*t. 29 trnu mm vgttiHii m ■ ' . X T'* ' teb«}«, fcvKtaiil pondeljdL vtak tfan >j* ActSfceg« M- I. nad«trof|e Piv»ra se ne sf^ejeraii«. roko- T: --- v torek 3, fcbmarli 1925, Posamezna številka 20 cent Letnik L m"« »v- F CireiiiKtvti. K vnetni,®, roko- Ib^VjBP'^ lr . F. Perk. - Letnik 5anja v Videm, fcoda Goričana se niso odzvali vabilu, vsled česar se je M nadaljeval z veliko Ijutostjd. Sele pred kratkim so utihnili borni klici. Morda je bilo »sklenjeno začasno premirje, kajti o trajnemnw med Gorico in Vidmom ne more biti govora vse do tedaj, dokler ne bo povrnjena V Gorici, 1. februarja 1925. Dne 4. januarja sta minuli dve leti, odkar je Goriška izgubila svojo samostojnost ter postala privesek nove furlanske oziroma povečane vHesmke pejkra^ine. Posledice izgube samostojnosti sel bile za Goriško, zlasti pa za Gorico, skorajda katastrofalne, ne samo v pe,litično-uprav-nSsn, asmpaik tuđi v kulturnem in še tfiaj-bolj v gospodait-ikem pogledu. Nekdanji deželni odbor je bil odpravljen, cstanki njegovi so se preselili v Videm in precej vel&a zapuščina pokojne goriške dežele je bila razdeljena med furlansko, tržašL ' in istrska pokrajino. Gorica je prenehala biti po^tično-upravno sredice sicer nevelike, toda lepe in nekdaj gospodarsko cvetoče dežele- Toda Videm se ni zadovoljil s tem bogatim «(plenoin», anupak je usmeril svoje delovanje za tem, da bi se stekale tudi gospodarske žile cele pc*-krajme v njeno osrčje — v furlansko pre-stolko, vsled česar je na vse načine — vsaj iako pravijo Goricam -— oviral gospodarsko obnovo in »razmah od vojne težko preizkušene Goriške. Naj navedemo le par takih poizkusov, ki so se deJc'ma posrečili, deloma pa ponesrečili vsled odpora GoHčanov in katerih se poslužujejo Goričani k 1.1 orožje v gospodarski tekmi z Vidmom.'"" Po vojni so sprožili Goričani načrt o velikem soškem hidroelektričnean podjetju, ki naj bi izrabljalo soške vctfne sile pn Solkanu ter zalaga io dežeio in zlasti n jeno porajajočo se industrijo s cenim električnim tokom. Kot najmočnejša delničarja sta pristopila k temu zasnovanemu podjetju goriško mesto in goriška dežela, poslednja z deležem treh milijonov lir, katerega bi v lučaju potrebe povišala na šest milijonov. Po izgubi upravne samostojnosti sta pri-čeU lurlamsika pokrajinska uprava in vs-deinsika prefektura, tako pravijo Goričani, delati temu podjetju take ovire, da amso danes še jako daleč od njega udejstitve-Nadalje je videanska trgovsko-obrtna zbornica sprožila načrt, da naj «se proga Tržič-Gorica-Krmm skrajša na ta načm, da se zgradi med Zagradom in Krminom nova proga, ki bi sicer skrajšala razdaljo med Tržičeim, Krminom in drugimi mesti za nekaj kilometrovi, ki pa bi skora> popolnoma odrezala Gorioo od železniškega spoja z drravo in ostalim svetom, kajti v tem slučaju bi postala dosedaj glavna praga Tržič-Gorica-Knmm popolnoma lokalnega pomena- Področje goriške trgov-sko-obrtne zbornice, ki se je prej raztezalo na Trbrž-Bcivec-K»:«barid-Tolmin-Idrijo - Gradiško - Krnim - Cervignano, je bilo zmanjšano skoraj za dve tretjini s tem, da »so bili Trbiž, Bovec, Kobarid in še drugi okrari vključeni v področje videmske tr-goviiko-obi tne zbornice. Videmski krogi so napenja !.i -ivioje sfle na to, da bi se vi-demska mestna hranilnica, goriški mont in goriška deželna hranilnica spojili v en sam denarni zavod — v furlansko deželno hranilnico, seveda s sedežem v Vadmu, v katere upravnem svetu bi imeli Videmčani premeč. Ravnotako je šlo »stremljenje Vi-demčanov za tem, da se znova oživi oglejski patrijarhat, kar bi imelo za posledico, hotel teljem srednjih šol, se je govornik dotakni državnega izpita, ki ga je označil kot neko vrsto ovire za prehod učenca, iz ene šole v drugo «n kot veAiko komedijo, ki se ji mora učenec podvreči m kjer mora po točnih vprasanpfc m odgovjorih po programu odgovarjati, katar je slišal, da se mera odgovarjati, in ne po tem, katkor ga je šola naučila. In je to držami izpit, ki je že stal milijone isolz. Govornik nima — kljub prevelikemu številu predmetov — ničesar proti verskemu pouku, niti ne bo predlagal odstranitve razpela iz šole. «Tako se sovražimo _je vzkliknii sen. Tamassia —, da bo ta dokaz ljuibezni sfeojril dobro vsem, ampak poučevanje dogmatačnega katekizma mer« biti prej zlo nego dobro. Kar je treba vzbuditi v duši otroka^ je versko čustvo, ki naj _« » » •_____1.1 «t «51 Volilna agitacija v Jugoslaviji PASIĆEV GOVOR V BEOGRADU — IZJAVE DRJA KOROŠCA O ULOGI NJEGOVE STRANKE — VOLILNO GIBANJE V SLOVENIJI stasi SLS. Dr. Kraimer je imel 4 shode VI VUl« v »t utr v--—II--------, - jI - Gorici njena upraivna samnastojnost, kar je obljubil Gorici tudi ministrski predsednik, Čim se bodo razmere spremenile. Gorica ni dciaegla, vsaj dosedaj, s tem bojam zaželjenih uspehov, vendar je en znaten uspah tega boja že očiten m tsicer ta, da je goriško vprai^anje postalo več ali manj splošno italijansko »vprašanje in da se je pričel Videm bciij po očetovsko brigati za svojo pastorko, ne$? je to delal do tsedaj. 4J , t . „ .. Mi nalašč nismo hoteli dosedaj posegati v ta boj- Iz tehtnih raz&n^ov amo do končnega izida raje molčali. V tem boju pa smo znatno prizadeti tudi gorilki Slovenci, ker sta se obe stranki posluževali tudi nas ----------------, . Q .trani kot boinetfa orožja. Kaka in zakaj, o tem j de izvišcvanja zakonskih drolo.b s strarn oa Drihod-njič. I univerz- Avtonomija visoke sole ne obstoja pa prinoJnjic.------ £ ^ treba tedaj prf^ti, da pomeni •temeljno načelo reforme nazadovanje in ne napredek. Profesorji nimajo več nobe- BEOGRAD, 2. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršilo v hotelu «Paris» veliko zboroi-vanje radikalske stranke, na katerem je imel ministrski predsednik Nikola Pašič svoj prvi volilni govor. Pašič je predvsem kritiziral taktiko onega dela opozicije (davidovičevcev), ki je menjal bistvene točke programa, s katerim je šel zadnjič v volilni boj. Rekel je, da v nobeni paria Poljanski dolini. Božo Markovič, ka je prispel iz Beograda, da agitira za «blok sporazumaje imel v Kranju ivelJko smdo. Tam ga je čakalo na shodu le 17 njegovih pristašev, medtem ko je bilo pristašev narodnega bloka okoli 100. Ti so si izvolili lastnega predsednika, tako da ni mogel priti Božo mentarni državi kaka stranka ne menja Markovič do besede. svojega programa brez privoljenja volil- i P>asahno na Štajerskem je volilna borba vzgaja človeka za mir in slogo, ki ju vsi tako potrebujemo. Sen. Marghieri je poudaril, da slom — kar se pouka tiče — Gentiiejeva reforma na kriterijih, ki ne vzdržijo vsake kritike-Minister Gentile da najbrže m mogel u-dejstviti tega, kar je hotel, m to je treba reči toliko za temeljna načela, kolikor gle- usna za r Poslanska zbornica se skliče proti koncu tekočega meseca RIM, 2. Ministrski predsednik je z odlokom'cd 31. januarja imenoval komisrjo osemnajstorice, kateri je poverjeno pro- cev- Pašič je nadalje energično nastopal proti delovanju Stje»pa.na Radića in njegovih tovarišev; zaključil je »3 pozivom, naj voialci stor:i;o svojo dcdžnost in voHto za narodni blok. Iz Pasičevega govora je zvenelo nazirarpe, da se pri sedanjih volitvah borita dve sili za premoč: ena za državo, zelo živahna. Tako je prišlo včeraj v SL Lenartu v Slc'vienskih Goricah do hudih sporov med volilci- Toda kri ni tekla. Zagrebški novinarji za svoboda tiska ZAGREB, 2. (Izv-) Včeraj se je vršila konferenca zagrebških novinarjev- Na bortta dve sili za premoč: ena za orzavo konlerenci je bil sprejet protest proti usta-druga prob. Za Pasicem je govorit se ^ ViJr]J y srezki kandjdat za Beograd Zivkovič. Sestanek opozicije v Zagrebu ZAGREB, 2. (Izv) Kakor znano., je bil vodilni shod Ljube Davidoviča, ki se je imel vršiti včeraj, prepovedan; pač pa se je vršil v hotelu Palače restanek načelnikov opozicije. O sestanku je bilo izdaio vitvi nekaterih listo A. Demonstracije v Zagrebu Pretep med hanaovci in nacijonalistl Shod Ljube Davidoviča prepovedan ZAGREB, 1. Včeraj popoldne se je zbralo na glaivrnem kolodvoru kakih tisoč ljudi, da vidijo prihod Ljube Davidoviča, priporočd vladi, da naij čimprej popravi vr•»i • * ■ u i o j » na reformi, kar je slabega, in to v višjem Pavle Radac, Niokic m Hercek Preda av-interesu jaivrne prosvete. Šolski minister nski opozic^akega fcr:lka so bili popolno- učevanje najvažnejših vprašanj glede na- Fcdelc • tu izfevft, da se že proučuje;o ma soglasni v presojanju današnjega pa- povedane reforme ustave. V komisijo so pozvani: Sen. pn?f. Giovajnni Gentsle, predsednik, sen- prof. Enrioo Corradmi, podpredsednik; dai'je sen. a,v«vi hmanueie Greppi, sen. aw. Matteo Mazzkltti, sen-Nicolč Melodia, on Agostino Lanalio, ion Pier Silverio Leicht, on. Edmondo Kos-vcev, moratio naši zaključki ohramiti tajni, kričali živio Da vidovič, živio Radić, so "" nanoani omladinci živahnih odgovarjali z vzkKki proti D2i/idoviću in Radiću. Ker je postajal položaj zelo opa.sen, je policij razkropila množico. Med tem pa se je že razvil pretep. V aplošni zmešnjavi je dobil nacionalist Ljuba Peloševič z gorjačo po glajvi, da se je onesvestil in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Pra.vijo, da je biti da bi Gorica izgubila svojo nadškofijska — v- , . . . j.. ^ stolico. Pri poslednjih državnozborskih vo- m:fcratskih socijalcev, ki ga .je vodil ^ litvah >so hiteli Goričani postaviti na listi Di Cesaro- V svojem govoru je bil on^ Lh državne stranfke kot kandidata za Gorico | Cesaro dokaj_jasen glede^nada^jne taktike na vse fizične osebe, tudi nedoletne. Vlagatelj se bo mogel predstaviti pri katerem-sibodi poštnem uradu za dvig vložene svote z obrestmi vred. Ti boni se ne bodo -------- — _ , mogli odstopiti tretjim osebam, ne bodo Aventincev, dr,aga pa za pobijanje vlade, ^f^^ sekvestru. Njnh emisija se bo pod okriljem dosedanje opozicije. Vcera, I - u y ^hodnjem marcu, se je vršilo v parlamentu zborovanje de- A m J .1 - • 1_____ 1 ' ,(. in If/\rtll .run s pozivom, naolioija. je dobila v roke tudi okrož-Komaj pa je pričel s svo;im go/orccn ko nic0f ^ katere je razvidner, da so -lamera-ga je načelnik Orjune ing- Kranjc prekinil va]i radrčevci porabiti shod za veliko protidržavno manifestacijo. Zato je bil pozno zvečer dostavljen sklicateljem shoda odl-ak, s katerim se zborovanje prepoveduje. Policija motivira ta svoj korak s tem, da so današnje demonstracije pokazale, da ne bo mogoče vzdrževati javnega reda in miru na skupščini. Razburjen !e Grčije radi patrllirhoueSa izgona Protestna zborovanja po vsej državi. — H_X!« ____ti-"!__<—!__I________nmrttlH MILAN, 2r Včeraj se »e vršU tu važen ^^ pr^oži patrijarhovo zadevo Društva ^ rvv^, aauvuuaM ^ --------w~t i j , - a sestanek, katerega so se udeležili zastop-j ^ narodov mladega m agilnoga tedanjega in seda- Aventincev. Rekel je med drugim: ^ tujih sejmov; le zastopnik Niž- A„KTT7 _ Aa , ^ .. . . rrjerfa političnega tajnika od v. Capraro.tm se ne more omej.h na cisto negativno NovS«kje bU odsoten, a se je ATENE, Z Atenska agencija objavlja: toda Vidom se je uprl tej kandidaturi, iz- kampanj kajti sicer bi bila upj^vicena I^vzočni se bili zastopniki med-! Raj^ ^gona jjatoarha^ Kanst^^tz^ Ca- ključil je Capraro iz stranke in mesto njega je naxin.il Gorici poslanca starega in be-težnoga ske^^oodton«^^i ^vska udruženja in verske občine so od-i . PARIZ, 2. Na zborovanja v Trocaderu jc V alenci/i m ^T^SeS poslale vladi spomenico z naročilom, da Herriot, da zasleduje sedanja francoska zastopali poJpredsednflt utl. caraDeJi, HJ'^c fr , v n • vlada v prvi vrsti miroljubno politiko. Z ve- dalje gr. uff. SacrattiM»o in tajnik comm. vlazi pn angor-ki vilaoi protest radi nepn- zJQ§čen- ■ ^Usil, da je londonska Mainani mernega postopanja s cari»grajsknn pa- ^konferenca uvedla med doiočbe mednarodne Na sestanku «e bila sprejeta resolucija, triarhom ter da zahteva zadoščenje. Aten- konvencije tudi razsodišče, ki ima reševati -' . m— t 1 in. <-n 4< nifriotlim/orfl I7.na__J ________'_' J_»_____'___t - ' * _____ upravnem obglavljonfu goriške dežele- Na srečo Gorice pa so se vendarle našli nekateri vplivni možje, ki », izbruhnil v javen in cd-kr?t boj. Videmčani niso dolgo, hoteli sprejeti tega boja, ker so se čutili preveč silne in močne vn ker so smatrali nasprotnika za pret^abega in zato nenevarnega. Na o?tre napade gorskega tednika niso sploh reagirali- Ko je pa dne 3- decerrbra lanskega leta izšel v g'avnem glasilu italijanske fa-šivtovske stranke v «Popolo d'Itali-i*, izpod peresa g. Enrico Rocca, ki je Goričan m član uredništva tega lista, članek pod nas!c«.cm «Rim, povrni življenje Gorici!*, v katerem so bile naštele vse Gorici prizadete krivice, t eda; je stopil tudi Videm iz ovoje rezerve. Tedaj se »je pričel med Gorico in Vidmom boj s čas-.pisni-ni član- fašista. [jia. v s vn t . 1 uaii)i»< m. » *■■•» — -1>— ----- - • , . .|i posredovala med ođbo« mednarodni liko razburjenje Vse Prične stranke ^ci^amcst jn sodelovati z vsemi narodl sejmov naj se ustanovi stalni posredovalni brez i^eme naglasa,o, da mera Gr.rja y interesu svetovne^a miru. uradi Za-stopnik praškega s^ma> SM-\ KM2J^^^J^L^t vsebuje spremembe k združenim besedilom zakonov o državnem sviatu in o pokrajinskem upravnem odboru, kateri so bili odobreni s kr. ukazom od 26. junija 1924. Po daljšem govoru senatorja Lusigno-lija in nekaterih pripombah ministra Fe-derzcinija so bili posamezni členi zakonskega načrta za državni svet 'brez debate sprejeti, nakar je senat prešel k razpravi proračuna za ministrstvo prosvete. Sen. Tamassia je govoril o temeipnih načelih Gentilejeve reforme- Po nekaterih ostrih opazkah k novim organom šolske uprave, kakor deželnim akrbništovom in _______________. . .osrednjim nadzornikom, m pa ožigosanju ki in brzojavnimi spomenicami. Predsed- krivice, ki jo ta šodaka reforma dela uči- Nova kritika Gentilejeve reforme v senatu Preuredba državnega sveta na razpravi RIM, 2. Ob otvoritvi današnje seje senata tje predsednik naznanil, da je finančni minister izročil seznam oseb, ki so podvržene daivku na premičnine. Seznam se bo shranil v knjižnici senata. Nato se je začela razprava o zakonskih načrtih: Spremenitev v zakon kr. ukaza i .D1 od 26. junija 1924, ki odkaz-uje prehodno1 blva prefektom funkcije, ki jih sedaj izvršujejo podprefekti za občine in javne dobrodelne _ _ ^^ ustanove prvega okrožja; spremenitev v' izvrševanje rigrajski vladni namestnik je izjavil časnikar- kronanja poljskega kralja Bolesdava I-, " " -r^StfZl^1 ^ SSSi^ra^t^n « ie vršila «. V v'^eznu. je na- ner ie predlagal naj ba oibor milanskega Listi zatrjujejo, da bo grška vlada patriar- Nemčija gradi neprestano nova letala sejma sklical sestanek, na katerem naj bikovo zadevo predLožila haaškemu razso- PARIZ> 2 Poročevalec za vojni proračun razor avli aH o ustanovil tega urada. I dišču ter Društvu narodov. Od turškega Wc Bouilloux objavlja v listu «Oeu- Po sestanku se je vKšil banket, katerega| odgovora na grško protestno noto zavisi vre> razpravo 0 ncmškem zraka- se je udeležil tudi mmister narodnega go- cdpcikhcanje grškega poslanika iz Angore. pk(.,stvu ter nagiaiat ^ gradij0 Nemci spodarstva on- Nava- TurSke oblasti In potnjnrliav Izgon Padanje mmmm vrolakcUe v Mcmffi! Prote9te ^ Turčiia " ne" Brezposelnoa* nemških rudarjev LONDON, 2. Iz Carigrada poročajo: Med tu- BERLIN, 2- Wolffov dopisni urad do- kajšnjim krščanskim prebivalstvom je zavla- neprestano nova letala. Kakor zatrjuje BouilIf3Ux, dobi počenši z letom 1927. r Ncmčijf-vsakor leto 2000 pilotov oblastveno dovoljenje za izvrševanje letalsko službe- zakon kr. ukaza od 25- 'oktobra 1924, ki z~—'7— - _~ 4; ^^^ 1 r««*. ' ' čiji ozeml>avse Urice, lupndeio za^menjavo v ,31C( ^^ ^ pros^. tega zgodovin- nadprodukci)e m veliko rudarjev ]e radi pošteVi bodisi da so ti priprosti duhovniki ah _________Z*, j.i-a tega navezano na brezposelno podporo-, patri jarhLVl a dni nam^stnlV iadal nalog. ske^ dogodka na poljsko javnost daljši -------rr.i ^ i^cnejo tudi druge grške osebnosti. P^^s. v katerem pojasnjuje važnost Strokovne zadruge se razvijajo pod zelo težkimi okolščinami. Nemški rudiji predlagajo mednarodni rudarski zvezi, da izdela mednaroden pravilnik glede produkcije premoga. Dawesav načrt bi moral tak pravilnik seveda upoštevati- Obenem izjavljajo nemški rudarji, da so pripravljeni sodelovati pri vzpostavitvi miru med evropskimi narodi. Odkod Trendelentmrga t Pariz BERLIN, 2. Načelnik nemške trgovinske delegacije Trendetenburg je odpotoval danes v Pariz. Turški tisk odobrava^patrijarhov izgon ter J^f1^ ^a^a Boleslava L za zgodovino dostavlja, da bo smatrala Turčija sleherni Poljske. protest tujih držav za nezakonit. Odhod Kemal Paše v Angoro. PARIZ, 2. List «Matin» dobiva iz Carigrada, da je Mustafa Kemal Paša členil, da odpotuje radi političnega položaja takoj v Angoro. Katedrala sv. Pavla t Londonu izven nevarnosti LONDON, 2- Komisija tehniških izvedencev, ki je raziskovala zidovje katedrale sv. Pavda, bo predložila v teku dveh ali Patriarhov izgon iz Carigrada upravičen? treh tednov podrobno poro lilo o izidu PARIZ, 2, Agencija Havas dobiva iz svojega«na^a. Izvedenci zatrjujejo, da Carigrada: Predsednik mešane komisije zgradba ni nikakor ogrožena- Dosedaj na- za izmenjavo ljudstva general De Sara je brani znesek za popravo katedrale znaša rekel ▼ izjavah, ki iih ie 00dal grškim 215 tisoč šteriingotv. Poirts na Ogrskem Povzročena škoda ▼ Egerju znaša nad 1 milijardo kron BUDIMPEŠTA, 2. Tukajšnji si&mogra-fičm aparati 90 zaznamovali včeraj ob 8-piri moćan potresni sunek. V mestu Eger ne je radi potresa porušilo več dimnikov tn par streh- Prestrašeni meščani so zbe-fltaJi na polje. Po/vznočena škoda, znaša nad tilijardo kron Tudi iv Debrezcinu, eno Gyoengyoesu, MJkolu in Balmazujvarosu &o bih zaznamovani potresni sunki- Tunel pod reko LIVERPOOL, Z Iz uradnih virov se poroča, da je angieška vlada pripravljena odobriti načrt za zgradbo tunela pod reko Mersey tear tako zvezati Liverpool s Cheschirejem. Izdatki se cenijo »na 4 jone 750 tisoč šterlingov; trs četrt te svote bo dala vlada kot predajem in dela se bodo začela leto« jeseni. DNEVNE VESTI V spomin blcgopoKoInesB župnika Ivana Martelanc na Prošeku S Prošeka nam pišejo: Letos, 2. februarja, bi imel obhajali 85. rojstni dan in svoj gcd obenem. Umrl je 25, maja 1915. ob napovedi vojne Italije Avstriji. Pogreb je bil skromen, ker je bil zunanjemu občinstvu dostop zabranjen, moški so pa bili na bojnem polju. Kar je zapustil, je volil v dobre namene, posebno za mladino učečo se na gimnaziji. Pri nas ostane v najboljšem spominu kakor njegov prednik Rozman Franc. Deloval je tukaj celih 37 let. Bil je mož natančnosti in vestnosti, gledal je vedno na to, da si je pridobival srca, nikdar ni nastopal odbijevalno, razžaliivrv Pazil je, da so se ohranile stare cerkvene pravice in da je postregel ljudstvo Cim bolje je mogel Večkrat se je izrazH. Župnik je za faro in ne fara za nje£s. Vsak dan je imel mašo med 7. in 8. uro. V postu je začel spovedovati po 5. uri, maša je pa bila po 7. uri, tako da so bili izp-ovedanci tudi pri maši. Kcdar je obhajal, je javljen. Člani se prosijo, naj prinesejo s seboj je Quarantotto izmislil zgodbo o roparskem napadu. Stanje mladeniča je zelo nevarno. V namenja noža. Radi politike se je 29-letni tesar Peter Zamer, stanujoč v ul. Tesa št. 52, omoči okoli 23. ure spri na trgu Perogkx* pred tamošnjo kavarno, z dvema težakoma. V pretepu, ki je skcKl prerekanju, ga je eden izmed težakov zabodel z nožem na vratu- Zanier je moral iskasti pomoči v mestni bolnišnici, kjer mu je zdravnik obvezati k sreči nene)varno rano- — Nevarna igra z vžigalicami« Strašni smrti je včeraj komaj ušla 5-letna Nella Loredan iz Plavij pri Miljah. Opoldne se je igrala z drugimi otroci na trati za sosedovo hišo; igrala se je z vžigalicami, ki jih je iztaiknila bogve kje. N esreča je hotela, da se je pri tem vnela MANDRIJERJA brez družine, sprejme Drag. Starec« Barko vije, Viale Regina Elena 151. Plača po dogovoru. 176 KUHARICO, mlado in pridno, eventuelno s kuhinjsko šolo, sprejme boljša družina v Opatiji. Pojasnila v via Filippo Corridoni 2, gostilna. 172 MIZARSKI delavec in poldelavec se sprejme-takoj. Via P. P. Vergerio 232 161 BABICA, sprejema noseče na dom. Ljubezniva oskrba. Govori slovensko. Tajnost za-« jamčena. Via Madonnina ŠL 10. 155 PRODA SE lepo posestvo, dobre pol ure oddaljeno od mesta Celja, na bivšem Štajerskem, obstoječe iz zidane hiše, skoraj novega gospodarskega poslopja, oboje z opeko krito. Takoj pri hiši so njive, travniki in gozd, v skupni meri do približno 17 oralov. Vsa pojasnila daje lastnik Franc Kolenc, trgovec v Celju, Narodni dom. Posredovalci so izključeni. 176 KMEČKI hlapec, za stalno službo, s hrano, se išče. Scorcola Vetta 860. 175 Najvišje cene plačujem za v t — ■ WW tr )1 J Mr * »»»»»'^V ^ ---/ I----- ; v **vr UM IV i » ** w nAt An 1 _ _ _ _. . j *1"1 * potrdilo o plačilu zadnjega obroka članarine. ,cela škatlja vžigalic in plamen se je oprijel POZOR TRGOVCI! Izredna prilika za naxup Na drugi strani pa smo prejeli še sledeči «poziv k zborovanju državnih upokojencev*: «V nedeljo, dne 8. februarja ob 10. pred-poldne se bo vršilo v dvorani Fenice, ul. S. Francesco 5, I., zborovanje državnih upokojencev (vštevši izenačene upokojence) s sledečim d-nevnim redom: 1) Pretres potrebe ustanovitve novega društva državnih upokojencev; 2} čitanje društvenih pravil in njih predložitev oblastvu v odobritev; 3) slučajnosti. — Vstop dovoljen vsakemu državnemu upokojencu, ki se izkaže s pokojninsko knjižico. — Pripravljalni odbor.« — Obisk škofa dr. Fo^arja v Ljubljani. Pred osmimi dnevi smo objavili med brzojavkami «Jutrovo» vest, da je papež z ozirom na pritožbe jugoslovenske vlade oglede zlorabe cerkve in vere v politične svrhe s strani enega dela katoliške duhovščine odredil strogo preiskavo. Preiskava je bila po «Jutrovem» za>-trdilu poverjena posebnemu papeževemu za- dekličine obleke, ki je bila na mah vsa v ognju. K sreči so na vpitje otrok prihiteli ljudie, 'ki so strgali gorečo obleko z deklice in jo tako rešili strašne smrti. Kljub temu pa je mala Nella zadobila široke opekline po ,vsem obrazu. Mati jo je prenesla v bolnišnico, kjer so jo spreje4i v precej resnem stanju v kirurgični oddelek. Nesreča z revolverjem. Z avtomobilom povedana tuai pri masi. ivsoar je ooiićijčii, j*= trailu poverjena posebnemu pj rekel: Ecce aguus Dei... pot^m pa sloven- upniku tržaškemu ško-fu g. Fogarju, ki baje sko, «Poglej jagni-e božje, o Gospod". V veli- pozna dobro razmere v Jugoslaviji ter je vešč kem tednu je imel popoldne molitve. Tu so mu tui ma- , Gomiseljeva je storila obupni korak iz ža-loštevilni odbor že večkrat o tem razpravljal, j^j po materi, ki ji je umrla nedavno. V a prišel je vedno do istega zaključka, da se SVfJji „eutoIažIrivi bolesti je baje že ponovno prvenstvene tekme morejo vršiti le med čla>- skušaia izvršiti obupni čin, ki se ji je to pot nicami Udruženja, oziroma med člani onih ^gjoma posreČil. — Žalosten konec bera&ce. V zadnjem času je beračila v tržaški okolici neznana, pribli društev, ki so v njem včlanjeni. Gosp. poročevalec pripominja, naj o tem malo več razmišlja Športno Udruženje, iki do danes ni še C misija športno uaruzenje, «1 ao aanes «x « ^ žcn&kai govorici sodeč, Dal- pokazalo v tem pogledu resne jol, K temu k pogostoma se je prikazaU v Lonjerju, treba pripomnit«, da ne zadostuje resna volja J prenočevala v hlevu gostilne samo pri odboru S. U., ampak da je t eba J, ^ pretekli teden je neznank! zopet resne vol,, zavihtel in si ga zadri v prsa. Rana ni bila smrtna, ker je nož zadel ob rebro. Tedaj je planil v bližnjo sobo in si tam zadal drugi bodljaj naravnost proti srcu; nato si je prerezal še trebuh in si pričel trgati d«rob iz trebuha. Vse je izvršil s tako naglico, da se navzočni niti niso zavedali vsega, kar se je dogajalo pred njihovimi očmi. Domači zdravnik dr. Pignataro, ki je bil takoj pozvan na lice mesta, je le ugotovil smrt, ki je nastopila v najkrajšem Času. Kakor že rečeno, se je pokojniku zmešalo že več dni prej. predno si je vzel življenje. Ljudem se to ni zdelo prav nič čudno, ker je bil pokojnik vdan alkoholu, posebno pa. Ker so ga v zadnjem času trle hude skrbi, kako bi prehrani! družino. Skrbna žena in on sta se zaman trudila, da bi priskrbela nedoraslim otrokom vsakdanji kruh. Trgovci niso hoteli več dajati, ker je pokojniku uničila toča ves vinski pridelek. Na drugi strani pa zopet davki, državni in občinski! In da bi si pregnal te skrbi, da bi v prijetni omotici pozabil nanje, se je prepogosto zatekal k tolazilnemu vinu; delal je tof kar dela v zadnjem času na stotine drugih vinogradnikov, ki ne vedo, kaj bi počeli z vinom, ki ga ne morejo prodati. vplačajo določeno clanarmo m ^rtvo. Sodna komisija, ki se je podala na ienju svoje tekmovalce raznih panotf sporta dognala, da je ženska \imrla na Koliko teh je pa do danes storilo svojo dolz- | _^J J. „Au «ri nikakil nost, naj si glede tega vprašanja vsako dru r Si | ■ i štvo, vsak klub ali krožek izpraša svojo vest. Nekaterim športnim klubom se je pisalo, urgiralo se je pismeno in ustmeno in potom lista «Edinost», a odgovor se še vedno čaka, in to že od občnega zbora S. U. Nekateri športni klubi pošiljajo na S. U. razne pritožbe tudi osebne narave, kaikor tudi o raznih neprilikah, ki se dogajajo pri tekmah, ne da bi se Udruženje prej va bilo k tekmi, da bi 'kateri njegov član prisostvoval tekmi in se prepričal, kje je bila napaka. Naj sc nikdo ne čuti užaljenega radi teh vrstic, ker niso napisane z zlobnim namenom ,ampai< da se olajša vsestransko presojanje skupnih napak. Le s skupnim zanimanjem bomo kaj dosegli, nasprotno bomo ostali tam, kjer smo bili. __A. P.» — O svetosavski proslavi rainolega torka v tukajšnji Dreherjevi dvorani poroča ljubljansko __ do 465 — ; Atene od 41.— do 43 ; Berlin od 565.— do 575.-; Bukarešt odi 12^5 do 12Un ; Praef od 71- do 7140: Ogrska od O. >342 do «03 H) ; Dunaj od 0.0335 do 0.0342; Zagreb od VALUTA 1 Avstrijske krone od 0 033 t do 0 034"; dinar,i od :<8 80 do 39.15 ; dolarji od 23.80 do 23.90; novci po 20 frankov od 92.— do 93 — fuut fiter-iing od 114.70 do 114.90. Benečijske obveznice 80.70. po najzinernejših cenah. Porabite priliko pred dohodom novega blaga po zvišanih cenah. PELERINA Nato je g.čna Baldinijeva zapela Pavčičevo -Uspavanko* in Devovo «Kanglicoa. Zlasti ta ______ _______________ _______________ je tako zelo ugajala občinstvu, da se ni zado- jc kmalu potem prihitel na lice mesta,, je dal voljilo samo z viharnim odobravanjem, temveč ranjenca, ki se je izkazal za 22-Ictnega po-si izprosilo od pevke, ki razpolaga z zelo soč- ; morščaka Ivana Quarantotto, stanujočega v nim, prožnim glasom in dobro šolo, še dodatek.! u] Lloyd Št. 8, prepeljati v mestno bolnišnico. Spremljala je na klavirju g.a Sončeva. Živahno , Tam je ranjcnec pri zaslišanju povedal, da sta pohvalo si je potem zaslužil glasben; tercet ga poIM)či napadla dva neznanca, ga ranila z Hofer (čelo). Ivančič (gosli) in dr. Bunc (kla- revolverjem ter mu nato ukradla listnico z vir), ki je podal Griegovega -Peer Gynta» zneskom 500 lir in srebrno uro z zlato veri- tranje razpoloženje*, «Azova smrl» in -Ani- £ico. trin ples*}. Mnogo odobravanja je sledilo tudi Dogodek je bil prijavljen na kvesturi. Var- - nostnim organom se je zdela zgodba nekam preveč zagonetna, posebno ker je mladenič večkrat padel v protislovja. Sum se je povečal, ko so pri zaslišanju nekega sorodnika Ouarantottija, pci katerem je poslednji stanoval, zvedeli, da je bil Quarantotto prsd kratkim radi nemoralnega obnašanja izgnan iz hiše. Od neke druge sorodnice mladeniča so dalje agenti izvedeli, da je Quarantotto preteklo soboto zastavil pri nji uro in verižico, da je dobil 100 lir v posojilo. Potemtakem je bil mladenič v denarnih stiskah. Kako je mogel imeti pri sebi 500 Ur? To vprašanje je postalo varnostn:m organom jasno, ko so končno našli pri mladeniču listnico in več Tevolver-skih nabojev, sličnih onemu, ki so ga zdravniki izvlekli iz rane. Bilo je torej jasno, da se je mladenič sam ustrelil ter da je zgodba o roparskem napadu popolnoma izmišljena. — Omembe vredna je tudi okolščina, da je Qua-rantotto bolan na živcih ter da je enkrat skušal izvršiti samomor. Edino, kar je pri vsem i dogodku nejasno, a« okolfičina. zakaj neki si baritonskima solima prof. Mirka: Mokranjče-vemu «Lem Edimu* in Adamičevi -Romanci«. Spremljal je na klavirju dr. Bunc. Kot globoko čuteča umetnica na goslih se je izkazala g.čna Milica Mcrovičeva, ki je podala Francov «An-dantino quietoso» in Wieniawskega *L;gen-do». Spremljanje'proi, Dušana Štularja je bilo kar najprimernejši okvir njenemu res umetni-'jkemu podavanju. Koncert se je zaključil z mešan, zboroma: Adamič-Pavčičevim -Jezdecem* in Mokranjčevim «Desetim rukovetom*, ki sta oba, zlasti pa poslednji, izzvala pravcate viharje odobravanja, tako da se je del -rukoveta* mora k ponoviti. Zbor pod vodstvom prof. Sonca je glasovno tako izenačen, pevsko-tebnično pa tako izpiljen, da se more postaviti ob stran vsakemu našemu na:boljšcmu zboru. Vsa čast pevcem in pevovodjif» — Razmere v društvu drravr:* «"okojen-cev. Društvo državnih upokojenceVj* vlja: Občni zbor društva se bo vršil 8. februarja t. 1. ob 14. uri v dvorani Dante, ul, Gabriele d*An-nunzio št. 1 z dnevnim redom« ki ia bil i« «1>* Mali oglasi URADNIKA (uradnico), s prakso, veščega strojepisja s popolnim znanjem slovenskega in italijanskega jezika v govoru m pisavi, išče županstvo Rihemberk. Početna plača L 450 in stanovanje. Služba začasno provizorna, postane stalna. Nastop takoj. Prošnje na kolekovani poli od 2 lir nasloviti do 8. februarja na županstvo Rihemberk. 1^9 GOSPODIČNA, izobražena, prijetne zunanjosti in neomadeževane preteklosti, s precejšnjo doto, želi znanja z višje izobrazemm gospodom od 29—34 let. Ponudbe pod -.Resj nost na upravništvo. i VIA MALCANTON 9 VIA MALCANTON 9 Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišče pohištva 4»> tvrdko ALESSANDRO LEVI MINZI Via Retftorl št- 1 — Via Haicanton št. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. PODLI S T E K W. Cottimo: £REZ IMENA Romam. Edina sled bolezni se je poznala v nežnosti obrisov Bila lina okras ni bila ___________ je držala v roki košek rož z dežele in je stopila k mizi, kjer je on stal, ter mu podala roko. Ka ga je natančneje opazovala, se ji je zdel utrujen in v skrbeh. Prekinila je njegov po- i . . . ___...r ____x__: -_ .1: srečnega delalo kakor mene,, je rekla in mu j Srce ji je hotelo počiti. Svojo obljubo e pozorno gledala v obličje. 'junaško izpolnila. Vso zgodbo svojega ziv- «Morda sem še srečnejši, toda po svoje,, je ljenja od poloma v Combe-Raven do trenutka ko je v navzočnosti sestre uničila oni tajni Odložila je klobuk in mantiljo ter se vsedla pripis, mu je jasnoopisalaNičmunipriknla, ^ dejanj, ne svojih misli. Ka.