Ljubljana, september SOP5 St. 9
okrat so gasilci dobili "ček prijaznosti"
V skladu s potrebami na trgu	3
I.	polletje
Kako smo se odrezali?	4
kratke novice	6
maloprodaja
Povsem nova podoba	10
Saj so pridni, dam jim oceno ena a	11
Za varnost se ni bati	12
nov proizvod
Novost za dieselske motorje	13
požarna varnost
Katere naloge opravlja služba
za požarno varnost?	14
kazalo
maloprodaja
Naključni nakupovalci so opravili
obsežno raziskavo	16
tuie družbe
Kaj jim je prinesla dražja surova nafta?	18
srečanje
Znanci se hitreje sporazumejo	21
šport	22
Na žici
CCiŠlLZ-«dšli	23
Časopis izdaja Petrol d.d. Ljubljana
Ureja uredniški odbor: Rajko Muljavec, Bojana Pečko, Edo Škufca Jelka Žmuc Kušar (glavna in odgovorna urednica)
Oblikovanje: Neža Tomori
Naslov uredni'tva: Ljubljana, Dunajska 50
Vodstvo podjetja: dipl. prav. Janez Lotrič, predsednik uprave
Nadzorni svet: dr. Jože Zagožen, predsednik NS
Naklada: 2300 izvodov, Tisk: Delo - TČR, d.d., Ljubljana
V skladu s potrebami na trgu
Edo Škufca
Da Petrol že nekaj časa ni več samo naftna družba, dokazujemo na vseh področjih svojega delovanja. Zadovoljen kupec je cilj, ki nas vzpodbuja k še boljšemu delu, novim idejam in rešitvam.
Trg pa od nas pričakuje in zahteva prilagoditve, obenem lahko tudi sami vplivamo nanj in kupcem ponudimo boljše, prijaznejše in tehnološko bolj dovršene in kakovostne storitve.
Letošnjo jesen bomo kupcem na treh bencinskih servisih ponudili novo storitev - prodajo avtoplina. Ta energent je bil v Sloveniji dolgo časa zelo zanemarjen, zanj praktično ni bilo interesa. Ker pa se število vozil, ki uporabljajo plin kot pogonsko gorivo, povečuje, obenem pa je takšnih vozil tudi v naši soseščini vedno več, smo se odločili, da kupcem vozil s pogonom na plin v prvi fazi omogočimo nakup na bencinskih servisih Barje 1, Barje 2 in Lom 1.
Utekočinjeni naftni plin (Liquified Petroleum Gas - LPG), je preizkušeno in zanesljivo gorivo, ki se uporablja za pogon osebnih vozil, tovornjakov, avtobusov, in drugih vrst vozil od 1960. dalje. Po vsem svetu ga danes uporablja več kot 9 milijonov vozil. UNP je generično ime za komercialni propan in butan, ki sta uskladiščena skupaj ali vsak posebej. Dobimo ga kot soproizvod pri proizvodnji in separaciji zemeljskega plina ter v rafinerijah nafte med proizvodnim procesom.
Z ekonomskega vidika je avtoplin učinkovita alternativa konvencionalnemu gorivu, saj je njegova cena skoraj polovico nižja. Tudi predelava avtomobila na uporabo avtoplina je vse bolj dostopna, saj stane od 100.000 do 400.000 tolarjev, odvisno od vrste avtomobila, za povprečen avto pa je cena okoli 250.000 tolarjev.
CjMM'
Na sliki je prikazano vozilo, ki mu je dodana plinska instalacija in deluje na dve pogonski gorivi - “Bi-fuel system.”
Pri predelavi avtomobila na avtoplin je najenostavneje vgraditi plinski rezervoar v prostor za rezervno kolo.
Avtoplinu pripisujejo velike ekološke prednosti v primerjavi s konvencionalnimi gorivi. Zato v mnogih državah uživa posebne finančne spodbude, ki se nanašajo na nizke trošarinske dajatve, lastnikom predvsem starejših vozil pa so na voljo tudi subvencije za predelavo vozil na avtoplin. Pomembno je tudi to, da vozila na avtoplin povzročajo kar do 50 odstotkov manj hrupa kot vozila s pogonom na plinsko olje.
V Evropi je največ vozil na avtoplin v Italiji, zelo hitro rast uporabnikov pa beležita tudi naši sosedi Hrvaška in Madžarska. Zelo je razširjen tudi v večjih urbanih središčih Evrope kot gorivo za mestne avtobuse in taxije. Mesto Dunaj že več kot 30 let uporablja avtobuse na utekočinjeni naftni plin kot pogonsko gorivo. Ker v celotnem obdobju 30 let ni prišlo niti do ene nezgode kot posledice uporabe tega goriva, so praktično ves mestni avto park preusmerili v uporabo tega goriva. To gorivo uporabljajo tudi v mestnih avtobusih v Kopenhagnu, Helsinkih, Parizu, v več mestih na Nizozemskem, ter drugod. Slovenija je nekakšna bela lisa na zemljevidu, kjer se je težko oskrbeti z avtoplinom. Prodajne lokacije so izven običajnih transportnih poti voznikov in s tega stališča manj dostopne za potencialne tranzitne kupce. To je predvsem posledica relativno nizkega števila vozil, ki uporabljajo avtoplin. Kljub temu pa iz tabele lahko vidimo, da je tudi v Sloveniji trend naraščanja uporabe avtoplina.
Število registriranih vozil s pogonom na avtoplin v Sloveniji
Nova ponudba Petrola - avtoplin na bencinskih servisih
BENCIN	^ 100 MILJ
AVTOPLIN	80- 90 MILJ
ETANOL	70 MILJ
METHANOL	54 MILJ
KOMPRIMIRANI ZEMELJSKI PLIN	Sfcgp 21 MILJ
Kljub temu, da je energetska vrednost avtoplina nekoliko nižja kot pri bencinu, je skoraj polovico nižja cena dober razlog za uporabo avtoplina. Na sliki je prikazana primerjava, koliko kilometrov lahko prevozi avto, če toči v rezervoar enako količino različnih vrst goriva.
Petrol pa pri prodaji avtoplina pravzaprav ni novinec. Na Hrvaškem ga prodajamo na treh bencinskih servisih: Karlovac, De-sinec (avtocesta) in Vinkovci, v Bosni in Hercegovini pa gradimo bencinski servis, kjer bomo prodajali tudi avtoplin.
Hrvaška zakonodaja je za razliko od slovenske poenostavila postopke v zvezi z
gradnjo in prodajo avtoplina. Agreatov ni več potrebno vgrajevati ločeno od ostalih agregatov, ampak so lahko skupaj z ostalimi. Tudi pri polnjenju plina v avtomobilski rezervoar ne zahtevajo več posebej usposobljenega prodajalca, saj lahko plin točijo kupci sami. V Sloveniji zakonodaja trenutno ne omogoča takšnega načina prodaje, prodajalec pa mora imeti celo opravljen poseben izpit pri pooblaščeni ustanovi.
Na Hrvaškem je vse več avtomobilov z vgrajeno plinsko instalacijo, saj je avtoplin več kot polovico cenejši od ostalih derivatov. Vse več je oskrbnih mest tudi v okviru bencinskih servisov. Trenutna maloprodajna cena plina na Hrvaškem je 3,05 Kn/I ali 100 Sit/l.
V Petrolu verjamemo, da je avtoplin energent, ki ima prihodnost, zato bomo mrežo prodajnih mest širili v skladu s potrebami na trgu.
Prvo polletje 2005 je zaključeno in pred nami so podatki o poslovanju
Kako smo ss odrezali?
Ko človek opazuje delo drugih, se mu marsikdaj zdi, da je vse zelo enostavno in preprosto. Ko pa mora sam narediti isto, hitro spozna, koliko truda je treba vložiti, kaj vse obvladati in poznati, da so rezultati dela ugodni.
In kako je bilo v Petrolu v letošnjem prvem polletju?
Ali smo vložili dovolj truda, poznali naloge in obvladovali težave?
Rezultati dajejo pozitiven odgovor.
In kakšni so bili?
Skupina Petrol
Najprej poglejmo, kako je poslovala skupina Petrol.
Realizirani čisti prihodki od prodaje so bili za 21 odstotkov višji kakor v enakem lanskem obdobju, kosmati poslovni izid za 9 odstotkov višji, realizirani poslovni izid za 37 odstotkov večji, realizirani celotni poslovni izid pa kar za 64 odstotkov
višji kakor v prvem polletju 2004. Realizirani čisti poslovni izid se je povečal za 38 odstotkov.
Čisti poslovni izid skupine Petrol je po mednarodnih standardih računovodskega poročanja v primerjavi s čistim poslov-
nim izidom po slovenskih računovodskih standardih višji za 17 odstotkov. Količinska prodaja proizvodov iz nafte in plina je bila na ravni plana ter za 2 odstotka večja kakor v prvem polletju 2004. Prihodki od prodaje dopolnilnega asor-
V.VC__________________________________________________Br ent Pl at t • s Pat ed____________________________________________________
3 x.	58.	465	Ml	n.	38.	210	Mean	49.	662	St	d. Dev. 4. 2S9	Last	SS.	440
60
SS
SO
45
35
J UNO S
APR05
FE0O5
3 J ANO S t O 3OJUN0S
Gibanje cene nafte Brent Dated High v obdobju januar - junij 2005
I. polletje
timenta in ostalega trgovskega blaga so za 7 odstotkov presegli plan in za 12 odstotkov rezultat primerjalnega obdobja 2004.
Konec prvega polletja smo imeli 346 bencinskih servisov - 295 v Sloveniji, 31 v Bosni in Hercegovini, 19 na Hrvaškem in 1 v Srbiji.
Upravljali smo 20 koncesij za oskrbo s plinom ter oskrbovali kupce prek 1.187 plinohramov za prodajo utekočinjenega naftnega plina.
Prodaja električne energije je za 4 odstotke presegla plan in za 9 odstotkov prodajo v prvem polletju 2004. Od skupnih prodanih količin smo 18.844 MWh proizvedli s kogeneracijo.
Konec junija je bilo v skupini Petrol zaposlenih 2.854 ljudi.
V prvem polletju je začela poslovati družba Karkasa, ki obnavlja tovorne pnevmatike, Petrol pa ima v njej 50-odstotni lastniški delež, medtem ko je ostalih 50 odstotkov v lasti Save Tires iz skupine Goodyear.
Dieselsko gorivo 35%
Petrol je prodal strateškemu partnerju, družbi Marche International Ltd, ki deluje v skupini Movenpick, 75-odstotni lastniški delež v družbi Petrol Gostinstvo, tako da ima zdaj v svojih rokah še 25 odstotkov. Gostinski objekti pa v celoti ostajajo v lasti Petrola.
Podjetje Petrol Plin je dobilo certifikat sistema za ravnanje z okoljem ISO 14001.
Petrol d.d.
Z dobrimi rezultati se lahko pohvali tudi Petrol d.d.
Bruto fakturirana realizacija je bila za 21 odstotkov višja kakor v prvem polletju 2004. Realizirani čisti prihodki od prodaje so za 7 odstotkov presegli plan in za 21 odstotkov poslovanje v primerjalnem obdobju 2004. Realizirani kosmati poslovni izid od prodaje je za 2 odstotka nad planom in za 5 odstotkov nad lanskim prvim polletjem. Realizirani poslovni izid iz poslovanja je za 20 odstotkov presegel plan in za 21 odstotkov prvo lansko polletje.
Realizirani celotni poslovni izid pa je kar za 46 odstotkov višji od načrtovanega in za 37 odstotkov od lanskega v prvih šestih mesecih. Realizirani čisti poslovni izid je za 40 odstotkov presegel plan in za 15 odstotkov prvo polletje 2004.
Čisti poslovni izid na delnico je znašal 3.310 tolarjev, knjigovodska vrednost delnice je dosegla 40.640 tolarjev.
Petrol d.d. je v prvem polletju prodal za 3 odstotke več proizvodov iz nafte in plina, kakor je bilo planirano in za 7 odstotkov več kakor v lanskih prvih šestih mesecih. Prihodki od prodaje dopolnilnega asortimenta in ostalega trgovskega blaga so za 9 odstotkov presegli plan in za 12 odstotkov prvo lansko polletje.
Konec junija je bilo v Petrolu d.d. zaposlenih 554 sodelavcev.
Lastniška struktura Petrola na dan 30.6.2005
Drugi finančni investitorji 25.0%
Notranji odkup 10.6%
Skupina KAD
8.5%
Lastne delnice	Ilanke
UH	6.8%
Zavarovalnice
2.8%
Ministrstvo za okolje in prostor in Petrol d.d. sta lani podpisala sporazum o sanaciji odlagališča gudrona v Pesniškem dvoru, in v skladu z njim je Petrol zavezan finansirati sanacijo le do višine neporabljenih sredstev dolgoročnih ekoloških rezervacij, ostala potrebna sredstva zagotavlja Republika Slovenija. Konec lanskega leta sta bila v skladu z zakonom o javnih naročilih objavljena dva javna razpisa za izvajalca sanacije in za izvajalca njenega nadzora. Nadzornik sanacije je že izbran, izvajalca sanacije še izbirajo. Proti odločitvi o izbiri izvajalca sanacije so bile skladno z določilom zakona o reviziji postopkov za javna naročila vložene štiri zahteve za revizijo postopka, ki so bile na prvi stopnji zavrnjene. Zdaj se postopek nadaljuje pred državno revizijsko komisijo.
Vplivi na poslovanje
Na naše poslovanje je vsekakor vplivalo dejstvo, da se cene motornih bencinov in srednjih destilatov oblikujejo v skladu z uredbo za določanje cen naftnih derivatov, ki jo je Vlada RS sprejela 1. avgusta 2004.
Cene surove nafte so se v letošnjem pr-
5
vem polletju gibale med 38,24 do 58,49 dolarja za sod. Povprečna nabavna cena na svetovnem trgu je znašala 49,67 dolarja za sod, kar je za 47 odstotkov več kakor v enakem lanskem obdobju. Nabavne cene proizvodov iz nafte so seveda sledile gibanju cen surove nafte. Glavni razlog za zviševanje cen je treba iskati predvsem v bojazni pred zmanjšano oskrbo, ki bi nastala zaradi nestabilnih
političnih razmer na Bližnjem vzhodu in v Nigeriji, v nizkih zimskih temperaturah med kurilno sezono, pa v povečanem povpraševanju po motornih bencinih v ZDA ter po nafti in naftnih derivatih na Kitajskem in v Indiji.
Na rast cen vplivajo tudi omejene rafinerijske zmogljivosti, ki bi ob dodatno povečanem povpraševanju po naftnih proizvodih le težko sledile zahtevam trga. Opec je s povišanjem proizvodnih količin sicer poskušal ublažiti pritisk na cene, vendar brez večjega dolgoročnega učinka. Menjalni tečaj med ameriškim dolarjem in evrom se je v letošnjem prvem polletju gibal med 1,20 in 1,36 in do konca tega obdobja je evro v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubil več kot 10 odstotkov vrednosti.
Povprečni tečaj dolarja po srednjem tečaju Banke Slovenije je v prvem polletju znašal 186,42 tolarja za dolar, povprečni srednji tečaj evra pa 239,70 tolarja za evro.
Zaključek
Če sledimo prikazanim številkam, lahko rečemo, da sta tako skupina Petrol kakor Petrol d.d. v prvem polletju 2005 dobro poslovala, da sta se znašla v težavnih okoliščinah ter poiskala pravo pot za doseganje zastavljenih ciljev.
Loterija, kuponi,
21%
Ostalo trgovsko blago 4%
Galanterija
8%
Motorni bencini 28%
urilno olje stra lahko 26%
Ostalo
11%
Jelka Kušar
Večina gostov je iz domačega kraja
Čim boljša je ponudba, tem večji je promet. To so že mnogi ugotovili in se poskušajo po tem ravnati. Tudi v Petrolu. Zato imamo v trgovinah na bencinskih servisih širok izbor blaga, pa plin v jeklenkah, avtopralnice in bifeje oziroma bare.
V Gornjem Gradu, kraju s približno 2.500 prebivalci, imajo od vsega začetka ob bencinskem servisu tudi bar, ki ga od leta 2002 vodi najemnik servisa Miha FINKŠT. V njem sta zaposleni dve natakarici, če je katera bolna ali na dopustu, priskoči na pomoč študentka. Če pa dekle, ki bi morala streči, iz kakršnegakoli razloga zamudi, postreže najemnik. K sreči strank ni posebno veliko, tako da za krajši čas lahko obvlada obe strani.
V baru je možno dobiti vse vrste pijač in kavo. Kdor si želi kaj prigrizniti, mora
- tako kakor na mnogih drugih bencinskih servisih - stopiti v trgovino, kjer lahko izbira med sendviči in sladkarijami, nekateri radi posežejo po čipsu. Pred časom so imeli v baru tudi cigarete, a zanimanja zanje ni bilo, zato jih je zdaj možno kupiti le v trgovini. Prav tako se gostje ne zanimajo za pikado in naprava nima druge naloge, kakor da zapolnjuje prostor. Delovni čas se začne zjutraj ob 7.00, vendar so tako na bencinskem servisu kakor v baru na mestu že ob 6.00, ker je treba najprej vse pospraviti in pripraviti za goste. Snažilke nimajo, zato sami skrbijo za vso čistočo, tudi v sanitarijah. Zjutraj jih počisti natakarica, čez dan prodajalec. Med gosti prevladujejo domačini, medtem ko se tujci, ki sicer vozijo po cesti med Mozirjem in Kamnikom, zelo redko ustavijo. Na splošno pa je več gostov ob
slabem vremenu, ko domačini ne morejo delati na polju ali v gozdu, in si lahko ukradejo nekaj časa za razgovor s prijatelji in kozarček. K prijaznemu vzdušju pa pripomorejo natakarice, ki se dobro razumejo tako med seboj kakor z gosti.
Daniela Kovač Pomožni študentje na počitniškem delu
Človek je tako zapleteno bitje, da ga je nemogoče opisati, kaj šele pojasniti njegovo vedenje z enega samega vidika.
Ena bistvenih lastnosti človeka je raba orodja. Kot orodje pa pojmujemo prav vsak izdelek, ki ga človek uporablja. Uporablja ga namreč z določenim namenom, da bi dosegel zastavljeni cilj.
Najprej je bil na vrsti teoretični del
Pa zopet ne smemo pozabiti, da je človek enovita osebnost. Ne obnaša se zdaj kot uporabnik, zdaj kot kupec, zdaj kot obiskovalec... Obnaša se preprosto kot človek, samo mi smo tisti, ki nanj gledamo z različnih vidikov. Pomembnost tega pa je vedno večja.
Potem je strokovnjak vse dodatno nazorno pokazal
Da je kupec kralj, ne vedo samo redno zaposleni na bencinskih servisih, temveč tudi študentje, ki opravljajo pomožna in zahtevnejša dela v prodajnih prostorih, v avtopralnicah in tudi študentje, ki delajo samo med počitnicami in čistijo avto-
Učinkovito brisanje vetrobranskih stekel niti zdaleč ni enostavno
mobilska stekla. Prav ti študentje pa tudi veliko pripomorejo, da je vtis naših bencinskih servisov na kupce pozitiven ali pa negativen.
Služba za izobraževanje redno organizira usposabljanje iz požarne varnosti, varnosti pri delu in varstva okolja, ki se ga morajo udeležiti vsi študentje. Izobraževanje izvedejo tehnični inštruktorji oziroma pooblaščenci za požarno varnost in varnost pri delu. V sklopu tega usposabljanja smo letos v začetku junija v OEMS Ljubljana-Kranj poletne študente, ki čistijo avtomobilska stekla, poučili o načinu komuniciranja s kupci (ponovili smo tudi osnove bontona) in seveda o načinu čiščenja avtomobilskih stekel - včasih najpogostejše in najbolj značilne storitve. Ker za čiščenje stekel obstaja poseben načrt, so bili naši študentje deležni teoretične razlage in praktične vaje pod budnim očesom strokovnega in izkušenega sodelavca iz Petrola Tehnologije.
Vse, samo, da bodo kupci zadovoljni.
Jelka Kušar
Rešuje nas klasična postrežba
Ko se voznik pripelje v Litijo iz ljubljanske smeri, zagleda na levi strani najprej nov sodoben bencinski servis, na katerem piše MOL. Kakšnih sto metrov naprej stoji majhen kiosk, pred njim dve črpalki in nad vsem obledel napis v najstarejši izvedbi - Petrol. Zgrajen je bil okrog leta 1950, Petrol ga je kupil leta 1963. Celoten objekt, trgovina, pisarna in skladišče pa merijo 14 m2.
Človek bi pomislil, da se tukaj nihče ne ustavi, vendar ni tako. Poslovodja Ignac TIČAR pravi, da je MOL res vzel kakšnih 30 odstotkov strank, več ne: “Rešuje nas klasična postrežba.” Odpirajo ob 5.00 zjutraj, ko se ljudje peljejo v službo in takrat so zlasti ženske voznice vesele, da
Nika Mavrič najde pravo besedo za goste in za svojega šefa
jim ni treba umazati rok. Pa tudi moški so zadovoljni, da ob prihodu v pisarno ne smrdijo po dieselskem gorivu.
Tako skromen je, da ga prav zato ni možno spregledati
Ignac Tičar je prepričan, da še nekaj drugega pripomore k prodaji. Petrolov bencinski servis je bil prvi v Litiji, ki ima v okolici veliko kmečkega prebivalstva. To pa so ljudje, ki ostajajo zvesti tistemu, na kar se navadijo - če so zadovoljni. In na majcenem Petrolovem bencinskem servisu se očitno dobro počutijo.
Po drugi strani njihove želje in potrebe, ki jih lahko poteši ponudba bencinskega servisa, niso posebno velike in so zadovoljni, če lahko poleg goriva kupijo kakšno pijačo ali sladoled - in motorno olje, ki ga na bencinskem servisu kar precej prodajo. Veliko več pa v trgovinici, ki služi tudi za pisarno, niti ne ponujajo.
Poslovodja Ignac Tičar v svojem kraljestvu
A da se kupci ves dan ustavljajo na bencinskem servisu, potrjuje dejstvo, daje med tednom odprt od 5.00 do 19.00 in ob sobotah od 7.00 do 13.00. Poslovodja Ignac Tičar pa je zadovoljen s tem, kar ima in poskuša ustreči vsaki stranki.
Valerija Rojc
Promet na bencinskem servisu ni vedno odsev prometa na cesti
Količina prometa na cesti se odraža na prometu bencinskih servisov, pravijo. In marsikdaj to tudi drži, vendar ne vedno. Čeprav so se julija, predvsem ob koncu tedna, skozi Maribor in Ptuj vile dolge, včasih tudi neprekinjene kolone vozil proti Hrvaški in na drugi strani proti Ljubljani ter dalje proti morju, promet na naših bencinskih servisih, in s tem rezultati prodaje, niso bili občutno večji.
Kdor bi od daleč opazoval promet na naših objektih, bi zagotovo menil drugače, saj je bilo na njih vedno veliko vozil in ljudi, ki so hiteli sem in tja. Vendar se niso ustavljali zato, da bi natočili gorivo ali kaj kupili v trgovini, temveč so si želeli le odpočiti ali uporabiti naše sanitarije. To pa ni prineslo nobenega zaslužka, temveč samo precej dodatnega neprijetnega dela.
Seveda smo upali, da bo avgusta bolje, da bo vreme lepo in turistov veliko. Toda vreme se nikdar ne zmeni za naše želje in načrte in tudi avgust je bil hladen kot že nekaj let ne. Veliko ljudi se ni odločilo za dopust, ali so ga prestavili, morda skrajšali, kar se je na naših bencinskih servisih močno poznalo.
Le vlomilci so bili kljub dopustu - ali prav zaradi njega - dokaj aktivni ter na samih objektih povzročili precej škode, obenem pa odnesli večje količine cigaret.
Sicer pa je jesen tu in z njo tradicionalne jesenske dejavnosti.
Lidija Bulog
Me vzameš s saboP
Tako so nas z velikih obcestnih plakatov in oglasov v časopisih junija in julija spraševali naši “štoparčki”: sendvič, rogljiček, sladoledni kornet in jabolko. Oglaševalsko kampanjo, katere namen je bil spodbuditi voznike, da naših bencinskih servisov ne obiščejo le takrat, ko jih k temu sili prazen rezervoar, temveč tudi prazen želodec. S kampanjo smo želeli doseči pogostejše nakupe prehrambenih izdelkov v HIP HOP prodajalnah.
In kako so se na oglaševanje odzvali v raziskavi sodelujoči anketiranci? Najbolj so kampanjo opazili mladi do 30 let (tako vozniki kot sopotniki) ter vprašani z višjo izobrazbo in višjimi osebnimi dohodki. In kako jim je bila všeč: najvišje so ocenili oglase v revijah, takoj za njimi so bili ve-
me vzameš s sabo?
Ali ste že ugodili njegovi želji?
liki obcestni plakati, nekoliko nižje pa so ocenili oglase v dnevnih časopisih in na radiu. Kampanja je bila nadpovprečno všeč dvema skupinama naših kupcev, ki smo jih v raziskavah poimenovali: “stalno na poti” in “mladi sopotnik".
Natalija Pavlin
Dišeča razvada po imenu kava
V sektorju DAS se ne ukvarjamo zgolj in samo z nabavo blaga za nadaljnjo prodajo ali lastno porabo, ampak so naši napori usmerjeni tudi v sodelovanje pri ponujanju čim bolj kakovostnih storitev na osnovi nabave ustreznih surovin.
V zadnjem letu smo se kar precej ukvarjali s ponudbo kavnih napitkov iz kavoma-tov na bencinskih servisih.
Petrolove bencinske servise smo že od leta 1990 opremljali z novimi napravami. Sprva so bili to manjši kavomati, ki jih je bilo možno primerjati z današnjimi domačimi aparati za ekspres kavo, leto pozneje pa smo že postavili prvi pravi avtomat za tople napitke - kava, čaj, kakav.
V letu 2005 smo imeli kavomate na 117 bencinskih servisih. Ne glede na uspešno prodajo pa smo zaradi spremenjenih navad svojih kupcev morali spremeniti ponudbo toplih napitkov - predvsem kave. Danes se potrošnik zadrži v prodajnem prostoru izredno kratek čas, kar seveda pomeni, da je potreba po hitri postrežbi
in še hitrejšem odhodu postala nuja, ki pa jo je mogoče usmeriti in si zagotoviti, da bo kupec opravil nakup. Zato mu moramo ponuditi celovito storitev in resnično
Samo na gumb morate pritisniti
kakovost - napitek, ki ga bo kupec lahko odnesel tudi s seboj in kar je še važnejše, použil med vožnjo. Pri tem gre lahko bodisi za jutranji postanek na poti v službo ali po drugih opravkih, bodisi za daljšo vožnjo. Zato in ker v tujini že nekaj časa tako ravnajo, smo se odločili, da bomo nadgradili obstoječo ponudbo ter ponudili boljšo kavo v privlačnih skodelicah.
V letošnjem letu tako uresničujemo projekt, s katerim želimo svojo ponudbo še bolj približati kupcem. Prvi tak test, katerega osnovna ideja je, da kupec napitek odnese s seboj v vozilo, smo pričeli izvajati na bencinskem servisu Lom I, ki je na splošno med najbolj obiskanimi lokacijami, poleg tega prodajo tam tudi veliko napitkov. Prvi štirinajstdnevni rezultati so vzpodbudni, vsekakor pa je naš cilj, da test še razširimo in ob dobrih rezultatih z ustrezno marketinško podporo predstavimo v celotni mreži Petrolovih bencinskih servisov.
Gordana Novak Povejmo svoje mnenje!
Priložnost za to bomo imeli med 19. in 23. septembrom, ko bomo v Petrolu izvedli že šesto vsakoletno raziskavo organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. Sicer pa vse od leta 2003 lahko prav vsi zaposleni v Petrolu v Sloveniji na ta način izrazimo svoje mnenje.
V letu 2004 je v raziskavi SiOK pod okriljem GZS poleg Petrola sodelovalo več kot 100 slovenskih podjetij, njihovo število pa iz leta v leto strmo narašča. Kot zanimivost naj dodam, da se v zadnjih letih v raziskavo vključujejo tudi državne ustanove, ki si po vzoru gospodarstva želijo
izboljšati zadovoljstvo in organizacijsko klimo ter modernizirati poslovanje.
19. septembra bomo vsi zaposleni v Petrolu v Sloveniji na službeni naslov prejeli vabilo z anketnim vprašalnikom, ki ga bomo do 23. septembra lahko oddali v priloženi frankirani ovojnici, naslovljeni na Biro Praxis d.o.o., ki bo tudi letos poskrbel za strokovno obdelavo vprašalnikov in izdelavo poročil. Obenem nam zagotavlja, da bo vse potekalo anonimno in da bo vse vprašalnike po končani obdelavi uničil. Anketne vprašalnike so tudi letos, samo za Petrol, natisnili brez demografskih podatkov (spol, starost, delovna doba, izobrazba...), s čimer bo zagotovljena dodatna anonimnost. Na vprašalniku bo spet navedena le organizacijska enota.
Rezultate, pridobljene z letošnjim anketiranjem, bomo lahko neposredno primerjali z rezultati prejšnjih let. Dosedanji pa kažejo, da je povprečna ocena organizacijske klime in zadovoljstva v Petrolu na približno enaki ravni, s pozitivno tendenco, medtem ko slovensko povprečje rahlo pada. Področja, kjer se je ocena od leta 2001 dalje krepko izboljšala so: poznavanje poslanstva, vizije in ciljev, komunikacija in pripadnost, kar je nedvomno odraz vsako leto zastavljenih in uresničenih akcijskih ukrepov ter vse večja angažiranost vodstva na vseh ravneh. Izboljšave smo dosegli prav s pomočjo predstavitvenih delavnic, ki jih na ravni organizacijskih enot že tradicionalno organiziramo po objavi rezultatov raziskave. Na njih imamo zaposleni priložnost, da aktivno sodelujemo pri identificiranju močnih in šibkih točk ter oblikujemo akcijski načrt s konkretnimi in merljivimi cilji. Hkrati je to priložnost, da preverimo uresničevanje ciljev s prejšnje delavnice.
Raziskava je tesno povezana z drugimi projekti, ki potekajo v Petrolu, med njimi je potrebno omeniti tekmovanje za prestižni naslov poslovne odličnosti, kjer nam prav kontinuirani rezultati s pozitivno tendenco, kot je naša raziskava organizacijske klime, lahko prinesejo skoraj desetino skupnega števila točk.
Lahko smo ponosni, da imamo možnost s svojim mnenjem primakniti kamenček k mozaiku uspešnega poslovanja in zadovoljstva zaposlenih. Želimo si, da bi se na letošnjo raziskavo organizacijske klime in zadovoljstva odzvali v čim večjem številu in tako prispevali svoje dragoceno mnenje!
Jelka Kušar Kemično čiščenje, nova ponudba hitrega servisa na Letališki cesti v Ljubljani
Tudi znotraj
■	■■■■	v«	v	v	■
temeljito očiščeni
Kako pogosto peremo svoj avto?
Nekateri prepogosto, drugi preredko. Poznam nekoga, ki zgrabi za cev in krtačo prav po vsaki vožnji, tudi če se pelje samo nekaj sto metrov in porabi za čiščenje petkrat toliko časa kot za prevažanje. Zdrgne vsak delček posebej, se odmakne in oceni svoje delo ter popravlja, če se kakšen centimeter laka še ne sveti povsem. Srečala sem pa tudi voznika, ki je trdil, da se lak s pranjem preveč uničuje in je več kot preveč, če enkrat ali dvakrat na leto zapelje med krtače. Končno pa blato samo odpade, ko se ga dovolj nabere.
Franci Rogelj je zadovoljen, da lahko postreže z dodatno ponudbo
Oba - tako kot mnogi drugi - pa sta vedno skrbela samo za zunanjost vozila. Na sesalec, s katerim bi odstranil smeti iz notranjosti avtomobila, in na krpo, s katero bi obrisal prah, se ni spomnil nobeden od njiju. V skrajnem slučaju bi stresla preprogo ali obrisala vetrobransko steklo. Obratno nekateri lastniki avtomobilov skrbijo predvsem za notranjost vozil in tisti, ki jih čistijo v Petrolu, bodo v prihodnje gotovo poskusili vsaj včasih zapeljati na Letališko cesto v Ljubljani. Na hitrem servisu najemnika Francija ROGLJA, ki stoji ob bencinskem servisu, imajo od nedavnega dodatno ponudbo - kemično čiščenje, ki je v naši družbi novost in ga na drugih bencinskih servisih še ne poznajo. Sicer so zelo temeljiti že pri običajnem čiščenju, če jim ga stranka zaupa in ne opravi naloge sama, saj dobro poskrbijo tako za notranjost kot za zunanjost vozila. Notranjost temeljito posesajo, premažejo
armaturno ploščo, z obeh strani očistijo vetrobranska stekla (sama jih znotraj marsikdaj pozabim obrisati), poleg tega dodatno premažejo gume, a ne le zato, da so videti lepše in bolj nove, ampak tudi zato, ker so potem dalj časa prožne in počasneje preperijo.
A kakšna je nova ponudba?
Zanjo uporabljajo poseben sesalec na vodo (direktor OEM pravi, da so imeli
veliko dela, preden so izbrali pravega, najprimernejšega) in posebno krtačo. Notranjost avtomobila najprej obdelajo s sesalcem in ker je dokaj močan, lahko posežejo globlje, nato se posvetijo posameznim madežem. Če to ni dovolj, uporabijo še krtačo, ki se ji menda ne more upreti nobena umazanija. Vendar pa na hitrem servisu kemičnega čiščenja ne priporočajo ob vsakem pranju, ampak mor-
da enkrat ali dvakrat na leto oziroma, ko je notranjost avtomobila zares umazana. Kako pa je s strankami?
Ker za novo ponudbo ni posebne reklame, mnoge stranke niti ne vedo zanjo. Kljub temu se je zanjo že odločilo več pogodbenih strank in nekaj ministrstev, pa tudi z bencinskega servisa marsikoga napotijo sem.
Lado Barbič -
vladimir.barbic@petrol.si
AVTO, VARNOST IN Ml
Pozdravljeni!
Poletje (kakršno je pač bilo) in dopustniško veselje je za nami. Ponovno z vami sva tudi jaz in moja rubrika “AVTO, VARNOST IN Ml”. Veselim se naslednjih mesecev, v katerih vam bom poskušal približati gumo, pa naj bo za osebno, tovorno, 4x4 ali katero drugo vozilo. Poskušal vas bom tudi spomniti na bolj pomembna zakonska določila o varnosti in vožnji in vam tudi podal kakšno zanimivost. Res je trenutno (no, že kar nekaj časa) moja strast tista okrogla, črna, zapeljiva guma, s katero tako rad delam. Seveda so tukaj še avtomobili (kot za večino moških - in ne pozabimo - na vedno več ženskih ljubiteljic) in z vsem tem povezani avto - moto športi.
Kako ravnati s pnevmatikami
Veliko se vas sprašuje (tudi sam sem se nekoč), kako se pravilno ravna z gumami, da bodo dosegle čim daljšo življenjsko dobo. Tukaj vam ponujam nekaj koristnih nasvetov.
Pogosto kontroliranje zraka v gumah; vedno poskušajte imeti tlak v gumah, kakor ga je priporočal proizvajalec vozila. Prenizek tlak povzroči, da se guma med vožnjo preveč segreva in se lahko deformira, nato lahko pride do poškodbe, seveda vpliva tudi na večjo porabo goriva in skrajša življenjsko dobo gume.
Ob vsaki menjavi gum jih tudi centrirajmo, saj bo le tako vožnja umirjena in brezskrbna.
Naj bodo ventili zaščiteni z zaščitnimi kapicami, saj jih tako varujemo pred umazanijo.
V zimskih gumah naj bo tlak za okoli 0,2 bara višji od običajnega.
Ne pozabimo na rezervno kolo (nekateri jih več nimajo-imajo komplet za popravilo pnevmatike), ki naj ima do 0,5 bara višji tlak od predpisanega (saj jo le redko kontroliramo).
Gum ne čistimo z močnim oziroma pod visokim tlakom vode (lahko jih poškodujemo).
Če opazimo razpoke, zareze ali izbokline, se posvetujmo s strokovnjakom, ki nam bo svetoval popravilo ali menjavo.
Gumo hranimo v suhem, temnem in hladnem prostoru:
Poskrbimo (zaščitimo jo), da ne pride v stik z bencinom, oljem in mastjo.
Prav je, da vas že malo spomnim na zimo in da morda preverite, ali so vaše zimske (M+S) pnevmatike še dobre, ali je morda treba misliti na nakup novih. Predvsem pa bi rad tudi spomnil vse lastnike SUV ali 4x4 vozil, da razmislijo o nakupu zimskih (M+S) pnevmatik (če jih še nimajo), saj bo le tako vožnja skupaj z zimski-
K107
K104
K102
Šport
mi pnevmatikami in pogonom na vsa štiri kolesa varna in gotova.
Oh, skoraj bi pozabil!
Začel se je pouk in prav je, da še posebej v bližini šol vozimo previdno, ustrezno prilagodimo hitrost in s tem poskrbimo za varnost naših malčkov.
Srečno vožnjo!
Zanimivost
Ste vedeli, da letos praznuje 40 obletnico novomeško podjetje Adria Mobil, ki je največji slovenski in šesti največji evropski izdelovalec počitniških prikolic in avtodomov? Njegova pot se je začela leta 1965 s prikolico Adria 375, izdelali so več kot 500.000 prikolic, imajo 6,5-odstotni delež v Evropi, so prisotni v 26 državah in 99 odstotkov svoje proizvodnje prodajo v tujini. Čestitke za te izjemne številke.
MttHammoK
Pre
K105
K406
Comfort
Economy
Bencinski servisi v Sloveniji stojijo samostojno, bolj ali manj oddaljeni od drugih zgradb. V Celju, v neposredni bližini trgovskega centra Spar, ima novi bencinski servis povsem neobičajno lokacijo. Stoji v sklopu garažne hiše, takorekoč pod njeno streho in če ne bi bilo zunanjih znakov, ne bi vedeli, da je Petrolov. Vodi ga najemnik Rafko ZUPANC, ki je imel enako vlogo že na prejšnjem servisu, in zaposluje dva prodajalca ter dve študentki.
Povsem nova podoba Jelka Kušar
NEDEUA
Rafael Brežnik, Rafko Zupanc, Helena Simič, Urška Pečnik, Enea Gajšek
Bencinski servis Spar v Celju je bil star 10 let in bi lahko še precej časa stal v službi ljudstva. A ker se je najbližji sosed Spar hotel širiti, pri čemer mu je bil naš servis na poti, je prosil Petrol, da bi ga prestavil za nekaj metrov. To je pomenilo, da je bilo potrebno bencinski servis podreti in zgraditi novega.
Pred pol leta so stari bencinski servis zaprli, ga podrli in začeli graditi novega, ki je povsem drugačen od svojega predhodnika. Objekt ni samostojen, ampak del garažne hiše ter ozek in dolg. Drugačen je tudi dostop, saj zdaj vozniki zavijejo pred ulične črpalke s krožišča, medtem ko so prej peljali mimo parkirišča ob Šparu.
Medtem ko je bila trgovina prej klasična, spada zdaj v skupino Hip-Hop, to se pravi, da ima širšo ponudbo prehrambenih izdelkov in mini pekarno, kar je na prvi
pogled presenetljivo, saj je Spar še vedno oddaljen le nekaj metrov in bi morali pričakovati, da bodo vozniki tudi v prihodnje kupovali tam. A trgovine bodo ob nedeljah v prihodnje zaprte in takrat bo ponudba bencinskega servisa zelo dobrodošla. In če bodo stranke z njo zadovoljne, bodo prihajale tudi med tednom. Povsem nova je tračna avtopralnica, ki je menda izredno hitra in opere na uro veliko več vozil kot predhodnica, kar se zdi najemniku Rafku Zupancu zelo dobrodošlo za zimski čas, ko se pred “krtačami” nabere največ avtomobilov. A tisti, ki so jo preskusili, niso tako neskončno navdušeni, saj pride vozilo iz nje še močno mokro. In ko so se zaposleni pozanimali pri strokovnjakih, kaj bi bilo možno storiti, so dobili odgovor, da je slabše sušenje treba vzeti v zakup, če hočejo, da bo postopek hitro potekel.
Voznike nekoliko moti dejstvo, daje steber voda-zrak dokaj oddaljena od uličnih agregatov in jo morajo celo iskati. Prodajalci pa niso zadovoljni z razgledom
Tudi ulične črpalke so nekoliko drugače postavljene
na črpalke, ker jih izza blagajniškega pulta ne vidijo. Tako ne vedo, kaj se dogaja zunaj, obenem jih je premalo, da bi bil nekdo vedno zunaj. Poleg najemnika
Kdor pozna Petrolove trgovine, se bo tudi tukaj znašel
sta zaposlena dva prodajalca in dve študentki, od katerih ena dela v avtopralnici. Stranke so bile pa vajene, da so jim prodajalci pomagali, če se niso znašle. Tako prihaja k njim nekaj starejših gospa, ki ne znajo same natočiti goriva. Na starem bencinskem servisu so vsako od daleč opazili in jo pričakali ob uličnem agregatu. O takem razvajanju zdaj ni več govora. Nova lokacija pa zaposlenim po drugi strani vendarle prinaša nekaj ugodnega. Zelenica je manjša in bodo imeli z njenim vzdrževanjem manj dela. Pa manj snega bo pozimi treba odmetavati.
Na zunanjost se bomo morali šele navaditi
maloprodaja
Zdaj smo tudi v Zalogu, le nekaj metrov od vhoda v Laboratorij Petrol in Petrol Tehnologijo postavili bencinski servis, ki je začel poslovati sredi poletja, tako da zaenkrat še ni možno odgovoriti na vprašanje, kako so ga ljudje sprejeli in kakšen bo njegov promet. Vsekakor pa je možno povedati, da so zaposleni z Rokom POVŠETOM na čelu trdno odločeni, da bodo stranke navadili nase.
Saj so pridni, dam jim oceno ena a Jelka Kušar
Jožef Povše, Jani Fojkar, Aleš Mrzel, Tanja Dovečer, Klemen Pavlič, Rok Povše
Tako je rekel kupec, ki je med plačevanjem opazil, da se pogovarjam z namestnikom poslovodje in si nekaj zapisujem. Ko je odhajal, se je ponosno ozrl po prostoru, kakor bi hotel reči, to je zdaj moje kraljestvo.
Po suhem od črpalke do blagajne
Namestnik poslovodje Rok Povše, ki bo po odhodu poslovodje v pokoj, tudi uradno prevzel vodenje bencinskega servisa, gleda na poslovanje zelo trezno. Začetek dela je bil dober, čeprav je padel v čas
dopustov in je tudi na cesti manj vozil kakor med letom. Seveda morajo promet povečati, kar bodo dosegli predvsem s pravilnim odnosom do strank, pa tudi s primerno ponudbo. Ulični agregati nudijo vse gorivo, ki gaje dobiti drugod, v trgovini je ponudba dobra, imajo tudi plin v jeklenkah, in ročno avtopralnico.
Ali bodo lahko konkurirali okoliškim pekarnam?
Veliko si obetajo od bara, ki bo brez dvoma pritegnil stranke. Vendar pa bodo na prodajo nekoliko vplivale tudi cene, ki so pri nekaterem blagu višje kakor drugod. To velja zlasti za kruh in pecivo, poleg tega je v neposredni bližini več pekarn, ki so brez dvoma konkurenčne. Morda bo k boljši prodaji kruha in peciva pripomogel bar, saj mnogi ob kavi radi použijejo svež rogljič ali mehko žemljico. To pa za zaposlene spet pomeni, da bodo morali zelo natančno vedeti, koliko smejo speči naenkrat, da se ne posuši, obenem pa da stranke ne bodo zrle v prazne police.
Dodatne stranke tako v trgovini kakor v baru si obetajo od avtopralnice, saj si po utrudljivem pranju avtomobila marsikdo zaželi osvežilno pijačo in majhen prigrizek. Kakšen bo promet, pa zaenkrat tudi še ne vedo. Med drugim vikendom poslovanja je bilo pranje brezplačno in tako v soboto kakor v nedeljo je kar po 70 strank očistilo svoj avto. Takoj v ponedeljek pa je število pranj padlo na 3 do 4 na dan in na taki ravni tudi ostalo. Seveda, jeseni, ko bo vreme slabše in avtomobili hitreje umazani, pričakujejo na bencinskem servisu večje število “pralcev”, končno tudi cena ni pretirana.
Monika Napret in Tina Grden sta prepričani, da bo bar uspešno dopolnjeval ponudbo
Cene - in brez dvoma tudi bencinski servis - pa si pridejo nekateri sosedje ogledat kar peš. Vse jih zanima in marsikaj tudi vprašajo, obenem omenijo, da se bodo naslednjič pripeljali z avtom, kar naj bi pomenilo, da bodo tudi kupovali. To so pač tisti, ki potrebujejo nekaj časa, preden se navadijo na novost. Pravzaprav se morajo ljudje navaditi najprej na samo delovanje bencinskega servisa. Nekaj časa so se vozili mimo gradbišča, potem mimo zgrajenega objekta, ki je bil zaprt, potem so nenadoma opazili, da je postalo okrog modro rdeče zgradbe bolj živahno. Nekateri so mirno peljali naprej, drugi so zavrli in stegnili vrat, da bi natančneje videli, kaj se dogaja, tretji so že zapeljali mimo, pa ustavili in pripeljali nazaj. Taki so novega bencinskega servisa najbolj veseli in bodo zagotovo postali njegova stalna stranka.
Ob odpiranju bencinskega servisa Zalog so bili svetniki četrtne skupnosti Polje povabljeni na ogled skladišča goriv. Vabilu so se odzvali Boštjan Avgustinčič, Janez Gale, Drago Kosič in Stane Matjažič. Sprejela sta jih članica uprave Mariča Lah in direktor Sektorja investicije Miha Gostiša, pri ogledu pa sta se pridružila še vodja gasilcev Andrej Oven in Dušan Kuzmin, ki sta sodelovala pri razlagi o varnosti v skladišču.
Za varnost se ni bati
Jelka Kušar
Dobri sosedski odnosi so zelo pomembni, saj pomagajo k boljšemu, mirnejšemu in enostavnejšemu načinu življenja. V Petrolu se tega zavedamo, zato posvečamo odnosom s prebivalci iz okolice svojih objektov še posebno pozornost. Vendar delamo v panogi, ki se zdi nekaterim že sama tako nevarna, da je treba pred njo bežati ali jo spraviti daleč od sebe. Morda je bilo nekoč pred davnimi leti tudi kje kaj nevarnega, a to že dolgo ni več tako. Sodobne aparature in oprema, ob njih pa izšolani in preizkušeni delavci preprečijo prav vsako nevarnost. In ker so prav v okolici našega skladišča goriv nekateri videli v Petrolu izzivalca zdravega in čistega okolja, je bilo odpiranje bencinskega servisa nedaleč od skladišča dobra priložnost, da pokažemo predstavnikom krajanov, kako poteka delo in kako je zavarovano.
Direktor sektorja investicije Miha Gostiša je razložil, kaj načrtujemo in besede podkrepil z načrti, ki jih je pokazal gostom: »Med velikim in skupino malih rezervoarjev nameravamo postaviti dodaten rezervoar s 13.000 m3 prostornine in bi služil za skladiščenje dieselskega goriva. Meje, za katere smo se dogovorili ob razpravljanju o že izvedeni rekonstrukciji skladišča, bomo ob tem spoštovali. To pomeni, da bo odmik od skladiščnih objektov do objektov krajanov ostal na sedanji črti. Letos smo porušili še stari rezervoar, ki
ga od rekonstrukcije skladišča nismo več uporabljali, kar pomeni, da smo se s tega področja povsem umaknili. Glede na to, da bi v rezervoarju skladiščili tudi blago za državne obvezne rezerve, smo za gradnjo pridobili podporo Ministrstva za gospodarstvo in ZORD in na tej osnovi podali pobudo za spremembo državnega lokacijskega načrta. Skladišče je obnovljeno po najsodobnejših varnostnih standardih, kar pomeni, daje ogroženost prebivalstva bistveno manjša od tiste, ki so jo prvotno predvidevali ob rekonstrukciji. Zato bi ob spremembi lokacijskega načrta pridobili tudi krajani, saj bi lahko gradili tudi v širšem varovalnem pasu skladišča, kjer sedaj nove gradnje niso dovoljene. Tehnika, ki skrbi za varovanje okolja, je implementirana predvsem v tehniki za avtomatsko javljanje in gašenje požarov, zaprtem sistemu za polnjenje avtocistern s sistemom za kondenzacijo in čiščenje bencinskih hlapov, s sistemom streh rezervoarjev, ki preprečuje evaporacijo goriv in tehnološko kanalizacijo s čistilno napravo. Z novo gradnjo bi pridobili mi, torej Petrol, saj bi za polovico povečali kapacitete, krajani ne bi bili bolj ogroženi, vrednost njihovih zemljišč pa bi se povečala. Sicer pa bi novi rezervoar najel Zavod za obvezne rezerve, kar pomeni, da bi blago v glavnem mirno ležalo, skladiščili pa bi le dieselsko gorivo, ki za nastanek eksplozije in požara ni nevarno.
Po prostorsko ureditvenih pogojih širšega območja skladišča naj bi uredili tudi Zaloško cesto s križiščem s Cesto Španskih borcev, pri čemer bi Petrol delno sodeloval. Avtobusno postajo smo že uredili ob gradnji novega bencinskega servisa. Obnovili smo plinovod, delno tudi kanalizacijo in uredili progo. Okoliški kmetje pa se oskrbujejo z vodo za zalivanje polj iz Petrolovega vodnjaka, ki hkrati služi za
oskrbovanje s požarno vodo. To kaže, da vsaka investicija prinese nekaj dobrega tudi za krajane. Želimo, da v odnosu z njimi ne bi bilo zapletov, in dokažemo, da okolja ne ogroža bolj kot kdo drugi.
Vse to pa bi želeli predstaviti tudi širšemu krogu krajanov.«
Članica uprave Mariča Lah je napovedala, da bo organiziran dan odprtih vrat, na katerem bi bolj obširno predstavili celotno dejavnost in ponudili krajanom celoten pogled na varnostne razmere, stopnjo ogroženosti, in ljudi obvestili o dejanskem stanju. To je za nas bistvenega pomena. Ministrstvo za okolje in prostor je že obravnavalo našo vlogo za razširitev skladišča in dalo pozitivno mnenje. Mi pa smo čutili za svojo dolžnost, da najprej obvestimo krajane, o čem razmišljamo.
Do izvedbe jih želimo sproti obveščati in spoštovati njihove pripombe, kolikor bo le možno, ter uresničiti njihove drobne želje. Posebno vodenje pa pripravljamo za šole in vrtce s tega območja, da bodo tudi najmlajši spoznali, kako vse skupaj poteka.
In kako je v skladišču poskrbljeno za varnost?
Vodja gasilcev Andrej Oven je dejal, da imajo vsi rezervoarji plavajočo ponjavo in so z lovilnimi bazeni zaščiteni proti razlitju. Vsak nadzemni rezervoar je opremljen z dvema plamenskima javljalcema za javljanje požara. Prvi vidi, drugi potrdi požar, po 20 sekundah steče samogašenje. Skladišče ima srce za požarno zaščito, to je požarno črpališče, kjer so 3 požarni agregati. Poleg njega je požarni bazen, v katerem je 1.800 kubikov vode, kar bi bilo dovolj za uničenje požara. Imamo 2 penilnici, prva je namenjena nadzemnim rezervoarjem in v njej je penilo, v drugi je penilo za gašenje železniškega iztakali-šča in avtopolnilnice ter ostalih črpališč, kjer je horizontalni rezervoar s penilom.
V tem skladišču je tudi centralni lovilec olja, ki je povezan s tehnološko kanalizacijo. Vsak dan ga kontroliramo in vodimo dnevnik. Enkrat na leto centralni lovilec očistimo, če je potrebno tudi večkrat. Javljanje požara teče iz centra OPC, kjer izdajamo tudi dobavnice za polnjenje
Svetniki so želeli marsikaj izvedeti
nov proizvod
	
IB
avtocistern. Imamo še požarno centralo, ki javi požar na sinoptično ploščo, na kateri se prižigajo lučke, nato teče najava na računalnik. Na njem imamo shemo požarov. Če bi na primer gorel rezervoar številka 4, bi ga gasili s peno
objekti okrog njega pa z vodo. Vse teče avtomatsko. Če bi se veter obrnil v drugo smer, bi morali ventile naknadno odpreti in zapreti. To pa lahko naredimo prek računalnika ali prek krmilnih mest, ki so v skladišču ob rezervoarjih in so zaščiteni z
vodno zaveso.
Imamo še gasilsko vozilo za gašenje požarov pod avtopolnilnico. Ima 6 m3 vode, 3 m3 pene in 1.000 kg prahu za gašenje. Poleg tega ima 2 monitorja, v kabini je za gašenje na voljo še “joy stick”.
Novo Petrolovo motorno olje Petrol 505.01
Novost za dieselske motorje Aleš Arnšek
Petrol je v avgustu predstavil nov proizvod lastne blagovne znamke, motorno olje Petrol 505.01 - specialno motorno olje, namenjeno dieselskim motorjem osebnih vozil s sistemom enotne tlačilke in šobe za vbrizgavanje goriva. Motorji s takšnim sistemov vbrizgavanja goriva so posledica vse zahtevnejših ekoloških in ekonomskih zahtev sodobnih vozil.
Dieselski motorji mu bodo hvaležni
Dieselski motorji v osebnih vozilih
Dieselski motorji v težkih tovornjakih, avtobusih in delovnih strojih so stalnica že mnogo let, v zadnjih letih pa se množično uveljavljajo tudi v osebnih vozilih. Vse strožji kriteriji za zmanjševanje emisij škodljivih plinov v okolico in zahteve po znižanju porabe fosilnih goriv za transport
so proizvajalce avtomobilov “prisilili” k iskanju novih tehnoloških rešitev, rešitev, s katerimi bi zmanjšali emisije škodljivih plinov, povečali izkoristek motorjev z notranjim izgorevanjem ter hkrati še zmanjšali porabo goriva. Dieselski motorji so za vse to vedno boljša odločitev. Prvi dieselski motorji v osebnih vozilih so bili okorni, težki, hrupni, vozila so imela slabe vozne lastnosti. Moderni so pravo nasprotje, tihi, odzivni, močni, kultivirani. Najnovejši in najmodernejši turbo dieselski motorji imajo kot rezultat tega sistem enotne tlačilke in šobe za vbrizgavanje goriva.
Spremembe
Glede na klasične turbo dieselske motorje je izgorevanje v teh motorjih popolnejše, vožnja takšnega vozila je udobna, najpomembneje pa je, da so emisije izpušnih plinov v okolico znatno manjše. Pot do doseganja takšnih rezultatov ni bila enostavna, vendar so konstruktorji in tehnologi to uspešno rešili z uvedbo sistema enotne tlačilke in šobe, kjer se gorivo vbrizgava v zgorevalni prostor pod izjemno visokimi tlaki, tudi do 2500 barov. Sistem enotne tlačilke in šobe pomeni, da ima vsak cilinder v motorju svojo tlačilko in šobo povezano v skupen sklop. Izjemno visoke obremenitve, pri katerih delujeta tlačilka in šoba in se prenašajo tudi na ostale dele motorja, predvsem na odmikalno gred, vplivajo tudi na motorno olje. V praksi se je kmalu pokazalo, da motorna olja, namenjena mazanju klasičnih dieselskih in turbo dieselskih motorjev, pa tudi motorjev z vbrizgavanjem goriva s skupnim vodom (common rail), ne zadoščajo za mazanje motorjev s sistemom tlačilka-šoba. Največji problem, ki se pojavi v zvezi z uporabo klasičnih motornih olj v novih dieselskih motorjih je povezan z obrabo odmikalne gredi, ki tudi uravnava sistem vbrizgavanja goriva.
Zgorevalni prostor: bat, ventili in šoba za vbrizgavanje goriva
Le-ta je kritična predvsem pri zagonu motorja. Za učinkovito preprečevanje obrabe odmikalne gredi je bila potrebna nova tehnologija motornega olja.
Specialno formulirano olje
Ustrezno delovanje in kakovostno mazanje modernih turbo dieselskih motorjev s sistemom tlačilka-šoba je torej omogočeno samo s specialno formuliranim oljem. Takšno olje pa mora ustrezati Volksvvag-novi specifikaciji VW 505.01.
Na podlagi spremljanja teh novih tehnologij in ob vse večjemu številu takšnih vozil pri nas smo se v Petrolu odločili, da tudi mi ponudimo tržišču proizvod, ki popolnoma ustreza zahtevam specifikacije VW 505.01. Novo motorno olje Petrol 505.01 z viskoznostjo SAE 5VV-40 je tako narejeno iz popolnoma sintetičnega baznega olja in posebnih dodatkov, s čimer se učinkovito preprečuje obraba odmikalne gredi. Olje je namenjeno najdaljšim intervalom menjave, pri čemer pa moramo vedno upoštevati priporočila proizvajalcev motorjev. To olje se lahko uporablja tudi povsod drugod, kjer je zahtevana ustreznost specifikacijam VW 500.00 (bencinski motorji) in 505.00 (dieselski motorji) ter Ford VVSS-M2C917-A.
14
požarna varnost
Sektor KOV smo v Petrolu vsi dobro poznali, saj je skrbel za okolje, požarno varnost in varnost pri delu. Pred nedavnim so ga reorganizirali in nastale so tri službe, med njimi tudi služba za požarno varnost, ki jo vodi Matija GORJUP. Skrbi za celotno skupino Petrol, za vse odvisne družbe in vse objekte
Katere naloge opravlja služba
za požarno varnostP Jelka Kušar
V skladu z reorganizacijo skrbi naša služba za požarno varnost celotne skupine Petrol, vseh odvisnih družb in vseh objektov. Nekdanji sektor KOV smo reorganizirali in nastale so posamezne službe - za okolje, požarno varnost ter varnost in zdravje pri delu. Področja dela so bila do nedavnega združena, zdaj imamo službe. Vendar je pri vsakodnevnem delu težko narediti ločnico med posameznimi področji, ker so med seboj nedeljivo povezana zaradi osnovne dejavnosti, s katero se ukvarja naše podjetje in tudi zakonodaja se prepleta. Tako moramo delati kot team. Trem službam bi dodal še fizično in tehnično varovanje, ki organizacijsko ne spada v sektor KOV, je pa prav tako povezano z našimi nalogami. Zlasti požarna varnost in varovanje objektov se zelo pokrivata. Naša osnovna naloga je organizirati požarno varstvo v celotni družbi v skladu z zakonodajo - pripraviti vse potrebne akte, načrtovati finančna sredstva in postaviti sistem nadzornikov. Poleg svoje službe smo vzpostavili še sistem pooblaščencev za požarno varnost, ki so določeni za vsak objekt posebej, tudi za skladišča in bencinske servise.
Mi vzpostavimo vse potrebne evidence, pooblaščenci pa zadeve spremljajo na terenu in pazijo, da vse pravilno in zakonito poteka. Strokovno spadajo k nam tudi tehnični inštruktorji, ki so naša podaljšana roka na terenu. Z njimi imamo redne mesečne sestanke, na katerih se dogovorimo za vse delo.
Zelo pomembno je tudi vzdrževanje naprav za javljanje požarov, za gašenje, hlajenje. Vzdrževati jih je potrebno v določenih rokih, ki jih določijo proizvajalci, vendar smo ta del nalog prenesli v Tehnologijo, mi pa nadziramo potek dela. Sodelujemo pri gradnji objektov, torej veliko delamo s Sektorjem investicije.
Ali to pomeni, da vas vprašajo po mnenju in ga upoštevajo?
Sistemsko smo vključeni v pridobivanje lokacijske dokumentacije ter dokumentacije za gradnjo objektov. Osnovni do-
r mm
Matija Gorjup
kument je študija požarne varnosti, ki je sestavni del projektne dokumentacije in mi smo že vključeni v njeno izdelavo. Usklajujemo delo med projektanti in izdelovalci študije. V tej fazi določimo oceno ogroženosti objekta, preventivne ukrepe ter sredstva za javljanje, gašenje in organizacijske ukrepe za posamezni objekt. Pri sami gradnji objekta, rekonstrukcijah in vzdrževanju nadzorujemo vse, kar je povezano s požarno varnostjo.
Na koncu pripravimo vso potrebno dokumentacijo za tehnični prevzem, objekt opremimo s sredstvi za gašenje ter opozorilnimi oznakami in navodili za posameznike, prav tako sodelujemo tudi pri samem tehničnem prevzemu objekta.
Kam pa spadajo gasilci?
Strokovno so tudi gasilci pod našim nadzorom, zato z njimi redno sodelujemo, načrtujemo opremo, skrbimo, da delajo v skladu z zakonodajo, se izobražujejo.
Pravzaprav je vse vaše delo zelo povezano z zakonodajo.
V glavnem delamo vse v skladu z zakonodajo. Obenem spremljamo sprejemanje zakonov in vplivamo na sprejem določenih pravilnikov.
Ali upoštevajo vaše pripombe?
Marsikdaj upoštevajo, vendar ne vedno. Sicer pa nas vsakokrat niti ne obvestijo, da spreminjajo zakone, zato si pomaga-
mo na razne načine, da nam kaj ne uide. Med najpomembnejšimi nalogami je sodelovanje z ministrstvom za obrambo, z inšpekcijskimi službami, tudi z ministrstvom za okolje.
Gasilska služba organizacijsko ne spada k vam.
Organizacijsko ne, strokovno pa. Dajemo ji vso strokovno podporo.
Ali to pomeni, da morate skrbeti tudi za njihovo izobraževanje? Ali ga je veliko?
Najprej smo morali organizirati gasilstvo na objektih, kjer je to potrebno, in zaposliti sodelavce, ki so po poklicu gasilci, kar je v skladu z zakonodajo. Pritiski inšpekcijskih služb so zelo močni, zato smo morali posebej paziti, da je vse usklajeno z zakonodajo.
Čeprav nekateri menijo, da gasilci samo čakajo, kdaj bo zagorelo, imajo veliko preventivnih nalog. Najprej se morajo stalno izobraževati, poleg tega morajo biti psihično in fizično usposobljeni. Zato vsako leto pripravimo posebne programe - tedenske, mesečne in letne treninge, praktično usposabljanje skupaj z zaposlenimi v skladiščih. Poleg tega morajo opravljati vsakodnevne preventivne preglede, ki so natančno opredeljeni, določeno je, kako jih morajo opraviti, na kakšen način. O tem vodijo tudi evidenco tako za požarno varnost kakor za okolje. Enkrat na leto imamo na večjih skladiščih obširnejšo vajo, ki jo organiziramo na regijski ravni. Sodelujejo pa vsa profesionalna in prostovoljna gasilska društva iz regije.
So v regijah zainteresirani za sodelovanje?
Zelo so zainteresirani. Včasih bi kar preveč sodelovali. Vaje pa seveda stanejo, zato moramo ravnati racionalno. Vsekakor pa poskušamo ravnati tako, da je v korist vseh.
Na vseh skladiščih imamo organizirane stalne gasilske enote, ki so kategorizira-
požarna varnost
15
ne po zakonu, kar pomeni, da obstajajo kriteriji, po katerih določimo kategorijo gasilske enote. Glede na ugotovljeno kategorijo pa potem opredelimo, koliko gasilcev potrebujemo. Prav tako je določena opremljenost gasilcev.
Kaj pomeni, da so gasilci razdeljeni po kategorijah?
Objekt je glede na stopnjo ogroženosti kategoriziran od 1 do 6. Potem je pomembno, koliko ljudi je zaposlenih na objektu, kolikšna je površina skladišča, vrsta dejavnosti, oddaljenost najbližje profesionalne gasilske enote in tako dalje. Na osnovi vsega tega opravimo kategorizacijo, določimo stopnjo gasilske enote. Gasilske enote so namreč razdeljene od prve do četrte stopnje.
V čem je razlika med njimi?
V usposobljenosti, številu zaposlenih, opremljenosti. Pri nas imamo organizirane industrijske gasilske enote III kategorije in zaposliti moramo poklicne gasilce, poleg njih moramo imeti na razpolago določeno število prostovoljnih gasilcev, ki jih izberemo med zaposlenimi.
Prostovoljni gasilci imajo druge stalne naloge, kadar je potrebno, pa pomagajo pri gašenju.
Prostovoljni gasilci so redno zaposleni na drugih delovnih mestih, obenem so usposobljeni za gašenje in se tudi redno udeležujejo izobraževanja.
Kaj pa se zgodi, kadar nastane požar? Ali se oglasi alarmna naprava?
Vsaj eden od gasilcev mora biti vedno na objektu in spremljati dogajanje, torej so potrebni redni obhodi. Kjer opravljajo nevarna dela, morajo biti gasilci prisotni kot požarna straža. Na primer pri pretakanju nevarnih snovi. V skladiščih pa imamo tudi tehnične naprave, ki avtomatsko javljajo požare. Kadar se naprava sproži, gasilci natančno vedo, kaj morajo storiti. Kjer imamo avtomatsko javljanje in gašenje, imajo gasilci 20 sekund časa, da preprečijo gašenje, če je alarmiranje lažno, sicer pa gašenje avtomatsko steče. Kjer tega ni, sami gasijo.
Torej morajo biti gasilci vedno v zaščitni obleki.
Ne, normalno nosijo delovne obleke, obleke za gašenje imajo pa v gasilskem domu in ko zaslišijo alarm, jih morajo takoj obleči.
Koliko časa pa potrebujejo za preoblačenje?
Tu je potrebna rutina, saj morajo biti čim prej na mestu požara. Če je požar manjši, ga smejo gasiti tudi v delovni obleki. Na požarni straži so pa večinoma že oblečeni v zaščitno obleko.
A kako poteka sodelovanje z inšpektorji? Gotovo so zelo strogi. Ali pa tudi pretiravajo?
Tudi pri njih se spreminja način dela. Do zdaj smo z njimi vedno dobro sodelovali. Letos imajo akcijo preventivnega pregleda bencinskih servisov in so nekoliko strožji. A tisti, s katerimi smo že leta sodelovali, so pregledovali tako kakor vedno, ni bilo bistvene razlike, prišlo pa je tudi nekaj novih, vendar poskušamo najti skupni jezik.
Ob kaj se najpogosteje “spotaknejo” pri pregledih?
To je povsem različno. Sicer imajo poenoten vprašalnik in poskušajo delati tako, da bi si bili pregledi čim bolj podobni oziroma usklajeni. Vendar se nekateri spuščajo bolj v teoretični del, torej v požarni red, organizacijo in sistem odgovornosti, drugi so predvsem praktiki.
Kako je z opremo? Ali se hitro in temeljito spreminja?
Sama zakonodaja za požarno varnost se ne spreminja. Le za bencinske servise so pred nedavnim pripravili nov pravilnik, ki nam je povzročil precej težav, saj zahteva prilagoditev organizacije in opremo bencinskih servisov. Kar zadeva obratovanje bencinskih servisov brez osebja, zaprti sistem pretakanja, je za Petrol ugodno, ker stara zakonodaja tega ni dopuščala. Prav tako dovoljuje pretakanje goriv ponoči.
Kar zadeva opremo, pa moram reči, da je tako kakor pri vsaki vrsti tehnike, tudi tukaj je čutiti napredek. Morda bolj pri tisti, ki omogoča javljanje požarov, to pomeni, da je vse tehnično bolj razvito, saj je možno uporabljati računalnike. Tako so odzivni časi še krajši, oprema je bolj zanesljiva, zato ni veliko lažnih alarmov. Sredstva za gašenje, penila in praški so bolj specializirani za posamezne vrste gašenja in medijev. Kar zadeva cevi, gasilnike, ni veliko sprememb. Morda so le bolj zmogljivi.
Ali gasilci spremembam z lahkoto sledijo, ali se morajo veliko učiti?
Če nabavimo nova sredstva, se posku-
šamo dogovoriti s proizvajalci za usposabljanje. Tako ni nobenega problema, saj smo vsi zainteresirani za novo znanje. Vendar je pri zahtevah za poklic gasilca bistvena razlika. Pred časom so bili predvsem fizični delavci, zdaj, ko je vse računalniško podprto, morajo tudi to dobro obvladati in biti strokovno podkovani.
Pred nedavnim ste imeli tečaje za zaposlene v poslovni stavbi. Kaj je bil njihov namen?
Ena preventivnih nalog je teoretično in praktično usposabljanje vseh zaposlenih za varstvo pred požarom, kar zahteva že zakon o varstvu pred požarom. Glede na stopnjo ogroženosti v posameznem objektu je potrebno pripraviti program in določiti, v kakšnih razdobjih ga ponavljamo. Ljudi iz pisarn že nekaj časa nismo usposabljali, zato smo se odločili, da bomo to storili in pripravili program za usposabljanje, ki smo ga takoj začeli izvajati. Program mora potrditi uprava, učijo pa lahko samo za to strokovno usposobljeni ljudje.
Navdušenje tistih, ki so sodelovali, je bilo zelo veliko. Ali bi se pa tudi znašli, če bi šlo zares?
Naš namen je, da izobrazimo ljudi prav v tem, da se ne prestrašijo, če pride do požara, da ga poskušajo pogasiti takoj na začetku, kar je dejansko najpomembnejše. V naši poslovni stavbi, ki ima 16 nadstropij, morajo ljudje biti seznanjeni z načinom evakuacije, vedeti morajo, kako je treba reagirati, da ne nastane panika, da se umaknejo iz zgradbe brez večje gneče. Če nastane večji požar, pa tako pridejo na pomoč profesionalci. Vedeti morajo tudi, koga naj obvestijo, če opazijo požar. Sistem obveščanja je na sploh zelo pomemben.
Tečaj za sodelavce iz poslovne stavbe je bil enodneven. Kaj ne bi bilo koristno, da bi v zgradbi od časa do časa sprožili alarm, kakor da se v resnici nekaj dogaja?
Pred časom sta bila zaščita in reševanje dobro organizirana in tudi praktične vaje smo imeli. Tudi sedaj je dobro organizirana civilna zaščita in izdelan načrt zaščite in reševanja. Jasno je, da bi morali načrtovati take vaje in o njih smo se že pogovarjali. Seveda je pa to zelo velik organizacijski zalogaj. Vendar v prihodnje nameravamo narediti tudi nekaj takega. V bistvu ta sistem zdaj postavljamo skupaj z odgovornimi za zaščito in reševanje.
Odnos do kupcev kot ključna točka uspešne prodaje in vloga naključnih nakupovalcev
Naključni nakupovalci so opravili
obsežno raziskavo Rok Cuderman
Konkurenca na trgu in vedno višja pričakovanja kupcev nenehno narekujejo nove prijeme za uspešno prodajo. Kdor se ne prilagaja, je hitro “nekdanji”. V Petrolu se tega zelo dobro zavedamo, zato so spremembe stalnica, rezultati pa dokaz pravilnih odločitev.
Ko smo v lanskem letu načrtovali aktivnosti za leto 2005, smo ob številnih analizah prišli do zaključka, da imamo še največji potencial v odnosu do kupcev. Asortiment, razporeditev blaga, tehnične naprave,., vse to je urejeno do take mere, da so bili rezultati prodaje na enakih bencinskih servisih glede na velikost, lokacijo in kraj, do katerega vodi cesta, ob kateri je bencinski servis, že kar neverjetno podobni - na primer na bencinskem servisu Tepanje 1 in Tepanje 2 je marža na kupca do tolarja enaka. Da je usmeritev na odnos do kupca pravilna oziroma kar nujna, so nam potrdili tudi rezultati raziskave zadovoljstva kupcev, saj so skozi daljše
obdobje delo prodajalcev ocenjevali bolj kritično oziroma so bili z odnosom vedno manj zadovoljni.
Da bi lahko izvajali prave aktivnosti, pa je potrebno imeti prave podatke.
Kaj kupci pravzaprav želijo? Kakšen je dober prodajalec, pravilen odnos,..?
Ker sem komunikacijo med prodajalci in kupci obravnaval v diplomskem delu, od tam navajam nekaj ključnih ugotovitev, ki nam služijo kot “markacije” na poti do želenega cilja.
“ Pravi prodajalec se zaveda, da v ospredju ne sme biti niti on niti izdelki, ampak potrebe kupcev. Kupec ni nikoli nasprotnik, ki ga je treba premagati - veliko boij gre za to, da ga pridobimo in zadovoljimo. Kajti samo zadovoljen kupec bo stalen kupec.
Pomemben pogoj za uspeh pri prodaji je prodajalčeva spretnost pri navezovanju sproščenega in zaupljivega stika s kupcem. Dobri prodajalci imajo zelo
pomembno skupno značilnost: so dobri poslušalci. Poslušajo ne le z ušesi, ampak tudi z očmi.
Nujna lastnost, ki jo mora imeti vsak, ki hoče uspeti kot dober prodajalec, pa je predvsem pozitiven odnos. S takim odnosom prodajalec izžareva moč, zaupanje in karizmo! Kupec začuti prodajalčevo karizmo po prisrčnem pozdravu, dobrohotnem stisku roke, po privlačnem nasmešku in po popolnem zanimanju zanj. Pri prodajalcu torej kupec opazi oziroma pričakuje predvsem:
Prijaznost in vljudnost: Prijaznost je doslej najboljše sredstvo pri prodaji. Prodajalec lahko prijaznost izrazi na najrazličnejše načine v celotnem procesu od vstopa kupca v prodajalno pa do poslovitve od njega. Za prodajalce je pomembno, da so vljudni z vsemi ljudmi, s katerimi imajo opravka.
-Poštenost in zaupanje: Poštenost je najpomembnejša lastnost, ki jo iščejo stranke, ko se odločajo za dolgoročni nakup. Poštenost temelji na zaupanju prodajalcu, ki mora biti med prodajo resen in premišljen. Zaupanje si prodajalec pridobi z zanesljivostjo, kar pomeni, da mora nujno izpolniti dano obljubo, se držati rokov in ostalih dogovorov.
Spoštovanje: Vsakemu kupcu je všeč, če z njim ravnamo tako, kot da je pomembna oseba. Ko kupec dobi občutek, da ga prodajalec spoštuje, takrat ima prodajalca za dobro osebnost. Kadar stranki pokažemo spoštovanje, bo le - ta srečnejša in se bo bolje počutila. In takrat bo bolj pripravljena kupovati.
Odkritost in pozornost: Vsakega kupca je potrebno sprejeti prisrčno in pozorno. Mora občutiti, da smo ga veseli.
- Samozavest (zaupanje vase): Samozavesten nastop prodajalca daje prijeten vtis in vzbuja zaupanje pri kupcu. Eden izmed načinov, kako si prodajalec pridobi samozavest, je prepričanje v to, da je njegov izdelek najboljša in najprimernejša rešitev za njegove kupce.
Strokovnost in svetovanje Uspešen prodajalec se kaže s strokovnostjo. Dobro mora poznati izdelke, ki jih ponuja in pogoje nakupa. Kupcu mora znati posre-
PRIPONKA Z OZNAČENIM IMENOM-
PRODAJNI POSTOPEK PRI BLAGAJNI ,<
JANJE POTREB, PREDSTAVITEV IZDELKA ALI
POZORNOST DO KUPCEV ŽE PRED BLAGAJNO
KUPCU DAJE OBČUTEK, DA JE ZANJ PCACMBEN^..
IZGLED PRODAJALCA (-EV)
Povprečna uspešnost vseh BS po kriterijih junij 2005
SKUPAJ POVPREČJE	
ZUNANJOST BS	89,06
NOTRANJOST BS	93,07
POSTAVITEV BLAGA	91,16
WC	36,71
POZORNOST DO KUPCEV ŽE PRED BLAGAJNO	63,65
IZGLED PRODAJALCA (-EV)	87,50
POZDRAV KUPCA V PRODAJALNI	74,82
ODNOS DO KUPCEV	44,39
KUPCU DAJE OBČUTEK, DA JE ZANJ POMEMBEN	69,57
OBRAVNAVANJE UGOVOROV	63,14
UGOTAVLJANJE POTREB, PREDSTAVITEV IZDELKA ALI STORITVE	71,89
PRODAJNI POSTOPEK PRI BLAGAJNI	71,56
PRIPONKA Z OZNAČENIM IMENOM	91,07
“doseženih ' možnih
dovati primeren opis koristi izdelka:
- Izgled: Prodajalec mora biti tudi lepo urejen, imeti mora svoj stil, skrbeti mora za svoje zdravje, osebno higieno in dober videz.
Prodajalec je običajno bolj odvisen od kupca kot kupec od prodajalca, zato bi se morali vsi zaposleni v prodajalni neprestano zavedati, da je kupec najpomembnejša oseba v prodajalni ”
Tako torej teorija oziroma želeno stanje. Kako pa je na naših bencinskih servisih, kjer nas dnevno obišče in ocenjuje do
150.000	kupcev?
Odločili smo se za obsežno raziskavo, ki jo opravljajo tako imenovani naključni nakupovalci - NN. Z različno starostno strukturo in spolom NN se želimo kar najbolje približati povprečju kupcev, z različnimi dnevi in urami obiska pa dinamiki obiskov. V vprašalniku je poleg večinskega osebnega dela (pozdrav, ugotavljanje potreb, obravnavanje ugovorov,J tudi neosebni del (čistoča, WC, preglednost,..). Odgovori nam pokažejo, kako daleč smo od želenega stanja, to je od navdušenosti kupcev.
Prva dva kroga obiskov bencinskih servisov, ki nam bo služil za izhodiščno stanje, sta zaključena, rezultati pa precej v skladu s pričakovanji. Zanimivo je dejstvo, da je zelo ujemata osebno in neosebno delo. Kaj to pomeni? Bencinski servisi, na katerih vlada red (čistoča, pregledne polne police, urejen WC,..), so običajno tudi v osebnem delu (pozdrav, pozornost do kupca,..) zelo visoko ocenjeni. In obratno. Kako se že temu reče? “Kdor je dober, je dober povsod...”
Izpis za posamezen bencinski servis in povprečni rezultati vseh bencinskih servisov so prikazani v grafih.
Graf točkovanja za BS Kako naprej?
Usklajeno, načrtno. Na kratko pa v treh korakih:
1.
Da bodo ocene kar se da realne, bomo nadaljevali z aktivnostjo navideznega nakupovanja. Metodologijo bomo preverili in po potrebi dopolnili s pomočjo rezultatov delavnice, na kateri bomo sodelovali predstavniki poslovodij, inštruktorjev, direktorjev in strokovnih služb.
2.
Bencinske servise smo glede na dosežene rezultate razdelili v tri kategorije:
- neprimerno - od 0 do 60 odstotkov doseženih možnih točk (52 bencinskih servisov),
- primerno - 60 do 82 odstotkov (124 bencinskih servisov),
- zadovoljivo do odlično - nad 82 odstotkov (109 bencinskih servisov).
Kako je potekal prodajni postopek v vsaki od kategorij, je predstavljeno na naključno izbranih primerih:
Rezultate obiskov za vsak bencinski servis so dobili direktorji OEM, ki bodo z ocenami seznanili poslovodje. Glede na to, da za odnos prodajalcev do kupcev
lahko največ stori prav poslovodja (največ časa je v stiku s prodajalci in je njihov prvi nadrejeni), so poslovodje nosilci sprememb oziroma tisti, ki morajo vsakodnevno bdeti nad odnosom prodajalcev do kupcev. S to vlogo smo jih seznanili na poslovodskih sestankih.
3.
Z novimi, sodobnimi programi izobraževanja, ki so jih v Sektorju za ravnanje s človeškimi viri že pripravili. Za izbor najboljšega izvajalca so nam pripravili testne delavnice, na katerih smo ravno tako sodelovali prodajalci, inštruktorji, direktorji OEM in predstavniki strokovnih služb. Zanimivih vsebin bodo predvidoma do konca pomladi 2006 deležni vsi poslovodje, kasneje pa tudi prodajalci.
Ta pot je nujna, verjamemo, da prava in cilji ob dobrem sodelovanju dosegljivi.
Kako so se obnašali?
1.	Neprimerno
Delata dva. Zunaj nikogar. Točila, čistila stekla - razpoložljivost le polovična. Voda...
Zunaj akcija OK.
WC smrdi. Umazan. Papir je in sušilec rok tudi. Ni pa lista z obhodi.
Notri me ni prodajalec niti pogledal, niti pozdravil. Mlajši. Ni vprašal, če kaj potrebujem, ampak (po 3 minutah) če sem točil... Ja. Zdaj pa iščem kaj za pojesti. Imate sendviče?
- Ne več. Zmanjkalo. Je naporen vikend za nami. (Velika omara, v njej burek).
Še kar tiščim, da bi mi kaj ponudil. Sploh se ne odziva. Vidim, da nima tablice z imenom. Tudi urejen je bolj po kavbojsko. Zmečkano, razpeto,...
Pride še drugi. Starejši. Me ne opazi. Računa drugim strankam. To ni samo občutek vrivanja.
Akcija v trgovini slabo označena. Lahko bi bila polica več. Čistoča? OK. Ni pa blesteče. Pretoplo in pretemno je.
Mi računa. Plačam. Vprašam po žarnici
ZUNANJOST
PR IPONKAZ OZNAČEN M
PRODAJ NI POSTOPEK PRI BLAGAJI
UGOTAVLJAN JEPOTREB PR EDSTAVTTEV IZDELKA ALI STORI
OBRAVNAVAN JE UGO\ADR
dajo kupcu OBČ U TEK, da jo zanj pomoi
'AvrrEV BLAGA
iRNOST DO KUPCEV ŽE PR ED BLAGAJ N O
LED PRODAJALCA<-EV)
ODNOS DO KUPCI
RAVKUPCAVPRODAJALNI
■odstotek
možnih odstotokov
Odstotek uspešnosti za posamezni kriterij za prodajno mesto
zm -	:	#	:
za dolgo luč. - “H4 za vaš avto.” Kar potegne EAN kodo. Razmišljam, sprašujem. Imate še kako drugo? Cena? Kakovost? Razlike?
-”Samo to!” Očitno jezen, ker nisem vzel.
2.	Zadovoljivo
Vstopim v bencinski servis, kjer me prodajalca niti ne pozdravita niti ne odzdravita. Servis je dokaj dobro urejen. Na nekaterih igračah se že delno nabira prah. Sicer je dobro založen, sendviči so, pijača je. Vidi pa se, da imajo precej prometa. Ko opazim vodo, vprašam prodajalca, če jo imajo s športnim nastavkom. Brez obotavljanja vstane prodajalec Denis Dedič in gre z mano do polic, kjer iščem in pravi, da žal te vode ni in naj vzamem
morda ACE, ki je multivitaminski. Rečem, da tega raje za otroke ne jemljem. Gledava naprej po vodi. Rečem mu, da se mi zdi, da sem nekoč videl pri njih vodo Avian s posebnim ustnim nastavkom. Poišče in obraz se mu razleze v nasmeh, ko jo najde in reče:’Točno tako vodo imamo za vas, izvolite,’ in mi jo lepo prijazno izroči. Grem do blagajne in plačam. Tudi on pride do blagajne in vidim, da je študent. Pričakoval sem zaplet z imenom na blagajni, vendar tokrat so me pozitivno presenetili. Zapleta ni bilo in obravnavali so me povsem korektno in profesionalno. Drugačna je situacija v stranišču. Papirja ni. Tla so umazana, prav tako je umazan umivalnik. Res pa je za menoj vdrla v
tuje družbe
stranišče skupina mladih ljudi. Tako je bilo v moškem stranišču nekaj deklet, ki niso zdržala čakanja v ženskem. Tako, da je nečistoča v tem delu dokaj razumljiva, manj pa opravičljiva.
3.	Primerno in odlično Zunanjost in notranjost bencinskega servisa v redu. WC zaklenjen (če ga potrebuješ, pritisneš na zvonec -domofon).
Ob mojem iskanju mi prodajalec priskoči na pomoč. Predstavi različne mobilne operaterje. Ves čas izpostavlja oba enako (pohvalno).
Ob mojem odhodu lepo pozdravi in zaželi srečno pot in VARNO vožnjo (eden redkih prodajalcev).
Poslovanje mednarodnih naftnih družb v prvem polletju 2005
Ker imajo vse lastno proizvodnjo surove nafte, njihovih rezultatov ne moremo primerjati s Petrolovimi, lahko pa si predstavljamo, da jih rast cen prav nič ne moti - dokler ne bo pretirano ustavila prodaje
Kaj jim je prinesla dražja surova naftaP
Exxon
Rekorden dobiček kljub manjši proizvodnji
Največji svetovni naftni koncern Exxon Mobil Corporation je v prvem polletju ob nominalno nižji proizvodnji za 4,5 odstotka s pomočjo naraščajočih cen nafte in plina povečal očiščeni neto dobiček za
35,7	odstotka na 15,24 (11,23) milijarde dolarjev, neočiščeni pa celo 38 odstotkov na 15,50 (11,23) milijarde dolarjev. Enkratni izkupiček je dosegel s prodajo deleža v Sinopecu. Področje upstreama je prispevalo k neto dobičku 9,96 (7,86) milijarde dolarjev, kar pomeni +26,7 odstotka. Še bolj se je popravil neto dobiček dovvnstreama, saj je znašal 3,47 (2,51) milijarde dolarjev oziroma 38,2 odstotka. Največjo rast so zabeležili pri kemiji, saj je neto dobiček povečala za 92,3 odstotka na 2,25 (1,17) milijarde dolarjev. Proizvodnja nafte in plina je padla za 4,5 odstotka na 4,126 (4,320) milijona sodov naftnega ekvivalenta na dan, pri čemer je bila proizvodnja nafte nižja za 4 odstotke (z 2,608 na 2,504 milijona sodov), proizvodnja plina pa celo za 5,3 odstotka (z
1,712 na 1,622 milijona sodov naftnega ekvivalenta na dan). Pri tem je potrebno omeniti, da je proizvodnja nafte v ZDA padla za 11,4 odstotka, v Evropi za 7,1 odstotka in za 16,4 odstotka v azijskem delu Pacifika, medtem ko je v Afriki porasla za
8,7	odstotka na dan, s čimer je ta celina postala za Exxon najpomembnejša regija. Podoben razvoj so doživeli pri zemeljskem plinu, ki so ga v ZDA, Evropi in azijskem delu Pacifika pridobili manj, izpad pa nadoknadili s črpanjem v Afriki.
Prodaja naftnih derivatov se je povečala za 2,1 odstotka na 8,244 (8,074) milijona sodov na dan, v ZDA za 4,2 odstotka in v azijskem Pacifiku za 7,7 odstotka, medtem ko je v Evropi nazadovala za 1,2 odstotka. Proizvodnja v treh približno enako močnih rafinerijah v ZDA, Evropi in azijskem Pacifiku se je povzpela za 2,6 odstotka na 5,738 (5,593) milijona sodov na dan. Izdatki za celotne investicije in eksplora-cijo so se povzpeli za 13,3 odstotka na 7,95 (7,02) milijarde dolarjev, od vsote pa je dobilo področje upstreama 6,49 (5,54), dovvnstreama 1,10 (1,13) in kemije 0,32 (0,28) milijarde dolarjev.
Pogled na posamezna četrtletja pokaže, da je bilo drugo trimesečje 2005 s 7,64 milijarde dolarjev neto dobička sicer najboljše drugo četrtletje v zgodovini Exxo-na, vendar sta četrto trimesečje 2004 z 8,42 milijarde dolarjev in prvo četrtletje 2005 s 7,86 milijarde dolarjev prinesli višji neto dobiček.
BP
Črpanje nafte večje za 3,5 odstotka
Čeprav so delali v enakih okvirnih pogojih, so na prvo polletje največjega evropskega naftnega koncerna BP vplivali drugi faktorji. Družba je proizvodnjo nafte in plina - nenazadnje s pomočjo joint venturea TNK-BP - sicer povečala za 3,5 odstotka na 4,107 (3,993) milijona sodov naftnega ekvivalenta na dan, vendar jo je po drugi strani prizadela eksplozija v teksaški rafineriji, poleg tega se je zaradi močnih viharjev zakasnil prevzem nove - po trditvah BP največje - vrtalne plošča-di v Mehiškem zalivu (Thunder Elorse).
tuje družbe
19
Promet koncerna se je v prvem polletju povečal za 19,3 odstotka na 169 (141,7) milijarde dolarjev, neto dobiček za 28,7 odstotka na 10,47 (8,14) milijarde dolarjev.
Operativni rezultat se je povišal za 32,1 odstotka na 17,62 (13,33) milijarde dolarjev. EBIT področja eksploracija&pro-izvodnja je porasel za 45,7 odstotka na 12,39 (8,51) milijona dolarjev, medtem ko je bil rezultat rafinerije&marketinga z 21,7 odstotka (s 3,54 na 4,31) kar za polovico manjši. Področje plina, električne energije in obnovljivih virov energije je izboljšalo rezultat na operativni osnovi za 54,5 odstotka na 578 (374) milijonov dolarjev, medtem ko je petrokemija doživela za
53,7	odstotka nižji operativni rezultat, ki je znašal 0,49 (1,06) milijarde dolarjev. Celotno črpanje ogljikovodikov se je povečalo za 3,5 odstotka na 4,107 (3,993) milijona sodov naftnega ekvivalenta, od tega je proizvodnja surove nafte porasla za 3,9 odstotka na 2,421 (2,331) milijona sodov na dan, kar je pomenilo nekoliko boljši rezultat kakor pri zemeljskem plinu (+2,2 odstotka). Povprečni izkupiček soda surove nafte se je povišal za 38,8 odstotka na 45,60 (32,85) dolarja, povprečni izkupiček soda naftnega ekvivalenta za 28,8 odstotka na 34,86 (27,06) dolarja.
Rafinerijska proizvodnja se je zmanjšala za slabe 4 odstotke na 2,523 (2,627) milijona sodov na dan, prodaja proizvodov iz nafte je padla za 0,9 odstotka na 3,946 (3,982) milijona sodov na dan. Povprečna rafinerijska marža se je povišala za 9,1 odstotka na 7,19 (6,59) dolarja na sod. Izdatki za investicije in eksploracijo so padli za 17,9 odstotka na 6,10 (7,43) milijarde dolarjev, razlika v primerjavi s predhodnim letom pa je v tem, da je bilo v prvem polletju 2004 izdanih 1,35 milijarde dolarjev za TNK delež v Slavneftu znotraj TNK-BP joint venturea.
Chevron
Padec dobička
Obratno kakor največji trije je moral koncern, ki spet nosi ime Chevron, in je drugi največji med ameriškimi naftnimi družbami, tako v drugem četrtletju kakor v celotnem polletju zapisati padec neto dobička. Ob prometu, povečanem za 26 odstotkov na 87,7 (69,6) milijarde dolarjev, je neto dobiček v drugem četrtletju
zaradi začasne ustavitve proizvodnje v dveh rafinerijah padel za 10,7 odstotka na 3,68 (4,13) milijarde dolarjev, v celotnem prvem polletju pa za 4,9 odstotka na 6,36 (6,69) milijarde dolarjev. Zato je padel tudi prispevek dovvnstreama k dobičku v prvem polletju za 17,8 odstotka na 1,39 (1,68) milijarde dolarjev, medtem ko je delež upstreama porasel za 4,3 odstotka na 5,15 (4,94) milijarde dolarjev, in kemije za 66,2 odstotka na 221 (133) milijonov dolarjev. Proizvodnja surove nafte je padla za 6 odstotkov na 1,648 (1,753) milijona sodov na dan, skupna proizvodnja nafte in plina se je zmanjšala za 6,8 odstotka na 2,416 (2,593) milijona sodov naftnega ekvivalenta na dan. Prodaja proizvodov iz nafte se je zmanjšala za 2,7 odstotka na 3,815 (3,919) milijona sodov na dan, rafinerijska proizvodnja je z 1,894 (2,005) milijona sodov na dan padla za 5,5 odstotka.
Izdatke za investicije in eksploracijo so v prvem polletju povečali za 12,4 odstotka na 4,22 (3,76) milijarde dolarjev.
Do konca polletja še ni bilo odločeno, kako bo s prevzemom Unocala, čeprav je Chevron svojo ponudbo povišal na več kot 17 milijard dolarjev in Unocalovi organi ne skrivajo dejstva, da se zavzemajo za Chevron, vendar je ponudba kitajskega CNOOC še vedno višja za milijardo dolarjev. Predsednik Chevrona Dave 0'Reilly je izjavil, da z velikim pričakovanjem gleda na združitev z Unocalom in da namerava povezati krepke strani obeh družb. Unocal je v prvem polletju povečal promet za petino na 4,2 (3,5) milijarde dolarjev in neto dobiček za več kakor polovico na 929 (610) milijonov dolarjev.
Royal Dutch Shell Črpanje skoraj za 6 odstotkov manjše kakor v preteklem letu
Tretji največji energetski koncern na svetu, ki se po združitvi obeh lastniških družb imenuje Royal Dutch Shell, se je razvijal podobno kakor Exxon in BP. Tudi Shell je pridobil tako od višjih cen nafte in plina kakor od poraslih rafinerijskih marž, vendar ni mogel povsem izpolniti pričakovanj trga. Promet koncerna se je povišal za 29,6 odstotka na 154,8 (119,4) milijarde dolarjev, bruto dobiček je porasel za 33,2 odstotka na 26,77 (20,10) milijarde dolarjev, dobiček pred davki za 48,9 od-
stotka na 21,35 (14,34) milijarde dolarjev, dobiček po davkih za 41 odstotkov na 12,48 (8,85) milijarde dolarjev.
Operativni rezultat se je izboljšal za 23,7 odstotka na 10,79 (8,72) milijarde dolarjev, od česar je skoraj 53 odstotkov odpadlo na eksploracijo&proizvodnjo, kjer se je operativni rezultat povišal za 24,9 odstotka na 5,70 (4,56) milijarde dolarjev. Rezultat v ZDA se je povišal za 42 odstotkov na 2,05 milijarde dolarjev, medtem ko je zunaj Združenih držav porasel “samo” za 17 odstotkov na 3,65 milijarde dolarjev.
Področje rafinerija&marketing je povečalo svoj operativni rezultat za 43,2 odstotka na 3,91 (2,73) milijarde dolarjev, medtem ko sta plin&električna energija doživela 43,1-odstoten padec z 0,86 na 0,49 milijarde dolarjev. Kemija je zabeležila 18,8-odstotno rast na 0,71 (0,60) milijarde dolarjev.
Črpanje nafte in plina je padlo za 3,6 odstotka na 3,684 (3,821) milijona sodov na dan. Minus skoraj v celoti odpade na proizvodnjo surove nafte, ki se je zmanjšala za 5,6 odstotka na 2,156 (2,285) milijona sodov na dan, medtem ko se je proizvodnja plina znižala samo za 0,2 odstotka na 1,528 (1,536) milijona sodov naftnega ekvivalenta na dan.
Cena nafte se je povečala za 43,2 odstotka na 46,01 32,12 dolarja za sod, cena plina za 26 odstotkov na 4,36 (3,46) dolarja za kubični čevelj.
Rafinerijska proizvodnja je padla za 3,3 odstotka na 4,019 (4,158) milijona sodov na dan, prodaja naftnih proizvodov je nazadovala za 0,6 odstotka na 7,461 (7,504) milijona sodov na dan.
Izdatki za investicije in eksploracijo so se v prvem polletju povečali za 16,6 odstotka na 6,67 (5,72) milijarde dolarjev. Družba namerava letos in prihodnje leto še več vložiti v iskanje novih naftnih in plinskih virov, izdatki v te namene naj bi se povzpeli na 1,8 milijarde dolarjev. Celotne investicije naj bi v letošnjem letu dosegle 15 milijard dolarjev.
ENI
Močno povečano črpanje
Italijanski naftni in plinski koncern Eni je svoj neto dobiček v drugem četrtletju na račun večjih proizvedenih količin povečal za 39 odstotkov, v celotnem polletju za 29 odstotkov. Promet se je povišal za
20
23,1 odstotka na 32,50 (26,41) milijarde evrov, operativni rezultat za 40,1 odstotka na 8,04 (5,74) milijarde evrov, pri čemer se je področje eksploracija&proizvodnja izboljšalo za 52,1 odstotka na 5,27 (3,47) milijarde evrov. Rezultat rafinerije&mar-ketinga se je povišal za 103,1 odstotka na 0,87 (0,43) milijarde evrov, prirastek petrokemije je dosegel 222 odstotkov in je znašal 0,22 (0,07) milijarde evrov. Po drugi strani je stagniral operativni rezultat področja zemeljski plin&električna energija, saj se je povišal samo za 1,8 odstotka na 2,16 (2,12) milijarde evrov.
Neto dobiček koncerna je porasel za 29,1 odstotka na 4,34 (3,37) milijarde evrov. Proizvodnja nafte se je v prvem polletju povečala za 8,1 odstotka na 1,104 (1,021) milijona sodov na dan, proizvodnja zemeljskega plina za 1,2 odstotka na 0,610 (0,603) milijona sodov naftnega ekvivalenta. Skupna količina načrpane nafte in plina se je povečala za 5,5 odstotka na 1,714 (1,624) milijona sodov naftnega ekvivalenta na dan.
Izdatki za investicije in eksploracijo so se zmanjšali za 16,6 odstotka na 3,07 (3,68) milijarde evrov, pri čemer je bilo v vsa področja manj vloženega.
Total
Rekordna bilanca
Francoski velikan Total, ki pa je med naftnimi družbami po velikosti šele na petem mestu, je ob poročanju o poslovnih rezultatih predstavil rekorden dobiček. Neto dobiček se je v drugem četrtletju povzpel za 33 odstotkov na 2,91 milijarde evrov, medtem ko je promet porasel za 14 odstotkov na 33 milijard evrov. Operativni dobiček v upstreamu se je povečal za 33, v dovvnstreamu za 31, na kemijskem področju za 157 odstotkov. Dober finančni položaj poskušajo v družbi izkoristiti za dokupe, pri čemer niso vedno enako uspešni. Že nekaj mesecev poskušajo dobiti manjšinski delež v ruskem plinskem proizvajalcu Novatec, pri čemer so jim vedno znova metali polena pod noge, tako da so Francozi na koncu odnehali in se umaknili. Več uspeha so imeli pri kanadskem podjetju Deer Creek Energy, za katero so plačali 1,1 milijarde dolarjev. Družba je s 84 odstotki udeležena v Jos-lyju, področju, kjer je oljni pesek in kjer bodo po letu 2010 začeli pridobivati nafto. Prav tako je s 50 odstotki udeležena
pri projektu Surmond SAGD in pričakuje sinergijske učinke.
Oljni pesek bi z izboljšano proizvodnjo lahko postal dobra alternativa, kar spoznava vedno več naftnih družb (kitajski Sinopec in CNOOC sta že udeležena), ki okrepljeno vlagajo v Kanadi. S svojim oljnim peskom bi Kanada lahko pristala na drugem mestu med državami sveta glede na zaloge nafte.
MOL
Neto dobiček višji za 115 odstotkov
Kar velja za velike, drži tudi za majhne naftne koncerne. Madžarska naftna družba je v drugem četrtletju dobro zaslužila, neto dobiček je poskočil za 115 odstotkov na 258 milijonov evrov. V celotnem prvem polletju se je povečal za 65 odstotkov. Promet se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 29 odstotkov na 545 milijard forintov. Doma so načrpali 482.000 ton nafte, kar je za 12 odstotkov manj kakor leto prej, v tujini
664.000	ton, kar je za 30 odstotkov več. Proizvodnja domačega plina je padla za 11 odstotkov na 1,4 milijarde kubičnih metrov. Investicije so padle kar za 41 odstotkov na 79 milijard forintov. Največja naložba je bil nakup Shellovih beninskih servisov.
OMV
Še boljši položaj v srednji Evropi
Avstrijska naftna družba OMV je v prvem polletju ponovno izboljšala svoj položaj v srednji Evropi in dosegla izredno dober poslovni rezultat. Promet se je povečal za 62 odstotkov na 7 milijard evrov, EBIT se je v primerjavi s prvim polletjem 2004 dvignil za 112 odstotkov na 937 milijonov evrov. K vsoti je Petrom prispeval 239 milijonov evrov. Cash-flow je bil višji za 96 odstotkov in je znašal 985 milijonov evrov.
Rafinerija in marketing (vključno s petrokemijo) sta povečala promet za 46 odstotkov na 5,17 milijarde. Pri tem so bile najpomembnejše večje prodane količine v rafineriji in marketingu ter višje proizvodne cene. V petrokemiji so prodali za 2 odstotka več blaga, marža se je povečala za 34 odstotkov.
OMV ima skupaj s Petromom 2.457 ben-
tuje družbe
cinskih servisov (Petromovih je 670), 777 viva-shopov in 168 “dunajskih kavarn”. Tržni delež v srednji Evropi je dosegel 18 odstotkov.
Raziskave in proizvodnja sta povečala promet za 36 odstotkov na 633 milijonov evrov. Povprečna cena surove nafte se je v primerjavi z lanskim letom povišala s 44,67 dolarja za sod za 45 odstotkov, cena zemeljskega plina za 20 odstotkov. Skupna proizvodnja surove nafte, NLG in zemeljskega plina je padla za 3 odstotke na 22,7 milijona sodov. Glavni razlog je v tem, da so prodali naftna polja Cabimas v Venezueli. Velik uspeh je družba dosegla z odkritjem novih količin zemeljskega plina v Avstriji, ki so največje v zadnjih 20 letih.
Prodaja zemeljskega plina je padla za 6 odstotkov na 378 milijonov evrov, razlog pa je v manjšem poslovanju na področju skladiščenja in v spremenjenem načinu obračunavanja v transportu. Prodane količine so se povečale za 3 odstotke - predvsem zaradi povečanih kapacitet v Trans-Avstrija-plinovodu.
Promet petrokemije se je dvignil za 15 odstotkov na 204 milijone evrov, k čemur so pripomogle predvsem višje cene ter prodane količine gnojil in melamina. Petrom je v prvem polletju dosegel več kot 1,3 milijarde evrov prometa, EBIT je znašal 239 milijonov evrov. Celotna proizvodnja surove nafte, NGL in zemeljskega plina je znašala 39,28 milijona sodov, sod surove nafte je povprečno stal 42,80 dolarja. Rafinerije, ki so bile obremenjene 79-odstotno, so predelale 3,15 milijona ton surove nafte in prodale 2,67 milijona ton. Marketing je dobro potekal, kar potrjujejo prodane količine - 2,40 milijona ton.
srečanje
Srečanje skladiščnikov Petrola, ki je bilo namenjeno predvsem sprostitvi, je pripomoglo tudi k medsebojnemu spoznavanju in izmenjavi mnenj
Znanci se hitreje sporazumejo
Milan Zupančič
Prejšnji mesec smo se na popoldanskem pikniku prvič srečali zaposleni v družbi Petrol Skladiščenje d.o.o., natančneje, zaposleni v skladiščih goriv Lendava, Rače, Celje, Zalog, Ajdovščina in Skladiščno distribucijskem centru. Zanj smo se odločili zato, da bi se zaposleni v posameznih enotah bolje spoznali ter izmenjali svoja mnenja in izkušnje pri opravljanju rednega dela.
Na suhem ujameš pač tako ribo
Za kraj dogodka smo si izbrali ribnik Ribiške družine Rače, ki je v neposredni bližini skladišča goriv Rače.
Kljub zelo slabim napovedim smo z vremenom imeli izjemno srečo, saj je bil to edini sončni dan v tednu. Pripravljeni pa smo bili seveda tudi na najhujše in si zato priskrbeli šotore, ki pa so ostali suhi.
Že ob pripravljanju dogodka smo se organizatorji pogovorili o problemu, ki
Naša četica koraka
je bil v tem, da je v kolektivu v glavnem zastopan moški spol, saj imamo komaj 4 odstotke žensk. Sklenili smo, da si bomo za bolj uravnoteženo druščino poskusili nasprotni spol (t.j. ženski) iskati v naravi na vse možne načine, in prišli do zaključka, da ga lahko iščemo le v ribniku. Koga?! - RIBE.
K sreči ne krstijo novih kolegov pozimi
Srečanje smo pričeli s skupinskim ogledom skladišča goriv Rače in nato nadaljevali v parku ob velikem ribniku s tradicionalnim golažem “ala Rače”.
Kmalu za tem se je pričelo dvourno tekmovanje v ribolovu (ta’ zaresnmu) in to izključno z lastno ribiško opremo. Nekateri kolegi so se na tekmovanje odlično pripravili in poleg opreme s seboj prinesli najrazličnejše mešanice ribjih vab, ki so jih na trnke natikali precej prikrito. Do konca tekmovanja se je ujelo ducat kilogramov krapov, ki jih je komisija natančno stehtala. Seveda smo vse ujete ribe po tekmovanju izpustili nazaj v njihovo naravno okolje. Najuspešnejši na tekmovanju so si prislužili tudi priložnostne nagrade. Po napornem tekmovanju se je vsem prileglo hladno pivo in vino, pa
sladkovodne ribje specialitete ter ostalo pečenje, za katero so poskrbeli zaposleni iz Rač.
Ni se jim mogel upreti
Gasilci Petrolove gasilske enote Rače so srečanje izkoristili za tradicionalen “krst gasilca”. Krstili so svojega kolega Jožeta Gajška, ki je pred nedavnim uspešno zaključil izobraževanje za poklicnega gasilca. Pri obredu je bilo malo ognja in zelo veliko vode!
Morda bodo same poskakale na breg
Seveda so se ekipe posameznih enot pomerile tudi v fizični moči. Tradicionalno vleko vrvi smo zamenjali z vleko tovornega vozila, ki se je našel v bližini. Tekmovalna komisija je le stežka proglasila zmagovalca, ker so bile vse ekipe na višku moči.
Od izteku prijetnega popoldneva je bil sprejet še sklep, ki se glasi: vidimo se na naslednjem srečanju!
šport
Tudi v sproščenem okolju je bila marsikatera beseda posvečena delovnim nalogam in njihovemu uresničevanju
Na žici
Davorin Smodiš
Tudi tako bi lahko opisali naravo dela prodajalcev klicnega centra. In kaj je lahko bolj povezano s tem kot sproščeno družabno srečanje s kančkom adrenalinskega pridiha! Privoščili smo si ga tako zaposleni iz sektorja prodaje belega blaga kot iz klicnega centra in z letališča Brnik. Da se spoznamo, sprostimo, rečemo kakšno konkretno, kakšno pikro, utemeljeno, izmenjamo misli, se dodobra nasitimo in poveselimo. V ljubljanskem adrenalinskem parku smo preživeli lepo in razburljivo popoldne, takšno, ki prinese lažji večer in nadaljevanje vsakodnevnih obveznosti. Druženje je tisto, kar vzpodbuja in je osnova za pozitivno in motivacijsko okolje tako na zabavah kot pri delu. Tako kot v službi smo z združenimi močmi premagali sleherno oviro, ki nam je bila napoti do izpolnitve zadanih akrobatskih nalog. Za nekatere težjih, za druge nedosegljivih.
Strah? Neee. Saj tudi v filmih vse to počno zgolj kaskaderji in ne pravi junaki, zvezde.
Dobimo se prihodnjič pod še bolj obsijanim nebom.
prišli / odšli
OEM ljubljana-Kranj BS Ivančna Gorica
Maja Blatnik, prodajalka
BS Lukovica
"Anja Cedilnik, prodajalka
BS Rovte
Maja Burnik, prodajalka (Petrol Plin
Petar Boškovič, tehnični sodelavec
■Sektor za finančno ekonomsko spremljavo poslovanja skupine Petrol
Simona Glogovšek, analitičarka
[Sektor za računovodske (storitve
'Marjeta Mlinar, namestnica direktorja sektorja
|OEM Ljubljana-Kranj
Rok Močilnikar, prodajalec
■Petrol Skladiščenje Skladišče goriv Zalog
Igor Vuga, dispečer
IKlicni center
Marjeta Dobravec, administrativna referentka
ISektor za marketinške raziskave, komunikacije in razvoj
Bojana Pečko, organizatorka
JKabinet predsednika uprave
Vojka Balent, tajnica
PETROL	STANJE GLUHO- NEMEGA ČLOVEKA	PRIRASLE MORSKE 21 VALI	KAJNOV BRAT	ENOTA ZA OSVETLJENOST V FO TOGRAFIJI	ENCIM V ČREVESNI SLUZNICI	ZGORNJI DEL SMUČARSKE SKAKALNICE	FR. FILM. IGRALKA GIRARDOT	2LEBIC V DOGAH PRI SODU	IZGRED, KRŠENJE REDA	KRAJ PRED PLANICO
SL. FLAVTISTKA (IRENA)										
DELAVKA V LABORATORIJU										
ZVEDE- NOST, SPRETNOST										
POLJSKI POLOTOK				AM. FILOZ. (CHARLES) ANG. ROCK PEVEC						
OSKAR NEDBAL			IT. PLEM. RODBINA					ERVIN CURLIC		
			GL. MESTO TOGA					OTROClC		
SL. OPERNI PEVEC IN REŽISER (JOSIP)						SAMEC PRI OVCAH	ARISTO- FANOVA KOMEDIJA SANKE			
EDINOST									OSAMO- SVOJITEV	ŠTRUKLJI POMANJ- SEVALNO
SRBSKI LITERAT KAPOR					KRAJ PRI MAKOLAH SL. POLIT. (ROMAN)					
LASTNOST OŽENJEN. MOŠKEGA										
SKANDIJ			NEKD. ELITNI TURSKI VOJAK iEC. VIJUGA							
REKA V TIMOSKI KRAJINI V SRBIJI						IT. POPEVKAR	AVSTRALSKI NOJ OKROŽJE (ZASTAR.)			
risba KIH	NEGATIVNO GOVORJENJE 0 KOM	PASJA TRAKULJA PLANINEC, ALPINIST								
DROBEN UHAN								SELEN ODPRAVA PLODU, SPLAV		
TRATA, RUSA				NIZOZEM. DRSALEC SCHENK	NAČIN PLAVANJA					
CESTNI OKLJUK					SREDOZEM. RIBIŠKA ENOJA- DRNICA	OKOV, OPAZ				
FR. SKLADATELJ (JACOUES)						IGRALEC GOJMIR LEŠNJAK				
DRHAL, TOLPA						ZLATO	IT. RTV OTROŠKA IGRAČA, PRAČA			
ALUMINIJ			VICI, SMESNICE	COLN ZA VOŽNJO PO DIVJI REKI					FR. PISATELJ (SADIZEM)	PRESTOL
RASTLINA S TRIROB. STEBLOM				POPOTNIK EVROP. REKA						
FR. PESNIK, UTE MELJ DADAIZMA (TRISTAN)						OBER				
PERGA- MENTU PODOBEN PAPIR						NENA- VADEN, IZREDEN DOGODEK				
KRITIKA, PRESOJA						KONEC MOLITVE				
Akcija traja od 1. do 30. septembra 2005.
Ugodno!