25. Številka.
V Trata, v soboto 26. marca 1892.
Tečaj Mg
„E D I N O S T"
'»hsjs dvakrat na teden. Tuko Bredo in
■oboto ob 1. uri popolndn«.
„Edinost" stane:
h vse leto gl. 8.— ; izven Aut. 9.— gl. » polu leta „ 8.—: „ . 4.50 . ta će trt leta „ 1.60; „ , 2.25 , Posamične Storilke se dobivajo v pro-•iajalnicah tobaka v Trstu po fc nov.,
▼ Gorioi in v Ajdovščini po • nov. 17» naroibe brez prlloieae aareialne npravniitvo ne ostra.
EDINOST
OglMl in osnanila > račune po 8 nov vrvica v petitu ; E»\aaloTe a debelimi črkami se plačige prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poalena, javne isahvele, osmrtnic« itd. se račdine po pogodbi.
Vsi dopisi »e pošiljajo uredništvu Piaaza Caserma At. 2. Vsako pismo mor« biti trankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rukopisi a« n« vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate pre-,ema npravniitvo F lana Caserma it. 9
Odprte reklamacije o proste po&tnin«.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»v	]• mot<
Vabilo na naročbo.
Ob koncu prvega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi 80 resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo in upravništvo.
Interpelacija
poel. Volariča in tovarišev do visoke vlade, predložena v seji deželnega zbora v Poreču dne 12. marca 1892.
(Koneo.)
Naši neprijatelji, očevidno obrabljeni po pastirskem listu z dne 26. novembra 1887. naših pokrajinskih škofov, zbranih v slovenski Gorici, jeli so v teh poslednjih letih še bolj napadati ta naš t resnioi zavidanja vredni in redki privilegij, ne ozi-raje se na okolnost, izrečno naglašeno v istem pastirskem listu, da niti škofom samim ni dovoljeno česa prenarediti ali menjati v bogoslužju, ampak da je to izklju-čivo pravo svete Stolioe; in ne oziraje se na činjenioo, da so oni imeli pred očmi okolnosti in — kakor tožijo — posobne odpadniške težnje nekaterih izven naSe politiške pokrajine, koje se nas ne doti-
PODLISTEK.
Primorski obrazi.
in.
Pri Opčinskem obelisku.
Kdor si hoče ogledati Trst in njega okolico ter morje h krati, z višine ali kakor pravijo slikarji: „s ptičje perspektive", povabim ga tija gori k Opčinskemu obelisku. Ako se pripelje po železnici s severa, izstopi naj na postajici Općine ter se napoti peš do omenjenega znamenja, ob katerem naj krene na desno gori na vrhunec kamenitega Selčvca. Tam gori se mu razgrne prečudovit razgled, kakeršnega ne dobi izlepa v devetih deželah. Y okviru nepreglednega obzorja ubrane bo tukaj namreč razvratne pokrajinsko skupine v toli slikovito in velikansko panoramo, da se jej ima dovolj čuditi po ves dan.
Prvi pogled vzleti prišlecu od severa seveda naravnoBt doli na — morje, katerega prenagla, nepoznana prikazen ga izprva tolikanj preseneti, da kar veB osolpel ostrmi. Ko se navžije nekoliko tega nepričakovanega prizora, zagleda pod seboj tu doli na levo razprostrt^ vsua-Trst, dvigajoč se - »"eliena prav' 'idfno po razčlenjenem
kajo in s\ nikakor ne morejo raztegniti tudi na nuo pokrajino.
No, naj si bode kakor hoče : nam ni namen in nismo poklicani v to, da bi preiskavah dela naših škofov, ampak zdi se nam nujno tu naglašati, da se razbistrijo pojmi, da je krški škof, presvetli g. Fe-retić izjavil službeno takaj po objavi gori omenjenega pastirskega lista, da pokrajinski škofi se svojim pastirskim listom niti zdaleka niso hoteli izpodmakniti liturgijo v staroslovenskem jeziku, kjer pravno obstoji, nego jim je bilo do tega, da se ohranijo krajevne navade, da nikdo ne menja ničesar svojevoljno, ter ne sodeluje z onimi, koji na kateri-si-bodi način napadajo bogoslužje in bogosluibeni jezik, ustanovljen oerkvenim zakonom.
Kar se tiče načina krščenja, obhajanja in v obče delanja sv. zakramentov, blagoslova, raznih javnih molitev, ter načina priporočati dušo umirajočim, to vse mora biti dozvoljeno tudi nam vsaj v toliko, kolikor drugim, Nemcu (vidi Thalhofer Hand-buch der Liturgik in posebni njegov članek v Linzer Quartalsohrift od leta 1890.), a še bolj nam, ker imamo Ritual, preveden na sedanji naš jezik po jezuvitu Kašiču po zapovedi Urbana VIII. in po ev. zboru „de Propaganda Fide", izdan leta 1637.
Imajoč vse to pred očmi, more vsakdo uvideti, v koliki so istiniti in veljavni raz logi, na koje je c. kr. okrožno sodišče v Rovinju opetovano oprlo nekatere svoje razsodbe, zlasti pa ono od 1. maja 1889. št. 90—1591 pen., s kojim potrjuje konfiskacijo lista „II Dirito Croato" radi članka „La liturgia slava ed un vescovo croato* in „La liturgia slava a Žara", kakor da bi bilo zločinstvo pisati ali zagovarjati pravno uvedeni bogoslužbeni jezik v pokrajinah, obljudenih po Slovanih, zlasti pa v naši; kakor da bi se bili pokrajinski škofi protivili dozdevnemu sedanjemu uva janju slovenskega bogoslužja po primorskih cerkvah in je strogo zabranili se svojim
hribu navzgor. In ko si napase oči tudi na prostranem obmestji, po kamenitih njega palačah in oerkvenih zvonikih in kupolah, začenja mu pogled vzletevati na desno in levo, zdaj na jug, zdaj na sever in kamor koli se ozrč, povsod se mu predočuje nov, slikovit svet . . .
Tu zadi na severni plati dviga se izza holmovitega Krasu širokopleči Nanos, s poševnim pročeljem proti iztoku obrnen : dočim golo svoje rebrovje greje ob polu-danskem solncu, hladijo mu skalovito temo senčni gozdi. Njemu na zapad, onostran strmega prelaza iz Vipave v Črnivrh, razteza se sivi kameni Čaven, s temnim le-sovjem obrasel, izza katerega se vzpenja v sinji vzduh mogočni velikan Triglav s krdelom svojega podgorja. Za njim gori proti večeru štrle kviiku Bolške gore tja okoli do plešastega Kanina. Spredaj Blone Tolminske planine, Škrbina, Krn, dalje gori Stol, na levo spredaj Matojur in razni drugi hribje, razploščujoči se v stopnje-vitih odstavkih v Benečijsko ravan. In zadaj okrog, od Kaninakega pogorja proti jugu vrste se v dolgi, nepretrgani kiti Karnske Alpe, potem Vedretta Marmolada in ostalo italijanske planino. Ob njih se razgrinja širna BeneČijska ravnina in avstrijska Furlanija sem preko do Sočinega
omenjenim pastirskim listom ; kakor da ne bi se na našo pokrajino nanašal privilegij, dan po vladajočemu škofu papežu Levu XIII. Slovanom t obče, češ, da eo pokrajinski škofi, kar niti ne naglašajo. baj e izdali navedeni pastirski list dogovorno s papeževim nuncijem v BeČu,f)kakor da je smatrati za nepokornost nasproti predpostavljeni cerkveni oblasti, ako se zagovarja bogoslužje, koje ona baje ne dopušča (P), ampak, kojemu se je ona protivila (P), in ako se vliva v srca čitateljev naklonjenost in ljubav do istoga, ali ako ee proslavljajo škofi, koji je pravno zagovarjajo, a grajajo njega preganjalci in oni, koji je neosnovano zapuščajo, kakor da bi 8 tem, da rabimo starodavni svoj privilegij, motili mir mej raznimi narodnostmi te pokrajine, ali da celd prouzroču jomo vsakako neutemeljene protiizjave naših protivnikov, ali da razburjamo (razume se farizejsko razburjenost) nekatere licemerce in obre-kovalce. Če se tudi se cerkvenega stališča ne da zagovarjati vse in vsaka pojedina beseda, kojo je napisal ob tem predmetu „II Diritto Croato-, vender ni utemeljena, modra in postavno osnovana splošna konfiskacija ee strani c. k. političnih in sodnih organov, k večemu, da morajo pri naa tudi oblasti vse meriti jedino italijanskim laktom tor porabljati v zgolj italijanske svrhe.
Oziraje ee torej na to, da ee je eta roslovenski oerkveni jezik, ali kakor se navadno pravi: glagolsko bogoslužje, razširilo že od prvega začetka, ne eamo po drugih krajih, ampak tudi po celi Ietri, ter je po takem s porabo mnogih vekov in potrdili sv. Stolioe uzakonjeno pravo hrvatskega naroda, posluževati se v cerkvi svojega n&rodnega jezika;
oziraje se na to, da je raba narodnega jezika po cerkvah po Dalmaciji, Primorju in Istri že do sedaj ohranila lep del hr vatskega naroda za sveto rimskokatoliško cerkev;
oziraje se na to, da se je v našem
izliva, ob katerem zopet proti jugozapadu okolo se razpletajo prostrane lagune v stoterih panogah tija doli do bajnih Benetk . . .
Ob Nanosovem pročelji na desno se odpira ozek razgled na Pivkino planoto proti Postojini, katero zaslanja ogoljeni Gabrk. Tomu na jugu se razgreba hribovita domovina naših Brkinov, izmed katere gleda iz sinje dalje beloglavi Snežnik. Od Brkinov navzdol, tostran Kokoša, Čuka in Slavnika leži pusta čičarija, preko katere nas pozdravlja vilovita Učka. Od sive Čičarije na desno doli se svet znižuje v poševnih razrastkih k morju. Tam-le na strmem robu mole v zrak mračne razvaline Sočerbakega gradu, nekoliko nižje doli na skalovitem obronku je Črnikal, onostran na jasnem holmu se leskače bela Tinjanska cerkva, med tema v ozadji na temni pečini je svetli Kubed. Od Tinjana nizdoli je Pomjan, potem Šmarje nad Koprom, od koder se hrib ob Izoli spušča v morje, dočim se ozadni odraalek steguje doli do Pirana, Btoječega na skrajnem njega konci. Piranu na desno kipi iz morja Salvorski ostrovič. Njemu v ozadji se je zaBukalo obrežje v dolgi polulok doli do Novega Orada . . .
Tukaj gori pred Nanosom se je raz-
narodu globoko ukorenila raba tega jezika pri bogoslužju, tako, da ee ni emeti dotikati tega pravno pridobljenega privilegija, k večem, da bi ga hoteli šaliti v njegovi bogoljubni nravi ter rušiti v njega srcih tiste temelje vere, ki je teeno združena e porabo jezika;
oziraje se na to, da je isti minister za bogočastje in nauk javno izjavil v eeji poslanske zbornice dne 5. novembra 1891., da spada zadeva bogoslužnega jezika in v obče urejenje bogoslužja v notranje poslove cerkve, ter da ne bi bilo umestno in zakonito opravičeno utikanje državnih oblasti v takova uprašanja, ki spadajo pred cerkveno oblast;
oziraje se na to, da je a Členom XIX. državnega temeljnega zakona zajamčena ▼ javnem življenju vsem narodnoetim in jezikom popolna ravnopravnoet, ter e tega etališča in iz tega pogleda zakonito utrjena našemu narodu poraba njegovega jezika ▼ bogoslužju, tako, da ne bi mu smel nikdo ovirati rabo njegovega jezika tudi v tej grani javnega življenja, uprašajo podpisani c. k. vlado:
1.	Kako opravičuje evoje dosedanje utikanje na škodo in v aatrtje glagolice in našega narodnega jezika v bogoslužju P
2.	Kako opravičuje zapleno naših gla-itil v pokrajini, kadar raapr*vijaju <.» životna uprašanja našega narodnega obstanka P
3.	Je-li visoka c. k. vlada pri volji popraviti ee Bvoje strani evoje doeedanje ne-opravično postopanje P
Dr. Fran Volarič, M. Mandič, dr. Dukič, dr. Laginja, D. Seršič, Jenko, Fr. Flego.
Politični pregled.
Notranja daiala.
V spravni komisiji deželnega zbora češkega izjavil je oesarski namestnik, da vlada, kojo vežejo spravni do-
tegnil valovito obrisan hrib, sem doli od Divače pa tija doli do Tržiča, nalik oka-menelemu valu, z raznimi presledki, po katerih bo vijejo bele oeete, skoz prijazna selišča, n. pr. Sežano, Repentabor, St. Polaj. Zdolaj ob južnem vznožji se nahajajo : Lokve, Veliki Repen, Mali Repnič, Zgonik, Mavhinje, dočim eo Trebiče, Opčine in Nabrežina nekako na sredi plošč-nate doline, ki se razprostira med omenjenim hribom in poslednjim jezom, dvi-gajočim se neposredno tu nad morsko obalo ....
In koneeno tu spredaj, doli pod uzvišenim Selevcem raztekajo se navpično niz doli padajoči obronki, katerim ob laporasto vznožje pluskajo penoči valovi sinjega morja jadranskega. Naravnost tu spodaj pod SulevČevim vrhuncem visi nizdoli zdrsli Trstenik, na katerega dolenjem sle-mouu je nevsahljivo jezerce. V zavetji Trsteniškega vznožja se nahaja slikovito razpostavljeno Barkovlje in tam-lo na desnem robu stoji kakor beli labud na morskem bregu kameni grad Miramar. Trste-niku na iztoku je drug hrib, ob katerem se je nastanil prijazni Rojan z jasno svojo cerkvo. Njemu v ospredji stoji kolodvor južne železnice in temu na jugu so vzgra« jena carinska skladišča nove luko Tržaške
govori isto tako kakor vse druge udeležencu dunajskih spravnih konferenc, izreka prepričanje, da je izvedenje spravnih predlog prvi pogoj narodnemu miru na češkem ter želi, da Be sprava izvrši prej ko prej v vseh nje delih, ter da se vse spravne predloge, predložene deželnemu zboru, obravnavajo meritoriČno. — Staro« Čehi in veleposestniki, so predložili v spravni komisiji dva predloga, različno utemeljena, da se sprava za sedaj odloži. Plener je polemizoval, proti tem predlogom izjavljajoč, da se Nemci drže dunajskih punktacij ter da bodo zahtevali neprestano njih izvršenje. Razni drugi govorniki so utemeljevali stališče Nemcev, Btaročehov in veleposestva. Do sklepa niso paišli nikakšnega ter se je pretrgalo posvetovanje.
Izjava Staročehov naglasa, da sprava v deželi se ne da doseči s tem, da jej pritrdi samo večina narodnih zastopnikov v deželnem zboru, ako se le jeden del naroda protivi pogojem spravi; ter da Be češki narod protivi spravi osobito v bojazni, da bi se pozneje ne pripoznala jednako-pravnost obeh jezikov, koja pripada češkemu narodu zgodovinski in po naturnem pravu. Izjava veleposestnikov pa naglasa, da v dosego sprave treba skupnega sodelovanja obeh narodnosti; ako pade le jedna spravna predloga, padla jo vsa sprava. Oziraje se pa na to, da bi deželnozborska obravnavanja o teh predlogah pri sedanjih odnosajih izvestno ostala ne le brezuspešna, ampak bi še poostrila nasprotstva, naj deželni zbor za sedaj odloži nadaljne debate o dunajskih dogovorih, zabeleženih v konferenčnem protokolu iz meseca januvarja 1890.
Po takem je gotovo, da za sedaj ne dosežejo Nemci, kar so v resnici doseči hoteli: nemško nadvladje v deželi, v ka-kateri sestavlja nemški živelj le manjšino prebivalstva. A čehi niso le v večini v številnem pogledu, ampak ne zaostajajo za .rrtiiMui ui za las v kulturnem in gospodarskem pogledu. Tudi glavno nemftko-li-beralno glasilo „N. Pr. Pr." priznava, da se manćver nje Btranki ni posrečil, z besedami; „Staročehi pravijo: mi ne m o« r e m o ; veleposestniki: mi nočemo. Staročehi so proti vsaki predlogi; veleposestniki pa hočejo stvar odložiti tako dolgo, dokler Staročehi ne glasujejo za predloge. Staročehi pa zopet pravijo: Mi ne moremo, ker bo bojimo mladočeške agitacije. Na Btrani Mladočehov je javno menenje; po takem ne pridejo Staročehi nikdar v tak položaj, da bi mogli glasovati za predloge. Spravne predloge odložiti znači isto, k a-kor da so jih odklonili.
v štirih dolgih vrBtah in na poprečnih molih. Spredaj čuva luko in v njej stoječe ladije zoper morske navale dolgi prezid. Kolodvoru na levo VBpenja se kvišku prisojna Škorklja, na desno doli pa se vrstč preme ulice mesta Tržaškega, ob morji obrobljene s visokimi palačami posvetnimi, valovje notranjega obmestja pa nadkri-ljujejo le nekatere odličnejše zgradbe cerkvene — no, teh vam tu nečem naštevati, kajti namen tem vrstam pač ni, opisovati istega mesta, temveč opozoriti le tega ali onega čitatelja na slikovitost mesta Trsta in okolice njegove, zlasti pa na veličanstveni razgled na morje in po vsej pokrajinskej panorami našega Primorja, ki se ponuja veščemu gledalcu gori pri Opčinskem obelisku, oziroma na vrhunci navedenega Selevca, kjer je vzgrajen za to nalašč kamen, leci podoben oder s prostrano teraso na vrhu. Kdor si hoče privoščiti v tem oziru prave estetiške naslade, roma naj gori: ali rano zjutraj, predno se začne svitati, ali pa še bolje proti večeru, pred solnčnim zahodom. Zjutraj, ko še iztočno stran pokrajinske slike : Istro in pa proti večeru obrneni Trat zagrinja temno-vijoletna senca, predočijo se mu na severo-sapadu stoječe gore: Julijske in Karnske Alpe, z jutrno zoro oblite ; zvečer pa, ko
Vladika StroBsmayer je podal papežu svoj zadnji pastirski list, a sv. Oče zahvalil se mu je na tem prav laskavo.
Ogeraki državni zbor vspcejel je adreso večine z veliko večino glasov v splošni in podrobni debati.
Vnanje države.
Srbska skupština je vsprejela deklaracijo Milanovo z 80 proti 13 glasom.
Prepoved ruske vlade, da ni smeti izvažati pšenične moke iz pristanišč Črnega in Azovskega morja, ne velja več. Izvozniki so pa zavezani dovoziti iz inozemstva toliko zrnja, kolikor so izvozili moke.
Parižka policija je* prišla na sled zvezi anarhistov, koja je skleuila delovati se strupom. Trojico izmej. njih so zaprli. Že pripravljene snovi izročili so kemiškemu laboratoriju. Zaprli so nekega človeka, ki se je hotel usiliti kot sluga ariBtokratičuemu klubu, da bi sam otroval jedi in pijače.
Kriza na Nemškem je rešena. Državni kancelar Caprivi preneha biti predsednik državnemu ministerstvu ter ostane član tega ministerstva in minister za vnanje stvari; ostavka grofa Z e-d I i t z a se je vsprejela, a mu ostane naslov in dostojanstvo državnega ministra. Predsednikom državnega ministerstva je je imenovan grof Gulenburg in mini-strom za bogočastje — na meBto grofa Zedlitza — državni tajnik Bo s se.
DOPISI.
S Pomjan&čine, dne 20. marca 1892. [Izv. dopis]. (F a c t a 1 u q u u li t u r). — Zaradi nepostavnega postopanja komisije, katero si je izbral „šior Podestfc", da bi nam župaooval še nadalje, in zaradi dogodkov pri zadnjih občinskih volitvah je bilo vse ljudstvo tako razburjeno, da je bil še celo o. k. vladni komisar primoran hl pilslljeu vzklikniti ; „Glejte kaj ate napravili! Vi ste VBega tega krivi I Ali ne čujete, kaj je zvunajPl* Vzlio temu nam pa še vedno stara „Rapresentanza" gospoduje in stari „šior PodestŽi". Toda „Barba" je nekako obnemogel, „kojemu" se mora pokoriti naš župan. „Barba" ne vidi več dobro, odločnost jela ga je zapuščati. Kaj je storiti P! Dal je po županstvu razpisati službo občinskega tajnika. Če se najde prosilec, ki bi bil njemu po volji, hoče odstopiti, a le v i d e z n o. Ker pa od treh prosilcev ni bil nobeden spoznan za „sposobnega* — seveda po njem samem — da hitro sklicati sejo ter si naroči jednega svetovalca hot zagovornika, v ta namen,
je obsenčena zapadna plat pokrajinske panorame, pokaže se mu Trst s kamenimi svojimi palačami in pa golo Istersko hribovje v solnčnem sijaji . . . Dražestno je videti, kako ob vzhajajočem solnou polagoma vstajajo iz jutrnega somraka uzvi-šenejši holmi, posamične cerkve s svojimi zvoniki in druga znamenitnejša poslopja doli po Trstu, ali uprav divno je gledati od tam zgoraj veličanstveni zatou solnca: kako se vidno pomiče vedno nižje in nižje, liki z nebes na zemljo bo spuščajoča žarnica, pozlačujoč s svojimi žarki srebro-sojno morsko zrcalo in širni njega okvir: slikovito naše Primorje. In ko se potem razlije večerna zarja po vsem zapadnem podnebju in morje zalesketa v žarečih nje odsevih, na kršne obale pa ležejo sinje-vijoličaste sence, raztopč se vse preblisčeče dnevne boje v čarobni večerni somrak . . .
In konečno : ko tam doli v Trstu, po novi luki, okrog po obrežji, po vseh trgih in ulicah zablisči neštevilna množina elek-triških in plinovih lučij, da je vse mesto razBvetljenej dvorani podobno, to vam je toli čarovit prizor, da vam ga ni mogoče popisati, temveč naj si ga ogleda vsakdor na b v o j e oči, kakor sploh ves presliko-viti razgled tam gori pri OpČinRkem obelisku.	Pro8tQ8lav Kretanov.
Jda bi spet „On" kot tajnik ostal. To se mu je tudi posrečilo. Toda mož ima sitnost nad sitnostjo „con quel partito slo-veno croato*. Zato tuhta noč in dan, kako bi ae dalo dobiti tacega človeka, kateri bi mu bil vreden naslednik. „Aoramondo", (to je njegov izraz) dobil je res nekega mladega človeka, ki je nedavno zapustil gimnazij — iz kakih vzrokov, nočemo tu preiskovati. Vzame ga „za poskus", v nadi da bode znal dobro „doktarit* priprostim kmetom; in če pokaže take „sentimente" kakoršne bo njemu lastni, obdrži ga za tajnika. Tako se je tudi zgodilo. Novi občinski in šolski tajnik začne kar „komandirati", Najprvo prenaredi oba uradna pečata in sicer :
I.	šolskega iz „Krajni šolski svet v Pomjanu" v „Consilglio scolastico looale di Paugnano".
II.	Občinskega iz „Županija v Pomjanu" v „La Podestaria di Paugnano".
Da nasprotuje duhovnom in učiteljem, je umevno ob Bebi, kajti ti niso „kapuzove glave". Dne 20. avgusta 1891. (torej v počitnicah) bila je seja krajnega šolskega sveta; v sejnim zapisniku so prav pošteno ošteli gospo nekega učitelja, z namenom jej škodovati, zajedno pa tudi druge učitelje na vse strani. „Šior Podestk" je seveda podpisal vse to. Prišel je pa mesec svečan in žnjim polnoštevilna šolska seja. Pri tej so spoznali vse tožbe kot krivične, kar jo zopet podpisal sam „šior Podesta" v pričo c. k. okr. iolsk. nadzornika. Ali mislite, da so nehali, ker jim je to spodletelo P Nikakor ne ; ampak si mislijo : če je to spodletelo, pa naklepamo kako drugo! A niso pomislili na pregovor, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Na zahtevo novega tajnika odpusti g. župan iz službe stalnega občinskega slugo, izvoljenega definitivno od cele „Ra-presentanze", in kateri že služi celih 13 let, in sicer zato, ker diši po sloven-sko-hrvatski stranki* ter je preveč prijatelj s „farjem"; na njega mesto pa so poklicali necega druzega mladega človeka. A to je bilo preveč celo naši „Rapresen* tanzi", kajti stari občinski sluga je bil pošten in vesten. Svetovalci in odborniki stare, še obstoječe „Rapresentanse" uložili so na županstvo, oziroma na župana nastopni protest:
„Cenjenemu Županstvu, oziroma Nadžupanu Josipu Gonjaču
v Pomjanu.
Poizvedli smo, da je n a ukaz nekega Bartoliča nadžupan Josip Gonjač stalnega občinskega slugo Martina Sosič iz svoje lastne moči in po svoji lastni volji, da istemu Bartoli*ču usluži, iz službe izpustil in na njegovo mesto nekega mladenča iz Pomjana postavil. Tako postopanje je popolnoma nepo* stavno, zoper katero vsi mi podpisani odločno protestiramo. Mi ne vemo, odkod in kdo je Bartoli-ča za tajnika postavil, kdo ga je semkej poklical; nam je samo znano, da je služba občinskega tajnika bila razpisana in da je za to službo spet stari tajnik na svojo željo ostal, če se je pa zdaj za ta čas, dokler niso nove vo-itve, nadžupan Josip Gonjač omislil drugega pisarja po svoji volji, katerega mi ne poznamo in mu službo občinskega tajnika nismo nikdar podelili, nima nadžupan na nasvet njegovega prostega pisarja, kateri je semkej pred nekomi mes-cami došel in ni nam znano kako, občinsko osobje iz službe bacniti. Martin Sosič po pridjanem dekretu v pripisu :
I.	Služi izvoljen potrjen stalno od cele „Rapreseetauze", sluga s stalno službo ne more biti brez disciplinarne preiskave in brez sklepa cele „Rapresen-tanze" na tihem odstavljen.
II.	On služi že več let vestno in pošteno v splošno zadovoljuoBt in ga mi tudi kot poštenega moža spoznamo ; sramota bi bila moža pustiti, s otrocmi brez premoženja se pečati.
III.	On ni odvisen od mnenja provi-zoričnega županovega (ne občinskega) pi-
sarja, ampak je stalni služabnik občinski, in kot taki je edino občinskemu Predstoj-ništvu podložen.
Na podlago te naše pritožbe, vb i mi podpisani strogo zahtevamo, da se ima precej brez odloga ta prememba ustaviti, stalni občinski sluga koj v svoji službi obdržati in v občinski seji bodo cela „Ra-presentanza" stvar pretresovala in razsodila. —
Od „Rapresentanze" v Pomjanu d. 7. marca 1892.
(Slede imena 6 občinskih konšilirjov (svetovalcev) in 17 rapresentantov (odbornikov).
Opomba. Ako je po razsodbi cele „Rapresentanze" občinski sluga res kaj zgrešil, kaznovati ga je nastopno:
I. Kazen : da se ga pograja pismeno (monizione). Če bi to ne pomagalo, je II. kazen: da Be mu plača zmanjša; in še tudi to ne pomaga, potem šele se izreče III. kazen: da se ga odpusti iz službe. To so postavne stopinje za kaznovanje; vse drugo je strastno in nepostavno.
Zdaj pa naj sodijo slavne dotične oblastnije in vis c. k. namestništvo, ali je mogoče nam še na dalje ostati pod takim županstvom! Kje v Avstriji se še kaj tacega čuje P Zato prosimo, da ho hitro razpišejo volitve in naj se pri volitvah tako postopa da si morejo ljudje izbrati župana in občinsko zastopstvo po svoji volji in želji, za kar je že okrajni Čas.
Opazovalec.
Različne vesti.
Imenovanja. Naučni minister je imenoval učitelja-voditelja na deski državni ndrodni šoli v Trstu, goBp, Ivana D o-1 i n a r j a, začasnim okrajnim šolskim nadzornikom za ndrodne šole v tržaški okolici in za slovenske privatne šole v Trstu. — Finančni nadinspektor A. Knipfer imenovan je finančnim svetnikom pri finančnem ravnateljstvu v Trstu.
Osobna vest. Presvitli cesar je podelil gosp. Ambrožu Ponižu, naduČitelju v Rihemberku srebrn križec s krono za njegove zasluge.
„Dimostrazlonedignitosa". Sklep mestnega sveta tržaškega, da se ne udeleži komisijonalnih preiskav radi osnove s 1 o-venske narodne šole v Trstu, označili smo že primerno se svojega narodnega stališča — stališča, ki soglaša povsem z načeli pravioe in jednakopravnosti, zajamčene v avstrijskih zakonih, zlasti pa v istem členu XIX., na kojega se gospoda sklieujejo kaj radi, kadar zahtevajo svoje italijansko vseučilišče, kojega potreba in nujnost se niti primerjati ne da b potrebo slovenske osnovne šole v Trstu. Sicer smo pa že rekli, da nas sklep mestnega svčta ni presenetil nikakor, ker smo bili že pripravljeni na to po možu, ki dobro pozna pravicoljublje gospode, nam toli „prijazne". Čudili se nismo radikali goBpddi, kar to njeno postopanje odgovarja nje staremu programu. Gospoda so dosledni, in in na vse zadnje je to nekako hvalevredno. Ali ožigosali smo po vsej pravici stranko onečeščevalcev pojma „konservatizma" : stranko, ki je dosledna jedino le v nedoslednosti. Nazivlje se z besedo konservativno, v dejanjih pa je radikalna in nestrpna — nazivlja se z besedo vladno, a v dejanji je protivi adn a, seveda raz-likajoč vestno mej osrednjo vlado in tržaško vlado. Uprav v uverjenju te gospode, da nasprotujoč osrednji vladi služijo tržaški vladi, so označeni, preČudni tržaški odnošaji, iz kojih izvirajo vse krivice, ki se dogajajo nam Slovencem. V tej zmedenosti pojmov iskati je vzroka, da gospoda morejo toli vspešno se protiviti pristni državni ideji, ter da menijo, da so oni država v državi. Pojmite-li sedaj, zakaj morajo noč in dan stati Btraže pri zgodoviusko znamenitemu spomeniku pred tržaškim kolodvorom, opiminjajočim „la fedelissima", da naš trgovinski emporij ni
država v državi, ampak le sestavljajoči del velike avstrijske države ? 1 O da, mi vsi pojmimo to prav dobro, le slavna „konservativna* stranka noče tega pojmiti, ker ne pojmi Bvoje naloge, ker nima zmisla za koristi državne ideje, ker se sploh ne zaveda ničesar druzega, nego da sovraži Slovence. In kakoršna je stranka, tako je nje glasilo. Pod naslovom ,D i m o-itrazion e d i g n i t o a a" pisal je „II Mattino" nastopno o omenjenem sklepu mestnega sveta: „Mestni zastop oddal je učeraj zvečer svoj glas, ki ostane zabeležen v analih boja, kojega moramo biti že nekoliko desetletij proti neosnovanim zahtevam nekaterih malofiteviluih Slovencev, najhujskanih po agitatorjih iz Ljubljane, Zagreba in od drugod. V resnici: položaj niti ni mogel biti jasnejši in isto tako je bilo dovelj jasno, kaku je postopati našim mestnim svetovalcem. Čemu treba dolgih govorov, več ali manj vzburjenih, več ali manj a sensation, da se označi istina, že pripoznana po deželni vladi.
Na uprašanje osrednje vlade, izzvano po slepi trmoglavosti slovenskih agitatorjev, pač ni bilo možno odgovoriti primerneje nego na ta, res da lakonični, & po svojem soglaaji imponujoči način. Uprav to soglasje, uprav ta sloga mej desno in levo glede naglašenja naše italijanske narodnosti, v skupnem protestu proti brutalni nestrpnosti slovenske agita cije, pomore nam, tako upamo, dokazati jedenkrat za vselej vladi in dunajskemu parlamentu, da prebivalci mesta tržaškega brez razločka stranke — potem ko so že zadostno skrbeli za pouk slovenskega pre bivalstva v okolici — zahtevajo odločno, da ee jih pušča pri miru z rasnimi neopravičenimi slovenskimi zahtevami".
Ni-li to divna pisava še divnejšega poluuradnega lista in to ob zahtevi, došli od osrednje vlade ?!
Smo se-li po takem motili, pišoči o „državi v državi* P „Mattino" ima prav: položaj je jasen — a ne za vseh; zato pa ne bodemo nehali pojašnjavati ga vedno in vedno, dokler ne napoči doba, ko bodo pri nas nemogoči taki poluuradni listi — kakoršen je „M a 11 i n o" !! !
Resnice nočejo slišati. Mi nismo mogli prav umeti radikalnega preobrata, do-šlega kar čez noč v menenju naših italijanskih listov o slavnem italijanskem „učenjaku", prof. Sbarbaro. Ko se je doznalo, da pride v Trst osrečevat nas ee svojimi „predavanji" o socijalizmu, čuli smo le slavospeve na vseh vogalih, kakor da pričakujemo odrešenika. A komaj je doŠel, da nam pokaže evoje učenjaštvo in fenomenalno svojo zgovornost, dogodil se je čudež: nauduseni častilci prelevili so ee v grajalce — kar je bilo popred belo, poetalo je kar nakrat črno. Meli emo si oči začudeno gledaje okoli sebi in poupra-ševaje: Kako to P Je-li res prišel slavni italijanski „učenjak" ob milost pri svojih italijanskih častilcih I Neverjetno je bilo sioer to, a vender smo se uverili, da je resnično; samo uzroka nismo mogli pogoditi temu prevratu. Sedaj še le smo po-izvedeli, s čim se je v slabem trenotku
—	ko »o je namreč v gospodu „profesorju" za trenotek umaknil italijanski fanatizem pred zdravim človeškim razumom — ogre-šil svojo, sicer vedno „patrijotiško dušo"; sedaj še le vemo, da je bil gospod profesor toli nepreviden, da je povedal gospodom — resnico o pravem značaji mesta tržaškega. Čujte torej !
Svojemu slavljencu v čast priredili so namreč slavitelji banket. Pri banketih pa je že taka navada, da se govori; včasih pametno, včasih pa tudi — nepametno. Tudi pri tem banketu so govorili. In oe se žo drugi govorili, govoriti je moral seveda tudi slavljenec. Kakor pa žo človek nikdar ne ve, kje ga nesreča čaka, tako ae je tudi goap. „profesor" v tem svečanem, njemu samemu posvečenemu trenotku izpodtaknil
—	ob resnico. Z ozirom nato, da so bila le slabo obiskana prva profesorjeva pre-
davanja, pritožil se je gosp. profesor, da tržaško prebivalstvo nima pravega zmisla za taka velezanimiva in učena uprašanja, ker Trst ni pravo italijansko mesto, ampak zmes različnih narodnosti. — Zadosti je bilo : g. profesor je ker telebnil raz visoki tron, na kojega so ga bili posadili v svojem italijanskem paroksizmu; padel je v nemilost ter si nakopal na glavo sitne kritike uprav mej onimi, ki bi ga biii hvalili brezpogojno, da ni bil mož toli nepreviden. Zato pa nismo čitali v časopisih niti besedice o omenjenem banketu; Še manje pa o izreku g. „profesorja* o značaju mesta tržaškega. Izrek profesorjev znači sicer se italijansko-radikalnega in tudi „konservativnega" stališča neizbrisen madež, a resničen je vender-le. Usoda g. prof. Sbarbaro pa bodi svarilen vzgled vsem drugim italijanskim „učenjakom".
Delavska podporna društva. Veacemu rodoljubu je gotovo znano, kolike važnoeti sti delavski podporni društvi za Trst in okolico. Z delavskem stanom moremo vspešno in polagoma doseči evoj namen, da bode namreč naš narod e tem pridobival ei vsak dan več tal in da tako ei pribori boljšo bodočnoet.
Delavski etan je poetal steber Slovanov v Tretu in da ne obnemore, treba, da ga naši rodoljubi veak po evoji moči podpirajo. Dela veki podporni društvi sti si dali tak nalog, ki je jako težaven. V prošlem letu je hudo razsajala hripa po Tretu in okolici. Veliko udov teh društev je zadela ta nevarna bolezen in s to boleznijo so naraeli otroški Jtako, da eti ee društvi e težavo obdržali na površji. Taki udarci bo za naši društvi nevarni in ker bo je tudi lani oeobito v poletnem času, število bolnih udov zelo pomnožilo, zato se obračamo do blagih rodoljubov e prijazno prošnjo, da bi ieti prietopili k našima društvoma kot podporniki in bi e tem storili blag čin na korist človeštva in našega naroda. Kdor le more, naj priskoči z malim darom društvoma na pomoč. Tako poetane dotičnik dobrotnik društvu in eiro-mašnemu delavcu, a sajedno tudi pospe-Ševatelj in zaščitnik n&rodne etvari.
„Slovanska Čitalnica* priredi ▼ društvenih prostorih sledeče zabave: I. Dne 26. maroa: predavanje g. prof. K. G 1 a-s e r j a: „Sledovi slovenščine od X. do XVI. stoletja". II. Dne 2. aprila: predavanje goap. F. P o d g o r n i k-a : „O moravskih ornamentih". III. Dne 9. aprila: predavanje g. Vatroslava Holz-a. (Predmet se pozneje objavi). IV. Dne 23. aprila: predavanje g. Matka M a n d i č-a: „Borba za obetanek". Začetek vsakega predavanja bode točno ob 81/i uri zvečer. Po udih vpeljani gosti eo dobro došli. K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
Za družbo sv. Cirila in Metoda darovali so nadzorniki in udje „Del. podp. društva" prebitek 2 gld. od svote, nabrane za nakup darila društvenemu predsedniku.
Goriška „Nova Soča" je bila ta me-seo dvakrat zaplenjena. Prvič zaradi kratke osebne vesti o Defacisovem nasledniku v Trstu. (Oovori se, da pride na to mesto osebni poročevalec v pravosodnem mini-sterstvu B e c k, za katerega se ne moremo ogrevati Slovenoi iz lahko umljivih razlogov). — UČerajšnja številka je pa bila zaplenjena — kakor je razvidno iz drugega izdanja — zaradi članka o najnovejši naredbi naučnega ministra Gauča, s katero je prepovedal vsakoršno!šolsko slavnost ob 300-letnioi slavnega pedagoga, očeta modernega šolstva Jana Amosa Komen-e k e g a. Došlo nam drugo izdanje zatrjuje, da ni „Soča" pisala niti črkice več nego razni češki listi ; zaplenjena je bila tudi ironična napitnioa poslanca dr. P a c a k a na naučnega ministra kot „prvega mladočeškega agitatorja", katero so objavili pred „Novo Sočo" razni češki listi. Tako dvojno mero dopušča nas tiskovni zakon 1
Od 8V. Jakoba se nam piše : Uhogim se evangelij oznanjuje, rekel je največji pedagog — Sin Božji. Ubogim se ozna-
njuje za to, ker ga poslušajo. V Trstu pa se ubogi in priprosti tudi za svoj slovenski jezik bolj zanimivajo nego bogati. Sodite sami: V naši šoli je mnogo mladine, toda le revnih in polpremožnih roditeljev. Otrok bogatih roditeljev pa ni — pa jih ni. Zakaj bogati Slovenci prezirajo slovenske šole in njene učitelje, bi vendar rad znal! Naša šola ima mnogo učencev, kateri od daleč všaki dan hodijo v šolo. Cela ulica „Molin piccolo" je zastopana. Ako nebo-gati lahko pridejo, zakaj bi ne mogli bogati ? Bogati Slovenci v tem oziru mnogo greš6. Ubogi trpin, rokodelec, mali posestniki itd. se trudijo in bore za slovensko šolo, a bogati P Jo li zahtevajo P Da bi bili bogatini tako energični kot so ubožneji, imeli bi že slovensko šolo, pa še veliko. Prvi imajo več sredstev na razpolago nego drugi, ki se bore mnogokrat za vsakdanji kruh. Jezne zahtevam slovenske šole, ker nimam še otrok. Povedal pa sem nekoliko besedi v čast slovenskemu trpinu, kateri spoštuje vero svojih očetov in ljubi mili jezik svoje mamice! Tudi bogati Slovenci store to, toda teh je tako malo, da jih slovenski učitelji v šoli ne vidijo nikdar, da bi prišli in rekli: „Tu je moj srček, bodite mu učitelj I"	Bogomil.
Štrajk zidarjev postal je splošen. V Skednju so zaprli dva zidarska pomočnika, ker sta druge delavce nagovarjala, da ustavijo delo.
Poskusa samomora. Neki l 6 letni r e a I e c hotel ae je predvčerajšnem ob deveti uri zvečer uemrtiti s tem, da ei je v „boschettu" v sence pognal kroglo iz samokresa. Storil Bi pa menda ni hudega, kajti podal se je potem v mesto peš ter naprosil nekega kolego, kojega je srečal mejpotoma, da ga sprovede do postaje sa prvo in naglo pomoč. Tu mu je df. Tempesta izvlekel projektil iz rane. Mladi mož ni hotel povedati razlogov, radi kojih se je hotel usmrtiti. — 16 letni dijak samomorilec — žalostno znamenje časa in sedanje vzgoje !
Dne 19. t. m. ob 11. uri predpoludnem pognala ei je tri krogle v glavo 19-letna gospa Yole B a s s i. Omožena je bila šele dva meseca. Prenesli so jo v bolnico. Značilno je, da je tudi pokojna mati mlade gospe zapustila ta svet nasilne smrti, po-skočivši raz okno na cesto.
Domaći oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsnm-nega društvu, poprej P er to tova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Gl.
Kavarni ,Commercio' in Je-
flpCpn' v	«,C a s e r m a", glavni nhaja-
UGoOU liSfj tri^Akih Slovencev vseh stanov. Na razpolago čaHnpi&i v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrelba. — Za obilen obiHk so priporoča Anton Sorli, kavarnnr.	Cl.
Martin Kr3fp ,>iftzza Giovanni, St. 1.
TVlal SI IS l\l 4C. trgovina z mnogovrsnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Čl.
Tiskarna „Dolenc"
della Caaerma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vozana (J.S h poštnino vred.	Cl.
Antnn lomno naslednik Jakob Hoće. MIIIUII Ldllipo, VRrja< Via D a r r i o r a
vecchia jt. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, tino moravSko maslo itd.	Cl.
lllSln llmpk črovljarski mojster, Via Ro-IVoll	magna St. 6. priporoča so
slavnemu občinstvu v vhh v njega stroko spadajoča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke ceno.	60 -21
Antnn Vrahor trgovina z steklovino nlllllll VlaUGlf, lončenino in leaenino itd. r ulici Via Canale (prva prodajalnica poleg „Ponte rosno") na priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem.	01.
u. Mrevjja, v*irr;dere
Priporoča Blav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, tur&ice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah.	Cl.
Ivan Ifannhnl nMP«tl "like V0J«-
IV <111 l\allUUGI, nioe, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od G kil. naprej po najnižji otai.
Vekoslav Moder, p".kkr
mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, cokolnde, vneh vrst moko itd. po najnižjih cenah.	Cl.
iz Št. Potra
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjsko™ (Via Campanillo v hiši Jakoba Brunnerja St. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opreano mleko po 12 kr. liter neposredno iz St. Petra, sveža (friSna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. 1 i t o r, toda lo v množini najmanje 25 litrov. Isti je odprl tudi podružnico v ulici S. Sebastiano blizo solnega trga.	Cl.
Plazzott* Cordarioli St. m	8 blizo novega trga, pro-
daja izvrstne jeatvino : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih conah.
Franjo Delak
Ifornl Pnlia Sganjarija in tobakarna v IValUl UUlJa, ulici Via Arcata, nasproti hiSo Cacia. Prodaja domač kranjak brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropinjsko žganju po 1 gld. 10 kr. liter.	Cl.
Antnn Ifrairar PiftZ!tt Bariora vec-
MIIIUII Al ajbCI , c h in, pokarija in trgovina z različnimi jeatvinaini: moko, rižom, oljem, kavo itd. Priporoča ae najudanoje slavnemu občinstvu.	Cl.
A nt An V<»llL«l Vi" liarriora vecchia St. 19 AUIUU fttllhdi III. nadntropjo, izdeluje moike obleke po najnovejšem kroji. V nje>;u de-lalnioi vsprejemajo se tudi naročila na raznovrstno motko ln žensko perilo, kojo so izdeluje lično in po najugodnejših cenah.	Cl.
B. Modic in Grebene, sV°U
in Via Nuova, opozarjata zaaobnike, krčmarje in č. duhovičiuo na svojo zalogo porcelanakega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrasenje grobnih spomenikov. Cl.
Antnn PnMrai na v°£lu ulice G,|ega
MII1UII rUUKaj, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vao navadno potrebne nemSko-alovcnako poštno tiskanico.	Cl
RnctSIna ^aLsi" ataroznana pod irae-UUSlIllld „OMJhd> , nom „Bolladonna\ poleg kavarne „Fabria", priporoča bo Blovoncem v moatu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna.	Cl.
Ivan Prnlnn priporoča svoji trgovin IV<111 rruiuij v Via del Bosco St. 2 (uhod na trgu stare mitnice, Piazza Barriera reccliia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razuo vrste domačo in vnanjo pridelko. C.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okumia jedila PrenočiSča neverjetno v ceno. Cl.
Josip Kocjančič, ™ Sr?«"?o!"0"
trgovinu z mešanim blagom, moko, kavo, rižein in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Anrlrpi kalan 6ov,jftr v u,ioi - caserma,
nilul DJ l\alCtll? priporoča bo najtoploje slovenskomu občinstvu. Najologantnojšo tor solidno delo in točna postrožba.	Cl.
Bla4in«» Tnno lastnik krčme k „Ruskim DldZIlId I UIIU, Toplicam", Via Giulia St. 8, uljudno prosi za mnogobrojni obisk svojo krčme, kjer so pije izveston isterski teran, in se Se boljšo skrbi za želodec.	2—25
Josip Urbančič,
Fraucesco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in rnnnja vina v botoljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladščico itd.	11—48
v i a
G bega
Gostilna „41 (iallo d'oro"
toči izvrBtna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tuili vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. litor, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vinu na zunaj in sicer loko štaoijon Trst po 23 gld. hektoliter; ne da bi imel naročevalec kake drugo stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Covacich.
50—11
Via nueva št. 39, prodaja vsake vrsto manufakturnoga blaga. Blago so dobiva iz prvih avstrijskih tovarn. Cono nizke.	49—10
Ivan Valenčič,
Razglas.
V soboto dne 2. aprila t. 1. bode na Rakeku drugi letni živinski in kramarski semenj, ter se nadeja da bodo ravno tako pohvalno izpadel, ko je 30. jannvarja ker se je mnogo živine dognalo in tudi prodalo.
Podžupanstvo na Rakeku.
Nič več kašlja!
Balzamflki petoralnktprah.
ozdravi vsak kašelj, plućni in bronhijalni katar, Dobiva »e v odlikovani lekarni
PRAXMARER „ Ai dne Mori * Trst veliki trg
^katlja velja 30 nov?. 21 —100
Kar se dobiva
stroj e v
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Zivic in družb, v Trstu
—72 ulica Zonta 5
▼se garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Brnsko mlekarstvo
v Brnu.
Dober, zdrel sir-opečnjak (Ziegelkase) komad 20 kr.	6-10
Dober, zdrel švicarski sir, kilo 40 kr.
Sir za desert, kilo 1 gld. Razpošilja se po deželi točno in po po&tnem povzetji. — Prekupci dobe rabat.
Gostilna Piano
v Križa pri Trstu priporoča se si. občinstvu zagotavljajoč dobro postrežbo z izvrstnimi vini in okusno kuhinjo.
Črno vino po 36 kr. liter. Belo „ „ 32 „
99 5-12
IT,
n
l
Tinktura za želodec,
katero prireja G. PICCOLI, lekar .pri angeljn* v Ljubljani, Dunajska cesta
je mehko uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepi želodec, kakor tndi pospe-Slije telesno odpre tj e. — Razpošilja jo izdelovatelj y z a b o j 6 k i h po 12 in več steklenic. Zaboj Jek z 12 atekl. velja gl. 1 36, z 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. o-26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. Btekleničica razprodajajo se v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 8-25
Kfitranove sladčice
katere izdeluje lekamičar
PRENDINI v Trstu
Telefon »t. 334. 25-52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je,
da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kfitra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. y Trstu se prodajejo v lekarnici Prendini v gkatljicah po 40 kr., prodajejo so tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
Krasne uzorke šalje se zasebnikom badava. Knjige za krojače nefraiikovane.
Tvari za odjela.
Peruvien i dosking za visoko svećenstvo ; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolaše, livre; sukno za biljard i igračje stolove, loden i neprotnočne lovačke kapute, tvari koje se
pere, plaid za putnike od 4—14 for. itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vnnene suknene tvari nipošto jeftine cunje, »tono ih posvud nudjaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na
Iv. Stikarofskv-a u Brnu.
Veliko skladište sukna u Austro-Ugarskej.
U mojem stalnom skladištu u vriednosti od ■/, milijuna for. a. v. to u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek moru sam uviditi, da so od tako malenih osta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi u kratko blaga preostalo. Ponudjaju li pojedine tvi'dke odrezke te raza&ilju li uzorke, tada su ovi od čitavih komada, nipošto od odrezaka.
Od rez ci, koji se iieilopnriaju, zamjenjuju su il se povrati novac. Kod uaruebe trtibu navesti boju, duljinu i cienu.
Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje, 24-3 preko 10 for. franko. 7-24
Dopisuju u njemačkom, miuljarukom, češkom, poljakom, talijanskom i friiiicrzkuni jeziku.
Teliki polom!
Novl-Jork in London nista prizanesla tudi ' evropskemu ozemlju, in je bila tudi velika tovarna za srebrnino primorana razdati celo svojo zalogo proti mali odškodnini za delo samo. Pooblaščen sem, da izvršim ta nalog.
Jaz podarim
vsakemu, bodisi bogatemu »11 ubogemu, naslednja stvari za samo odškodnino v znesku € for. 60 kr.
in sicer :
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pravim
angležkim rezalom. 6 komadov amer. parent. srebrnih vilic 6 komadov nmer, patent, srebrnih žlic za juho. j 12 komadov amer. patent, srebrnih žličic
1 komad amer. patent, srebrn zajemalec za juho
1	komad amer. paten. srebrn zajemalec za mleko 6 komadov angležkih Viktoria-tas
2	komada prekrasnih namiznih Bvečnikov. 1 komad cedilo za čaj.
1 komad najfinejši potre&evalec sladkorja. 12 komadov skupaj.
Vseh teh navedenih 42 predmetov stalo je popred nad 40 gld. in se dobe sedaj za minimalno ceno H gld. 60 kr. Amerikansko p itentirano srebro je skozi in skozi bela kovina, koja obdrži Brebrno barvo 25 let, za kar se jamči. Najboljši dokaz, da ta inserat
ni sleparija
je to, da se javno zavežem, vsakemu, komur bi blago ne ugajalo, brez ugovora povrniti svoto, in nikdo ne bi smel opustiti te ugodne priliko, omisliti si to prekrasno namizje.
Le tedaj pristno, ako ima tole vatst veno znamke.
Pošilja se samo po poštnem povzetju ali predplačilu
Posebno priporočati je temu pripadajoči čistilni prašek. » kutijica b poukom o porabi vred stane 15 kr.
P. Perlberg's Agentur
der verein. amerik. Patent Silberwaaren-Fabrik. Wien, II. Fleischmarkt 14.
Odlomek iz zahvalnih pisem:
Zadovoljen sem z Vašo pošiljatvijo in prosim VaB, da mi ponovite nastopno.
Trident 28. januvarja 1892.	4—4
Pl. Broscheek, C. in k. polkovnik. Ker me je prva pošiljatev povsem zadovoljila, presim Vas, da mi pošljete šo nadaljnjih 42 komadov.
GodMlO, 12. feb. 1892.
B. Peters, ravnatelj dvornega lova.
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojegu ni ennči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano specijaliteto.
Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. ftU kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja-čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 000 —1000 litrov) vštevši pouk o uporabljanju.
Ruzun teli specijalitet pomijam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma. konjaka, tieeih likerov itd najbolje in nenadkriljivo kakovosti Recept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialitaten-Fabrik
20—'20	lil PKiVG.	32-50
Iščejo se Solidni zastopniki.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LIN1E" iz Antverpena
direktno v
New Jork & Philadelfljo
konoesijonovana črta, od c. . avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—11
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasae 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fUr die k. k. Staatsbahnon in Innsbruck.
Tržaška posojilnica ip hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
V TRSTU — Via Molin piccolo št. 1,1. nad. — V TRSTU
„Tržaška posojilnica in hranilca" sprejema ude, daje posojila In obrestuje hranilne vloge.
Vsak ud (zadružnik) mora plačati en gold. uetopnine in vsaj 1 zadružni delež za 10 gold., ali če hoče imeti polno volilno pravico, vsaj 3 zadružne deleže po 10 gold.
Posojila se dajejo udom na osobni kredit proti poroštvu ali na zastave (intabulacije, vrednostne listine, dragocene stvari)
Hranilne vloge se obrestujejo po 4% (višje kakor pri druzih zavodih v Trstu).
URADNE URE SO :	21
ob nedeljah od to-ii dop. in ob sredah od a—* popol.
Natančneje poizvedbe vsak dan od 3—popoludne.
m>
Častni diplom Zagreb.
1891.
Zlata kolajna Temesvar.
KWIZDE
restitucijski fl uid
Pralna voda za konje — Cena jedne steklenice 1 gld. 40 kr. a. v.
Porablja se že 30 po dvornih hlevih in večjih hlevih vojaštva in civila vojačenje pred velikimi napori in zopetno krepčanje po naporih, ko se noge iipahnejo ali kite otrpnejo itd. usposobi konja za velika dela v vežbanjn.
Paziti je na zgornjo varstveno marko in naj bo zahteva izrečno
flC Kwizde restitucijski fluid H Dobiva se v lekarnah In drogerijah.
I	GLAVNA ZALOGA
FRAN IV. K WIZDA
c. in k. avstr. in kralj. rum. dvorni založnik, okrožni lekar v Korneuburgu pri Dunaju.
T. MAGRINI & C.°
12-6
Saloni:
ULICA
Corso štev, 2
V TRSTU
Zavod za glasovire.
Tvornica:
ULICA
llijtiieri št. 2
V TRSTU
priporočajo svoje nepreBežne glasovire od 300 gld. naprej, narejeni v lastni tovarni po najnovejših načrtih, kateri se odlikujejo po svoji zvočnosti — kakor podolgasti klavirji — kakor tudi po lepodonečjem timbra ter imajo — napram podolgaskim klavirjem — prednost mehanike na dvojnato ponovitev, katera jih učinja ugodne za učenje in to tembolj zato, ker jim njih moderna konstrukcija v železu jamči, dolgo trpežnost kakor podolgati klavirji.
Zavod je tudi dobro proskrbljon z bogato zalogo glasovirov podolgastih, moj katerimi so priporočajo osobito oni ugodno poznati iz dunajske tovarne: Erste
Producilr-6enossenschaft der Clavlermacher. Razprodaja — Menjalnica — Posojilnica — Uglasbiluica— Popravljal niča.
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo
mlatilnlce
žito
čistilne mline za izbiralnice
rezalnice za krmo
mline za sadje
tlačilnice za sadje tlačilnioe za grozdje in vino
kakor tudi vsakovrstne drugo mašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo itd. itd. novo izvrstne konstrukcije razpoftilja najceneje
IG. HELLER DUNAJ
2/2 Praterstrasse 78.
Ilustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj in frankovano.
Stroji se dado na poskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni. 1-20	Stf^ Ceno so se znova znižale!!!
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc T atu.