusta. Stavkovni odbor je razglasil splošno stavko za vse transportne delavce, vštevši železničarje.
Nezgoda angleške ladje.
London, 15. avgusta. Iz Adena poročajo, da je angleški parnik „Fifeshire“ južuo od rta Gvardafuj obtičal na skali. Petinsedemdeset potnikov in mornarji so prišli v Aden. Trideset oseb pogrešajo.
Dva mejna vojaka ubita.
Sofija, 15. avgusta. 7. avgusta sta zginila dva mejna vojaka pri Hammam-Buuavi. Prihodnji dan je došla vest, da so ju na turških tleh ubili.
Inženir Richter.
Solun, 15. avgusta. Nemški konzulat je dobil iz Elassone pismo brez datuma od Richterja, ki prosi, da naj se pošlje denar za odkup in naznanja, da je taborišče roparjev ob strmi skali severozapaduo od Platan. Richter izreka bojazen, da ga roparji ubijejo.
Splonaža.
Bremen, 15. avgusta. Pri Angležu Stewardu, ki je osumljen špionaže, so
našli toliko obremenjevalnega gradiva, da se ne dvomi o njegovi krivdi. Imel je določene naloge in strogo formulirana vprašanja, na katera je imel najti odgovore. Njegov slučaj je enak onemu angleških častnikov Trencha in B r a n d o n a , ki sta bila svoj čas prijeta zaradi špionaže. Tistim, katerim služi, je očitno mnogo ležeče na tem, da spoznajo priprave na nemških obrežjih.
Nezgoda Italijanske bojne ladje.
N a p u 1 j, 15. avgusta. Nezgoda cklop-njače „San Giorgijo“, ki je v soboto večer pri Posilipu zadela ob skalo in obtičala, je veliko večja, nego je bilo začetkoma videti. Mornariški minister, ki je včeraj prišel v Napulj, nima upanja, da se bo ladja rešila. Nikakor pa ne bo več Za vojaško rabo. Ce rešijo topove, ki jih z velikim trudom spravljaje na suho, bo škoda znašala trideset milionov 1 i r.
Sredstvo proti živinski kugi.
Pariz, 15. avgusta. Znani profesor dr. Dojen je naznanil poljedelskemu ministrstvu, da je iznašel zanesljivo sredstvo proti slinavki in kugi na parkljih, ki daje upanje, da se ta živinska bolezen popolnoma zatre.
Dvojen umor.
Eronstadt, 15. avgusta. Danes je ustrelil pleskarski pomočuik G o e t z svojega sorodnika krčmarja Kuna in njegovo hčerko. Ko je nepadel še soprogo, je ta utekla in klicala na pomoč. Morilec je nato s samokresom ranil samega sebe. Goetza so zaprli, v zaporu je razbil vse šipe in so ga nezavestnega prepeljali v bolnico. Vzrok krvavemu dejanju je to, da je Kun prikrajšal GOetza za dtdščino.
Maročausbo vprašanje.
15. avgusta. Križarke an-sredozemskem morju so iz v T e t v a n ; tri francoske poti v T a n g e r oziroma v
London, gleške eskadre v Gibraltara odplule bojne ladje so na Casablanko.
Perzija.
Carigrad, 15. avgusta. Turška vlada je sklenila odposlati primerno vojaško s i 1 o v Perzijo za varstvo turških podanikov. Vlada zavzema stališče proti bivšemu šahu Mohamed Aliju.
30 hribolazcev ponesrečilo na vulkauu.
Tokio, 15. avgusta. Včeraj zjutraj je začel bljuvati vulkan Asamayarna na Japon skem. Do 30 hribolazcev pogrešajo, med njimi več Evropejcev in Amerikancev.
p°zor! Preselitev! Pozor!
FR. P. ZAJEC, Ljubljana.
Velika zaloga pravih Švicar, ur, zlatnine, srebrnine, gramofonov, plošč itd.
Tem potom vljudno naznanjam, da sem preložil svojo trgovino s Starega trga 26 na
BSE" Stari trg štev. 9 '3*3
isto popolnoma na novo uredil ter povečal in mi bo mogoče svoje cenjene odjemalce v vsakem oziru v zadovoljivost postreči. — Osobito opozarjam slavno občinstvo, kot prvi in edini slovenski, to obrt upravičeni izvrševati ter oblastveno izprašani optik in strokovnjak na svoj
• •
optični zavod
• •
po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni.
V zalogi imam vedno najnovejše ščipalnike, očala, tudi Rotenstockove toplomerje, daljnoglede vseh vrst, kakor „Zeis“, „Goerz“, „Busch“ itd., zrakomere, hydrometre, raznovrstne tehtnice za žganje, mleko itd. — Vsa popravila izvršujem v svoji lastni, dobro urejeni delavnici točno In solidno. — Zahvaljujem se za dosedanje mi izkazano zaupanje in prosim, da ml isto ohranite tudi vbodoče.
Z i .....
odličnim spoštovanjem
Fr. P. Zajec, Stari trg št. 9.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in	založb.	Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
AntonZupančič
knjigovez
Ljubljana, Slomškova ulica 31
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.
HOTEL ,VEGA<
v Spodnji Šiški se odda
s 1, novembrom v najem. Več se izve pri g. Mayer, Metelkova ulica 19.
Dobro računale!
in prav Izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu pravega :Francka: „s kavnim mlinčkom" Iz zagrebške tovarne. — Kakovost ..pravega :Francka:'1 se je mnoga desetletja kot naibolj ugajajoča, njegova zdatnost kot najkrepkejša izkazala.
Hotel Tratnik
»Zlata kaplja"
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 27,
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. Priznano fina kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene.
Lepi gostilniški prostori in povsem na novo urejeni velik senčnat vrt
1
e
B
g
I
B
Laška in dunajska - - kuhinja - -
Šelenburgova ul. 7
nasproti glavne pošte.
Vsak čas se dobe mrzla in gorka jedila, zmiraj sveže morske ribe in izvrstno in ravno došlo vino „Brioni“.
Sprejme se abonente na kosilo in večerjo.
V prenovljenih prostorih in pod novim ravnateljstvom se priporoča sl. občinstvu za obilen obisk.
B
I
B
I
B
B
B
B
B
B
B
•		
	Tehnični biro in podjetje zgradb I Ingenieur H. Uhlir, Ljublana, Resljeva cesta 26 Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znan-	 stvena mnenja, prev7Ptja	
•		#
Kavarna „Central“
Sv. Petra cesta št. 37 pri jubilejskem mostu se cenjenemu občinstvu in delavstvu toplo priporoča. —■ s spoštovanjem	Štefan Miholič, kavarnar.
,SLAVIJA‘
VZAJEMNO ZAVAR. BANKA V PRAGI,
ki je največji slovanski zavarovalni ^vod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA »SLAVIJA* ima posebno ugodne P°Q°je Pr,kiadne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbijenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim Članom. Danka .Slavija* je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Življenske police banke .Siavije* so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavlja- narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54,000.000*— jamčijo za popolno vafr^st* Vls*eSa dobička je do sedaj izplačala svojim članom življenskega oddelka K 2,406.719'—• Kapitalij in Skod pa je do sedaj izplačala K 109,356*861— Vsa pojasnila deje ter cenike in razkazila raKpot>il}a drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLA VIJE*
VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
Delniška družba združeni pivovarn Žalec in Laški trg
Telefon Štev. 168.
v Ljubljani
Vnfefon Štev. 16®.
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
................ Zaloga	r	Spodnji	£i&bi.	-------------