Fmaeenc Številk« Dit 1*
•ŠTBV. 42.
V LJUBLJANI, v sredo, dne 18. marca 1925.
Pofttniia platana ▼ gotovini.
LETO II
NARODNI DNEVNIK
Ishaja vsak dan opoldne, Izvzemši nedelj in pramikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 80 —
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IH UPRAVSISTVO: ilMOH GREGORČIČEV A ULICA ŠTEV. 1». TELEFON ŠTEV. 562.
Rokopisi se na vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj sa priloži
ra odgovor. Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 18.08S.
Branitelji nasilja
V nedeljo je še dajalo mladinsko po-poldanskcj glasilo italijanskim fašistom lekcije, ker da preveč izvajajo politiko nasilja, dva dni po tem pa je to isto glasilo zagovarjal osklep verifikacijskega silo zagovarjalo sklep veriiikac. cdbora, ki pomeni tako težko nasilje, kakor sredstva je uporabila fašistovska stranka proti svojim nasprotnikom, toda da bi šla tako daleč pa razveljavila mandat dr. Wiliana ali mandate komunistov, tako daleč se ni spozabila. Ta žalostna slava ie naša posebnost, ki jo delimo le z Bolgarsko. Obžalujemo tiste, ki so na to ponosni.
V potu svojega spremenljivega obraza se seveda mladinsko glasilo trudi, da bi korak verifikacijskega odbora utemeljilo. toda vse to utemeljevanje je tako brez notranje sile in tako malo prepričujoče, da čuti vsak oralec, da 'je utemeljite vpisana samo na povelje in brez vsakega notranjega prepričanja. In kako bi tudi!
Brez ozira na vse pravne, politične, uacionalne in bogzna kake druge argumente ve vsa javnost, da je bil z razveljavljenjem hrvatski volilec oropan za svojo najvišjo državljansko pravico, za svojo volilno pravico!
Laž je, da je proti 163 vladnim poslan-eem bilo izvoljenih samo 91 opozicional-nih poslancev, temveč res je, da je bilo izvoljenih 152 opozieionalnih poslancev.
Laž je, da ima sedanja vlada večino za seboj. Vladne stranke so dobile samo 1,040.402 glasov, opozicija pa 1,359.792 glasov. Volja naroda je torej na strani opozicije in večina, ki si upa zlorabljajoč rezultat napačnega volilnega reda, proglašati to opozicijo za protidržavno, jemati ji mandate, taka večina je zaigrala svojo čast.
Bodimo odkriti in priznajmo resnico. Današnja večina ve sama le predobro, da ne črpa moči iz narodovega zaupanja Njena sila leži čisto drugje, kar se je že jasno pokazalo tedaj, ko je nastala kriza Davidovieeve vlade.
In v tem dejstvu je večina krize, ki je nastala z razveljavo mandatov HSS. Jasno se je pokazalo nasprotje, ki nastaja med narodom in neko skupino in to nasprotje je ona nevarnost, pred katero bi hoteli narod obvarovati. Ne mislite vendar, da bo narod pustil, da se njegova volja prezira in da bi se vladalo proti njemu večno. Naš narod je mlad, svež in rabi prostosti za svoj razmah in če je danes prezaposlen z obnovo zemlje, iz tega ne sledi, da ne pride dan, ko bo uveljavil svoje gospodarske pravice.
Tedaj pride ona ura, ki more roditi tudi kri. In da naš narod pred to nesrečo obvarujemo, da zasiguramo narodu srečen razvoj, zato svarimo sedanje mogot-ce, zato branimo pravice naroda
Pustite zofistarijo in priznajte resnico. Če greste danes na Hrvatskem v volitve, narod se bo izjavil proti vam ravno tako kot 8. februarja. In če greste čez leto dni v volitve, razmere ne bodo drugačne. Narod je prebujen, on ve, kaj je njegovo in to svoje bo branil.
Prozoren je namen vladajočih, kako hočejo priti do večine. Voditelje zapreti, ker udari pastirja in čreda je razkropljena. Pa tudi ta misel je napačna, ker narod ni čreda in če je zaprt en voditelj, stopita na njegovo mesto dva
In z darili se hoče podkupiti slabotne-" ie, da bi iz osebnih interesov izdali stvar celote. Tudi ta recept ni pravi Ce hočete
V strahu pred abstinenco opozicije.
iioograd, lb. inarca. Daues ob 10. dopoldne se sestanejo šeli opozicijonalne-ga bloka, da donesejo potrebne sivlepe kot odgovor na polniko, ki jo izvaja vladna večina. Za to sejo je potrebna tudi prisotnost šeiov J. M. O., ki so bili brzojavno pozvani v Beograd. Seja zavisi od tega, ali bosta dr. Spano in Hrasnica pravočasno prispela iz Sarajeva v Beograd. Sklep, ki ga bo sprejem opozicija, bo presegal okvir vernikaejjskega odbora in se bo nanašal na ureditev odno-šajev med opozicijo in vladnimi strankami v skupščino. Vlada skuša razbiti enotno fronto opozicije in tako preprečiti kontrolo in kritiko nad svojim delom.
Opozicija je po razveljavi mandatov HRSS trdno odločena, da odkloni vsak poskus koalicije z radikali, s katerimi je treba temeljito obračunati. Zakaj na radikale pade vsa odgovornost za sedanje stanje.
V opoziciji stalno raste prepričanje, da je treba preiti v popolno abstinenco. Da pa se ta ne bo zgodila takoj, temveč še-le potem, ko bo skupščina osvojila sklep verifikacijskega odbora, je jasno. Faktično bodo hrvatski in slovenski mandati razveljavljeni še le v skupščini in zato more opozicija tudi šele tedaj iz-
vesti abstinenco. Pisarenje vladnih organov, da je trajala abstinenca opozicije samo en dan, je smešno in je obenem samo dokaz, kako silno se vlada boji abstinence opozicije, ko sega po tako abotnih tolažilih.
Iz vladnih krogov se lansirajo vpiti, da bo skupščinska večina revidii-ala sklep verifikacijskega odbora in razveljavila ravno mandate voctetva HRSS in volitve v bregalniškem okraju. Na ta način bi hotela vlada pridobiti opozicijo za popustljivost. Ni verjetno, da bi mogla opozicija smatrati tako revizijo za koncesijo, temveč veliko bolj verjetno je, da bo videla v tej nameri samo poskus vlade, kako razbiti enotnost opozicije.
Radikali zahtevajo, da objavi opozicija besedilo sporazuma. Verjetno je, da bo opozicija to na seji skupščine tudi storila in eventuelno »odkritja« vlade o zvezah HRSS z Moskvo docela paralizirala z besedilom sporazuma, ki bo senzacija. Pripomniti je treba, da 11 poslancev SLS, ki so bili izvoljeni na Štajerskem, nima glasovalne pravice, dokler parlamentarna anketa ne dokonča svojega dela Tako je dejansko razveljavljenih 72 mandatov opozicije in naravno jo to ogorčenje v opozicijonalnih krogih samo povečalo.
Razdvojenost radikalov.
Beograd, 18. marca. V vladnih krogih se opaža razdvojenost v naziranju glede postopanja vlade proti opoziciji. Znaten del radikalov je mnenja, da je bil sklep verifikacijskega odbora napačen, ker se je ž njim prejudiciralo normalnemu funkcijonarju vsega parlamenta. Ta skupina radikalov ne odobrava dela verifikacijskega odbora tudi vsled njegovih posledic, ampak tudi ker se skupščina dovaja v stanje, ki ne bi našlo med narodom niti onega odmeva ne, katerega so dale zadnje »strogo« izvedene volitve. Sedaj ne preostane nič drugega, kakor da se razčisti vprašanje, kaj se bo zgodilo z izpraznjenimi mesti HRSS. Ker predpisuje zakon, da pride na vsakih
40.000	prebivalcev po en poslanec, bi se morala ta praznina izpolniti. V tem slučaju bi se moral izglasovati sklep, da se izvedejo v onih okrožjih, ki so brez zastopnikov, nove volitve. Na vseh voli-
ščih pa bi morale sodelovati vse stranke in tudi vlada bi mogla dobiti na svoj način nekoliko mandatov. Vse te vesti pa povzročajo neugodno razpoloženje, ker še ni gotovo, kako bo postopala opozicija. Ako opozicija proglasi abstinenco, je vzeta radikalom vsaka možnost, da bi mogla skupščina še naprej delovati. Takojšnje volitve pa ne bi utrudile samo širšo javnost, marveč bi tudi prisilile vlado k še večjim represalijam, ki ne bi bile zdrave niti za obe vladni stranki, še manj pa za državo. Neki ugledni radikali mislijo, da se imajo vsa ta vprašanja rešiti v posebni komisiji, ki naj preiskuje mandate članov vodstva HRSS. Na ta način bi bilo njih sodelovanje v skupščini odloženo za 3 mesece. Ostale mandate vseh strank pa je treba overoviti tem bolj, ker so se poslanci konstituirali kot Hrvatski seljački klub.
PRIPRAVE ZA ODLOČILNO BITKO.
Beograd, 18. marca. Vladna večina in opozicija izdelujeta poročila o sejah verifikacijskega odbora za narodno skupščino. Poročilo bloka narodnega sporazuma skupščini bo obsegalo precejšen uvod političnega značaja. Poročilo vladne večine bo tiskano v petek. Po izjavi začasnega predsednika skupščine se bo
skupščina sestala na sejo najbrž v ponedeljek in bo razpravljala o verifikaciji mandatov.
KRALJ SE SE NE VRNE V BEOGRAD.
Beograd, 18. marca. Vladni krogi so te dni pričakovali prihod kralja v Beograd. Kralj pa je medtem spremenil svoj sklep in bo ostal še gotovo dobo izven Beograda.
Kampanja proti Jovanoviču.
Beograd, 18. marca. V inozemskem tisku se že dalj časa sem opaža kampanja proti predvojni Srbiji, češ da je Srbija izzvala svetovno vojno. Povod temu je dal neki članek, napisan od Ljube Jovanoviča. V dobro informiranih krogih trdijo, da je ta kampanja proti Jovanoviču inspirirana iz radikalnih krogov, ki stoje zelo blizu Pašiču. Predvsem pa izvira ta gonja iz dejstva, ker prihaja Ljuba Jovanovič v zadnjem času v kombinacijo za vstop v kabinet kot podpredsednik vlade ali pa kot zunanji minister. Pričetek kampanje datira v oni čas, ko je Laza Markovič odpotoval v inozemstvo. To kampanjo je pričel »Balkan«, ki stoji blizu Velizarja Jankoviča. Razračunava-nja radikalov na račun države so izzvala v vseh političnih krogi^i zelo mučen vtis.
BI, NE BI . . .
Beograd, 18. marca. Sinoči se je vršila pri Pašiču konferenca radikalnih ministrov. Konferenca je imela čisto informativen političen značaj in ni bilo na njej nobenih končnih sklepov. Vprašanje o naknadnih volitvah je ostalo odprto. Tudi v pogledu razveljave radičevih mandatov še ni dosežena popolna jasnost. Da bi bil razveljavljen sklep verifikacijskega odbora, ni verjetno. Obstoji predlog, da se ne razveljavijo mandati onih poslancev, ki niso sodelovali na sestanku hrvatskega narodnega zastopstva, na katerem je bil sprejet sklep o vstopu HRSS v seljačko internacijo-nalo.
NOVA ODKRITJA V AFERI THURN-TAXIS SE NAPOVEDUJEJO.
Beograd, 18. marca. O aferi Thurn-Taxis se zbirajo nova odkritja, ki so zelo važna in bodo v prihodnjih dneh prišla v javnost. Na obeh straneh se dela zelo žilavo. Samostojni demokrati se pripravljajo na obrano, nasprotna stran pa zbira gradivo, da razkrije dejanski stan popolnoma.
PRIBICEVIC KUPIL TISKARNO.
Beograd, 18. marca. Neki delavski zaupnik v tiskarni »Mali žurnal« je sporočil včeraj udruženju delavcev, da je Pe-ra Savič prodal svojo tiskarno Pribiče-viču za 800.000 Din in se bo v njej tiskala samostojno demokratska »Reč«.
PROTI NOTRANJEMU MINISTRU.
Beograd, 18. marca. Opozicijonalni blok je sklenil, da zbere ves materijal o vseh protizakonitostih, ki so se vršile za časa ministrovanja Bože Maksimoviča. Opozicija namerava nastopiti v narodni skupščini z obširno tožbo proti notranjemu ministru.
podkupiti ves hrvatski narod, potem mu morate dati vse njegove pravice, potem morate vladati tako, kakor bi vladala vlada, v kateri bi bili Hrvati. To pa je s politiko sedanje »večine« nezdružljivo. Tisto drobtine, ki mečete posameznikom, so kaplje v morje in prazno razmetavanje.
In enako je napačen račun s privred-niki. Kdo pa čuti bolj, ko ravno gospo-darski sloji, da je vaša politika napačna. Ce gre iz poštne hranilnice denar v beograjske banke, kdo je bolj udarjen ko hrvatski privrednik. In če ni izenačenje
davkov dosedaj izvedeno, kdo čuti to bolj ko prečan.
Hrvatski narod se da pridobiti le s sporazumom, s silo — in razveljavljenje mandatov je najgrše nasilje — pa s® ga tira le v opozicijo. In tu je nevarnost, da se ta stopnjuje tako zelo, da se rodi iz razveljave mandatov stranke narodni pokret.
Noben narodni pokret se še ni zaustavil pred silo, temveč zmagal je vedno, čeprav z žrtvami. Ali pa so te potrebne? Ali jih hočete?
DR. NIKIC PRI RADIČU.
Zagreb, 18. marca. Sinoči je dospel v Zagreb dr. Nikič in bo danes posetil branitelja Radiča. Danes pričakujejo prihod dr. Lorkoviča, ki bo ostal v Zagrebu ne-koliko dni, da poroča o situaciji v Beogradu.
OBSOJEN UREDNIK.
Zagreb, 18. marca. Zagrebški sodni stol je obsodil urednika lista »Hrvatska Svijest« prof. Slaviča na 5 mesecev ječe.
Prihodnja številka »Narodnega DneT-nika izide laradi prašnika r petek.
Mladini in svoboda tiska.
iv.
2. Prestopki proti tasti.
Čl. 54.
Kleveta je v smislu tega zakona, ako se o eni ali več fizičnih ali pravnih osebah, na način, označen v čl. 1. t. z. iznese ali razširja kaj neresničnega, kar bi utegnilo škodovati njegovi časti, njegovemu dobremu imenu, druž-ibnemu ugledu ali pridobitnemu kreditu.
'lot kleveta se smatra tudi tisk takih član-xov in notic ali sklicevanje nanje kakor tudi /saka obrekljiva insinuacija, kakor hitro se /-iore trditi iz samega članka ali v zvezi z drugimi napisi, bodisi v istem listu, bodisi v drugih listih in spisih, da se je hotelo reči z dotičnim člankom, da obstoja nekaj, kar more škodovati časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu ali pridobitnemu kreditu obrekovanega.
Kleveta je podana tudi, če obrekovani ni imenovan, ako je drugače dovolj označen.
Za žaljenje potom tiska se smatra tudi, ako rabi kdo na način, označen v čl. 1. t. z. kak sramotilen izraz ali stavek ali izraze preziranja ali omalovaževanja, ne da bi navedel kako dejstvo glede fizične ali pravne osebe.
Podana je kleveta ne pa žalitev, ako se oseba, o kateri je v članku govor, imenuje z izrazom, ki predpostavlja, da obstoje dejstva, ki imajo škodovati njegovi časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu ali pridobitnemu kreditu, ako ne bi bilo to resnično.
Da se varuje osebna čast vsakogar, je pravilno. Toda predaleč se ne more iti niti v tem pogledu. Kaj se pravi na primer to, da je urednik zagrešil kleveto, če se iz članka v njegovem listu ter v zvezi s članki v drugih listih more sklepati, da je imel urednik res namen koga razžaliti ali ga pa spraviti ob ugled.
Ta določba je tako nespametna, da si mora človek nehote misliti, da se je z njo na-merjalo nekaj posebnega. In v zvezi z drugimi določili načrta ter z ozirom na razne izkušnje moremo z gotovostjo reči, da ni bilo pri tem drugega namena ko ta, da bi se onemogočilo listom, da bi pisali o kaki aferi. Gospodje pač vedo, kje jih čevelj najbolj žuli. In zato so napisali to gorostasnost, da je srednik, ki bi napisal, da je nastala nova af<»-ra Thum-Taxis, ^cazniv, ker je kisal kak drug list, da je v to afero zapleten ta in ta gospod. Avtorji načrta novega tiskovnega zakona bi v resnici smeli svoje novo pravno pojmovanje patentirati!
Kazni.
Cl. 55., 56. in 57.
Kdor razžali kralja ali kakega drugega člana kraljevske hiše, tujega državnega poglavarja ali Narodno skupščino, se kaznuje z zaporom od enega do pet let. Radi klevete se kaznuje z zaporom od 1 do 10 let in v denarju od 20.000 do 200.000 Din. Radi žaljenja in klevete inozemskih poslanikov, upolnomo-Čenih ministrov, diplomatskih agentov ali upravnikov poslov, ki so akreditirani na našem dvoru, se kaznuje z zaporom do 3 let ali z denarno globo do 30.000 Din. Kdor razžali Bodišče, vojsko, javno oblast, člana na-Todne skupščine, prestavnika javne oblasti ali vobče javnega uslužbenca, kakor tudi državljana, ki izvršuje stalno ali začasno kako . javno službo ali izpolnjuje kako javno dolžnost, se kaznuie z zaporom od treh mesecev do dveh let. Radi klevete pa z zaporom od 6 mesecev do 3 let in v denarju do 100.000 dinarjev.
Cl. 58.
Ako je z enim člankom oklevetanih več oseb na ta način, ker je oseba, na katero se cika, nedovoljno označena, se smatra, da je oklevetan vsakdo od onih, na katere se ozna-čenje, kolikor ga je sploh, popolnoma nanaša, in ima vsakdo od njih pravico, da vloii toibo proti klevetniku. Ako je oklevetana vrsta fizičnih ali pravnih oseb, more vsaka od teh oseb vložiti tožbo in obtoženi ni kaznovan, akc dokaže, v kolikor je dokaz dopuščen, da je glede dotične osebe resnica, kar je izneše-po v članku.
CL ».	 ^
Kdor razžali fizično ali pravno osebo, se kaznuje z zaporom od 3 mesecev do 1 1. Radi klevete se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do t leta in v denarju do 30.000 Din.
Cl. 60.
Kdor iznese potom tiska v javnost tuje osebe ter domače prilike in s tem škoduje miru kake osebe, se kaznuje z zatvorom od 1 meseca do 1 leta in v denarju do 10.000 dinarjev.
Cl. 61.
Žaljenje in klevete umrlih oseb se kaznuje na tožbo njihovih sorodnikov v ascen-denčni in descendenčni liniji žene ali moža in kuratorja kakor, da je učiujena živim osebam; omenjeni sorodniki, zakonski drug in kuraior imajo pravico do popravka po členu 29. t. z.
Cl. 62.
Kdor hvali potom tiska storilca kakega kaznjivega dejanja, se kaznuje z ozirom na značaj in velikost dejanja z zaporom od dveh mesecev do dveh let.
Cl. 63.
Ako sodišče potrdi, da je imel klevetnik določen namen, da uniči dobro ime ali kredit oklevetane osebe, more obsoditi klevetnika, mesto na zapor, na ječo treh let.
Cl. 64
Oklevetani in razžaljeni imata pravico na odškodnino radi žaljenja časti. Visokost škode določi sodišče v istem postopanju, s katerim proglasi klevetnika ali žaljivca krivim. Odškodnina ne more biti nižja od najvišje kazni, predvidene v čl. 59. t. z. ako pa ima oklevetana oseba kako javno službo, ki se jo dobi potom ljudskih volitev, se kazen podvoji.
Cl. 65.
Na zahtevo tožitelja odredi sodišče, da se natisne sodba v celoti ali v izvlečku na stroške,. obsojenega na čelu lista, v katerem je bil inkriminirani napis objavljen.
Cl. 66.
Ako je žalitev posledica izzivanja ali kakega nezakonitega dejanja, ali ako so bile obojestranske, smatra sodišče tako postopanje kot olajševalno ali oprostilno okolnost po prilikah, pod katerimi so žalitve učinjene.
Smelo trdimo, da ni na svetu tiskovnega zakona, ki bi imel tako drakonične kazni, kakor pa jih vsebuje načrt novega tiskovnega zakona. Smelo pa tudi trdimo, da ni nikjer tako konfuznega zakona, kakor bi bil naš tiskovni zakon, če osvoji skupščina predloženi načrt.
N ihče v Rusiji se ne zmeni, če bi bil naš kralj še tako napaden. Če bi pa pri nas kdo omenil kako stvar o krvavih rokah sovjetskega predsednika, pa ga doleti lahko večletna ječa. Od kdaj ste postali vendar tako obzirni do komunistov. Simpatije Madžarske do nas so znane. Znane pa so tudi madžarske razmere in madžarski list »Nepozava« je pred kratkim pisal, da je bil Horthy tisti, ki je povzročil oziroma ukazal umor dveh časnikarjev. Na Madžarskem, kateri se pač ni treba sramovati njenega reakcionarstva, je mogla svojo težko obdolžitev napisati »Nepo-zava< brez kazni. Pri nas pa bi bil urednik, ki bi posnel vest po »Nepozavi« obsojen na večletno ječo. Nasprotno pa bi smeli madžarski listi nemoteno .pisati v najgršem tonu o našem kralju.
Gospoda, če ste hoteli zaščititi gotovo osebo na naši vzhodni meji, pa bi dosegli reci-prociteto z dotično državo. Da pa uživajo pri nas celo operetni eksotični poglavarji zakonsko zaščito je unieum, ki je za nas sramoten!
Naravnost škandal pa je § 58. Če bi kdo napisal, da so mladini vpleteni v afero Thum -Taxis, že bi smeli vsi mladini vložiti tožbo proti listu. Ta določba je nov dokaz, da se hoče na vsak način preprečiti, da bi se o aferah smelo pisati. Ker ni treba, da bi tožil tisti mladin, ki je direktno vpleten, tožil bi , tak, ki bi o stvari izvedel šele iz časopisov J in urednik bi bil tako krvavo obsojen, da bi izgubil vsako veselje pisati o pravih kriv-. eih.
Gospodje, kaj se tako trudite, da bi pre-; prečili pisanje o korupciji in raznih aferah. Mi vemo veliko bolj izdatno sredstvo, ki je popolnoma sigurno. Ni treba uganjati korupcije, ni treba delati nobenih afer, pa bo vse dobro in potem se vam ne bo treba bati za svoje dobro ime.
Kolosalna je tudi določba, da je vsakdo i kaznovan, kdor bi narušil mir kake osebe. Je čisto gotovo, da se tudi z najbolj objektivnim ! poročilom more narušiti mir v kaki rodbini, i Toda to je povzročila dotična rodbina sama, ker je pač kak njen član zakrivil napačno dejanje.
i In na vse te neverjetne določbe pravi mla-i dinski strokovnjak v časnikarskih zadevali, j da je novi načrt dober, ker bo udaril kleri-kalce. Gospoda, taka argumentacija je smeš-' na. Vsaj ni nikjer zapisano, da bo samostojno demokratska strančica vedno na vladi. Ali naj potem rečejo klerikalci, da je zakon dober, ker bo udarjal mladine?
(Dalje prihodnjič.)
Vandervelde o zunanji politiki.
Veliki belgijski socialist je podal dopisniku »Ziiricher Zeitung« zanimiv razgovor o predstoječih belgijskih volitvah in v zvezi s tem o zunanji politiki zapadnih držav.
Glede sedanje belgijske vlade je dejal Vandervelde, da je na koncu svoje moči, če se sploh more govoriti o moči kabineta, ki mora vladati z razdvojeno večino. Belgijska politika je zvesto sledila vsem fluktuacijam francoske. Ko je vladal Poicarž, je bila ž njim, danes pa ie za Herriota.
Belgijske volitve bodo dale na vsak način novo orientacijo. Čisto mogoče je, da se bo v Belgiji, ko preje v Angliji, pokazala iz strahu pred socialisti konservativna reakcija. Posledica tega bo, da pridejo klerikalci s pomočjo konservativne frakcije liberalce^ do vlade.
Je sicer nekaj nacionalistov, ki dosti kriče in ki so se navduševali za renski separatizem, toda njih francoski somišljeniki bi se zelo zmotili, če bi računali od te strani na
zato se noče zaplesti v poljske zadeve. Tak garancijski pakt bi bil po mnenju Vander- ; velde-a koristen tudi za Francijo.
Belgijski socialisti pa to geslo ne odobravajo, kar pomeni po njih prepričanju za Belgijo nečastno varuštvo. Oni so nasprotno odločno za ženevski protokol, ki je ideal zasiguranega miru. Če pridejo belgijski socialisti na vlado, potem bodo dali prednost programu, ki sta ga postavila Herriot in Macdonald. Ta program je obsežen v treh besedah:	Razsodišče, razorožitev, varnost.
(Značilno je, da navaja Vandervelde drug vrstni red teh treh besed, ko Herriot, kateremu je varnost najvažnejša.) Te besede pa je treba razumeti brez strankarstva in hinavščine. Razsodišče za vse, ne samo med mogotci, temveč tudi med močnimi in slabotnimi, da se slučaji, ko grško - italijanski in egiptovsko - britanski konllikt, ne bodo več ponovili. Razorožitev ne s silo, temveč prostovoljno brez izjeme. Politika, ki zahteva, da morajo z razoroževanjem pričeti Nemci, je politika Napoleona po Tilzitu, ki mora doživeti neuspeh. Velikega naroda ni mogoče razorožiti, če so drugi oboroženi in mogočni. Če ni mogoča materialna razorožitev, potem je duševna še manj. Nemčija ima može, industrijo in denar! Enostranska razorožitev povzroča sankcije in zasedbo ozemlja, vse to pa krepi militarizem pri zmagovalcih ko tudi pri premagancih.
Tudi varnost se ne sme omejiti na varnost Francije, Belgije in Poljske. Varnost mora veljati za vse narode, ker le tako je mogoče preprečiti novo vojno, ki more pomeniti konec kulture.
Vandervelde obžaluje, da je padla vlada Macdonalda, ki je prinesla v Ženevo elan. Če bo zveza med Francijo, Anglijo, Belgijo, Nemčijo, Poljsko in Češkoslovaško nadomestila ženevski protokol, je negotovo. Na vsak način pa pomeni pristop Nemčije k taki zvezi napredek. Ker pa mora sloneti taka zveza na Versajski pogodbi, je gotovo, da more najti svoje dopolnilo le v Zvezi narodov. Samo ta more dati Nemčiji sredstva, da doseže ublažitev Versajske pogodbe. Vstop Nemčije v Zvezo narodov je zato najsilnejše jamstvo za mir.
Nad vse interesantna je izjava Vander-velde-a o posebnostih raznih socializmov. Belgijski socializem je sinteza francoskega in nemškega socializma. Prvi mu je dal idejo, drugi pa organizacijo. Ko je amsterdamski kongres sklepal pod njegovim predsedstvom o vstopu belgijskih socialistov v vlado, je Jaures odločno zagovarjal ta vstop. Dejal je, .da vsebuje republika v kali socializem m da črpa internacionalna misel iz francoske revolucije svojo najboljšo tradicijo. Njemu je ugovarjal Bebel, da nima socializem nobene zveze s francosko dižavno obliko in da je za nemškega socialista stranskega pomena, če živi pod vlado cesarja ali pa republikanskega predsednika. Kongres se je tedaj odločil za stališče Bebela in Jaures je bil tako discipliniran, da se je večini pokoril. Toda sedaj so dogodki dokazali, da je imel prav Jaurčs in nemški socialisti so mogli spoznati, kakšno nesrečo je prinesla svetu avtokracija in danes se nemški socialisti borfe s prepričanjem za republiko.
kako izdatno pomoč. Konservativci Belgije so nasprotno za nevtralnost dežele in zime-rijo tudi vladi od 11. maja, da je odločno liberalna. Oni hoče!o zrahljati vezi med Belgijo in Francijo, ker so mnenja, da glede reparacij ne more Belgija nič posebnega pričakovati in da mora biti edina skrb Belgije njena varnost. Defenzivna zveza med Belgijo in Francijo za slučaj neprovocirane-ga napada — Vandervelde zatrjuje na podlagi osebnih izkušeni, da obstoji samo taka pogodba — se zdi mnogim Belgijcem kot nezadostna. Zato bi želeli, da bi se varnost Belgije izpopolnila s paktom z Anglijo. Vedno bolj močno potrja zato geslo: nazaj k predvojni nevtralnosti, ko bi Francija in Anglija jamčile za njo. To geslo je zlasti v Angliji dobrodošlo in konservativni listi pišejo o njem že odkrito. Angleška vlada se pač zaveda, da je moralično dolžna, skrbeti z^ varnost Francije, nima pa prav nobene volje igrati vlogo evropskega žandarja in
Politične vesti-
— Kako to? Ljubljanski veliki župan je odložil ljubljanske volitve, ker da so bili vor lilni imeniki nepravilno sestavljeni in je bilo v njih vpisanih 2000 takih oseb, ki niso imele volilne pravice in 1000 volilcev pa je bilo nevpisanih. Verifikacijski odbor, v katerem ob priliki glasovanja o verifikaciji ljubljanskega mandata sploh ni bilo nobenega opozicionalca, pa je ljubljanske volitve potrdil. In to oni verifikacijski odbor, ki je z razveljavljenjem radičevskim mandatov in volitev v bregalniškem okraju dokazal, da ni ravno liberalen. Ker je torej skupščina mnenja, da so ljubljanske skupščinske volHve pravilne, vprašamo, kako more biti veliki župan mnenja, da bi bile ljubljanske občinske volitve nepravilne, ko bi se izvedle vendar na podlagi prav istih imenikov. Bili bi gospodu velikemu županu hvaležni, če bi pojasnil to uganko.
= Afera Thum Taxis. »Obzor« piše: V beograjskih političnih krogih se trdi, da bo s pomočjo afere Thurn - Taxis sklenjen političen aranžma. G. Pašič je pristal na to, da pardonira samostojne demokrate, ki so vsled afere Thum - Taxis težko kompromitirani in zlasti njihovi voditelji. Da bo dan samostojnim demokratom pardon, pa zahteva Pašič, da izjavi Thurn-Taxis, da se odpove vsaki odškodnini za tekom sekvestracije izvršeno škodo, da se izloči iz veleposestva 15.000 ju-trov zemlje, ki so potrebni za segregacijo zemlje in trejič, da se samostojni demokrati odrečejo pri predstoječi rekonstrukciji vlade vseh resorov, ki so v zvezi z gospodarstvom ker »oni v teh stvareh radi omahnejo«. S pardonom samostojnih demokratov pa ni afera končana. Proti taki rešitvi nastopajo še vedno poslanci Grisogono, Demetrovič in dr. Križman. Verjetno je, da bodo ti zahtevali, da dr. Lukinič ne odstopi samo kot minister, temveč tudi kot narodni poslanec.
= Dr. Beneš o ienevskem protokolu. Pred svojim odhodom iz Ženeve je dejal dr. Beneš nekemu švicarskemu dopisniku, da bi bilo napačno misliti, je ženevski protokol za vedno pokopan. Njegovi temelji so zdravi in bodo imeli v bodočnosti še velik vpliv. O paktu petih vele*<l se je izrazil dr. Beneš zelo rezervirano. Nato je govorU dr. Beneš o vstopu Nemeiie v Zvezo narodov, s čemer bi bila po njegovem mnenju situacija zelo | olajšana.
■— Avstriia ▼ sliki	komisarja.
i Za dobo od 1. janunria do 15. februnrin je ' podal t»enemlm komisar sledeče poročilo o i sanaciji Avstrije. Število reduciranih držav-
nih uradnikov je naraslo na 73.276. Število brezposelnih stalno raste. Začetkom januarja je bilo brezposelnih 179.380, sredi februarja že 191.8R8 in sedaj jih je že 220.000. Vsled tega so tudi avstrijski državni izdatki večji, kakor pa bi po sanacijskem načrtu smeli biti. Na drugi strani pa je razveseljivo znamenje, da so tudi dohodki narasli in da zato ne bo deficit narastek Povečala se je draginja in je indeks narastel od 1376 na 1389.
= Razveljavljonjc komunističnih mandatOT na Bolgarskem. Čeprav še' ni bil^v sobranju sprejet zakon o zaščiti države, je sklenil vladni »Demokratičeskij zgovor«, da je treba vse mandate komunistov razveljaviti. (Gre za maijdate poslancev Saharov, Maksimov, Tarašmanov, Kandulkov in Kratunkov). Razveljavil naj bi se vsak mandat posebej, potem ko bi se zaradi lepšega, dala vsakemu komunističnemu poslancu prilika, da se brani.
r= Herriot o ukinjeniu poslaništva pri Vatikanu. V govoru, ki ga je imel Herriot dne 14. t. m. v finančnem odseku senata, je izvajal med drugim, da je ukinjenje poslaništva pri Vatikanu zanj politično vprašanje, ki ne involvira nikakor preganjanja katoliškega kulta, ki ga je dolžna francoska vlada ščititi. On da ima samo namen, ločiti v duhu zakona cerkveno in politično torišče. Sedanja večina se je, ko je bila v opoziciji, borila proti zopetni vzpostavitvi poslaništva iz notranje političnih razlogov. Morala zahteva, da sedaj ideje, za katere se je takrat borila, udejstvuje. Zopetna vzpostavitev poslaništva bi ne prinesla Franciji nobenih zunanjih koristi, ker stremijo vsi narodi vedno bolj za tem, da ščitijo svoje državljane sami.
— Umik francoske duhovščine. Pariški nadškof kardinal Dubo>s je imel v Notrdamski cerkvi slovesno pridigo, katere konec je iz-venel politično. Dubois jfe dejal, da pastirsko pismo francoskih škofov nima nobene zveze s politiko in da ne odobrava pisma niti on in niti papežev nuncij. Pismo ima samo no-trajen cerkven pomen.
= Konec španskecra diktatorja? Posebni dopisnik Daily Maila« poroča, da bo v najkrajšem čr>su odpravlien vojaški diktatorij Prime de Rivere. To da se bo zgodilo radi tega, ker vlnda v državi ponolen mir in se je prebivalstvo izjavilo na številnih manifestacijah za kralja. VIMo bi prevzel Romnno-nes, ki se je v zadnjem času zelo približal kralju.
= Vptaia v Knrdistanu Carigrajski dopisnik »Chicago Tribune« poroča, da je položaj v Kurdistanu zato zelo zapleten, ker podpirajo Angleži Kurde, sovjeti pa Turke. Sovjeti obliubljaio Turkom vsako pomoč, če bi prišlo do vojnih zapptliaiev med Turčijo in Veliko Britanijo. — Turška pehota je potisnila vstaške čete z obale Tigrisa. — Turški notranji minister ie izinvil, da ne bo vstaja pred tremi meseci likvidirana. — Angolska skunščina je dovoVln za vojne operacije v Kurdnstnnu 100 miliionov funtov.
— Ameriški senat ie s 63 proti 14 glasovi ratificiral pogodbo, po kateri se odstopa otok Isle of Pines Kubi. S tem je končan 20 let trajajoč spor. Piniiski otok je največji otok \r. skupine Canarreos, ki je južnozapadno od Kube.
— Pred vpoklicem ameriške razornžitrene konference. Kakor se r>oroča iz Washingto-na, je nredsednik CooHd^e trdno odločen, da se skl>5e r*mrož!tvena konferenca. Državni podtajnik Kellog je v ta namen že pričel sondirati teren. Udeležba Japonske in Južne AmeHVe je zajamčena. Tudi AngBia se bo udeležila konference, če bo poslala tudi Franci 'a svoie zastopnike, še ni gotovo. Ameriška razorožHvena konferenca naj bi nadomestila odpadlo razorožitveno konferenco Zveze narodov.
— Trocki) sc vrne v politiko. Konservativni »Moming Post« poroča, da je iz zanesljivih virov zvedel, da se Trockij povrne v aktivno politiko in da bo v njej zasedel upliv-nejše mesto, kakor ga je imel do sedaj. To pa vsled tega, ker se je izkazalo, da je doživela politika trojice Stalin - Kamenjev - Zinovjev neuspeh.
Pri egipčanskih volitvah je bilo izvoljenih 103 pristaši Zaglul paše, 38 liberalcev, 37 unionistov, 22 neodvisnih in 6 nacionalistov. Rezultati iz treh okrajev ne bodo znani pred mesecem dni. Splošno se vidi v tem rezultatu poraz vlade.
Švicarska pošta je dovolila v brzojavnem prometu uporabo mednarodnega umetnega jezika Ido.
Suvorin.
Moskovska vlada je obelodanila »zasebni zapisnik« Suvorina, ki je ustvaril Novoj« Vremja in umrl 1912. Ta kralj ruskega tisk* je z 28. letom prišel z dežele iskat sreče v Petrograd. Potoval je brez vozovnice v živinskem vagonu in se je pripeljal v presto-lico s tremi rublji v žepu. Deset let potem je imel palačo, grad na kmetjh, gledišče, založniško podjetje in največji dnevnik v predvojni Rusiji. Danes se vidi, da je prav za prav imel dva dnevnika: enega za čitalce, drugega zase. V Novem Vremenu je branil avtokratsko vladavino in panslavistično po-j litiko. V zasebnem dnevniku pa je od let* i 1887—1912 zapisoval svoje prave misli, izraža je se bolj jasno nego usmiljeno o carski vladi. Slutil je rcvolucijo. »Ali prišla ne bo še tako skoraj. Med tem ima vsakdo med nami dovolj časa, da si nagrabi časti in bankovcev po tisoč rubljev.« O Tolstem je dejal: »Dva carja imamo. Kateri njiju je močnejši? Nikolaj ne sme nič žalega prizadeti Tolstemu niti omajati njegovega prestola. Tolstoj pa z vsako besedo, ki mu pn-j de iz ust, pripravlja padec dinastiji. Če bi j si upala vlada skriviti samo las Tolstemu, I bi se ves svet nejevoljen dvignil in naši ministri bi morali osramočeni podati ostavko.« Dnevnik je v splošnem poln zanimivih prerokovanj.
Društvo »Trgovska akademija".
(Iz trgovskih krogov).
Kmalu po prevratu so slovenski trgovski kiogi, na celu jim g. Ivan Jelačina ml. za-poceii živahno aacijo pri vladi za ustanovitev drž. trgovske akademije v Ljubljani, ki se jim je z lojalno podporo dvorn. svetnika dr. h. Marna, načelnika oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani tudi posrečila.Leta 19l9. se je vršila slovesna otvoritev uižavne trgovske akademije v Ljubljani, ki je bila začasno nastanjena v poslopju 1. drž. gimnazije, i i i slovesni otvoritvi je g- Ivan Jelačin ml. kot voditelj slovenskega trgovstva, ki je sam moral posečati trgovsko akademijo v inozemstvu, izjavil, da pomeni otvoritev tega zavoda eminentno kulturno pridobitev za slovensko trgovstvo, ki bo odslej moglo nuditi svojemu naraščaju višjo solsko naobrazbo v Ljubljani, kulturnemu in gospodarskemu središču Slovenije.
tedaj pa je g. Jelačin ml. pozivijal vladne kroge, naj novoustanovljenemu zavodu tnmpreje preskrbijo lastno šolsko poslopje, ker bi se zavod pod tujo štreno le tezno razvijal. Ko se je morala trgovska akademija iz gimnazijskega poslopja preseliti pod gostoljubno štreno srednje tehniške šole v Ljubljani, in vlada ni dala na razpolago zadostnega kredita za zgradbo novega poslopja, stopil je zopet g. Jelačin ml. kot iskren m navdušen prijatelj tega zavoda pred slovensko trgovsko javnost, sklical zastopnike trgovstva m industrije na posvetovanje na mestni magistrat in ustanovil društvo »Trgovska akademija-!, ki naj bi zbiralo sredstva za zgradbo modernega poslopja trgovski akademiji in podpiralo absolvente tega zavoda pri nadaljnem študiju in praktični na-obrazbi v inozemstvu.
Ustanovitelj in duša društva g. Jelačin ml. je z vzglednim elanom porabil prvo priliko, da pridobi društvenemu namenu velik prispevek ter je na občnem zboru Ljubljanske kreditne banke stavil predlog, da zavod pokloni za zgradbo trgovske akademije 950 tisoč dinarjev. Njegov prediog je bil sprejet lu nima to darilo sličnih primerov med javnimi darili v slovenskem gospodarstvu.
svojim uplivom je pridobil g. Jelačin ml. dalje prispevke od mnogih drugih denarnih zavoaov, industrijskih podjetij in trgovskih
tvrdk, tako da je društvo »Trgovska akademijam kmalu razpolagalo z lepo glavnico ter pričelo misliti na nakup primernega stavbi-»oa. u. Jelačinu ml. se je posrečilo pridobiti .»stavimo družbo« d. d. za odprodajo krasnega stavoišca na vogalu blervveisove ceste in simon Lregorcičeve ulice v Ljubljani ter je oda sklenjena po primerni ceni kupna po-gudoa m omenjeno zemljišče prepisano v last »Trgovske Akademije«.
t ežka denarna kriza, v kateri se je v pre-rtkiui letin nahajalo vse naše gospodarstvo, pa jo onemogočila uspešno nabiranje velikih prispevkov med trgovstvom ter je dotok gotovine v društveno blagajno ponenal. in zopet je imel društveni predsednik g. Jelačin mi. srečno misel prirediti denarno loterijo, za katero pa je bilo potreba posebnega dovoljenja ministrstva za poljedelstvo, ki nadzoruje razredno loterijo, in le v izrednih slučajih dovoljuje prirejanje denarne loterije drugim institucijam, u. Jelačin ml. je z osebno intervencijo v Beogradu pri tedanjem poljedelskem ministru dr. Kulovcu, ki je takoj Hvalevredno spoznal važnost te prireditve, dosegel odobreuje za denarno loterijo, za katero so že vse priprave v teku.
Društveni odbor je razpravljal tudi že o razpisu natečaja za gradbene načrte ter bodo v tem oziru v najkrajšem času storjeni potrebni sklepi.
Iz navedenega sledi, da je društvo v kratki dobi svojega obstoja v prvi vrsti po zaslugi svojega ustanovitelja in predsednika g. Jelačina ml. razvilo živahno delavnost in doseglo že konkretne uspehe ter sme slovenska trgovska javnost s polnim zaupanjem zreti v n;,daljne delovanje tega kulturnega društva.
Ta izvajanja naj služijo kot odgovor poštenega in razumnega slovenskega trgovstva onim klevetnikom zaslužnega voditelja g. Jelačina ml., ki skriti iz zasede bruhajo nanj najostunejše napade, da bi mu vzeli ugled in voljo do nadaljnega javnega dela. Mi pa poživljamo g. Jelačina ml., da naj vztraja pri svojem delu za kulturni in gospodarski napredek našega trgovstva, priznanje in zahvala vseh poštenih in značajnih Slovencev mu ostaneta trajno.
Kolonizacija Grške.
Grško-turška vojna leta 1922 v Mali Aziji, ki se je končala tako tragično, je imela za Grško usodne posledice. Grška ni izgubila samo velikega ozemlja, ampak je bila prisiljena, da sprejme pod svojo streho ogromno število grških beguncev, ki so bili prisiljeni, da zupuste svoja rodna bivališča. Teror je bil v Mali Aziji napram Grkom tako hud, da je bila prisiljena Grška leta 1923 podpisati konvencijo, po kateri se izmenja celokupno maloazijsko prebivalstvo grške narodnosti s Turki, ki so bili_ istotako prisiljeni, da zapuste Urško. Ta slučaj je v svetovni zgodovini sko-ro edin in če pomislimo, da se gre tu za 1,300.U00 Grkov napram 350.000 Turkom, ki so bili izmenjani, si lahko predstavljamo, pred kakšno ogromno nalogo je bila namah postavljena Grška. Naselitveni problem tako velikega števila beguncev je bil za Grško dvojno težaven v času, ko je morala ta država težko boriti se z velikimi zunanje- in notranjepolitičnimi težavami.
Toda navzlic vsem tem težkočam je Grška ta problem popolnoma uspešno rešila.
Grška si je bila v svesti, da ne more sama rešiti tako ogromnega problema. Obrnila se jo zato leta 1923 na Zvezo narodov. Tem povodom je bil osnovan septembra leta 1923 avtonomni urad za nameščanje beguncev. V državi so poslovale na tem polju dve ustanovi in sicer: komisija za begunce in fond za podelitev podpor.
Za kolonizacijo poljedelcev v Macedoniji je določen generalni direktor kolonizacije.
Pod njegovim nadzorstvom so tri ravnateljstva, eno za srednjo, drugo za iztočno, tretje z« zapadno Maeedonijo. Ti ravnatelji razpolagajo s štiridesetimi uradi, na čelu katerih stoji agronom, ki ima pod svojo upravo dvajset do petindvajset upravnih kontrol. Vsaka kontrola vodi račune o eni coni, na kateri je nameščenih do 250 begunskih družin.
Ze v jeseni 1922 je izmučena Grška določila v pomoč beguncem 1,200.000 drahem, ki
so bile porabljene deloma v izplačilih beguncem in deloma v blagu.
Meseca septembra 1923 je Zveza Narodov priporočila na mednarodnem denarnem tržišču razpisano posojilo za grške begunce. Posojilo je imelo velik uspen in doseglo 12 milijonov funtov, kar odgovarja 4 milijardam dimu jev.
Grška sama je podpisala leta 1924 v ta namen 220 milijonov drahem in 10. septembra istega leta je bila obenem osnovana »Begunska kreditna banka«, ki da je beguncem predujme na račun odškodnine za zapuščena grška imetja v Turčiji.
Kolonizacija poljedelcev je bila primeroma lahka, težja je bila naselitev meščanskega življa: trgovcev, obrtnikov in ljudi svobodnih poklicev. Nevarnost je bila velika, da bi vsi ti poklici postali nevarna konkurenca za avtohtono meščansko prebivalstvo. Zato je komisija odredila, da večja grška mesta postopno absorbirajo večje število beguncev, za ostale so se izgradila posebna mesta. Vsa ta mesta imajo eno- do dvonadstropne hiše, zgrajene iz opeke iu betona. Sprovedena je kanalizacija, vodovod in razsvetljava. Zgrajene so šole, cerkve, bolnice, pota itd., tako da je v teh mestih popolnoma normalno življenje.
Med grškimi begunci prevladuje predvsem poljedelski živelj, ki šteje okrog 16.000 družin. Več kot 90% tega življa je nameščenega v Macedoniji in zapadni Traciji.
Razmeščene so v okrog 35.000 hišah, katere sp ostavili Turki, povsem nanovo zgrajenih
15.000	hišah, ki so razmeščene po veleposestvih in državnih imetjih. I)o konca meseca marca tega leta bo sezidanih še 10.000 novih hiš. Jesenska in pomladanska setev je v vseh kolonijah racijonalno izvedena.
Grška, ki šteje komaj 6 in pol milijonov prebivalcev, je izvršila s kolonizacijo beguncev naravnost titansko delo in le skrajni požrtvovalnosti grških prebivalcev in vlade se je zahvaliti, da se je to ogromno delo tako srečno izvedlo.
nančni minister v senatu »branimo se inflacije«, kakor se je to pred mesecem dogo dilo, potem inflacija ni več daleč, posebno še, ako se jo namerava preprečiti samo z malim, le prehodnim zmanjšanjem obtoka novčanic. V Madagaskarju in Saar-u je v prometu denar francoske Narodne banke, katerega se namerava nadomestiti z drugimi plačilnimi sredstvi, ter tako zmanjšati obtok francoskih bankovcev za 600 milijonov frankov. Ako si predočujemo, da znaša celotni obtok francoskih bankovcev preko 40 milijard frankov, potem vidimo, da je vsota, ki se jo namerava odtegniti prometu, silno majhna. Resnično je, da se s tem imenovani kontingent zmanjša za 600 milijonov, toda kako naj to upliva na kupno moč franka? Predlagalo se je med drugim, da naj Francija stremi za izboljšanjem svojega čekovnega in ostalega brezgotovinskega denarnega prometa. Pri tem pa se ne sme pozabiti — m v Franciji se je to žalibog zgodiio —, da se v isti meri, v kolikor se brezgotovinski denarni promet poveča, mora odtegniti prometu odgovarjajočo količino bankovcev. Ako se to ne izvrši, se s tem poveča kupno moč denarja in podraži blagovne cene, kajti ni samo aDsolutua višina ootoka bankovcev merodajna za vrednost deuarstva!
Za pomirjenje francoskih finančnih krogov in gospodarstva je najbolj priporočljiv drugi predlog, namreč zmanjšanje državnih proračunskih postavk, s katerimi bi se lahko prištedilo preko ene milijarde.
Ugodno razrešenje francoskih finančnih problemov, posebno onega o plačevanju francoskih vojnm dolgov antantnimi državam, bi bilo poseono za našo domovino največje važnosti.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
Breda, 18. marca, »Misel«, (premijera). Red F. četrtek, 19. marca, »Hamlet«, izven.
0 finančni situaciji Francije.
že v novembru leta 1923, ko »e je denar-stvo Nemčije naahjalo v najkritičnejšem stanju in brezprimernem razvredenju, se je opazilo na denarnih tržiščih zelo živahno baisse tendenco francoskega franka. Nemška marka je že tekom decembra istega leta sanirala, francoski frank pa je v tisti dobi z naglim padanjem nadaljeval svojo pot, kar se pripisuje zasedbi ruhrakega ozemlja ter nemški in avstrijski kontremini v franku. Kljub posrečeni ustavitvi padanja vrednosti denarja in dviganju francoske valute, je mnenje finančnih krogov glede položaja francoskega denarstva vedno še silno pesimistično, ter se še ne izključuje opasnosti nove inflacije.
Franciji se je posrečilo dobiti Morganovo posojilo, s katerim naj bi se podprl kurz franka, in uspelo ji je tudi notranje 10 letno posojilo, ki je moralo kriti proračunske primanjkljaje v prošlem letu. Francoska vlada je storila še več, teč pričela z majhnimi odplačili zmanjševati »voj dolg pri Narodni banki, ter tako preprečila novo povečanje obtoka novčanic. Kljub vsem tem preventivnim naredbam pa vidijo francoski finančni
krogi za problem sanacije svojega denarstva vedno se pojavljajočo nevarnost v problemu odplačevanja svojih lastnih vojnih dolgov. Način, kako se naj ti dolgovi fundirajo, kako odplačujejo ter vprašanje določitve njih višine dela Franciji silne preglavice. Posebno radi dejstva, ker se angleški in amerikanski vladni krogi zelo intenzivno bavijo s temi vprašanji. Nevarnost bi se še mnogo povečala, ako se problem odplačevanja francoskih dolgov ne reši s tem, da se za njih odplačevanje uporabi le del za Francijo plačanih reparacij. K splošnemu finančnemu pesimizmu mnogo pripomorejo tudi izjave opozicije, ki izrablja notranji politični in gospodarski položaj v svojem boju proti Her-riotovemu kabinetu, ter skrb, da ne bo mogoče obdržati budžeta v ravnovesju. Za konsolidiranje v kratkem zapadlih zakladnih menic se je razpisalo notranje posojilo, glede katerega obstoji bojazen, da bo imelo ravno tako malo uspeha, kakor novembersko prošlega leta. S tem bi se samo še povečalo nezaupanje prebivalstva ter bi ostala kot zadnja rešitev zopet le ponovna — inflacija.
Ako kličeta ministrski predsednik in fi-
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Breda, 18. marca, »Traviatat. Red A.
^etrtek, 19. marca ob 15. uri popoldne »Don juant. Predstava pri zmžaniu cenah. Izven.
Shukespearjev Hamlet se vprizori na praznik, dne 19. t. m. oo 8. uri zvečer v naši drann. uiavuo vlogo igra g. Rogoz, ostala zasedba kakor pri vsen dosedanjih vprizorit-vah. Cene dramske.
Premijera Leonida Andrejeva drame »Misel« bo danes v sredo zvečer ob 20. uri in sicer za red F. Glavno vlogo (Kerženceva) -igra g. Bkrbiušek, ki je dramo tudi zrežiral. Tatjano Nikolajevno igra ga. Rogozova, njenega soproga Alekseja g. Rogoz, strežnico Mašo ga. Juvanova in Fjodoroviča g. Cesar. Ostale vloge so v rokah: g. Medvedove, g. Ju-vanove in gg. Jana iu Osipoviča.
V operi gostuje danes zvečer g. Ado Darian iu sicer kot Alfred v operi Traviata. Ostala zasedba glavnih vlog: Frisekova in Popov.
Mozartov Don Juan se vprizori jutri na praznik 19. t. m. popoldne ob treh kot popoldanska predstava pri znižanih cenah. -— Glavne vloge pojejo: Trisekova, Lovšetova in Thalerjeva ter Betetto, Cvejič, Kovač in Zupan. Opero dirigira kapelnik Štritof, režijo vodi g. šest. Delo je izvrstno naštudirano in je doseglo dosedaj še pri vsaki predstavi velik uspeh.
Repertoar Slovenskega marijonetnega gledališča »Atena« v Mladiki.
Četrtek, 19. t. m. ob pol 3. uri popoldne in ob pol 6. uri zvečer: »Čarobne gosli«. Nedelja, 22. t. m. ob pol 3. uri popoldne in ob pol 6. uri zvečer: »Doktor Faust«.
Dr. Čerinov koncert.
Menda prvi sinfonični koncert v -letošnji sezoni. Zveza godbenikov in operni orkester, ki sta nam prejšnja leta večkrat nudila marsikak lep večer nove sinfonične glasbe, letos iz neznanih vzrokov molčita. Koncert obljublja pa Orkestralno društvo »Glasbene Matice« pod Škrjancem, v pondeljek zvečer pa je marljivi kapelnik dravske divizijske godbe g. dr. Čerin nudil koncert, ki »e je veselil razprodane unionske dvorane in tudi lepega moralnega uspeha. Vzpored je obsegal tri sinfonične skladbe. Neznanega skladatelja Seassole uvertura »Brittanicus« je v staromodnem uverturskem slogu priprosto, a vendar učinkovito pisano delo brez posebnih pretenzij, ki se zlasti v melodiki naslanja na popularne italijanske komponiste.
— Ravnatelja zagrebškega konservatorija Frana Lhotke »Jugoslovanski capriccio« je ritmično zanimiva, v jugoslovenskem duhu komponirana skladba, ki pa očitno izpoveduje, da je njen avtor rodom Čeh. Instru-mentacija je bogata, sočna, zmerno moderna.
— Za Ljubljano je bila novost tudi obširna dr. Brueknerjeva VII. sinfonija, katere najodličnejši del je brezdvomno Adagio, da bi ne bil tolikokrat raztrgdn. Poslušalec pričakuje že zdavnaj konec, pa se le naprej vleče. Sicer pa je to res lepa, blaga muzika glo-bokovernega in pobožnega človeka. Tretji, živahnejši stavek »Scherzo« je jako originalen po svoji orkestraciji, zadnji pa grandi-jozen, veličasten, z zmagovitim koncem.
— Vsa tri dela je orkester muzike dravske divizije, pomnožen z godbeniki mariborske vojaške godbe vestno in dostojno naštudiral. Odlikovala so se posebno trobila, ki so pa večkrat dasi številno zasedena godala zatemnila. Dr. Čerin, katerega zasluga je bil koncert, je orkester 58 godbenikov vodil z mladeniškim ognjem in je prejel po vsakem delu zaslužen, gromovit aplavz, katerega je
bil po svojem »Capriccio« deležen tudi skladatelj Lhotka. Koncert je pričel točno ob osmih in je brez večjih pavz trajal do desetih zvečer.
Skladatelj Emil Adamič je zložil na narodno besedilo iz Štreklja balado »Vragova nevesta« za mešani zbor. Skladba je krasna, dramatična. Izvajalo jo bo prvo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« ln izide v 5. številki »Zborov«.
Književnost.
Poljska privreda u narodnim poslovica-ma. Sredio dr. Milan Z. Vlajinac. Beograd. Štamparija »Sv. Sava«, Brankova 16. 1925. Str. 414. Cena 55 Din. — Kakor trdi Miloševič v svoji študiji o poslovicah (Biserje hrvat. narodnog jezika, Šibenik, 1910), eo pregovori narodni nenapisani zakonik. To razumevanje se zrcali tudi v maloruski re-čenici: Brez prislovic se ne more iireti. Za nimivo je, da so se ponekod take iveri narodne modrosti prej nabirale nego narodne pesmi: po Vlajincu obstoje srbska rekla v latinskem prevodu še od 15. veka! Rokopisni zborniki pa v srbščini sami pa segajo v 17. vek. — Jovan Muškatirovič je zasebno objavil prvo večjo zbirko 1. 1786, skoro 30 let pred Vukovo Slavenio-serbsko pesmarico (1814). Pri nas je prvi nabiral slično narodno blago Jak. Zupan. Nadaljnji nabiratelji so: nadučitelj Brezovnik v Vojniku, Peter Danjko, A. Janežič, Kosi v poljudni knjižici Cirilmetodove družbe, J. Pajk, A. M. Slomšek, D. Trstenjak, M. Valjavec za kajkavske kraje. Jak. Volčič za Istro. O. Vlajinac je uporabil »Pregovore, prilike in reke«, ki jih je 1887 obelodanil Fran Kocbek. Poleg te knjige, ki mu jo je preskrbel g. oblastni referent M. Štibler, mu je nekoliko pomagal g. Ferdo Vončina, nastavnik Srednje Poljoprivredne Škole v Valjevu. Zdi pa se mi, da je še mnogo slovenskih pregovorov, ki niso zabeleženi v pričujoči zbirki: neizkoriščeno je pač ostalo vse, kar je za Kocbekom zagledalo beli dan: platnice raznih »Domov in svetov«, Sašljeve Belokranjske bisernice itd. Avtor se priporoča, da bi mu strokovnjaki vposlali novih podatkov v Beograd, Krunska 61. Precej gradiva utegne nastati še iz rokopisov, ki leže pri Slov. Matici v Ljubljani. Iz bogate zakladnice bodo lahko črpali pesniki, ugankarji, baeno-slovci, primerjajoči jezikoslovci, folkloristi itd. Čudno, kako sorodna je n. pr. Zupančičeva knjižica »Sto ugank« s posameznimi zgledi Vlajinčevega zbornika. Izraz »Poljska privredi« je vzet precej ohlapno, tako da je moglo priti v ta okvir vse polno raznolikih rečenic. Prvi del govori o občih prilikah in potrebah za poljedelsko proizvodnjo: klima, megla, rosa, dež, slana, sneg, toča, led, vetrovi, letne dobe, zemlja, voda, vlaga, delo, osobje, orodje, stavbe, gnojenje, setev, odbiranje, bolezni žita, povrtnina, cvetje, vino-gradstvo, ribe, lov itd. Kot uvod služijo pojmi o splošnem značaju ratarstva, n. pr.: Bunca i hljeba svakomu treba. Bez kruha nema jiča, bez slobode nema žiča. Plug i brana svačija su hrana. Pri vsakem poglavju naletiš na zagonetke, n. pr. Dva brata kolo vode, dvije seke uz njih hode (= prolječe i leto, jesen i zima). Pri mesecu sušcu izveš: Brezen je vsako uro Jezen. O veličini nagrade: Samo za hranu pas služi (104). — de nekaj zastavic: Imam nešto lijepo, ispod repa ispalo, svakom slatko pristalo (— jaje). Puna kuča vrata, ni odkuda vrata (= jaje.) Obrijan golija (junak) po slami se valja (isto). Zena carica, muž lenjština, deca ra-denici (matica, trot in čebele) itd. A. D.
Branislav Nušič, Narodni poslanec. Komedija v treh dejanjih. Poslovenil Fran Govekar. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1925. Cena Din 18.—, s poštnino 75 par več. Kot deveti zvezek »Odra«, zbirke gledaliških iger je izšel za jubilej najboljšega srbskega komediografa Branislava Nušiča njegova naj-uspelejša komedija »Narodni poslanec«. Nobena Nušičeva komedija ni bila tolikokrat igrana po srbskih in hrvatskih odrih ko ta. Komedija je polna najbolj učinkovitih komičnih situacij, izvrstno naslikanih značajev in dejanje v njej vseskozi napeto. Borba za skupščinski mandat med različnimi kandidati, čistimi, inteligentnimi in med koruptni-mi, volilna borba, v kateri si stoje kot nasprotniki ne le tast in zet, tašča in hči, nego tudi strici in tete, raznovrstni agitatorji, re-volverski novinarji in podkupljivi elementi, je podana s toliko dramatično silo in hu-blemom vračanja svojih dolgov pri Narodni banki. Kajti za vse vsote, s katerimi se manj-morjem, da žanje »Narodni poslanec« povsod največji uspeh. Ta komedija je naj-vernejša slika volitev po Srbiji okoli devetdesetih let, velja pa še za marsikateri volilni okraj današnje Jugoslavije. Igralci imajo v tej igri najbolj hvaležne vloge, publika pa ob nji ne prihaja iz smeha. Hkratu je komedija literarno najbolj posrečena politična satira v vsi jugoslovenski dramatikL Zato bo vsem našim odrom poBebno dobrodošla in jo najtopleje priporočamo I
Armada na draibi.
Ker se je raznesla vest, da hoče danska vlada odpraviti svojo vojsko ter popolnoma razorožiti, je prišel k danskemu generalnemu konzulu v Hamburgu Grk Alkibiades Kasianopulo, ki mu je v imenu bogatih pa-likuarov predlagal, naj proda v celem ali na drobno dansko vojsko, ki je brez posla. Hamburške novine, ki poročajo to zadevo, ne omenjajo, ali gre za Častnike in moštvo ali pa za bojni material.
Lepa je ta misel. Ako bi Kasianopulo ne uspel v Kodanju, naj bi poskusil prevzeti nemško Reichswehr ali vsaj zeleno policijo. Francozi bi pri tem prišli na svoj račun in vprašanje izpraznitve zasedenih pokrajin bi ttorilo velik korak naprej.
Dnevne vesti.
— Kaj pravi k temu narodni poslanec dr. Pivko? Eden najboljših nacionalistov v Mariboru, prof. Ribarič je bil iz grdih strankarskih ozirov prestavljen proti zakonu v južno Srbijo. Za časa volilnega boja se je opetova-no z mladinske strani zatrjevalo, da je dr. Pivko v prvi vrsti kandidat nacionalistov. Ker ni teh vesti dr. Pivko nikdar demantiral zato si dovolimo vprašati: Kaj piavi dr. Pivko k premestitvi prof. Ribariča? Ali jo mar tudi on odobrava? In če je ne odobrava, ali bo nastopil proti njej? Dr. Pivko ima sedaj najlepšo priliko, da dokaže, da strankarstvo ni ubilo v njem nacionalizma. Mi bi želeli, da dr. Pivko ta dokaz poda!
— Oh ta »Slovenski Narod«! V nedeljskem uvodniku mladinskega popoldanskega glasila čitamo sledečo čedno hinavščino. »Vsak priti9ek doseže trenotne uspehe. (Glej slučaj Ribarič. Naša pripomba.) Za pritiskom morajo stati velike ideje zanosna gesla, ideali. (Kakor se je to zgodilo koncem leta 1923., ko je bil »Slov. Narod« z vsem inventarjem prodan. Naša op.). ... Od zavojevanja ljud-skga mnenja, do idealiziranja ljudstva zavi-si usoda fašizma. (Tudi našega bi pripomnili mi.) Države ni liiugoče vladati zgolj s silo, za silo morajo ostati inteligentne sile, mora stati cvet naroda (kakor je to bilo tedaj, ko so beograjski žandarji na najbolj brutalen način pretepali beograjske akademike. Naša pripomba). In v tem slogu je napisalo mladinsko popoldansko glasilo ves članek. Ogabni ste, kadar hvalite nasilja, toda naravnost odurni, kadar uganjate svobodomiselno hinavščino. Vi žalostni junaki politike nasilja, vi boste dajali lekcije drugim o liberalnosti! Ta cinizem je resnično vas vreden!
— Celo poglavje o orgijah in bahhanalih obljublja mladinsko popoldansko glasilo svojim bralcem. Upajmo, da bo na ta način mla-dinsko-starinsko glasilo vendar prišlo na zeleno travo.
— Naše vžigalice so postale v zadnjem času zopet vzor slabega fabrikata. Komaj polovica vžigalic je porabna. Zlasti slabe so v zadnjem času vžigalice tovarne v Vrbovškem. Bil bi skrajni čas da bi se ta nedosta-tek odpravil in če se ne mislijo naše tovarne poboljšati same, naj se pusti v deželo tuje fabrikate, zakaj, da bi bilo prebivalstvo vsled zaščite industrije izročeno na milost in nemilost domačim tovarnam za vžigalice, vendar ne gre.
— Zgled nacionalnega dela. Podružnica Jugoslovenske Matice v Breznici pri Žirovnici je v minulem poslovnem letu zbrala v narodno-obrambne svrhe na članarini, prireditvah, darovih itd. Din 10.270.14. Svota, ki je za Breznico naravnost ogromna, je plod požrtvovalnega in nesebičnega dela brezni-ške podružnice, ki zasluži za svoje zgledno nacionalno delovanje priznanje in zahvalo vse naše javnosti. Podružničnim funkcionarjem imenom neodrešenih bratpv: iskrena hvala!
— Usposobljenostni izpiti za osnovne in za meščanske šole pred izpraševalno komisijo v Mariboru na državnem moškem učiteljišču se prično dne 27. aprila ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje naj se vpošljejo potom šolskega vodstva srezkemu poglavarju, da bodo najkasneje do 19. aprila v rokah izpraševalne komisije. Posebna obvestila o pripustu k izpitu se ne bodo razpošiljala.
— Izprememba poštnih okolišev. Pri pošti Gornja Lendava se je uvedla selska dostava, in sicer v kraje Dolič, Kuždoblanje, Matja-ševci, Trdkova in Vidonci ob ponedeljkih, 9redah in petkih, v kraje Doljni Slaveči, Mo-tovilci, Kruplivnik, Radovci in Kovačiver pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Občina Moto-vilcl je izločena iz okoliša pošte Rogaševci in priklopljena okolišu pošte Gornja Lendava.
— Poštnine prosta pisma na delavsko zavarovalnico. Na podlagi prepisa § 191., zakona o zavarovanju delavcev so delodajalci
Edgar Rice Burroughs:
v dopisovanju z osrednjim in okrožnimi uradi in sodisči za zavarovanje delavcev oproščeni od poštnih pristojbin za navadna pisma. iNa takih pošiijkau mora bdi na naslovni strani napisano ime in priimek delodajalca, njegov natančni naslov in pripomba: »Poštnine prosto po § 191. zakona o zavarovanju delavcev.«
— Likvidacija odseka za agrarno reformo v Ljubljani. Minister za agrarno reformo dr. Hinko Križman se je posvetoval predvčerajšnjim z ljubljanskim in mariborskim velikim županom o likvidaciji agrarne direkcije v Ljubljani.
;— iz ministrstva zunanjih zadev, l o odhodu novoimenovanega našega poslanika v 'li-rani Hranka Lazareviča je prišel na njegovo mesto kot šef odseka za Albanijo v ministrstvu zunanjih zadev A. Cincar - Markovič, prejšnji odpravnik poslov v Tirani.
— Osebna vest. Na Masarykovi univerzi v Brnu se je habilitiral kot docent za dermato-nevrologijo dr. Franjo Kogoj, I. asistent na kožni kliniki v Zagrebu.
— Kredit za bolnice v Sloveniji. Ljubljanski in mariborski veliki župan sta intervenirala v ministrstvu za narodno zdravje za dovolitev večjin kreditov bolnicam v Sloveniji.
— Nagrade dnevničarjem v poštni službi. Poštno ministrstvo je uredilo nagrade dnevničarjem v postni in brzojavni službi, in sicer prejemajo: 1. Dnevničarji, kateri opravljajo službo uradnika idi zvaničnika, v krajin, ki spadajo v I. draginjski razred, po 1200 Din na mesec, v krajin, ki spadajo v II. draginj-ski razred po 1100 Din na mesec, v krajih, ki spadajo v III. draginjski razred po loOO dinarjev na mesec. 2. Dnevničarji, ki opravljajo služiteljske posle prejemajo v I. dra-ginjskem razredu po 1000 Din, v II. po 900, v IH. pa po 800 Din na mesec. 3. V izjemnih slučajih se mora odobriti posameznim dnevničarjem tudi nagrado do 1500 Din mesečno. Za dnevničarje se sprejemajo samo osebe, ki so dovršile 18. leto in ne prekoračile 45. Nagrade dobivajo dnevničarji na koncu vsakega meseca za nazaj.
— Razpisana mesta pri poštah Odda se služba starejšine pri postati žužemberg in Polzela ter služba poštnega odpravnika pri pošti Libeliče. Prošnje naj se vlagajo pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani.
— Novi vagoni na račun reparacij. Naša reparacijska komisija v Nemčiji javlja, da pošlje Nemčija naši državi na račun reparacij tekom tega meseca približno GOO vagonov in 25 lokomotiv za normalne tire.
— Poštni čekovni zavod v Ljubljani je spremenil svoj naziv ter se na podlagi tozadevnega odloka ministra za pošto in brzojav odslej imenuje »Poštna hranilnica kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, podružnica Ljubljana« oz. »Foštanska štedionica kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, filiala Ljubljana«. Enako sta spremenila svoje dosedanje nazive tudi ostala dva poštna čekovna zavoda v Zagrebu in Sarajevu.
— Iz čekovnega urada. Danica Rovšek, Marija Dovgan in Magda Franchetti so stalno nameščene pri čekovnem uradu v Ljubljani. L. Gruden in I. Kalčič pa sta izstopila iz službe.
— Idrijski rudarji se izseljujejo v Rusijo. Več rudarskih družin v Idriji se pripravlja na odhod v Rusijo. Da jim bo mogoče odpotovati so prodali vse svoje imetje. Pravijo, da so dobro informirani, da jim ta ne bo šlo slabo. Bomo videli!
= Splošna ženska volilna pravica r.a Japonskem. V japonski spodnji zbornici je bil vložen predlog, ki zahteva splošno volilno pravico za ženske. Splošno se smatra predlog kot mejnik na poti evropeizacije Japonske, dasi je malo izgledov, da bi bil v sedanjem zasedanju sprejet. Spodnja zbornica je odstopila predlog pristojni komisiji v pretres
z dodatkom, ki zahteva za ženske pravico do javnih službenih mest.
— Delavci prevzeli vodstvo premogolcopa na Angleškem. — Lastniki premogokopa v Vaux-Hallu v \Valesu nameravajo ustaviti obrat. Vsled tega se je ponudilo 700 rudarjev, da vodijo obrat približno tri mesece v lastni režiji. Delavska strokovna organizacija je delavce radi tega izključila. Angleški delavci pričakujejo z napetostjo, kako bo poskus njihovih tovarišev končan.
— Spopad med komunisti in policijo v Be-rolinu. V bližini glavnega trga beroliiiskega predmestja Neukdllu je prišlo dne IG. 1. m. do spopada med komunisti in policijo, ki je zahteval človeško žrtev. Približno 500 mladih komunistov, vračajočih se z nekega protestnega zborovanja, je šlo v sprevodu po cesti. Križali so se s tramvajskim vozom, ki je hotel sprevod prekiniti. Eden izmed njih je skočil r.a voz, nameril z roko vozniku ter voz vstavil, nakar jo je odkuril. — Prihiteli so policijski uradniki, ki so hoteli komunista are-tovati. Demonstranti so napadli policijo dejansko. Pobili so nekega policijskega uradnika na tla. Nato je vporabila policija strelno orožje. Najpreje je oddala par strelov v zrak. Kljub temu je množica še dalje silila v policijo. Neki policijski uradnik, ki ie prihitel par tovarišem v stiski na pomoč, je oddal tri ostre strele in ves krvav se je zgrudil eden izmed demonstrantov, približno 50 let star delavec, čigar personalij dosedaj še ni bilo mogoče ugotoviti, na tla. Prenesli so ga v bližnjo hišo, kjer so kmalu na to umrli, nakar je policija demonstrante razkropila.
— Železniška nesreča na Zidanem mostu. Mariborski osebni vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 22.15 je čakal na postaji Zidani most na odhod. Ker je imel vlak zamudo, je službujoči uradnik najbrže mislil, da je vlak že odšel in dal postaviti zato na progo znak »prosto« in tako je prihajajoči brzo-tovorni vlak iz Maribora zavozil v stoječi potniški. Strojevodja brzovoznega vlaka je v zadnjem hipu zapazil nevarnost, ni je pa mogel preprečiti. Udarec je bil zelo hud. Stroj in trije vagoni tavornega vlaka so skočili s tira, na potniškem vlaku so bile pobite vse šipe in zelo poškodovani so bili zadnji trije vagoni, ki so pa bili skoraj prazni. Materialna škoda je zelo velika, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. Le zavirač Gradišnik je lahko ranjen, potnik Franc Štravs pa si je zvil nogo.
V Osijeku so zopet enega obesili. Niso še minili trije tedni od zadnje eksekucije v Osijeku in že zopet so včeraj obesili velikega zločinca, 37 letnega Latinoviča iz Vrtoče v Bosni.. Možakar je umoril zahrbtno 26. marca lanskega leta svojega rojaka Žetiča, s katerim sta skupaj delala v neki cementni tovarni, ter ga orojjal 150 Din. para hlač in para čevljev. Kralj je pomiloščenje kljub zadevnemu predlogu od strani sodišča in kljub temu, da ga je prosil v zadnjem trenutku zagovornik v imenu nesrečne žene in štirih nepreskrbljenih otrok morilca brzojavno milosti — odklonil. Obesili so ga včeraj ob sedmih zjutraj.
— vAlik požar v Osijeku. V noči od petka na soboto je izbruhnil v Osijeku v Splavarski ulici požar, ki je uničil dve hiši. Medtem, ko je gorela prva hiša, se je zbudil v sosednji hiši" vsled ostrega duha po ognju knjigovez Franjo Gjukič. Hitro je skočil iz postelje, toda bilo je prepozno: Na hodniku ga je objel plamen, tako da je dobil težke opekline na vratu, rokah in nogah. Še hujše opekline sta odnesli njegova žena in njegova 13-letna sorodnica Mariška Doringa. Najstrašnejše pri vsem pa je, da so izkoristili gotovi elementi požar za tatvine. Tako je bilo ukradenih vdovi Zangel — ki ima itak že vsled požara 130.000 Din škode — 100 Din gotovine in več dragocenosti. Po napornem delu se je posrečilo ognjegascem ogenj lokalizirati, drugače bi bil pogorel najbrže ves del mesta, ker so hiše večinoma lesene.
— Lov za morilcem Leirerove. Budimpe-štanska policija se trudi na vse kriplje, da
bi vlovila morilca prostitutke Leirerove. To- | da zdi se, da je njen trud dosedaj brez uspe- ? ha. Ugotovljeno je, da je morilec Pdtdr bla-h zen, ter ga je vsled tega uporabil nekdo kot f sredstvo za umor. Julius Bolla, ki je obdol- | žen udeležbe na umoril, se je zapletel v velika protislovja. Končno je priznal, da se je sestal na dan umora ob osmih zvečer s Potorom, ki je prišel na sestanek s kovče- ; kom, v katerem je bilo kakih 10 kg zlata in srebra. Potora doslej policija še ni izsledila, vendar pa je ugotovljeno, da se nahaja v Budimpešti. Predvčerajšnjem so aretirali v pusti Nagyszentjanos nekega moškega, o katerem se trdi, da je s Potorom identičen-Oče umorjene prostitutke, ki je sedel po nedolžnem v preiskovalnem zaporu, je vsled prestanega razburjenja obolel ter namerava tožiti, ko ozdravi, državo za eno milijardo kron odškodnine. Trdi, da je bilo ob priliki hišne preiskave pri njem hudo poškodovanih več dragocenih preprog in mobilij-
— Političen umor v Brodu. Tik pred vo-1 litvami je bil umorjen pristaš stranke samostojnih demokratov Danic, ko se je vračal
v družbi dveh prijateljev iz Slobodnice. Kot umora nujno sumljiva sta bila aretirana načelnik hrvatske seljačke stranke v Slobodnici Valentin čurčič in Martin Soiič. Tekom preiskave je privedel njihov zagovornik dr. Ni-kič 30 prič, ki so dokazale za oba obtoženca »alibi«. Sedaj pa je umor pojasnjen po lastnem priznanju obdolžencev. Curčič je priznal včeraj, da je počakal s Soličem Danica v zasedi ter je Solič izstrelil smrtonosni strel na njegov signal. Puško, s katero je Solič streljal, so našli v kupu koruzne siame.
— Strašna rodbinska drama v Szegedinu.
V Szegedinu se je odigrala te dni krvava rodbinska ^lrama. Tovarniški delavec Štefan Nyari je pričakal zvečer svojo ženo, od katere je bil že več let ločen. Pozval jo je, da se povrne k njemu. Ker je žena odklonila/ ji je zadal več sunkov z nožem. Neka njuna prijateljica je hitela braniti, zato je dal Nyari tudi njej par sunkov z nožem ter jo težko poškodoval. Potem se je podal k materi svoje žene, kateri je povedal, da je zaklal njeno hčer, nakar se je vrgel še nanjo. Vendar se je stari ženi posrečilo ubežati. Ko je ostal pobesneli Nyari sam, je stresel vsebino neke slamnice na sredo sobe, jo zažgal, se vlegel na zofo ter si prerezal z nožem, s katerim je zaklal svojo ženo, vrat. Ognje-gasci so ogenj pogasili, predno se je razširil. Vse tri žrtve se bore s smrtjo.
— Vlom na Frankopanski ulici fingiran.
V soboto smo poročali o velikem vlomu v šiški. Šlo,je za zlatnino in druge dragocenosti, katerih srečna posestnika sta bila kolar Jurij Mavrin in Pavla Štefanec. Teh dragocenosti sta imela imenovana kar celo zalogo — kakor kak zlatar — in vrednost ukradenih predmetov je bila fiksirana s 23 tisoč 450 Din. — To je bil za ljubljansko policijo, ki ima večinoma z malenkostnimi opra-. viti, precej važen slučaj. In spravili so se detektivi na noge, in ni trajalo dolgo — samo par dni — in ugotovili so, da je bil vlom fingiran. — Ana Gebauer, mati Štefančeve je bila namreč v zadregi, rabila je denar in pomagala si je, kakor je vedela in znala. Začela je nositi Mavrinove zaklade v zastavljalnico. Ko je postala stvar opasna, ko se je začela bati, da bo Mavrin opazil, da mu je zmanjkala zlatnina, se je dogovorila s svojo hčerjo Pavlo Štefanec in fingirali ste vlom. Epilog bomo čuli pred sodiščem.
— Madžarska justica. Oba oficirja, ki sta umorila novinarja Szomogyja in Bacso ne bosta niti obtožena, ker bosta deležna amnestije. Lepe razmere so na Madžarskem.
— Zopet konjski repi. Srečko Trampuš iz Seničice pri Medvodah je naznanil na policiji, da je porezal neznan uzmovič njegovima kljusetoma v Figovčevem hlevu na Gosposvetski cesti repa ter mu povzročil s tem. kakor pravi, 500 Din škode.
— Nesreča. Tone Šinkovec, delavec pri Zorcu v Florijanski ulici se je peljal s kolesom po Zaloški cesti. Pred državno bolnico se
11
\
Tarzanovi doživljaji v džungli.
Prestrašeno so zakričali ter se razbežali na vse platL Celo tisti, ki so se borili s Tarzanom, so se poskrili. Le par najbolj zagrizenih je preslišalo prihod ogromnega slona.
Tantor jih je napadel z divjim trobentanjem. Stal je nad njimi, isklaz občutljivim rilcem, dokler ni zaslutil med njimi Tarzana, ki je sicer že krvavel, a se še vedno boril.
Eden izmed črncev se je ozrl nazaj. Nad njim se jQ gromadila ogromna debelokožčeva postava, luč mu je žarela v očeh, ki so zrle nanj strupeno in vzbujale blazen strah. Zakričal je, a že ga je zgrabil elastični rilec ter ga treščil v velikem loku za bežečimi.
Moža za možem je zmetal slon s Tarzanovega telesa, na levo, na desno, kjer so obležali stokajoči, ali popolnoma tiho, kakor jih je pač hitro ali počasi doletela smrt.
Mbonga je zbiral svoje vojščake. Pohlepne oči so zapazile dragoceno slonovo kost. Ko jih je minil prvi strah, je pognal poglavar svoje ljudi v boj z dolgimi sulicami, pripravljenimi za slona. Ko so prihajali, si je zavihtel Tantor Tarzana na mogočno glavo, se obrnil ter topotaje izginil skozi odprtino med palisadami zopet v džunglo.
Lovci na slona imajo prav, če trdijo, da bi ta žival za človeka nikoli ne storila kaj podobnega — a Tantor ni poznal v Tarzanu čloevka, temveč ga je gledal kot svojega prijatelja iz džungle.
Tako je povrnil slon Tarzanu dobroto in še trdnejše zvezal njuno prijateljstvo, ki ju je družilo že od tistih dob, ko je mali, rjavi mladenič jahal na njegovem hrbtu pod ekvatorjalnimi zvezdami, skozi džunglo, obsevano od mesečine.
V boju za opičjega dojenčka.
Teeka je postala mali. Tarzana je njeno stanje bolj zanimalo kot Tauga, kajti še vedno jo je imel rad. Teeke ni potrlo niti bližajoče se materinstvo ter je bila za to starost, v kateri so druge samice Keršakovega rodu dozorele v čemerna bitja, še vedno prav dobra in razposajene volje. Z otroško radostjo se je udeleževala iger, ki jih je izumil Tarzan. Šele s prvorojenčkovim prihodom se je tudi ona spremenila.
Spoznanje tega dejstva je Tarzana neprijetno dirnilo ter ga zabolelo. Nekega jutra je zapazil, kako čepi Teeka med drevjem in pritiska nase nekpaj majhnega, zvijajočega se in capljajočega. Tarzan se je približal z velikim zanimanjem.
Teeka je zavila oči in stisnila utripajoče bitje še silnejše nase. Tarzan je pristopil. Teeka se je umaknila in pokazala zobe. Sličnega se še ni pripetilo. Dosedaj mu Teeka še ni pokazala zob iz-vzemši v igri. Tarzan si je segel v lase, sklonil glavo in ogledoval. Še bližje je pristopil, da bi bolje videl malo stvarco v naročju.
Teeka je svareče zarenčala in dvignila gornje ustnice. Tarzan je stegnil roko, da bi se dotaknil malčka. Nenadoma se je Teeka pognala proti njemu. Ko je Tarzan umaknil roko, ga je ugriznila ter
ga celo zasledovala, ko je izginil v drevju. Z dojenčkom v naročju pa ga ni mogla daleč zasledovati.
V varni oddaljenosti je Tarzan obstal in z začudenjem ogledoval prejšnjo družico. Kaj se je vendar zgodilo, da se je krotka Teeka tako izpremenila? Ves čas je ono stvarco v naročju tako zakrivala, da je Tarzan ni mogel videti, šele sedaj, ko ni bilo nikogar v bližini, se mu je to posrečilo. Samo smehljal se je vkljub jezi in žalosti, kajti že preje je večkrat videl mlade opice-matere, kako se obnašajo. V par dneh postane bolj zaupljiva. Tarzana je vseeno bolelo. Ni bilo pravično, da se ga Teeka boji tako kot drugih. Eh! Za ves svet bi ji ne prizadejal ničesar hudega, še toliko manj njenemu Baluju. Balu imenujejo opice dojenčka.
Vkljub bolečinam na reki ga je vseeno mikalo, da bi si Taugovega potomčka malo bližje ogledal. Čudno se bo zdelo, da je veliki bojevnik Tarzan zbežal pred materjo ter se bal povrniti nazaj in zadostiti svoji radovednosti. Oslabljeno mater bi vendar z lahkoto premagal. Ne, to ni bilo nič čudnega. Vsaka opica ve, da je blazni samec zmožen napasti samico, dočim se vsi drugi obnašajo z milo prizanesljivostjo. Seveda z izjemo tistih bitij, — srečujemo jih tudi v naši družbi — ki z veseljem pretepajo svojo boljšo polovico, ker je slabša od njih.
Tarzan se je zopet povrnil k materi, sedaj z očividno namero, da se je pripravljen takoj umakniti. Teeka je divje zarenčala.
— Tarzan ne stori Baluju ničesar — je dejal.
— Pojdi, če ne, te ubijem!
— Pokaži mi ga! — je prosil Tarzan.
(Dalje prih.)
je zlomilo njegovo počeno kolo pod njim, in mož je padel ter obležal. Pasanti so ga opravili v bližnjo hišo, ki je bila slučajno najbolj prikladna za to, v državno bolnico. Zdravniki pravijo, da najbrže ne bo hudega.
— Dva dezerterja. Aloz Haas, roj. v Znoj-mu, pristojen v Salzburg, strojarski pomočnik pri tvrdki Matte v šiški je pobegnil dne 14. t. m. od svojega delodajalca ter odnesel 10 irhastih kož in usnjeno suknjo, v skupni vrednosti 4.000 Din. — Ludvik Osamič, Ljubljančan, po poklicu delavec, je pobegnil dne 16. februarja od svojega oskrbnika Ivana Kozinca, pos. v Žabljaku, obč.Sevnica ter mu odnesel tisočdinarski bankovec.
— Uvoz slovenskega lista iz Amerike v našo državo dovoljen. Ministrstvo notranjih del je dovolilo, da se sme uvažati v našo dr-?'lVo zopet slovenski list v Ameriki »Ameri-. nskih Slov. Glas«, kateremu je bil svo-jecasno uvoz v našo državo zabranjen. List 'zhaja v Betlemu v Ameriki.
Cerkven koncert v stolnici priredi stolno Cecilijino društvo v pondeljek 23. t. m.
pol osmih zvečer. Na sporedu so izbrane skladbe, ki jih bo izvajal ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl, in pevske točke, izbrane starejše in novejše slovenske postne pesmi A capella in z orglami, ki jih bo pel stolni Pevski zbor. Vstopnice in sporedi z besedilom se dobijo v Jugoslovanski knjigarni.
— Francosko predavanje. V soboto, 21. marca t. 1., bo predaval ob 6. zvečer v veliki dvorani univerze g. profesor Martel o »žen-
skem vplivu v francoski umetnosti 18. stoletja« (L’ Influence feminine dans 1’ art fran;ais du XVIII e sifecle). Vsi prijatelji francoskega jezika in slovstva se vljudno vabijo.
— Mladinske predstave II. dela kolosal-nega filma »Robinzon Crosue«, ki je vzbudil tako veliko zanimanje ljubljanske mladine radi prekrasnih posnetkov iz narave in it čudovitih dogodivščin bajeslovnega junaka, se vrše v četrtek, soboto in nedeljo ob pol 5. popoldne. V nedeljo pa tudi ob pol 11. dop. v Mladinskem domu na Kodeljevem. Druge predstave so ob istih dneh ob pol 8. zvečer. Ta film je prvič v Ljubljani!
— Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani je na svojem občnem zboru dne 15. februarja 1925 sklenila sledeče spremembe: Od 1. aprila 1925 nadalje plača vsak član mesečno članarino Din 3.50. Od 1. maja 1925 do preklica bo društvo izplačalo pravnim naslednikom za vsak smrtni slučaj povišano denarno podporo v znesku Din 3.000. — Zadevne informacije se dobe pri društvu, pri gg. zaupnikih in na letnem poročilu, nalepljenem na vseh postajah.
- Otvoritev pisarne. Dr. Emil Gaj je otvo-ril v Ljubljani, Beethovenova ulica 15, javno agencijsko in gospodarsko pisarno. Ker je služboval dolgo vrsto let v politični upravi in nalo tudi daljšo dobo v bančni stroki, poseduje znanje in izkustva, ki ga posebno usposabljajo za vodstvo take pisarne. Opozarjamo na njegov današnji oglas!
V mnogih slučajih smo videli, da so države prodale dele svojega posestva in na ta način prišle do potrebnih novcev, ako si niso mogle pridobiti potrebnih inozemskih posojil.
Ako naša vlada ne bo premišljala o načinu vrnitve svojih dolgov, vse ostale odredbe ne bodo privedle pravilnih uspehov deflacijske politike.
Predočevati pa si moramo, da so posledice vojne, inflacije itd. pomenile za naše gospodarstvo ogromne izgube substančnih vrednosti. Zatorej naj se stremi za tem, da se ta substanca, ki jo naše gospodarstvo še repre-zentira, ohrani tudi nadalje. Vedeti moramo, da ima vsak preveč hiter dvig dinarja kot posledico zopetni padec in da se ti ponajveč nepotrebni in neopravičeni procesi vršijo vedno na račun gospodarstva. Le s produktivnim delom lahko povečamo naše narodno premoženje, ki pa se pri vsakem nihanju dinarja za nas izgublja ter nosi dobičke le inozemstvu.
Gospodarstvo.
Naš Dinar in deflacijska politika.
Urejeno denarstvo je brezdvomno predpogoj ozdravljenja naših splošno gospodarskih prilik. Kadar pridobi naše gospodarsko >n socialno življenje popolno zaupanje v naš
mar in njegovo vrednost ter se prepriča,
a se vrednost dinarja, primerjana k oni polnovrednega denarstva ali pa k lastni kupni moči ne bo izpreminjala, šele tedaj bo za-siguran našemu gospodarskemu razvoju svoboden napredek.
Iz tega sledi, da mora biti enota našega denarnega sistema, — nas dinar — stabilen in v svoji vrednosti tudi za daljše časovne dobe neizpremenjen. To je prvi in najvažnejši korak k ureditvi našega denarstva. Vse druge naredbe do končne normalizacije so potem le vprašanje časa in ekonomske moči naše države.
Predvsem se morajo likvidirati posledice naše inflacije. Zavedati se moramo, da je inflacija nekaj umetnega in nevarnega v zgodovini gospodarskega razvoja ter le posledica samovoljnega zlorabljanja zakonske in vladne moči v lastnem narodnem gospodarstvu.
ozdravljenja inflacije iz tega vzroka ne smemo upotrebiti lek, gospodarskega samo-o oravlienja ki se ga ravno pri nas mnogokrat poslužujemo za zboljšanje gospodarskih nedostatkov. Le s preciznimi in smotrenimi naredbami, ki ostro posegajo v razvoj gospodarskega življenja, in le s praktičnim izvajanjem priznanih denarnih teorij moremo ukiniti te umetne in anomalične prilike našega denarstva.
Povsem razumljivo je, da se je o problemu sanacije denarstva silno mnogo razpravljalo. Kajti posebno v strukturi kapitalističnega gospodarstva, kjer je ravno denar podlaga celega sistema, je razumljivo, da merilo vrednosti gospodarskega dobra — denar — ne more zadostiti svojim temeljnim funkcijam, ako se v svoji vrednosti in v samem sebi nenaravno izpreminja. Podlaga vsakega gospodarstva je zdravo denarstvo, in eminentna važnost sanacije denarstva dokazuje dejstvo, da so države s silnimi inflacijami in razrušenim gospodarstvom, kakor Nemčija, Rusija, Avstrija, Madžarska, Letlandska, Estonska, Finska in tudi češkoslovaška posvetile vse svoie gospodarske in zakonske moči v likvi-■dacijo tega problema. V relativno kratki dobi se je vsem tem državam posrečilo svoje denarstvo ne samo stabilizirati, temveč tudi uvesti v pariteto zlata.
Tudi v naši državi so gospodarski teoretiki mnogo razpravljali in svetovali merodajnim faktorjem, kako da naj se izvede sanacijo našega denarstva, vendar izgleda, da imajo vsi ti nasveti le književno vrednost nahajamo se pač v oni dobi državljanskega razvoja, kjer lokalno-politični interese prevladuj .jO gospodarske >'otrebe.
Prva je bila Narodna banka, ki je pod-vzela odločilne korake, ko je pred dvemi in pol leta ustavila vsako kreditiranje vladi, ako ni ta nudila potrebna kritja. Nepokriti krediti, ki jih je dajala Narodna banka državi ^"\biln.nciranje budžetnih deficitov, so nam-, ^rimarni vzrok inflacije in razvrednja
modarst™ ne odgovarjajo potrebam go-. . ■	'temveč predstavljajo novo ustvaril »k	®'zrrierno pomnoženje kupne moči.
T • TTctnvrLPOli-'ke Narodne banke je bil viden. < j o je bilo padanje vrednosti dinarja, ki se je neprestano vršila od našeea ujedmjenja do leta 1923. Večina vseh vl»dnih nnredb, ki so bile izdane prej zaključkom inflacije in tudi v poznejši dobi, so temeljile po veliki večini na napačnem razumevanju položaja ter se radi tega niso moorie dvigniti nad nivo zasledovanja spekulacije in intervencij na inozemskih borzah. Bile so to zelo pasivne naredbe ki so pogrešale povsem to^no orisanega načrta in zato tudi niso prinesle večjih gospodarskih koristi. Ustavlie-nie procesa razvredenja pa še dolso ne znači stabilizacije. Mesto da bi zasledovala vlada striktno stabilizacijsko politiko, je proglasila, da namerava izneljavati deflacijo. Teoretično se definira deflacijo s poudarjanjem ■njenega slavnega namena, to je z zmanjša-niem obtoka novčanic, vsled česa se njih vred-iost poveča.
Cilji naše deflacijske politike pa še ni90
bili jasno orisani. Iz dosedanjih izjav vo-dilniu krogov moramo sklepati, da je naša deflacijska politika le prednodnega značaja, kljub temu, da se izvaja že preko dveh let. Ker je baje kotacija našega dinarja, radi različnih vplivov mednarodne spekulacije v inozemstvu prenizka, se skuša potom deflacijske politike doseči njegovo pravilno vrednost, ki naj bi odgovarjala njegovi notranji kupni moči. Ker pogrešamo točnih podatkov o stanju naše plačilne bilance in drugih važnih faktorjev, je zelo opasno trditi, da odgovarja prava vrednost dinarja ali 7 ali 8.5 ali 12 švicarskim rapom.
Nesmiselno pa je naziranje, da bi se naš dinar mogel z vednim počasnim povišanjem dvigniti do paritete zlata. Samo poizkus že bi imel nepregledne posledice ter pomenil popolno uničenje našega gospodarskega življenja. Ker dvomimo, da bi bila inozemska spekulacija toliko zainteresirana na baisse spekulaciji z našim dinarjem, da bi mogla njegova vrednost trajno držati pod vrednostjo, ta bi odgovarjala njegovemu kritju in naši gospodarski produktiviteti, smo naziranja, da najdemo -pravilno vrednost našega dinarja, ako primerjamo način njegovega razvoja v gotovi dobi ter eliminiramo vpliv spekulacije in državnih intervencij. Videli smo, da je imelo izvajanje deflacijske politike za posledico hitre skoke dinarja. Tisti trenutek se je” povečala kupna moč dinarja, povečala se je pa tudi draginja, ker cene niso padle in ker se tudi produkcijski stroški niso zmanjšali. Posledica je bila vedno produkcijska kriza. Najhuje pa zadenejo posledice deflacijske politike naš izvoz. Vidimo, da je posledica vsakega skoka dinarja popolna izvozna stagnacija. In ravno čvrst izvoz je ena glavnih potreb za aktiviranje naše trgovinske, kakor tudi plačilne bilance. Ker imajo take krize in stagnacije, ne glede na financielni ruin podjetnika, za posledico tudi največkrat socialne probleme (brezposelnost itd.), mora potem vlada podpirati naše gospodarsko življenje z najrazličnejšimi subvencijami, ki gredo vedno na račun proračunskih državnih dohodkov. Zato so finančni strokovnjaki mnenja, da naj se v slučaju, da se pravilna vrednost denarja ne more točno ugotoviti, provede stabilizacija na niiji vrednostni cenitvi. Ako si predstavljamo kot primer stabilizacije našega dinarja na 7 frankov za 100 dinarjev, bi ta kurz imel kot posledico jako živahen izvoz. Izvozno premijo, ki bi se na ta način nudila našim izvozničarjem, bi f kolikor bi ona škodila radi prevelike konkurence na inozemskih tržiščih, zamogla vlada s pravilno preventivno carinsko politiko spremeniti v dohodek našemu državnemu gospodarstvu. Razvojne ugodnosti za celotno gospodarstvo bi bile neprimerno boljše. Možnost stabilne kalkulacije in rastoča likvidi-teta našega narodnega gospodarstva bi pospešile produktiviteto in olajšali ustvarjanje novih ekonomskih vrednot.
Ako pregledamo uspeh dosedanje deflacijske politike, je ta zelo negativen. To je naravno, kajti dokler se bo izvševala d°fla-cijska^ politika pri povsem inflacijonističnih proračunih našega državnega gospodarstva, uspeh ne more biti drugačen. Pri tem problemu so temeljna vprašanja ravnovesje proračuna, revizija in poenotenje naših davčnih sistemov, naših direktnih in indirektnih državnih dohodkov, ki v svojih dosedanjih oblikah že presegajo normo gospodarske pravičnosti ter so deloma tudi prekoračile mejo realnosti itd. Delni uspeh deflacijske politike je veliko pomanjkanje kapitala in kredita.
Ljubljanska borza, dne 17. marca 1925.
Vrednote: 7% in vest. pos. iz 1. 1921 den. 64.50, bi. 66; 4% Kranjsko dež. pos. iz leta 1888 bi. 22.50; 4H% Kranjsko dež. melior. pos. iz 1. 1911 bi. 22.50; 4)4% Kranjsko dež. pos. iz 1. 1917 bi. 22.50; 2 'A% drž. renta za vojno škodo den. 155, bi. 159; Celjska pos. den. 210,. bi. 212; Ljublj. kred. banka den. 235; Merkantilna banka den. 110, bi. 128; Prva hrv. šted. den. 840, bi. 846; Kred. zav. za trg. in ind. den. 190, bi. 200; Stroj. tov. in liv. d. d. bi. 135; Trboveljska prem. dr. den. 420, bi. 430; Združ. pap. Vevče den. 100, bi. 112; Stavbna družba den. 275, bi. 285.
Produktna borza: Hrastovi plohi, III. vrsta, fco meja tranz., 3 vag., den. 600, bi. 600; smrekovi hlodi od 30 cm napr. prem., 4 m dolž., fco naklad, postaja bi. 260; borove deske, 20 in 30 mm, 4 m, od 17 do 20 cm šir., I. in II., fco meja bi. 720; remeljni 35/70, 40/80 mm, fco naklad, postaja bi. 600; bukovo oglje la, vilano, fco meja, 1 vag., den. 118, bi. 118; pšenica domača, par. Ljubljana bi. 475; otrobi pšenični, drobni, juta vreče, fco Ljubljana bi. 210; otrobi pšenični, drobni, pol pap. pol juta vreče, fco Ljubljana bi. 205; otrobi pšenični, debeli, juta vreče, fco Ljubljana bi. 257.50; koruza nova prompt., fco sremska postaja bi. 182.50; koruza nova, april, maj, junij, fco Postojna tranz. bi. 260; koruzna zdrob, fco vreče, fco Ljubljana bi. 400; oves makedonski, fco Ljubljana bi. 335; ajda siva, fco štajerska postaja bi. 287.50; bučne peške, rešetane, fco hrv. post. bi. 500; bučne peške, rešetane, fco Rijeka, neocar. bi. 525; krompir rdečkast, fco Staj. post. bi. 165; krompir beli, fco staj. post. bi. 140; krompir rumeni, fco štaj. post. bi. 130; čebula, fco štaj. postaja bi. 360.
BORZE.
Beograd, 17. marca. Curih 12.05, Praga 186.90, Pariz 324,30, New York 62.80, London 298.70, Milan 255.40, Berlin 14.85, Dunaj 0.0887.
Curih, 17. marca. Beograd 8.325, Pariz 26.65, London 24.81, New York 518.50, Milan 21.15, Praga 15.40, Dunaj 0.007305.
X Poljska lunanja trgovina v letu 1024.
Prehitra reforma denarstva za poljsko zunanjo trgovino ni bila koristna. Povzročila je veliko podraženje produkcijskih stroškov pri vseh industrijskih proizvodih in poljski industriji je bila odvzeta možnost tekmovanja z inozemstvom, posebno z Nemčijo. Ker je Poljsko tudi silno velika poljedelska država, bi morali njeni poljedelski proizvodi zavzemati važno mesto v trgovinski bilanci. Leto 1924 pa je prineslo razven vseh ostalih gospodarskih neprilik skrajno slabo žetev. Vrednost uvoza je znašala 1.1924 1.480,200.000 poljskih zlotov, vrednost izvoza pa samo
1,263.400.000	zlotov, tako da znaša primanjkljaj v trgovinski bilanci celih 216,800.000 zlotov ali 14 odstotkov.
X Povišanje diskontne mere v Italiji. Takoj potem, ko je italijansko finančno ministrstvo sklenilo povišati uradno diskontno mero, se poroča, da so tudi vse tri italijanske novčane banke pričenši z 9. marcem povišale svoj menični diskont od 5'A do 6 odstotkov, lombardno obrestno mero pa od 5 A do 6 K odstotkov.
X Italijangko-belgijske petrolejske koncesije v Kavkazu so bile od sveta sovjetskih komisarjev ratificirane. Italiji in Belgiji se dovoljuje iskanje in eksploatacija nafte, naravnih plinov in ozorherita v stepi Šnrak (okražje Sig-Nagh). Kakor se poroča, so potrebni stroji in orodje že odposlani iz italijanskih luk. Podjetje razpolaga s kapitalom^ 1.5 milijonov lir, ki naj se v najkrajšem času poviša na 3 milijone lir.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje na dan 21. marca t. 1. dobavo 170 komadov temnomodrih plaščev s kapucami. Natančnejši podatki se dobe pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Dne 6. aprila t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave sanitetskih torb. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Carinska konferenca v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ob-
H.P.:
Taborništvo na Poljskem.
Prvi taborniški oddelki v skavtski obliki so se pojavili pri Poljakih leta 1911. Poljski skavtizem se je razvijal pred svetovno vojno v treh državah. Načelništva vseh treh držat so se sestavila večkrat na skupna zborovanja. Najmočnejši je bil pokret v bivšem avstrijskem delu Poljske, kjer so začela uvajati sokolska telovadna društva 6kavtizem r svojo organizacijo, kar pa ni imelo uspeha. Akoravno so obstojale razne idejne smeri, je ostala organizacija do gotove mere enotna.
Leta 1914. se je skušalo v Krakovu ustanoviti socialistične skavte, ker socialisti niso mogli biti Člani skavtske organizacije, ki je imela tudi nacionalizem v svojem programu.
Svetovna vojna je povzročila zastoj v skavtski organizaciji in njen razpad. V novembru 1916 se je pokret na teritoriju Rusko-Poljske zopet strnil v celoto in v novembru leta 1918, ko je nemška okupacijska armada zapustila Poljsko, so se združili poljski skavti v >Zwia-zek Harcerstwa Polskiego« (Udruženje poljskih skavtov).
Za časa poljsko-ruske vojne so se udeležili starejši člani aktivno vojne, mlajši pa so vršili pomožno službo v zaledju. S tem se je začela militarizacija poljske skavtske organizacije, ki je danes ena izmed najbolj militarističnih. Istočasno se je vtihotapila vanje mehanizacija in birokratizem. Organizacija ima danes okoli 40.000 članov. Zelo značilno za razmah taborniške ideje na Poljskem je nenavadno obširna literatura. Do leta 1919 je izšlo v poljskem jeziku 144 različnih skavtskih spisov.
Vsled vpliva vojnih grozot se je pojavila tudi v poljski skavtski organizaciji struja, ki je zahtevala, da se prične praktično izvajati bratstvo med ljudmi in mir med narodi in da se odstrani iz organizacije pred vsem to, kar spominja na vojno in vojaštvo. Ker je napisala dotična skupina v dnevniku >Na-przod* članek, ki zahteva revizijo načel in programa poljske skavtske organizacije, so bili voditelji opozicije v marcu 1921 izključeni iz organizacije. Izključena skupina je ustanovila na to novo organizacijo >Wolne Harcerstvoc (Svobodni skavti) na podlagi Setonovih načel gozdovništva ter na načelih socializma, svobodomiselnosti, mednarodnosti in pacifizma.
V avgustu 1924 se je ta organizacija razcepila na dve. Večina je sprejela novo ime: Z\viazek Pionierow (Udruženje pijonirjev). Pri Svobodnih skavtih je ostala manjšina.
Poleg teh organizacij obstoja več manjših, tako n. pr.: >Ukrajinsky plastowy ulad< (ukrajinska skavtska organizacija) s sedežem v Lvovu, »Harcerz Poljski« s sedežem v Lodzu in dve židovski skavtski organizaciji (Haszomer Hacair in Trumpeldor).
To in ono.
Radi tega dejstva pa deflacijska politika ne 1 vešča vse interesente, da se vrši prihodnja
tt	VTfttl	IPnorfO	»nnnlm	•	nnninoljo	foronrtn	Innftlr	1 n
more imeti v drugi vrsti zaželjenerra uspeha: znižanje draeinje. Visoka cena denarja to preprečuje in ogroža tudi eksistenčne možnosti industrijske produktivitete. Gospodarska rentabilnost podjetij postaja nri današnjih obreRtnih merah zelo problematična. AVo hoče vlada uspešno voditi deflacijsko politiko, se mora intenzivneje bavitl s pro-šr. državni dolg, ki tvori našo inflacijsko kvoto, se ta kvota maniša ter Narodna banka te vsote lahko uoorabi ali za pojačenje kritja našega dinaria, ali pa ga more staviti na razpolago našemu gospodarskemu življenju.
carinska konferenca v torek dne 17. marca 1925 ob 5. uri popoldne v carinskih prostorih.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo bluz in hlač ter čevljev na dan 21. marca 1925. Vzorci in natančnejši podatki se dobe pri ekonomskem odelenju te direkcije v Ljubljani. — Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe glede dobave 8 kompletnih garnitur klosetov. Oglas v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Maflijev pastirski list.
Pizanski kardinal Maffi, čigar ime se Je često izpregovorilo ob zadnjem konklavu, je objavil pastirsko pismo na evangelijsko zapoved: Ne ubijaj!
»Nobena kislina,« piše v tem postnem lista kardinal, »niti žveplena niti solitrna niti pruska ni tako jedka ali smrtna kakor ena sama kaplja krvi, grešno prelita. Nobena sila ne more posušiti te krvave kapljice; nobena oborožena četa ne more ničesar napraviti proti njej; kaplj agrize, gloje, razdira. Naj ima posameznik, družina ali dinastija na rokah takšen kanec krvi: za umazano dlan ne bo prej miru, dokler se pravica ne izkaže. Napnite ušesa: ali ne čujete, kako stopa pravica? Ta bedi, gre naprej, je že tu. Gorje krvavim rokam! Kajnov rod utegne še nekaj časa živeti; ali kjer odpove človeška pravica, tja prihaja Bog.?
Pizanske ovčice se zbirajo pred tem lepakom in zdaj pa zdaj kdo zamrmra ime kak# žrtve, ime ki zoprno zveni fašistovskim ušesom.
Bernard 8haw na indeksu.
Znani angleški dramatik, ki so ga že igrali v Ljubljani, je prišel na seznam prepovedanih knjig, ne sicer v Rimu, kjer je zbog svojih prekucuških nazorov že dolgo zabranjen, marveč v Moskvi. Sicer pa je sam pričel drezati v osinjak, ko je obelodanil o nedavnem potovanju angleških trade-unionistov po Ruskem članke, ki so vzbujali nejevoljo v krogih tretje internacionale. Posledica: upri-zarjenje Shawovih igrokazov je poslej prepovedano na vsem ozemlju zveze sovjetskih socialnih republik.
Pisec drame »Ivana d’Arc« (ki je boljša od Schillerjeve in Porch6jeve) ni zamudil ugodne prilike za reklamo. Poslal je »Pravdi« dolg zagovor, ki ga je boljševiški dnevnik dostojno priobčil. A Zinovjev je v otvoritvenem svojem govoru na učiteljskem shodu v Moskvi zabrusil v svet, da je g. B. Shaw tipičen produkt angleške malomeščanske prosvete in da njegovo-umevanje ruskega prevrata ne presega pojmovanja, kakršno ftnajo kramarji v najbolj oddaljenih pokrajinah.
»G. Bernard Shaw je morda nadarjen pisatelj, v politiki pa ni drugo, kakor do kosti posušen meščan, šovinist okamenele vrste, sam s seboj zadovoljen Anglež, ki se ima za neranljivega na svojem otoku, odkoder bi rad ukazoval vsemu svetu... Poleg Karla • Marxa, ki si ga dovoljuje zasmehovati, je zgolj pritlikavec poleg velikana, travna bilka pod ogromnim hrastom, ki zasenčuje zemljo.« — Dobro znajo zmerjati komisarji.
Neskončnost vsemirja.
Zadnia senzacionalna raziskovanja holandskega, astronoma Pannekoaka o središču našega zvezdnega sistema so vzbudila po vsem svetu veliko pozornost in novo zanimanj«
ca naddimenzionalna vprašanja. Zato n« bo odveč, ako omenimo nekaj podatkov iz predavanja, ki ga je imel nedavno voditelj du-aajske Urania zvezdarne na dunajski ljud-Bki univerzi. Predavatelj je ugotovil na podlagi zadnjih znanstvenih rezultatov, da naš zvezdni sistem — kljub temu, da mu pripada po najnatančnejših računih nad 150 milijonov zvezd — nikakor ni neskončen, vendar pa ima dimenzije, ki kljubujejo vsakemu opisu. Obmejne razdalje tega sistema, ki ima obliko leče, znašajo od tečaja do te-iaja 9000, oziroma 4000 svetlobnih let. (Svetlobno leto pomeni daljavo, ki jo napravi luč pri hitrosti 3C0.000 km na uro v enem letu, to je 9 in pol biljona kilometrov). Pomisliti je, da znaša po tem merilu razdalja solnca od zemlje samo 8 in pol sekund. — Zvezda, ki je zemlji najbližja, je oddaljena 4.3 svetlobnih let. — Kljub velikanskemu številu 150 milijonov zvezd, so te zvezde po vse-mirju tako naredko posejane, da bi bila ona, ki je zemlji najbližja, ako si predstavljamo zemljo kot glavo bucike, oddaljena od nje 65 km. Metode za merjenje teh res astronomskih distanc, so se razvile šele tekom zadnjih desetletij, v malo desetletjih pa je prišla astronomija prav do mej našega zvezdnega sistema. Naravno je, da so začeli astronomi takoj nato iskati središče tega sistema. Ugotovili so, da je oddaljeno 2300 svetlobnih let od solnca. Astronomija pa se seveda ni zadovoljila samo z našim zvezdnim sistemom. Amerikanski učenjak Shapley se peča v svojih zadnjih publikacijah s sistemi, ki so oddaljeni od nas po 112,000 svetlobnih let, da celo 5CO.OOO svetlobnih let. Če je njegova teorija pravilna, da so spiralne megle zvezdni sistem, potem slede njim seveda zopet drugi zvezdni sistemi v še večji daljavi, ki so za nas nevidni.
: Poroka na krovu oceanskega parnika. Kakor poročajo iz Pariza, se je odigrala na krovu transatlanskega parnika »Leviathan« originalna ceremonija. Znana amerikanska varielč-umetnica mis Nora Bayes si je zaželela na potovanju iz Evrope v Ameriko kar
I naenkrat novega zakonskega moža in sicer j petega. Srečni mož je gospod M. Friedland iz j New Yorka. Ker na parniku ni bilo dobiti i nobenega duhovnika niti nobenega uradni-j ka, ki bi sklenil zakon, je moral prevzeti to j vlogo komandant parnika. Po poroki so ga : fotografirali v družbi z mladim parom. Pa-| riški »Excelsior< prinaša sliko teh treh več ■ alj manj srečnih ljudi.
;	:	Zakon	stOper	žlobudranje	t	Ameriki. Ko
i je prišla pred nekaj dnevi neka kmetica v i OwensborougU v dižavi Kentucny na trg, jo
• je srečal na Kolodvoru znanec, ki jo je vpra-j šal, kaj nosi v težki vreči na ramah. >Ua, da,< j je rekla skrivnostno, »vi bi to pač radi ve-! deli! Zaupala vam bom: To, kar imam v
• vreč1, rabim za gospode stražnike. Gosja pe-j čeuka je najboljši dar za molčečnost!« — ] >lini,i. je menil možakar, »jaz bi kaj takega j pač rajši ne zinil glasuo.< — »Zakaj pa neVc j j« odvrnila prešerno in glasno je nadaljevala: j »Vsakega tukajšnjega stražnika lahko po-! kličete na stran ter mu stisnete kaj v roko, j potem vas ne nadleguje več.« — Za časa te-! ga pogovora je stal v bližini policijski nad-j zornik \ ollnian in pol ure pozneje je stalo i ženšče s svojo debelo vrečo pred sodiščem, i Procedura je bila zelo enostavna. Sodnik je i vzex iz miznice zakon, ki je stopil par mese-1 cev prej v veljavo. Ta zakon določa, da se
• kaznuje vsakdo, ki razširja trditve in govo-i rice, ki utegnejo onemu, katerega se tičejo,
: škodovati, z denarno globo 10 do ICO dolar-i jev ali pa z zaporom od 10 do 50 di\i — če ne ; more doprinesti dokaza resnice. Ženšče ni j imelo nobenih dokazov na razpolago in sod-I nik je bir.tuiral eksempel ter obsodil obto-j ženko na 10 dolarjev globe. »Z moškimi in i ženskimi žlobudrami hočemo v naši državi S temeljito pomesti,« je izjavil. »Naš zakon I ,/oper žlobudranje' bo zavezal marsikomu je-j zik « — Se priporoča v posnemanje!
j	: Piti ali ne piti, za to gre. Na obalah	Bo-
i spora'so imeli »regime sec« — »suho Tur-; čijov- —, kakor so se izražali. To je bilo spomladi leta 1924. Takrat je bil alkohol v vsaki
obliki prepovedan ... v restavracijah. — Pri kosilu in pri večerji so pili čaj. Toda pomežiknil si, zašepetal si proti lepi Rusinji-nata-kurici v lepo oblikovani uhelj zločinske besede: Porter, vodka, haute sauterne itd, prišel je »čaj« in želja je bila izpolnjena. Cilj je bil dosežen. Prišlo je oko postave, videlo je vse polno servisov za čaj in pomirjeno si je naročilo takisto ... »čaj«. Ni mu bilo treba šepetati, zakaj vedeli so že, katere vrste al-koaol ljubi. — Ko je postal »regime sec« že dovolj smešen in so ljudje popili že zadosti čaja, je bil zakon ukinjen. Sedaj, v novejšem času, pa je prišla nova naredba, ki prepoveduje točenje žganja. Nejasna naredba. Zakaj, prepoveduje samo prodajo žganja v kozarcih, zato so žejne duše primorane, da kupujejo žganje v buteljkah in po litrih, kar najbrže treznosti ne bo v prid.
: Pes v baru. Da je poset bara draga zabava, ve vsakdo, ki se je skušal zabavati v takem lokalu, bodisi tudi samo kratko urico in najsibode magari v ljubljanskem ali mariborskem. Marsikoga je že bolel žep, ker si je privoščil tako zabavico. Imel pa je zadovoljstvo, da je zavžil sam, kar je zavžil. Niti tega zadoščenja ni imel neki gospod v Marijinih varih. Sicer pa ni posetil bara on sam, marveč njegov Muki. Muki je pes volčje pasme, izredno prijazen in inteligenten. Ker ga je njegov gospodar grdo zanemarjal, mu je krulilo po trebuhu, in dober instinkt ga je gnal v bar. Tam se je upraviteljici tako prikupil, da ga je sijajno pogostila. To se je Mukiju tako dopadlo, je hotel ostati pri njej za vedno. Toda čez osem dni je izvedel zanj njegov skopi gospodar ter ga prišel iskat. To je upraviteljico bara tako razjezilo, da je poslala gospodu po svojem odvetniku sledeči račun: Krma ČK 10 na dan = ČK 80; par rokavic raztrgal ČK 50; muf, glasom računa ČK 40; močnata jed in konfekt ČK 25; ko-pelj čK 20; katranovo miio ČK 5.50; po-strežnica ČK 20, skupaj čK 240.50. — Sedaj kurira Muki svojo obstipacijo in svoj pokvarjeni želodec doma na verigi, njegov go-
Jack London:	(39)
Burni doživljaji.
Romam ss lužnega mor a.
Noah je na Sheldonovo povelje obesil na praporni drog zastavo Združenih držav.
— Kaj počne te amerikanska ladja? — je vprašala Joana. — Poglejte ime! Kako se 10 ve? —
— »Martha, San Francisco«, — je čital Sheldon skozi daljnogled. — To je prva amerikanska ladja, ki jo vidim med Salomonskimi otoki . Naj bodo že kdorkoli, na breg prihajajo. Za boga, poglejte veslače. Sami beli ljudje so.
Posadka čolna se je razšla ter si ogledovala plantaže. Oba moža, ki sta bila sedela na zadnji klopi, pa sta šla k hiši. Prvi je bil visok in vitek mož, oblečen v belo suknjo in hlače, ki so spominjale na vojaški kroj. Drugi mož je imel neopredeljivo, napol mornar-»ko in napol celinsko obleko, v kateri mu je moralo biti neznosno vroče.
Sheldon jitria je šel nasproti do stopnjic ter ju predstavil Joani. Bradati možakar je imel nemško ime von Blix in je govoril z močno amerikanskim naglasom. Visoki mož v tesno prilegajoči obleki, ki je imenoval angleško ime John Tudor, je govoril čisto slov-
nično angleščino izobraženih Amerikancev; njegova govorica pa je bila vendar malce pobarvana z nemškim naglasom. Joana je sklepala, da so ji k spoznanju njegovega akcenta pripomogle kratke, na nemški način pristrižene brke, ki niso zakrivale ust in njegovih polnih rdečih ustnic, ki bi imele obliko amor-jevega loka, ako jim ne bi neka rezkost in strogost dajali moškega značaja.
Von Blix je bil neotesan, kmetiški človek, Tudor pa je bil v svojem govoru, nehanju in obnašanju prijetno miren. Njegove modre oči so se svetile in iškrile in na njegovem gibkem, gladko obritem obrazu so se zrcalili najmanjši odtenki njegovih občutkov in razpoloženj. Govoril je ognjevito. O namenu potovanja je prijx>vedoval von Blix. Iskali so zlato. Von Blix je bil vodja in Tudor njegov prvi častnik. Celokupno moštvo — bilo jih je osemindvajset — je bilo v raznih svojstvih udeleženo pri tem pustolovskem podjetju. Muogi od njih so bili pomorščaki, po večini pa so bili rudokopi, ki sta jih bila nabrala v vseh mogočih taboriščih od Mehike do Ledenega morja.
Del moštva naj bi se pod Tudorjevim vod-sivom odpravil vzdolž reke Balesune in prodrl v notranjost pogorja na Guadalcanarju, dočim naj bi Martha pod Von Blixoviin vod-
stvom odplula na Malaito in tam vršila podobna raziskovanja.
— In zato — je dejal Von Blix — potrebujemo za Tudorovo ekspedicijo nekaj črncev. Ali bi j>n mogli dobiti od vas?
— Seveda proti plačilu — ga je prekinil Tudor.
— Predvsem jih ne moremo pogrešati — je odgovoril Sheldon.
— Tudi ne bi imeli posebnih koristi od njih. Ne bi jih spravili do tega, da bi vas spremljali preko Bine, kamor dospete na čolnih prej ko v enem dnevu. Moji črnci so z Malaite in bi se bali, da jih ne bi divjaki požrli. Zapustili bi vas pri prvi priložnosti. V Bini lahko dobite ljudi, ki vas bodo spremljali en dan na nadaljni poti preko travnikov; toda čim dospete do vznožja prvih gričev, glejte, da jih pošljete nazaj. Tudi oni se bodo buli ljudožrcev.
— Torej je tako hudo? — je vprašal Von Blix.
— - Notranjost Guadalcanarja dosedaj še ni preiskana — je razlagal Sheldon. — črnci v gozdovih so pravi divjaki. Jaz sam dosedaj ša nisem nobenega videl. Tudi še nisem spoznal nikogar, ki bi bil prišel v dotiko ž
I njimi. Nikdar ne prihajajo na obalo, čeprav ■ njihovi poizvedovalni oddelki včasih požro
domačina z obrežja, ki zablodi predaleč v notranjost. Baje niti tobaka ne uživajo — ker ga ne poznajo. Avstrijska ekspedicija — ki je znanstvena, kakor veste — je prodrla prav malo v notranjost, tam pa so jo razsekali na kose. Spomenik stoji tu blizu, par milj od brega. En sam človek se je vrnil na obrežje ier pripovedoval o doživljajih. Sedaj veste vse, k ir vam morem povedati o notranjosti Guadalcanarja.
-- Kaj pa zlato — ali ste kaj čuli o zlatu? — j« vprašal Tudor nestrpno.
i-heidon se je nasmehnil.
— Lahko greste dve milji navzgor ob toku reke Balesune in izpirate zlati prašek iz peska. To sem storil pogosto. Zadaj v gorah pa bo prav gotovo zlato.
Tudor in Von Blix sta se zmagoslavno spogledala.
— Torej je bilo pripovedovanje starega Wheatsleafa vendar resnično — je dejal Tudor. Nato se je prekinil in je pogledal Joano.
— Von Blix si je pridobil njegovo prijateljstvo in nato mu je stari zaupal svojo taj-lfnsi.
— Kar se tiče črncev, ,— je dejal Sheldon, - jih ne morete rabiti dalje kot do Bina in
do te točke vam jih posodim jaz. Koliko članov vaše družbe pojde tja in kdaj nameravate odriniti?	(Dalje	sledi.)
MALI OGLASI
Cene oglasom do 20 besed Din 5*-, vsaka nadaljna beseda
50 para.
19 let
priznane, »Larucin« pilule najsigur-neje ozdravijo kapavico (Tripper). — Dobiva se po vseh lekarnah po 20 Diu škatlja. Po pošti razpošilja lekarna Blum, Subotica.
Kupi sc
isiko-sloTenski slovar. Ponudbe i
aavedbo cene na upravo lista pod >ČBH<.	____
Več parcel
ket vrtne grede pod Rožnikom, da v najem Pokojninski zavod za nameščence, Aleksandrova cesta.
Na dobro
la eeno domačo hrano se sprejme gospodov in gospodičen. Naslov ■e izve v upravi lista.
Samostojna aospodičn?
Seli poročiti uradnika v starosti do M let. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Nada«.
Kupi se
malo posestvo v bližini mesta Ljubljane, pripravno za obrt. — Ponudbe na upravo lista pod »Kupec«.
Išče se
inštruktorja matematike za realca četrtošolca proti brezplačni opoldanski hrani. — Naslov pove uprava lista.
Knjigovodja
prvovrstna moč z daljšo prakso išie mesta pri večjem podjetju. Eventu-malno prevzame pri manjših trgovinah knjigovodstvo in korespondenco po nekaj dni v tednu; vpeljuje knjigovodstva, izdeluje bilance i. L d. — Ponudbe pod »Strokovnjak« na upravo lista.	________
Kapitalisti!
Večja tovarna v Sloveniji, tako vpeljana, da ne more toliko iidelati, kolikor ima naročil, brei konkurence, želi povečati obrat. Potreben kapital
500.000	Din proti vknjižbi ali pristop kot družabnik i osebnim sodelovanjem. Sprejme se tudi inostranski kapital. Uspešno posredovanje se honorira po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod: »Tovarna 125«.
Fakture inkasira
opomine lzvržeju in terjatve vnov-‘uje s cediranjem Gospodarska ^ P1" Bina, družba * o. *. v Ljubljani, Woliova ulica l/II.
Josip Peteline, Ljubljana
Mn Te tl kol (Mb* rniinnK(i »pooralka) ob VOdl N« m»lol
Prlf or*o« potrebščine u ilvUJe, Kroj »C«, Čevljarje, »ediarle, m uda« blago, pletenine, žepne robe«, ICetke, mkaace. toaletno blago.
telefon »11	v.	w
Javna agencija in gospodarska pisarna DR. EMIL, GAJ, LJUBLJANA
BETHOVENOVA ULICA 15.
prevzema pravno zastopstvo v zadevah javne uprave (obrtnih, industrijskih, domovinskih, davčnih itd.) ter posreduje zlasti pri nakupu in prodaji nepremičnin, pri poravnavah insolventnih trgovcev in obrtnikov, pri dajanju
posojil in izvršuje inkaso terjatev.
Prispevajte in agi* tirajte za Tiskovni sklad „Narodn. Dnevnika"!
„Opeka“
prvovrstne zidake priporoča opekarna
„EM0NA“ D. 0.
v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 3. prtličje.
Industrijska, obrtniška in irgovska podjetja, ki nudijo popolno varslvo z vknjižbo in * zastavo zalog blago, iščejo
posolila ez. družabnika ali kupca
Ponudbe sprejema la pojasnila daje GOSPODARSKA PISARNA, družba * o. as.
v Ljubllaiil, Woltova ulica I- -
Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in drug
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 24
Telefon štev. 560
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
spodar pa koreapondira z uradom za pobija-_ nje oderuštva. Zakaj dolg, ki ga je napravil* njegov pes v baru, se mu rdi končno vendarle nekoliko previsok ...
: Strahovit sadizem cigana. Mlada 181etna ciganka Duda Muhamed iz neke vasi v bližini Skoplja je tožila kovača Ismana Deliča iz iste vasi, s katerim živi že dve leti v divjem zakonu, zaradi težke telesne poškodbe. Kljub večkratnih »družinskih« sporov sta živela dokaj složno, dokler ni nekega okto-berskega večera prošlega leta prišel dični soprog domov ter ji ukazal, naj se sleče. Po raznih ljubavnih ceremonijah jo je nago, kakor je bila, zvezal ter jo do jutra neusmiljeno pretepal. Obtožba pravi dalje, da je zjutraj, utrujen od pretepanja in v svojem sadizmu še nenasičen, zgrabil za železo, ki je ležalo na žarečem ognjišču ter ji ga potisnil v genitalije. Zverinski cigan se kljub temu, da je mati ciganke potrdila zločinsko dejanje, povsem cinično zagovarja, da je prišedši domov, našel nezvesto ženo v objemu z nekim Turkom. Potem ko je v svoji jezi prisolil ženi par »šamarov«, mu je ona, po njegovem pripovedovanju, skočila za vrat ter ga da- H vila. Da bi se je ubranil, je zgrabil za železo ter jo udaril. Na sodnikovo vprašanje, kaj da je napravil s Turkom, je odgovoril z nasmeškom, da ga vendar ne sme udariti ali ubiti, ker je bil Turek sigurno močnejši od njega. Za zverinsko dejanje je bil obsojen na tri mesece ječe in 500 Din globe in ostale stroške. Ker je bil kazen že odsedel v preiskovalnem zaporu, je bil isti dan spuščen na svobodo ter je zaklical: »Živelo sodišče in njegova pravica.
Izdajatelj: dr. Josip*Hacin.
Glavni in odgovorni urednik:
Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna >Merkur< v Ljubljani
Naročajte in razširjajte »Narodni Dnevnik“!