Št 41.
V Gorici, due 9. oktobra 189&
TeČEd XXVI.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo  ,.Gii|iiriarskl li*t' vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom posiljana:
vse leto.....gld. 4-H),
pol leta......-M0,
četrt leta      .....1-10.
Za  tuje   dežele toliko  več,  kolikor je večja poštnina. Delavcem   in   drugim   manj   premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   ako se oglasi- pri upravnišlvu.
..friilree"  izhaja  vsakih 1*  dnij  vsak  drugi torek  in velja za celo leto 80 kr.
»Gospodarski List" hliaja in se prilaga vsak nu-.-eu v obsegu 16 slranij. Kadar je v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
SOČA
I
(Izdaja za Gorico).
Oznanila
in .POSUIICE" plačujejo se za petstopno petit-vrsto: 8 kr., če se .tiskajo l krat, 7   ....      2    . 0   •        »       .      3    ,
Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru. Posamično številke dobivajo se v lobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproli velike vojašnice iu pri Pipanu v ulici Ponte della Fabra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnišlvu „Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  —  Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajat«!! In odgovorni  urednik   Andrej  Gebrsček.
—   ..Bog" in narod!"   —
Shod na Mostu.
(Dalj.'), ("'lan osrednjima odbora kmetijsko dru/be j!i liške K. K I a v ž u r je powda! v jedrnatem gmoru marsikatero o kmetijskem društvu goriškem, o sadjarstvu iti u mlekarstvu. Nav-ilušuval j<> navzoče, naj Iti v olulat-ni številu pristopili kmetijskemu društvu, katero pospešuje gospodarske korisfi naših kmetovalcev, i:i katero Iti že vcliku več storilo, ako lii štelo več članov na imenski strani. Poja-mil jo w'uko korist •..»Ij.iMlv.i, ki se pozna posebno t• ¦ iUij, ko drugi pndclki odpovedo. Navaja! ;e razne iiepriličnosdi pri sadjarstvu, kakor ~e sedaj r;oji v nabili krajih, ler priporočal r.i/iiii sredstva, ki so se drugod oljnega. Zborovale i so piitrjevali lepim besedam gospoda govornika.
Nikolaj Kočija n •¦ i i; /upnik iz Hoč, <>¦ govoril o v/rokih, r<idi katerih propada lanetiplv«. Navedei je nizko ceno žita, visoke pristojbine p;i predaji kmečkih posestev, pu-iiianjk.fije delavcev »sled slabega plavila, ker kmetija ne nese, da iii se držali delavci ne-pretržiio in plačevali visoko, neomejeno izseljevanje v tnje kraji-, rimsko dedno pravo, po kaierem se po-eslvu ratfkosiijejo brez krni« a in kraja, velike dole, bolniški stroški iu po.<ohtin vojaščino. Kot pomoč proti neomejenemu razkosavanju zemljišč priporočal |>- stalne domove, kakoišne zahtevajo kr-čutiski šoi-ijalisfi. Govornik je bil burno odobravati. Nadučitvij i. Gor/.• lj je priporočal navzočim deželnim poslancem, naj delujejo na to, da naklade na žganje bodo ponirale občine ali dežela, kali rim naj bi se i/roiiio tudi pobsranje državnega davka na /ganino. To se je uvedlo na Kranjskem že pred več leli, in dežela ima od tega znamenito dohodke. Ni dvomili, da tudi pri nas bi se .stvar dobro obnesla.
Župnik jr. zabija n opisuje, kako se je pri Sv. Luciji mnogo starin izkopalo iu odneslo na Dunaj ali v Trst. ne tU bi bili kopalci pustili kuj slariu tudi občini, v kateri >o jih izkopali, Občina namerava radi tega kopati na svoje stroške nekoliko sveta, tla lio imela »udi doma, v šoli ali v občinskem ikadu nekoliko starin, s kab rimi se tujci |H':ii.-.ijo po svelu. Ker pa »betiia nima dovolj moči, da bi plačala vse stroške, ki slane prekopa vanje, prosila „o deželni zbor, na., ji dovoli primerno podporo v Iu namen, a ob-i.na se zaveže, da poiLo od izkopanih st.u.n po ;edno deželnemu muzeju v Gorilo. Gospodje deželni poslanci naj bi podpirali to prošnjo občine Sv. Lucije.
G. Gorželj poprime zopet besedo in priporoča, naj bi se preuteniia postava r.uii lasnega davka, ki je krivična. Pri Jej priliki omeni K. K ! a v ž a r, da FGor-pi. darski List" prin.-se pouk, kako postopati pri pregledovanju zemljiškega katastra.
G. Vogrič s Slapa se potožnje. da Uriti gozdnih parcel so previsoki, da čisti pririos gozda nikakor ni tako visok, kakor je naveden v zemljiškem katastru. Hazkiada, kako je mogoče prepričati se o resničnosti njegove trditve, ako se preračuni, koliko let ta raste, koliko sveta zavzema, koliko stane sekanje in spravljanje in koliko se dobi za drva ali les.
Veleposestnik Ignacij K o v a e i e zahteva, naj se novi zakon o osebnem dohodninskem davku, ko bopotrjon, tudi natančno in pravično izvršuje, ker najboljša postava v Praksi nič ne izda, ako se ne izvršuje, kakor treba.
Župan Gotja z Grahovega in podžupan T o r k a r iz Podbrda zahtevata, naj se !-ustavljajo v državni proračun večji zneski 2a zgradbo okrajne ceste po Baski dolini, naj se ti zneski vsako leto v resnici porabijo in naj vlada poskrbi, da imenovana okrajna cesta se zveze z državno cesto v Idrijski dolini po kratki progi od Klavž do Bače ob Idriji.
Župan in podžupan iz A v C in posestniki iz Loga prosijo, naj se na črti Kanal-Avce-Sv. Lucija najprej zgradi most čez Vo-gršček ob meji kanalsko-tolminski, ker, Ce je
to delo izvršeno, je dovršena zveza za silo med Kanalom in Sv. Lucijo ob levem bregu Soče.                                  „_^
G. K r i'hr u i r, učitelj v Lomu, priporoča, naj bi m- delalo ua to, da pride hldi kanalski Lom ijud loliuiu-ko glavarstvo, ker ji> Toi.iiinu veliko bliže nogo Kanalu in ker sta tolminski in kanalski Lom že zdaj združena v eno duhoviiijo. Prosi; naj se podpira prošnja za postno iiubiralnieo v Lomu in za postnega sela, ki bi redno prinašal pisma s pošlo pri Sv. Luciji. Slednjih opisuje podobo okrajne cesle, ki bi sla iz Grčija v Kal iu Lom ler k Sv. Liniji. i>i priporoča Iu zadevo navzočim deželnim poslancem.
Predsednik dr. G r e g o r e i č odgovarja na izražene želje iu daje vsako visi ua pojasnila,
Na lo se oglasi za besedo posestnik in trgovec od Sv. Lucije \f. M i k u ž, ki spregovori tako le-
.Slišali sinu iz u>l liaSejra voditelja proč. K»sp. dr. Gier'orčič-a, kako se liudijo naOi de/e!ni iu državni poslanci, da bi nam prlpo-nio/li d«> l;tilj-«-»;i blagostanja, da bi nam piiborili vse narodne pravice, klorc so nam po postavi sicer zajamčene (Zagotovljene), a ilost daj še ne izvršene.
Zalo si dovoljujem predlagali naslednjo resolucijo :
Volilci, zbrani pri Sv. Luciji dne J7. sepL, izrekajo svoiima državnima poslancema proč. t-nsp. dr. Gii-ničie-u iu ^osp, profil Alfredu <!oroniiii-)ii tir vsem deželnim po-siametn najsrčnejšo zahvalo ua njih dosedanjem delovanju v dosego Ilašili ^'liiotnili koiisiij iu naiodtiib teženj.
1'rosiiiio jih, naj vedno in povsod brezobzirno zahtevajo, kar nam tiče po božjih iu človeških zakonih, da bo-demo Slovenci v državi in v *'e/.eli popol-nouia j od na k o {»ravni z drugimi narodi, z Nemci in Italijani, ker jednaka bremena zahtevajo tudi jednake pravice.
Posebno še zahtevamo srednje šolo s slovenskim učnim jezikom, da se bode mogla ua.ša mladina izobraževati v svojem materinem jeziku.
V s«- obravnavi; pri sodišču in p red porotniki m o rajo s e v r s i t i s Slovenci v  si o v o n s k o tu  j e z i k u.
Sploh p.i morajo Vse oblaslnije občevali s Slov* m i v slovenskem j-zikn.
To so naš«, /ahleve!
K o n o in o se najodločneje obsojamo bratomorni prepir ua Slovenskem, posebno na Goriškem, iu zagotavljamo nase narodno vodstvo ilnidva »Slugo* našega neo majati e g a z a n p a n j a i n b r e z p o g o j n e u d a n o „ t i.
Ži.vii! naši narodni borilolji !! !*
Dumo odobravanje in pritrjevanje je sledilo   tem besedam.
S trikratnim živioklicem na prosvitlejja cesarja zatvori predsednik ta izredni občni zbor ob jedui uri popoludne. Mnogoštevilni uavzočniki razidejo se zadovoljni po vasi, veseli, da so itiieii priliko slišati svoje poslance ter javno izraziti svo.,0 želje in potrebe.
Shod v Tolminu.
Istega dne, kakor pri Sv. Luciji, pa popoludne, je bil izreden občni zbor društva *Sloga» tudi v Tolminu. Vest o tem shodu se je bila raznesla po vsej okolici tolminski in mnogo ljudstva je pričakovalo goste iz Gorice, ki so bili naznanjeni. Tudi kmetje, ki imajo ves teden dela čez glavo in ki imajo daleč do župnijske cerkve, so ostali po končani popoldanski službi božji še v Tolminu, da bi se udeležili napovedanega shoda. Iz bližnje okolice so došli duhovniki z veljavnimi občinarji in celo iz oddaljenih krajev iz Baske doline so došli zastopniki na izreden občni zbor. Tolminski tržani so slovesno okrasili svoje hiše z zastavami ter pričakovali goste, ki so imeli priti od Sv. Lucije. Ob tretji uri popoludne naznanijo topiči, da odposlanci društva »Sloga* se bližajo tolmin-
Tiska »Goriška Tiskarna A. Gabrscek" (odgovoren Josip Krmpotic).
skeinu trgu. Župan, g Lj. Cazalura, z občinskim slarasinstvoui, načelnik okrajnega cestnega odbora g. O, Gabrščok z mnogim občinstvom ter domači poštar g. A. Devetak sprejmejo iu pozdravijo pri vhodu državnega in deželnega poslanca dr. A. Gregorčiča iu njegove tovariše ter jih spremijo v trg. Slarošta tolminsko duhovščine, zlaloinašnik g. Karol Poučiti, ter drugi duhovniki in dostojanstveniki so pričakovali odlične goste v krasno opravljenem trgu.
Pu kratkem odmoru so zboru zboro-valci v prostorih tolminsko Gilalnieo v Pod-šolarjevi hiši, ki so so pokazali, dasi sicer precej oi ilni, za lo priliko mnogo pretesni, kajli mnogo občinstva je moralo slali v pristranski sobi iu po Hlopuicah, medlem, kosi je tolminski krasni spol osvojil prostore na galeriji. Vlado je zastopal, kakor pri Sv. Lu-ci|i, okrajni glavar, visokorodni gospod gro f M a r e n z i.
Predsednik olvori zborovanje iu preide J»oj k prvi točki dnevnega reda o političnem položaju. Prej pa omeni, da sedanji zaslop-niki tolminskega okraja v državnem in deželnem zboru nadaljujejo po svojih skromnih močeh prizadevanja svojih prednikov za zboljšanje gmotnega stanja lega okraja, v prvi vrsti za zboljšanje obstoječih pro-uielnih zve/ ter ni zgradim novih. Pro. dfUka železnica ima dandanes enako iskrenih zagovornikov, kakor jih je imela pred iii) in DO leti, in dasi se ne more za golovo trdili, da se bo gradila ta železniška zveza, ki bi bila v veliko korisl vsi Soški dolini, se vendar more zu gotovo pričakovati, da v nedolgein času se reši vprašanje glede železniško zveze med Trstom in notranjimi avstrijskimi deželami. Mogoče pa je, da pri tem reševanju zmaga nasproti prodeNki železnici druga čila, ki je prišla še |(» pred nekaterimi leli na površje, namreč bob inj s k a črta. Ta bi šla iz Gorice po Soški dolini do Sv. Lucije; h\ bi se obrniia pod solnce po Idrijski in potom po Paski dolini do Podbrda in •\ilod skoz dolg predor v Bohinj in k Blejskemu jezero. Okolo Javornika bi ta proga prekoračila Hudoltbvo železnico, prišla bi skoz drug dolg predor pod Stolom v Kožno dolino na Koroško iu bi Sla od oudnl v Ge-loveo* ali tudi v Beljak. Stala bi .">! milijonov, mod tem ko bi picdolska železnica stala le :!i> milijonov. Vojaški krogi se močno zanimajo za bohinjsko črto, zalo je mogoče, da zmaga. Z našega lokalnega, kakor tudi s trgovinskega in s liuančnega stališča moramo bili za predelsko železnico, .Ako pa nastane vprašanje, ali naj se gradi bohinj-s k a že I o z n i ¦• :< aii rlo, mi-ramo pač. brez obotavljanja o<:!i.\hi .•». za bohinj-' ; /.vezo. Zu predelsko )k '.:»: - kn'-t it:;h za cesle sploh, trudi so mnoge sedanji načelnik domače politično oblasti, za kar mu moramo biti le hvaležni.
Z ozirom ir> cesle treba je v našem okraju še mnogo dela. Državna cesta po Soški dolini ima Se strme in nevarno klance trnovski iu srpeniški, ki se morajo odpraviti. Za odpravo prvega se že delajo priprave; delo bo stalo nad 100.000 gld.; prvi majhen obrok postavi se v državni proračun za prihodnje leto. Državna cesta po Idrijski dolini je v silno slabem stanu: potrebuj.,-, da so razširi, zravni, podzida, zavaruje na razne strani. Delo je proračunjeno na 140.000 gld. in se že izvršuje, dasi le po malem in nekoliko počasi.
Državno podporo potrebujejo tudi okrajne cesle, ker okraj ne zmore vseh stroškov za silno razsežne okrajne cesle. Vaša državna poslanca sta se potegnila zav to, da bi se za cesto po Baski dolini stavljali v proračun večji zneski in da bi se ti redno o svojem času porabili, kakor tudi, da bi visoka vlada dala izdatno podporo za popravo, oziroma zgradbo okrajne ceste ob levem bregu Šote od Kobarida, čez Kamno, skozi Tolmin in Sv. Lucijo do potoka Vogrščeka ob kanaisko-tolminski meji. V enakem smislu so delovali in delujejo Se Vaši zastopniki v deželnem zboru goriškem. Ko bodo dodelane potrebne ceste,  poleni Se le bodo imeli razni pridelki
svojo ceno, ker bo mogočo spraviti jih mod svet iu v denar. Država je dolžna podpirali okraj v lom prizadetjn, ker domnčo moči so prešibke in ker z zboljšanimi občili bi se povišal dohodek okraju in ob enem tudi državi.
Hudo breme za krnela so nzni davki in posebe še visoke naklade na vse mogoče davke, imenom na direktno, namreč na hišni, zemljiški in pridobninski davek. Stroški za cestno in šolske potrebo pokrivajo ko edino lo z nakladami na direktne davke, ker cestni odbori in okrajni šolski sveti nimajo pravice sklepali naklade na užitnino. Slovenski deželni poslanci so zahtevali, naj so dii tudi okrajem pravica pobirali naklado na užitnino, ali pa naj prevzame dežela skrb za nekatero stroške, u. pr, za plače učiteljem, ker ona ima pravico nalagati naklado tudi na užitnino, Žal, da v lom oziru niso imela dosedanja prizadevanju zažoljoiiega uspeha.
Mnogo trpijo občino radi bolniških stroškov, katero morajo včasih plačevali za ljudi, katerih niti no poznajo. Kriva temu jo domovna postava, o kateri ho govoril drug govornik bolj obširno. Tudi v lom oziru so skušali slovenski poslanci doseči kako prometnim; u ni ho jim posrečilo, Zdaj je vzela vlada lo y.adovo v roko, iu pričakovali jo, «liv no brez uspeha. Med.prvimi rečmi, ki pridejo v državnem zboru v letošnjem jesenskem zasi (lanjn na dnevni rod, jo zakon radi preiiiemho doniovne pravico, Upajmo, da po tolikei j naporu in trudu so slednjič vendar kuj doseže, kar bi bilo kmetu v korist.
Omonivši še nekatero stvari gospodarskega in jezikovnega pomena, preide govornik k političnemu položaju. Le malo času se je držal grof Taalle pravičnega načela, po katerem jo hotel dali tudi slovanskim narodom, kar jim gre po državni iu naravni postavi. Lola 18H:j. praznovala je sosednja Vojvodina kranjska šesto stoletnico, odkar jo prišla pod žezlo avstrijskih vladarjev. Pri loj priliki je obiskal sam presvilli cesar svojo vedno z veslo Vojvodino, da bi se prepričal o nje napredku in slanju. Slovenski narod na Kranjskem je bil vzradoščen, da je mogel pozdraviti na domačih tleh v domači besedi svojega presvillega vladarja. Ali nekaterim dvornikom iz vladarjevega spremstva, ki so poznali Vojvodino kranjsko le iz zemljepisnih knjig, v katerih s« je navajala kot" del notranje-avstrijskih dežel, ki so veljale in opisovale se vedno kot nemške, niso ugajali slovenski glasovi pozdravljajoči!) množic ter so začeli tožili o poslovenjovatiju Kranjcev in o zatiranju nemštva na zemlji slovenski.
Tedanji načelnik deželne vlade kranjske se je moral opravičevati radi odnošajev, katere so zasledilo bistro oči nemških zagovornikov in obveljalo je načelo, da slovenstvo na jugu treba krotiti (dampfen). Ob istem času smo imeli v Trslu prijatelje, ki so nas slikali navzgor kol divje in surove, malo zanesljive in neznosne v občevanju, medtem ko se je povzdigovala omika, katere so imeli predniki naših in kranjskih sodeželanov druge narodnosti. Prišla so leta miru in spanja, v katerih naj bi bili Slovenci zadovoljni, da se jim ne odvzame, kar so si bili do tedaj priborili v trdem boju in z napornim delom v narodnem in duševnem oziru. A našo javne zadeve niso mirovale, timveč so nazadovale, ker v delovanju narodov in strank, kakor posameznega človeka, ni stalnega mira, marveč kjer ni napredka, je že začelo nazadovanje. Prijazni odnošaji, ki so vladali do tedaj med vlado m narodom vsaj na Goriškem, so ponehali, in krolenjo slovenstva postalo je splošno, ne izvzemši Kranjsko, če tudi se je tukaj postopalo na videz prijaznejše. (Konec prihodnjič).      .
DOPISI.
Iz Dornbcrga. — Že v zadnji številki cenjene „Soče" je čilal ves slovenski svet tužno vest, da je umrl ljubljeni naš podžupan Ferdinand Perozzi. Blagi pokojnik je bil duša vsega narodnega gibanja v naši lepi vasici in sploh v vsej Vipavski dolini. S svojo vneto besedo je navduševal svoje rojake v
bojn proti mnogim domačim in ptujim političnim nasprotnikom, in tudi vodno zmagal, kajti vse vipavsko ljudstvo jo drlo v boj pod zastavo, na kateri je blestelo geslo: »Bog in narod*.
Ta odlični vipavski rodoljub jo torej izdihnil svojo plemenito duSo v Štiriinpetdesetem letu svojo slarosli po kratki bolezni v goriški bolnišnici dne 1. oktobra t. I. Njegovo zeinsko ostanke so propoljnll dno :), oktobra ob JO, url predpoldno v naft vinorodni Dornberg, kii katerega blagor je pokojnik žrtvoval vse, kar jo imel, Nobena žrtev mu ni bila premajhna v ta nonion In rajfii jo Ir-pol sam In pustil trpeti svojo družino, kakor pa du bi jenjal delovali v blagor Vipavsko dolino in ljubljenega naroda.
Pokojnik jo bil jako nadarjen. Imol jo že lepo službo, a njegov duh jo Žolol lo prostosti in ni mogel pronaftali mučnih službenih spon. Ljudstvo jo poznalo njegova /.možnosti in srce ter ga srn lo volilo podžupanom, cestnim odbornikom, in so v nunlli potrebah obračalo k njemu. Bil jo (udi v odseku za zgradijo Vipavsko rteloznico, o knlorl jo vedno govoril, Deloval Jo ua vso kripljo, da bi so la pričela griuiilI že IoIoh, kor bi bilo h ((Mi) vipuvflkim prebivalcem mnogo po« miigMiio radi slabe vinsko letine, Povrnil Ju o tem Indi minisleiTkonm prmlsoili kn grofu Biuleniju, ko Jo vodil k njemu amulacljo vseh županstev goriškega glavarstva. Morita so uresniči la njegova želja, kajti ravno na nun njegovega pogreba ho prisil zoinljonierel radi železnice iu so naslonili v hlSl njegovega gospoda brala, uradniku v Trslu. Pokojnik so je vodno veselil železnico, a Vsogamogocnl gospodar človeškega življenja mu ni dovolil, učiikuli veselega dne, ko bode prvikrat dr-dral „lukuniuliju" po Vipavskih tleh, Davno, ko bi ga Dornberžani in sploh Vipavci največ potrebovali pri gradnji železnice, jim ga jo vzela nemila usoda.
Kako je bil blagi pokojnik vipavskemu ljudstvu priljubljen, nam priča krasni pogreb, kakoršuega So ni videla našu vns. Pri mostu jo Čakalo mnogo vipavskega ljudska svojega dobrotnika, veteranski, društvi iz Dornborga in Ornič z godbo pa svojega častnega člana, dornberška šolska mladina pod vodstvom domačega učiteljstva svojega krajnega šolskega nadzornika, in domači pevci svojega blagega prijatelja. Pogrebni voz je prišel ob 10. uri iz Gorice v spremstvu mnogih kočij v katerih smo opazili razne i!d vove sorodnike in prijatelje. Žalostno se je premikal sprevod do cerkve, kjer se jo darovala sveta mula za plemenito dušo odličnega Dornbcržana. Da je bil blagi pokojnik povsod priljubljena oseba, nam pričajo tudi mnogi nagrobni venci, katere so mu poklonili: Dornberško županstvo, veteransko društvo, cestni odbor, vinorejsko društvo, obilelji Bizjak in Drufovka in drugi.
Dragi Dornberžani 1 Umrl nam je naš voditelj, a ne cbupujmo! Spomin blagega pokojnika naj živi v srcu slehernega Vipavca in naj ga navdušuje v boju za svete pravice na'«ega naroda. Na tn način bodomo najlepše slavili spomin blagega Ferdinanda, kateri bode mirno zrl na svoje naslednike v narodnem delovanju in na dornberško občino, kutora naj skuša, da nadomesti skrbnega oCetu nje» govi veliki družini. Upamo, da so lo tudi zgodi.
Duh Tvoj pa, drogi Ferdinand, naj liiti v naročje nebeškega očeta in naj uživa pravo srečo tam, ker jo je tukaj pogrešal! Slava Tvojemu spominu!
Iz Ajdovščine. — Pri nas se je ustar novilo novo drošlvo; ime mu jo: .Bralno in pevsko društvo v Ajdovščini* ter ima namen: pospeševati izobraževanje med ljudstvom s tem, da naroča društveni-kom časopise za skupno citanje in jim po-sojuje koristne knjige ter ima poučljiva predavanja; društvo ima pa tudi namen: gojiti cerkveno in posvetno petje in prirejevati društvenikom v razvedrilo in korist ali tudi v kateri splošno koristen namen veselice, zabavne shode, dramatične in druge dopuščene igre, berila in razlaganja. Društveniki so: a) pokrovitelji, ki plačajo enkrat za vselej najmanj 50 kron; b) ustanovniki, ki plačajo enkrat' za vselej 20 krOn; e.) bralni udje, ki plačajo na mesec znesek, kakor ga doloCi občni zbor; č) pevajoči udje, ki plačujejo na mesec po 20 vinarjev, ako niso bralni udje ali ustanovniki; d) podporniki, ki plačujejo na leto po 2 krdni. — Občni zbor in volitev društvenega vodstva bode v kratkem. Od naših zavednih tržanov pričakujemo, da pristopijo v obilnem številu'k novemu društvu, katerega so si že dolgo časa želeli. Oglase za pristop sprejema začasni pevovodja v svojem stanovanju in g. Peter Valift na domu. Ista sprejemata začasno knjige za društveno knjiž-* nico. Slavno- občinstvo je prav uljudno na-prošeno, naj bi blagovolilo po,maguti, da ustanovimo dobro društveno knjižnico. Marsikdo ima katero knjigo, ki jo je Že .preCitul in mu
le« doma brez koristi ter je več ne rabi; I naj. jo blagovoli prinesti društvu. Hvalžno se sprejemajo tudi primerne mczikalije. Do sedaj je društvo dobilo v dar od gospoda Avgusta Dolenc, dijaka v Ljubljani, veC prav lepih skladb; srčna mu hvala.
Sinoči smo imeli tukaj prav prijetno zabavo; priredila jo je moška podružnica sv. Cirila in Metoda; o njej bo pa gotovo kdo drur' sporočal.
V Ajdovščini, 5. oktobra 189C.      F.
* Iz Kanala. — Prva tombola in ž njo združena bakljada ter ples vojaško-veteran-skcga društva kanalskega se je izvršila zares sijajno. Bati se je bilo dežja, pa nebd se je odzivalo veselim, jasnim licem Kanalcev ter milih nam gostov — vreme je bilo prekrasno.
To pot je lahko vsak uvide!, kaj premore sloga. Mirnim srcem trdim, da vsa veselica nikoli ne bi bila taka, ako bi vsi ne bili za njo. Pa vsakdo je kaj pomagal, ako ne dejansko, pa vsaj s pametnim nasvetom. Oder in plesišče je bilo jako lepo napravljeno, tolikor v cesarskem, kolikor v narodnem duhu, kar so priznali tudi gostje iz Gorice in Tolmina, kojim hvala za dohod, Kar-lel so je razprodalo med 17 do 18 sto, dovolj ?.a začetek.
Med tombolo se je dogodil res smešen prizor: Neki posestnik z Vrha se je oglasil za drugo činkvino, pa mu je manjkala številka Sli, na kar ga je odgnala igralna komisija — brez kron v žepu. Zbrano ljudstvo mu jo ploskalo, brizgalo; moža je bilo res sram, pa no dolgo: kmalo je imel lepo in veselo zadoSflcnje. Druga na to izžrebana Številka jo bila ona pred presneta 25. Mož je tedaj dobil, shranil 10 kron, vihtel klobuk j na vse strani, kričeč: živio gospodje — čeS j — ali mi ne bri -ate tudi zdaj ? Smejalo se je vse! Prvo činkv no je dobil pa sin nekega slovenskega trgovca iz Gorice in — glej ga srečnež« — tudi tombolo skupno z nekim mladeničem iz Gorenjevasi. Bakljada je bila tudi krasna. Poveličali so jo domači in nekateri bližnji fantje, kateri so prostovoljno zbrali par goldinarjev za bengale. To je lepo, zato hvala! Ustavili so se pred hišo g. župana, dekana in treh častnih udov veteranskega društva v Kanalu, kjer so zagodli vrli prvaSki godci po par komadov kot podoknico. Plesalo so je tudi jako živahno, tako, da niti prostora ni bilo za vse plesaželjncže. Kar pa mora vsakega veselili, je lep red, kteri je vladal do konca. Najmanjšega nereda ali prepira ni bilo! Konečno hvala veteranskemu društvu, ktero nam jo napravilo res lep dan in So lepši večer ter onim, kteri so mu pomagali. Glede veselice nimam druge želje, kakor to, naj nnm preskrbi kanalsko veteransko druStvo drugo leto zopet enako zabavo, za kar mu bodo gotovo hvaležni vsi udeležniki iste.
las Koprivo na Krasu, 10. septembra. ~ Kor nimate iz našega kraja in lahko bi rekel tudi iz naSu okolico nikukih poročil, kakor da bi Kras ne pripadal goriški deželi, blagovolite mi za danes nekoliko prostora.
Letošnja pomlad je kazala res vsega dovolj, a žal, preveliko dežja jemlje ubogemu kmetu up in nado za dobro letino. Žita so bila še precej brstna, ali žalibog, vse se je moralo mokro omlatiti in pospraviti. Krme za živino so skrbni kmetje prav obilo napravili. Krompir razun ene vrste — Ida — ve-činome gnjije; turšica in ajda obetata dobro. Trte je /azun trtne uši še peronospora po nekaterih krajih popolnoma uničila, ali v naši občini se vidi marljivost naših posestnikov, kateri so že začetkom junija začeli trte prvič pridno Škropiti in potem so to nadaljevali večkrat, tako, da so trle pred peronosporo skoraj popolnoma obranili.
Začetkom p. steklega leta se je pričel graditi toli potreben občinski vodnjak, in po ukazu c. kr. okr. glavarstva, katero je k temu veliko pripomoglo, je imel biti vodnjak po-polnomr. dodelan do konca preteklega leta, ali zdaj jo že drugo leto kmalu pri koncu, ali pri vodnjaku vidimo skoto še polovico dela, Vodnja': je res ogromen, da ga ne bo cnacega na Krasu, ali v dveh letih bi se bil lahko zgradil. Torej pazita Vi, g. župan, in Vi g. mojster, da se delo kmalu dokonča. Za sedaj naj zadostuje.              Obcir   r.
Od nekod. — Od znane strani se očita „Soči«, da je objavila dopis o cerkljanskem shodu. Dasi je dopisnik omenil postranske okoliščine, ki so uplivale na pri-rejevalce, brez kojih bi se shod ne vršil, vendar znani listič vse to prezira ter hoče .Sočo« postaviti v nekako protislovje z razgnanim šentpeterskim shodom. Sklicevatelji v St. Petru so bili najeli — in vsa zunanja oblika je kazala podobo nasprotja proti sedanjemu političnemu vodstvu. Vsekakor je bil šenlpeterski shod prav umetno in fino ^osnoven. Trezni in modri opazovalci so videli celo na dn6 shodu — in tu zagledali gadjo ost, naperjeno proti .Sočini" stranki sploh. V Cerknem je bita pa reč vsa drugačna. Tu so 5me': »"korekoč glavno besedo naši somišljeniki. Ko so \ Zdeli, da .Sloga« ne misli §<* sklicati shodov, so se dogovorili ter sklenili. .Soča* je pač to vedela, zato je tudi dopis objavila. Dobro se vzame za dobro, naj pride od koderkoli.
^ .Sočine" opazke o shodu in na koncu znanih popravkov so povsem drugam merile. Označeni podpisanec v popravku ni rekel v svojih zasebnili pismih, da ie goriška politika .švindel«, kajti vsakdo, prijatelj ali nasprotnik mora priznsti, da sedanje vodstvo ima velikanske zastoje za goriške Sldvence, pač pa je svojo nevoljo izrazil, ker se ni nekdo drugi postavil v deželni'zbor. Več o leni ne kaže govoriti, ker storjeno se ne da popraviti.
Konečno nasprotni listič sam sebi čestita z vsklikom: »veseli se, saj zmagoslavje načel, katere je izpovedal dr. Krek v Cerknem, je zmagoslavje Tvojih načel I« — Ci-tajočemu te besede ušel je smeh. Nasprotniki, sem si mislil, pač znajo porabiti vsako priliko, da svoje čitatelje ohranijo v nevednosti.
Kolikor je nam znano, .Soča* je bila že od nekdaj krščansko - socijalna, in v tem zmislu je tudi delovala, dočim so naši nasprotniki vsake tri mesece spreminjali barvo. Koj v začetku se jih je nekoliko držala krščansko-socijalna suknja, dokler je bil Gregorčič v Hohenvvartovem klubu. Ko je pa izstopil, hitro jo slečejo in oblečejo zopet konservativno. Njih trud je bil vedno postaviti se na sedanjemu vodstvu nasprotno stališče.
Ako hočejo nasprotniki dosledno izvajati načela dr. Kreka, morajo povsem spremeniti takt in pisavo. Zadošča le eno opomniti. Kršč. socijalisti v Avstriji ne priznajo škofovske avtoritete v politiki. Oni hočejo ostati svobodni državljani in pri volitvah biti le svoji vesti odgovorni. Kaj misli dr Krek o tej točki, nam ni znano. Ako smemo v zadnjem času iz njegovega glasila "Glasnik" sklepati, tudi on ne bi sme! poudarjali škofovske avtoritete v politiki. Zadnja dopolnilna volitev na Kranjskem nam je dovolj jasno povedala, da kršč. socijalisti v Ljubljani so indirektno šli proti škof. avtoriteti v politiki ter na vse kriplje delovali za dr. Gregoriča. In tem na čelu stoji dr. Krek, čegar ime je škofova stranka falsi-ficiraln na oklicu. To je faklum, ki ostane vekomaj zabilježen v ljubljanski kroniki. Tudi vemo, da je bil dr. Krek z dušo in telei m za dr. Žitnika, ki je pač najzaslužniši mož pri celi stranki. Toda lega ni hotel škof in dr. Krek --se je moral umakniti, bolje, ni smel očitno se polegn i ti za dr. Žitnika. Namesto njega so storili to drogi — lajiki. Hodi temu tako ali tako, kr?č. socijalisti pri sedanjih cerkveno-poKličnih razmerah ne morejo in ne smejo pripoznali škofovske avtoritete v politiki, kajti drugače je ves trud zaman in vsi krščansko - socijalni napori ostanejo brez uspelia. Zakaj, to ne bomo danes razpravljali.
Res je, d.i dr. Krek ni niti omenil škofovske avtoritete pri cerklj. shodu v Cerknem. Ko je nehote omenil šolo, je izrekel te le besede: Ali.... nočem udariti na .klerikalno* plat.....in je res uinoknil. Dr. Kr. ni
.klerikalec", marveč kršč, socijalisti
Dr. Krek pri shodu ni .Sokolcev" potiskal v dno pekia ter oponašal, ako se narodnjaki vesele pri vrčkih piva. Dr. Kr. ni govoril o .sv. rožnem vencu", o bratovščinah, kako bodo .Sokolice« pogubljeno itd. Dr. Kr. ni govoril, da je pri Slovencih pretirana na-j rodnost, in da je eni, ki zahteva pri cerkvi jednakopravnosti, husit in krivoverec. Dr. Kr. ni govoril, da je .Soča" liberalna in da je treba spraviti Gabrščeku iz Gorice, Dr. Krek ni rekel, da kdor ni njegovega mnenja, ni katoličan, pač pa je i/javil koj v začetku Rovom, da svojega prepričanja ne vsUjujc. Pač pa je klical boj proti veleknpilalizmu in zidom, kar je »Soča" že davno delovala. Torej — ne vaše, nego   - niiše zmagoslavje!
Iz Idrijsko doline. — Dne 1. okl. se je našla v hudourniku ,v Polocih* na Slapu mrtva žena, ki se je pred 4 ledni zgubila od doma. Pred več meseci je prinesel mož iz sveta črne runje. Od njega jih je tudi ona dobila. Ker se niso prav dobro razvile, so pustile nasledke. Vsled lega in še drugih domačih razmer se je začela mešali. Bala se je ljudij. Skrivala se je v bližnjih gozdih. Po 4 tednih je prišla na dan — in sicer mrtva.
Razvila so je živahna kupčija z jabol-' kami. Prodajajo jih po 3 kr. kilo. Vse gre v "VVurtemberg.
S Kranjskega. — »Goriška tiskarna« je poslala v svet knjigo .Materino delo za, Boga in don.o vino*. Prcčital sem, potem preudarjal *or nehote vskiiknil: .0, Bog, daj, da bi naše slovenske matere svojo deco tako lepo vzgajale, kakor uči ta neprecenljiva knjiga!« — Ko bi jaz mogel, poslal bi vsaki slovenski družini .po eno tako knjigo, in ko bi v cerkvenih rečeh kaj ukazoval, tedaj bi vsem nevestam naložil, da predno se omože, naj znajo celo knjigo na pamet. Ne morem tedaj drugače, kakor da to knjigo kar najtopleje priporočam .""em materam, odraslim dekletam, a tudi može.«i. Citajte jo, premišljujte jo ter sklenite, da se boste po njenih bisernih naukih ravnali! — Ko bi se vsi naši narodni sloji napojili teh nebeških naukov, tedaj bi gotovo kmalu ponehal ves bedasti bratomorni boj ter bi se vsi združili v jedno samo družino, vjedno mogočno armado, ki bi se združenimi močmi junaško borila proti krutim našim sovragom.
Knjigovez g. Bonač v Ljubljani je omislil knjigi prav krasne platnice, ki stanejo le 30 kr.. po pošti pa 35 kr. Knjiga* tako lepo vezana,, je tudi jako primerna za dar. Rojaki predragi, segajte pridno po njej!    L.
Goriške novice.
Imcndan Nj. Veličanstva smo praznovali 4. t. m. tudi v Gorici po navadi drugih
| let. Vsa javna poslopja so bila odičena z zastavami. Ob 10. uri je bila v prvostolni cerkvi slovesna sv. maša, katero je služil knezonad-škof sam. Udeležili so se je vojaški in civilni dostojanstveniki in mnogo ljudstva.
40-letniea službovanja. — 30.  sept.
[ so-praznovali pri c. kr. gozdnem uradu 40-letnico višjega računarskega svetovalca gosp. Rudolfa W al terja. (Do 1. 1878. je služboval na Dunaju, potem v Gorici). Uradniki tovariši so pokazuli pri tej priliki, kakd ljub in drag jim je g. W. V krasno opravljeni njegovi pisarni so mu uradniki častitali in izročili umetniški izdelano diplomo, vezano v žametove platnice, katere jo naredil oBci-jal Plachulta, slikarije je pa izvršil g. Feigel. Jubilant g. W. je zahvalil s^oje tovariše z ginjenimi, srčnimi besedam.. — Zvečer se je zbralo nad 40 uradnikov pri Dreherju, kjer so slavili to 40-letnico z  oduševljenimi
I napitnicami.
»uhoTskc tcs«.  —  Župnijski izpiti
« so bih sicer naznanjeni na  čas 8. — 10. t.
m., ali vršili so se od 6. — 8. Od Slovencev sta došla čč.gg. Franc Klopci C, župni upravitelj na Bukovem, in Josip Primožič, kurat v Logu na BolSkem, ki sta izpite dovršila. — Vikarij na Ljubušnjem č. g. Ivan Jarec pride na mesto rajnega Vuga v Ročinj; na njegovo mesto pa pojde koba-riški kaplan č. g. Ivan Leben.
Noti notar r Bolea. — Notar Albert R u m e r, kojega j» imenoval minister pravosodja notarjem v Bolcu, je položil predpisano primero. P-idobil si je pravo, da sme opravljati svoj n./.arski posel v slovenskem, laškem in .lemšfccm jeziku.
Volilni shod e sklicat državni in deželni poslanec dr. Gregorčič v Cerkno za nedeljo 18. t. m. ob 2»/» popoludne v prostorih fcrčmarja Andreja Kobata. Shoda še udeležita, kakor se sliši, tudi državni in deželni poslanec Alfred r *of Coronini ter deželni poslanec in odbornik dr. II. Tuma.
Peklensko sovraštvo! —Kako nestrpno sovraštvo do Slovencev širijo v Gorici znani živl.i«, dokazuje  naj ta - le slučaj :
Lekarničar v Gosposki ulici g. Giron-coli je lepo opravil in preuredil svojo lekarno. Na levem oknu se blesti tudi slovenski napis: Lekarna, na desnem: A potil eke. - Kaj je bolj naravno od tega? Lekarna je takorekoč javna naprava; z.itft mora ustrezati potrebam občinstva! In v Gorici — kjer imajo lekarne več opravila s Slovenci nego z Lahi je pač naravno, da imajo lekarne tudi slovenski napis. I.« zlo-voljnež in zaklel, sovražnik Slovencev noče pripoznali le resniie.
In čujte! Na ta napis merijo v nče-rajšnjem .Corriern" besede: Nekdo pomilo-vajc ubogo šipo, ki je obsojena, da jo btali eksotičen napis (- t. j. v neznanem jeziku! -¦¦¦) daruie .Legi" 2 kroni.
Torej niti lega nam ne privoščijo! Ne m-š k i napisi jih ne bodejo v oči, pač pa slovenski ! Toila po slovenskih novcih se jim cede sline! To pa to ! Ali pride čas, ko bodo vsi od kraja obešali slovenske napise, pa ne bo nič pomagalo'.!
Novi kandidat na mestu kneza Ho-hciilohc za drž. zbor je baje grof Henrik A11 e nt s, kateri biva sedaj nekje na Štajerskem. Gospod grof se baje predstavi v kratkem svojim volilcem. Tako je sporočilu tržaška .La Sera". Toliko nam je znano, da Lahi iščejo moža, ki bi jih pokrival z blesččim svojim imenom. Grof Atlems je baje klerikalni kandidat.
Neprestane hujsknrlje. — Med radodarnimi doneski za .Lego" čiturno ludi dar 10 kron z besedami: Navadni prijatelji z geslom .Kapljica podolbe skalo" odobravajo plemenito, patrijotično postopanje mostnega zastopa in številnega občinstvu.....,
pozdravljale z .F.vviva* odločnost župljanov, razžaljenih vsled slovenskega muuosilstvu, računajo na pravičen sklep Nj. Vzvišenosti knczoiiatlskofu, da poftljo domov (!) preča-sti te j? a (g. 303) Jožeta lin din a, in nu-pivaje pravemu pulrijolu Uraidoltijii. darujejo 10 kron*.
V mestnem zasfopu so tulili najeti po-balini kot besni: .Smrt Budinu, smrt Gabrščeku!" — to imenujejo ja»'»io .un con-tegno nobiie e palriotico!" Mestni zastopnik iiombig ni govoril resnice in s tem neutemeljeno dražil proti osebam, posebno proti našemu uredn:'ui, — a tak čin se povzdiguje v deveto nebo. »Navadni prijatelji* zi'aj še morejo dajati 10 kron .Legi", u našega ljudstva ntena skrb bodi, da za 10 let bodo lakote trpeli!
Kak6 so smešni. — Llica zraven gradu grofa Alfreda Coroninija se imenuje „vla Coronini*. Nekdo predlaga v »C", naj se prekrsti ta ulica v „vta Lucinico", a ulica „via S. Pietro" (šempelerska cesta) naj se prekrsti v „via Coronini*, v čast grofu Franca. — No, grof Alfred C. se ubo^o malo briga za lahonsko zalego a Gorici, katera stoji veliko prenizko, da bi njeno sikanje zadelo slavljenega moža v obraz; on gre lahko iz Gorice na Y3« sirani, povsod bo slavljen in odkritosrčno sprejet. Naj pa še kdo drugi takd! — Vse te vaše »v;e* pa izginejo ke-daj čez noč in tedaj bo konec vašega go-spodslv.- i                    _______
Šolske vesti. — V goriški gimnazij se je vpisalo 441) učencev. — Učiteljsko osebje še vedno ni popolnjeno, kar upliva prav slabo na šolski pouk. Sicer bi bil že skrajni čas, da bi začeli Slovenci resno akcijo v dosego — slovenskega gimnazija.
Največja norost pa, katero trpimo v deželi, je tekozvanu c. kr. dekliška vadnicu. Tisti, ki se ogrevajo za tako šolo, zaslužijo palico! Cujte!
Ta šola je vadnica c. kr. ženskemu učiteljišču, toda na vadnici je že od 3. razreda dalje nemški učni jezik, a materni je-| zik se poačdie le M ure na teden. V 3.raz-; redu poa.,ije s.*JUj"ic«-, l'; je došla iz tujine ' po priporot/td mo/očmii sinčkov ; ta gospo-j dična r»e u >eje pr. / nič s'o/enski in laški ; baje le m«'o. Zrl6 pa deVice pri njej ne smejo govo/ti' r '.dar v matefnem jeziku, i marveč izk'5učno r>e j.-K, da „*e jim razveže jezik*. It lako korč.jo cek';ce to vadnico, da poznajo bolje re .?s>ki nc^o meterni jezik; i oko prestopijo v I. te^tj učiteljišča, kjer je I vso slovenski a'i laški, jim dela rorterinščina i težave I — Da celd krščanski nauk se poučuje od 3. razreda npprej v nemšč!ni! — Tak monstrum neped;";ogične šusmarije bi trebalo čim prej odpravil! t
Žabe se napihujejo. — V ponedeljek
je došlo z dežele v Gorico veliko mladeničev,
ki so šli k vojakom. Kdo ne ve,  kak6 težka
je taka pot,  koliko src poka britke žalosti;
ali mladina si daje sama sebi srčnosti — in
petje je "^o glavnih pripomočkov. Naravno!
Ti :   letos so mladaniči peli, popevali,
da — česar ne  odobrujemo — včasih   tudi
malce razsajali, ali »e veliko manj nego druga
leta; spustili so tudi kak — strah in groza!
— živio! Kdo naj jim zameri?!
I           Toda .Corriere" se je oglasil  tudi to
pot. V torek ju priobčil sestavek pod naslo-
I vam   .Fango   u man o"; že  naslov sam
dokazuje visoko stopnjo .avite eolture". V j sestavku pa udriha po slovenskih mladeničih, i ki hodijo dražil, izzivat, žalit mirno laško j ljudstvo.
Tam pravi med drugim: ,1 loro živio insolenti, gettati in faccia alla pacifica popo- I lazionc, finiranno una volta o 1' altra per ge-nerare una reazione della cilta  intera".  To j se pravi, da naši živio  prenehajo  prej ali I slej, ker se jim upre — celo mesto.          j
. Žabe se napihujejo!  Celo   mesto?!! Sirote! Koliko pa vas je?   Kar zganite se, j
—  š e z a z a j u t r e k v a s n e b o'.!             j
Ako p.i ,Corrie;e" grozi z .reazione I delta elita intera«, odgovarjamo z vprašanjem: J kaj pa bo, ako na en sam migljaj vzvihra j cel vihar z imenom .reazione della provin- J cia intera« (Furlanije sem ne prištevamo)? j Potem bi druga pela!                                        j
Ne naphiujte se torej, ker je to smešna I domišljavost, ki nam prav nič   ne imponuje. j
Taka pisava .C." in njemu sorodnih j listov je jako zanimiva! Ž njo dajejo slep- j Vem razumeti, kakor da je tu vse laško, da treba le migljaja, pa da vsplamti laški požar izpod pepela. — Resnica pa je, da treba deti na hladno le pešč^o ljudij, pa bi bil mir za vselej; nekaj ljudij umetno goji in vzdržuje vse ilktijanstvo.
Resna beseda SIOTcneem. — Tudi neki laški čevljar je odgnal pomagačn, ker se je pokazal odločnega Slovenca povodom Ba-denijevega dohoda. In vendar mnogi naši rojaki in imenitni možaki še vedno podpirajo le nasprotnike!!
.Lu»trišimo podeStat" na potovanju.
—  Dr. Venuti je bil nedavno v Piranu, kjer je zastopal .goriško mesto" pri Tarlinijevi slavnosti; potem je bil pri zborovanju .Lege"; že večkrat je bil na Dunaju, — a zdaj pojde j v Trident k slavnostnemu odkritju Dantejevega spomenika. — Kdo plača vpe te stroške ? Saj mari ne .goriški pantalon* ?!
Hiter /»por! — .Corriere" pi*c: V petek je bil 40-lelni dninar Štefan Hvala s Trnov.ga v neki gostilni v ulici sv. Ivana; lam je pošiljal gostilničarja in goste v Afri , naj se tam bojujejo z Ab»sinci. Poklicali so redarje, ki so odpeljali Hval.i v zapor predno so gostje zgubili potrpljenje. — Na drugem mestu pripoveduje isti list, da je bil zaprt neki Franc Goljevšček iz Vipolž, ker je v nedeljo med požar jem - • ko so ljudje klicali: vode, vode! — zaklical: kaj vode! petrolija vlijte v gasilke!
Na lake vesli v ,('.," naj si naredi: či-talelji vsaki svojo sodbo.
Radodarni (lončki. Ornštvo .Sloga" ima pr«>riif.»i»»jonili letos ze vse svoje zavode okroglih 10/iflO h-ld. (reci: dr. o«. I t i s o C gld.!). fpamn i'»r.;j. 'a .slovenski* cnloljitbjc. ir:» bo ponehalo, i-icrvet da še pomnoži sv,)j<; žrtve m domovinski  oltar.          Nadalje   so
ilošli ti-le darovi:
Prof. Ivan Iv.mrir- / C. prisjevek za i mesece '20. gld. - - N:?i'M'imvati H) gld. — Tolminska <!e/.leia na d."i .Sh.ghega" občnega zbora «¦' T. zlomila lii kron. — Žiipa»i Leo., Bnlko • CrničJi 2 gld. I'rof. Ani. ŠantcI 'i gl 1. - Mazzoli .' V.. \ gM. Mari. Podbrščik v (i. 1 gld. — V pnšici pri Likarji, t"00, - Kroj. mojster Sirm-i Rožam I gld. — Trgovec Anton Koren v G. I gld. Notar Jos. Kavoifc t gld. — >Totar Franc Staj^r v Metliki I gld. — Vikar K.-rcd Čigon na Vojskuj z» l~o.-i.rico .Deželni zbor" 2 gld. — Pri večer.« Vilcs; -skeira društva .Gorice" darovali: Vele;--'ec z nom ii gld, Saunig & Oc';lnv.i 1 gl *., dv;; kolesarja meslo za vino 3 kroi»a. — \" »ar Ivan Jarec na J Ljubušnjem v spomin 20-'elne^a mašništva 20 kron; A. G. pri tej p-^iki dodal a kroni.
—  Trgovka Iladolin v Gosposk-  ulici 5 gld.
—  Pri Ferleličevi g*.sl<ip! v M'*nu so nabrali j 2.80. —   »Krtiuar  Jakob  Galmk iz Grg.irja 50 kr. v spomm,   ker so imi unesli ravniški vinopivci »cel peršii." ne ('a so ?.i plačali, in
z rtadejo, da mu ga pi "d .»sejo zopel celega nazaj, odnosno da po1'; rjo Sloglnim zavodom pogojeni znesek, ^>^o so ga že sn?dli: v zadnjem slučaju prosi, d.i mi. povrnejo le prešičeve parklje«. — ,'iihodnji »loveuski trgovec z železom v C. 1 gld. — \ Mirnu so zložili pri županu 4 gld. pomilovanje .P. L.« za ono, kar on pomili.je. — Anion Ši-nigoj v Mirnu 1 gM. — Kurat J. hojec v Biljaii 1 pld. — Ani. Koršič v Stjaku za .1). z." 10 kr. — And. SI urni v Schardingr. 1 gld. - V Bolci. razprodali brošuric ,TaI-tnud* in .Deželni zbor« za. -2 gld. — 3. t. pri poroki Jos. Coliča zložili svatji. 2'~20. — Pri Pepeli: od Ortovčev v družbi tržaških Lahov in Lahonov ter šmarskih Slovencev avstrijskih novcev in laških čentežmov za I gld. 7-76.
Za ubogo slov. rodbino Bol ter, ki je trpela veliko škodo vsled požarja, smo dalje i prejeli:, V. Kumar v Gorici 1 gld. — Jos. I Furlani v Vlili Vicentini 1 gld. — Tomažič J. 1 gld. — Franc Ogrekar v Dol. Trebuši I 50 kr. — Kdor more, naj kaj daruje rodbini, | ki zasluži naše podpore.                                    i
In zopet goriška poŠt«. — Našim či-tateljem so znane neštevilne pritožbe proti goriški pošti. Ker se je na5 urednik pritožil naravnost na ministerstvo, je to naložilo preiskavo — in poštno ravnateljstvo je naznanilo nje uspeh. Obdolžent uradnik se je izvil j z — lažjo. Dalje trdi rešitev poštnega rav- | tateljstva še dvoje, a oboje je neresnično. Pravi J namreč, da velika večina poštnih uradnikov J razume  slovenski  in  da  Še  ni  bilo   slišati t pritožb od kake druge strani. Oboje je ne- I resnično!  Velika večina uradnikov ne zna I slovenskega jezika, ki je v prvi vrsti potreben I pri goriški pošti; dokaz temu so premnoge I pritožbe v naših časopisih in tudi pri mini- | sterstvu samem. Poštno ravnateljstvo v Trstu I je bilo za vse pritožbe gluho; ako  smo se I pritožili, ni odgovorilo,  a na ponovno J
| zahtevanje ni vrnilo niti prilog, iz katerih je J bila jasna krivda goriške pošte. Da isto rav- I nateljstvo daje zdaj tak odgovor, je le — I preumevno, ker je nam Slovencem prav tak6 J pravično, kakor tisti uradniki, ki kažejo ob I
I" vsaki priliki le svoje sovraštvo do naroda, »
med katerim služijo svoj kruh. Proti taki preiskavi se pritožimo na višje mesto!
Ali evo drastičen slučaj, kf jasno os vi U ljuje sposobnost istega u r a d n i k a, katerega pokriva  slavno  poštno  ravnateljstvo.
Neka gospa v Gorici je poslal;* devet kost o v sadja v Sina rije pri Jelšah, Ko je bilo neko priporočeno pismo (o katerem smo tudi že govorili) naslovljeno v Gabri j e pri š m a r i j a h, tedaj so na go-"Ski pošti poslali pismo v S m arije pri « e 1 s u h ; izgovarjali so se, da Šmarij je več itd., — ničev izgovor. Zdaj pa, ko je bil naslov: Š m a r i j e pri J e 1 š a h, no zdaj so poslali vseh devet koškov sadja nekam v Dalmacijo, a od tam so gA poslali ?»:ie na Štajersko. Naslovljenec bi bil mor.' plačali še enkratno poštnino za — gnilo sadje; zato je pošiijalev raje odklonil in vseh devet koškov je priromalo zopet v Gorico, kjer je gospa plačala poštnino še drugič.
Sprva so rekli, da povrnejo, škodo, a potem so se temu uprli in gospa je izročila vso reč odvetniku. — Uradniki so se tudi jezili, češ, zakaj gospa ne piše nemških naslovov, zdaj naj pa trpi škodo. Uradnik, ki je vse zakrivil (oni isti, proti kateremu so merile tudi pritožbe našega urednika), je pa dejal gospej, prezirljivo se smehljaje: .Kaj za to, če dobim iz Trstu kak nos, to me ne bo bolelo, vi pa le boste imeli škodo!« — Gospa pozna istega unvmika kot zagrizenega nasprotnika Slovencev iu je uverjena, da škoda bi so ne bila primerila, ako bi bil uradnik le bole!.
Da, du, marsikdo dokazuje znanje slovenščine, ked.ir prosi za kako službo na slovenski zemlji; pozneje pa je — noče več znati! Treba bo napeti druge strune, da se naredi konec takim igram s prekratkim narodom slovenskim!
Okoličani, pozor! -- Obnašajte se vedno lepo, kakor se spodobi omikanim ljudem ! Toda: imejte vedno odprle oči, kaj se godi okoli vas! Varujte se volkov, ki hodijo okoli vas v ovčjih oblačilih! Ne zaupajte nikomur. Podpirajte le svoje domačine, le Slovence!
Razglas. — Deželni odbor razpisuje denarne podpore, bodisi občasne (perijodičiic), bodisi enkratne, katere podali iz dohodkov zaloga prevzviseriegj deželnega glavarja grofa Franca Coroninija za obnemogle delavce, ustanovljenega v spomin na zaroko prejasne nad-vojvodmje Marije Valerije.
Za podpore se »mejo oglasiti delavci in delavke, ko so pristojni v kateri občini pokneženo grofovine gorisko-grudiške ter so poslali trajno nesposobni zadelo; v prvi vrsti pa se bode ozir imelo na potrebne med tislimi, ki so svojo moči obrabili samo pri podjetjih velike ali male odrti ali pa pri kmetijskih podjetjih.
Prošnje je podati do 30. novembra IMIMI, v pisaniici deželnega o Ibora iu priložiti jim je:
I. spričevalo župaiiijskegu i.rada do-tičnega kraja, potrjeno ali, če treba, dopolnjeno po županstvu pristojnostne občine, -— v katerem spričevalu je vestno popisani starost, slan družine, preživila prosilčevu, kako se je biivil z obrti in kakšno je njegovo nruvno zadržanje.
L. zdravniško spričevalo, potrjujoče pro-silčevo bolehavost ali pohabljenost, ki za-krivlja njegovo nesposobnost za delo. če se poizve, da je kuj krivega v dokazilih, na katera se je oprl podpisanec, ali pa če neha njegova bolehnvost, ustavi so takoj podpora.
Razpis štipendije?. — Razpisuje se eden izmed deželnih štipendijev po 300 gld., ki jih je ustanovil deželni zbor se sklepom 10. septembra 1888. v spomin šliridesetlet-nice vladarstva Nj. Vel. presv. Cesarja Franca Jožefa I. 1. Deležili se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, stunujočega io pristojnega v tej grofiji, slušatelji prava, medicine, eventuelno modroslovja, politehnika ali više poljedeiske šole — na katerem avstrijskem vseučilišči — skozi vsa leta vseučiliščuih študij držeč se obstoječih postavnih predpisov. 2. Prosilci naj podajo svoje vloge poti pisanemu deželnemu odboru do 31. oktobr.i t. 1. in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah tln-tičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed navedenih učilišč in o dosedanjem napredovanju.
V Podgori se ustanovi še drugi otroški vrt ali zabavišče; s tem se ustreže potrebi, katero smo žt dolgu čutili, kajti otrok je bilo vedno veliko preveč za en sum otroški vrt, zlasti pa še zategadel, ker je vas jako obširna. — Vrtec bo podpirala družba sv. C. in M. — V Ločniku se vrt opusti, ker je Gradišče preoddaljeno za male otročiče.
Požar. — V nedeljo večer je nastal požar v hiši, kjer ima J. Culot svojo proda-jalnico z drobninamt in igračami (na začetku Raštelja). Po velikem trudu so ogenj pogasili. Škode je mnogo.
Zgnbii se je lovski pes eno leto star, ki sliši na ime »Triglav", je rjavo-kavine barve z pepelnatimi pegami ter brez repa. — Kdor ga je ujel, naj se oglasi pri g. Fraacu Pavlica, krčmarja v Rihembergu.
Društvene vesti.
.Goriška ljudska posojilnica*. — V
zadnji .Soči" smo naznanili nepričakovani letošnji razvitek tega znamenitega narodnega zavoda, ki je naš up in nada za boljšo prihodnost slovenskega Življa v Gorici. Vsakega zavednega Slovenca dolžnost bodi, da pripomore po svoji moči k razvitku tegu denarnega zavoda. Ako naši rojaki storijo svojo dolžnost vsak po svoji strani, bo posojilnic* imela letos gotovo pol milijona prometa, torej dvakrat več nego lansko leto. — Posojilnica ima pa premalo denanarja na razpolago, da bi mogla ustrezati vsem onim, ki vprašajo posojila, in tak6 včasih mora odkloniti marsikako prošnjo. Ako ki imela posojilnica dovolj denarja, bi imela letos še najmanj 100.000 gold. več prometa. A to je škocla, zelo škoda,  da se ni mogle  zgo-
...m __ Rojaki, ki imate denarje naložene „ri' tujih denarnih zavodih, spomnite ac Jrjo  napredujočo    »Goriške   ljudske   poso-
lilnio« !*
.(BoriSkl Sokol* prične z rednimi tanilniraSkimi vajami prihodnji ponedeljek i) g. uri. Vsi gospodje tamburaši in tambu-°a;si<-e so naprošeni, da se udeleže prve vaje; va;0 bodo vsak ponedeljek in Četrtek. — Pevske vaje bodo ob torkih in petkih. — Ifstatiovi se tudi pevska šola za začetnike. Želeti bi bilo, da bi se oglasilo tudi veC Bospodičen; tako bi imeli v tem najživah-neisem narodnem društvu tudi mešani zbor. __ tfajbrže se ustanovi orhester; mocii Je dovolj na razpolago, — Le vrlo naprej l
Otvoritvena slavnost »Narodnega doma" * ldutyjani se bo vršila dne 10. jn U. oklobra t. L po lom sporedu: Dne 10. oktobra. Slavnostna predstava, »Drama-, ličnega društva" v deželnem gledišči ob svetni razsvilljavi vnanjih prostorov. Začetek tofho ob 7. uri, konec ob 9. uri zvečer. Vstopnice in vabila se dobivajo v trafiki kustosa ŠeSarka in na večer predstave pri blagajnici v gledališči. II. l*o gledališki predelavi koncert v spodnjih prostorih „Narod-nega doma". Vojaška godba, petje društev .Ljubljane" in »Slavca-. Vstopnica za osebo ;>i) kr. — Čisti dohodek je namenjeni društvu .Niirodni dom' v Ljubljani. Vstopnice se dobivajo v prodajalnioah gg. V. Pelričiča na M-iitucMi trgu št. 21 in A. Zugorjana na Kongresnem trgu 61. 7 in na n.i večer kon-?i;rta pri društvenih blagajnah v poslopji. Dne U. oktobra. III. Ob U. uri "Hopoluftne v veliki dvorani .Narodnega doma" slavnostno zborovanje društva. Prolog, nagovor predsednikov, Citanje zgodovine. Toaleta slavnostna. IV. Ob 2. uri opoludno banket v sokolovi telovadnici. Oglasila vsprojemata do s. oktobra t. 1. opoldne iz prijaznosti gg. p, Skale in A. Veihune Couvert za osebo 2 gld. V. Sijajen ples „Narodne Čitalnice" v veliki dvorani »Narodnega doma". Pristop imajo le drustveniki in povabljeni gostje, — Vabila se glase na osebo, vstopnice se dajo proti izkazu vabila. Vstopnina: za osebo i f.-|.|., za rodbino 4 gld. Vstopnice se dobivajo pr<- ' izkazu vabila v prodajaluicah gg. V. IVlričiča in A. Zagorjana Začetek ob S. uri /večer, (''.isti dohodek je namenjen .Narodnemu domu". Toaleta slavnostna. Z Goriškega bo tudi nekaj gostov pri teb »Javnostih. Ako je se kdo, ki pride v Ljubljano, ne da vemo že naprej zanj, naj se oglasi v hotelu „1, o y d* (narodna gostilna).
Ostala Slovenija.
Trat. — Umrl je upokojeni dvomi svetovalci; pl. Heya, bivši večletni namestova-.V« c, kr. namestnika. Mož je bil slovenskega rodu, a je bi! odgojen v duhu, k! ni »bil posebno prijazen Slovanom, — Imenovan je obrtnim nadzornikom na mesto pok. Oskarja Polleva neki inženir ). Coglievina. ki je bil doslej tajnik obrtnega nadzornislva v Gradcu. — V Trstu je «>1.7:t0 oseb, katere so avstrijski podaniki, a nimajo tam domovue pravico. Hudi lega ropotajo tržaški italijanski r-asopisi pro'" novemu zakonu o domovni pravici, ker se boje za italijanstvo tržaškega mesta, kajti, ako bi se priznala domovinska pravica tem 61.730 osebam, tedaj bi v Trstu pihal drugi veter, odzvonilo (?) bi neodre-sencern! —- Izlet »Tržaškega Sokola" v Sv. Križ, ki se je vršil v nedeljo, je bil izredno dobro obiskan ukljub slabemu vremenu. Sokol je naj jI poseben vlak, s kale« rim je odrinilo do Nabrežine 30*. I izletnikov. Na nabrežinskem kolodvoru sli pričakovali izletnike dve godbi — Križka in nabrežinska — ter ogromna množica občinstva. Po navadnem pozdravu so odrinili proti Sv. Križu j Sokoli z zastavo in godbo na čelu v dolgi pnvorki občinstva, ki je Štela okoli 2000 oseb. V Sv. Križu so pozdravili Sokole gospica Anica Košuta v imenu križkih deklet, g. K ovac imenom pevskega društva .Skala", iti g. Martin Košuta imenom novoustanovljene kmetijsko podružnice. Na vseh teh pozdravih se je zahvalil starosta ,Trž. Sokola* tt. dr. Gre gor in. V Križu se je zbralo veliko občinstva i/, vseh bližnjih vasij. Ta krasen izlet je skazilo letošnje nestanovitno vreme, ki ni zaprineslo niti ''.letnikom. Telovadba se je vršila potem, ko je nehalo deževati. Po telovadbi se je vršila veselica ne samo na slavnostnemu prostoru, nego po vseh bližnjih gostilnah. Občinstvo so zabavala razna pevska društva, posebno pa novooživelo pevsko društvo .Skala* v Sv. Križu, potem pro-seški, nabrežinski in pevci »Slov. pevskega društva" iz Trsta. Veselje je oslajevalo srca do 10. ure zveCer, ko so odrinili Sokoli proti nabrežinskem kolodvoru, kjer se je vršil Se zadnji pozdrav, in izletniki so zapustili zadovoljni krnska tla s sladkim spominom na zadnji letošnji izlet .Tržaškega Sokola".
Istra. — V Baski je izvoljen županom zopet prejšnji župan g. Pajalic, v Jeisanah pa g. Josip Hrabar. Ukljub tomn. da je izvoljen g. Pajalic baSkanskim županom, resnicoljubni italijanski časopisi ne s,*nio, da ne popravljajo svoje lažne vesti, da so zmagali Lahi v BaSki, nego jo celo Se vedno razširjajo, da slepijo oCi onim, ki ne poznajo isterskih razmer. Iz tega je razvidno, li« italijanski Časopisi dosledno in hote lažejo, le da se ne izve resnica.
Kranjska. — Krščanski socijaiisti so sklenili poslati knezoSkofu Missiji protest proti
postopanju njegovega tajnika Šiške o priliki i zadnjo državnozborske volitve in pričeti naj- ' odločnejšo agitacijo proti .Slovencu* radi njegovega pisanja ob tej volHvi. — V četrtek se je otvorila letošnja glediščna sezona v Ljubljani. Predstavljala se je izvirna drama »Tz osvete" iz peresa g. j--*. Funtka. — Jutri (10. t. m.) prične slavnostno otvorjenje .Narodnega Doma" in konča v nedeljo s sijajnim plesom, kateri priredi .Firodni Čitalnica" v .domovih" prostorih. — V krai.j-ski gimnazij se je upisalo letos 281 dijakov, v prvem razredu je 9G d jakov. — Dne IS. t. m. odkrijejo v Pn-ibrezjah spomenik pok. učitelju A. Praprotniku, — .Mestna višja dekliška šola v Ljubljani, po občinskem svetu ¦/. veledušnj podporo slovenskega mecena Josipa Gorupa ustanovljena in od vis. minislarslva potriena, se otvori dne 1. novembra t. I. v Cojzovi hiši na Bregu št. L20,, II. nadstropje. Podrobnosti .dede s-o-ječasno". (To že dolgo pričakovano Silo pozdravljamo z iskrenim veseljem! Naj bi nam ista vzgojila veliko narodnih dam in skrbnih mater! Uredn.) — i)r, Šišteršič je vstopil v Ilohenvvartiiv klub, kej mu je bilo tako iik.izano. Ta mož se je izrekel nasprotnikom krščanskih »ocijalistov, ker jim je nasproten tudi skof Missiu; zajedno je dobil navodilo: Nor nirht ubor Krain hinuus! Torej: Šusleršič je katoliški Kranjec! V teh dveh besedah je obsežen ves program! — Radovedni smo, kaj poreče k vsem tem novicam krščansko-socijalni ,P. L."
Štajerska. Kouceptni piuktikanl pri finančnem ravnateljstvu v Gradcu, gosp. Adulf Klodič vite/. Sabladoski, sin c, kr. dež. šolskega irul/ornika, je imenovan finančnim koiioipistum. Čestitamo! — Savinjska podružnica .Slov. plan. "rušiva" je postavila na golički planini nad Mozirjem novo planinsko kočo, katera je bila slavnoslno olvorjena ."j. t. m. — V celjski .Narodni dom* se je že preselila .Čitalnica", dva narodna denarna zavoda in ludi nekoliko strank. Slavnostno otvorjenje se bo vršilo prihodnje leto.
Zahvala. ••« O priliki moje sedemdesetletnice sem prejel iz vseli krajev naše Slovenije toliko čestitek in prijateljskih pozdravov, da mi ni mogoče, kakor bi rad, izreči vsem posamezno svoje srčno zahvale, Naj storim torej tu lom javnim potom in zukliOom vsem i/, dna srca: Lepa lival i Vam vsem; ohranite me še naprej v dobrohotnem spominu, kakor se hočem tudi jaz Vaše prijaznosti vedno hvaležno spominjali. V Liliji, dne 1. oklobra 1S%. Luka S veleč, c. kr. nolar.
izda za to svoto not po 10 kron in sreberni.-, komadov po 5 kron za 32 aH 2f mftfjdnov, Pc tem govori' se j.? vnel jako zanimiv razgovor pditiixe nii-.avi. Prvi se je oglasil češki pos.a -e E :z\, ki je obžaloval, da seje pi"iac.:T ¦ . .clloiil še tej zbornici; posl. Knsn^u'.'!' in tovariši so interpclovali radi g -ora .- rjstni'- Thuna na katoliškem s1" "•' •¦ ^-.- rtv'•- pc*' llerold in to-van.                           vi rodhg radi varstva
' ¦K-V':v'               >                    M je  očital   državnim
o  ¦   -iti,               ,       rvuiejo    ponemCevanje.
?'•',* ?e '¦' •:• <"-3'iberr.lni poslanec i       "C      :r     r.             -e v    -;cm je  tožil,
-   G-o
s ^ie. V'j-.::'-govor:' i-površju i '" •F^d^ -Jiopi i. a :\v de. žvt     od nar.:roL!
dolž;. f'     'r rp1; gotovo            VI."t
kopnv .-r:-<' . C! v r..kon". prava   '.)
Cin'te'i^ vi   r. vl>"'a   i-vla.o o'la'i noče.i  -il-ri
¦_j;
.slrac... 1 stiv Pnsh ajf  pc i i
Razgled po svetu.
Avstrija. — Splošni položaj v naši polovici ni jasen, posebno odkar zboruje državni zbor. Ne»i*ka levica dela največ, zgage in grozi vladi z odločno opozicijo. Največ gre za proračun, kor vlada ne mara provizorija. Pišejo, ako ne bo rešen do novega leta, da se skliče zbor tu:1« po novem lelu ter da bo zboroval do sredo februvarja. O razpravi v drž. zboru poročamo na drugem mestu. — Nemške levica je tc.n bolj razkačena, ker je zgubila pri do*,olnozborskih volitvah v raznih deželah 33 sedelev, katere so dobili narodni Nemci. — Pravosodji minister grof G 1 e i s p a c h zev uje vest, da misli odložiti uvel javijo ljo novega e'\i|iio-pravdnega reda. Na t os ;e n so bi si« •!'"' rudarjev. Bile je več •• 'redov, da je mor; >a poslati vlada več komoiv ' pešcev ' i dr. -gontev.   Več oseb  j-r> li«"o  zap>\' •.          L.nrl
.ie podpredse<h)<k gosposl"e tbornice l' 'ez Schr>nbur;*. - Pol j si"' kh'b je izvolil svojim predsedn'iotn bivšega n^^-stra Ja-vorskega. -~ Vodia nemšk;h narodnjakov na Č?Skem dr. Mareulher je pozval na dvoboj dra. L nege rja, ker je poslednji rekel, da je dr. V- reulher prav tak poštenjak kot oni Pl'i .ter. ki je ovvdH nekoga brivca radi razžaljeuja Veličanstvi.
DržaTiil zbor. — 1. oktobra se jo otvori! državni zbor. N. jzarimvcja točka dnevnega reda je h*io predloženjc državnega proračuna za leto U.97. Do e vrste Sleviik, predloženih po gosiot'u fn . "ji»c<« minisl-u, kažejo, da boiVmo ' neli v JO('oee n 'etu 692,101.183 ;,!('. i-d? rov in 092,70.4.93'* g'd. dohodkov — ton' 5t:,.776 •«'. prt-'vJ . Za državni zbor t ob. 'o h^ e e ,1SS± z(- vec vsled vol;lre p-eosi ov?, oz!"on*a pomno*onja poslancev. S»*i;r'er. :o •.. de'01 o hr rbo zahteva 1.0!>-'.70i' g'*, vec ne ;o do..ei' \ naučno iripV.o •; vo ' 0*M.67-t j,''. veC potrebščina (i. a-\. leg« m!pVers vv ^e je povišala za S,;;G5J8i ^'(\, min"slerslvo Irgovine je i>oviij'o svojo ".'leve 'a 1.770 58 i g!d., a minislerslvo 'e'e„i'c za Z1,322.370 gld. Slednjič se je povV.;-1 provčun nonislerstva poljedelstva za 21 ti.'97 g'd. in mmislerstva za pravosodje -a ',9.J.109 gld. — Za investicije se por, i)" v bofoče.n 'etu 25,381.690 gld. Večje svole so cVočeic za 'vdatre uradnih pos!op'j, r a brojav n !ele o.i, za gradbo železnic, r-.a f^bvenc.^e kr. jr"m -e-leznicam, za gndbo vo>5nic ob^c1 proški za javna dela, za pris;,r,;sč.. ob Vliavl "» Labi itd. Minister je zajov,lrjal novo uredbo banke, kakor je čosovoojena z 0«T;ersko. Oporekal je govorici, t'a bode "mcUi Ogerska več upliva na banko nego pa Avstrija. Dolg banki 80 milijonov se je znižal za Avstrijo na 30 milijonov. O valutnem vprašanju je povedal, da vlada nameruje umaknili 112 milijonov državnih not, položiti za iste v banki  80 do 90 milijonov v zlatu, a banka
v/m .rja govorila G Knft.'.n j-slrovr v -dila prim reke!, -ta do  uri•' i
Obv-     .-;-.
N mcev   ¦
gl'..;   '.:   l
Kui'1-' .-"j:!.*
to se je ? ¦¦>   . -a   . m. je zi ¦*           ..\:
IU'jl|il|   .
poier> jo            ; \
IVrgcUovei.* .¦; » glede  čošU--   . •..    , sla bila o&      '., .   i poljski posl. u   j,;;. , ' glede posloiM.ija   vi iu    !..^;ociih  oki.ijr Doii-'1''   dvori'   s ve! def,.    pni',l,!!icu    piv
ubogi Nenici. da se krajni ;a egitacijske Menici. Toda gibanje le na fjošo Uudslva. o.m r   /adržka, za !
.'. prostora. Brez
>   r.    nožno doseči
"T.    je    moralna
'rijivo. V Uda stori
u vm sta f.če jedna-
ve!ja/iu ti   obeh na-
'^„"10, braiiti   .i?akogar
Ttfu svrj:  a narodnega
pivi   de   izgled    tole-
'i  s tem blagonosno,
i   in-nd v nepravo. Dva
a, ati, ;',;, ho doseže mir:
"i!:;sli=  Nejbolji   nameni
•..VI, aVr ::bc ilarodnosti
.   .ia>'. d    ,a  n rn.   i a
nika ota od-
-,'\ dr. Ituss.
.\v\\  Ikjuvo  mini-
p m besedam slo-
'.»'. iii.:c.  Ituss pa je
,-   hiKO malo nado
ikor  hedrj.   Vlada je
. ••;«oilna    pojavljenja
h    Slednjič   je    Se
(      Nemci poma-
bo    ivida vlada.   Na
•- U- ijf.i -seja  a.  t.
.r 'i1'1! 'lloipelacij in
)db po ujmeh,
piv«
»o o
.,a:y>.;
.1,'
u •  n pvn Oba pr. i
.'cVIlli
shud, Okr.
pa: !•• :i^ pol' i''m n»jn*.r. .. hodijo ;;e je vlrda v glede   kc'<
grof iiiMv, njc/ov" n      i'.:..   , si«or.  Tej         :  j
vanie n.i •   .        )• bila  rasi; ne bila  pc dr . se tudi z i   t. cm iicmu pozdrav ¦ . ze lanjepo i <":r h te n   fac.Torn   vi! je konec    ..}AXd c Po kratki razora* , Fcrjanfclfi'  j( varstva  parlrns' e nitentneiru   • nso • pra,ljati      pred1 lerih dom b      rin-
kr,1). ro  um , srn posian«       ,,     •   '
jo ' ' pa ,:o o iv
je /c Hm -i' evo1 r ¦   ¦;-.-LVl
Pact. r.iuiito.
predlog
rn pri-) 0. I. m.
¦  , ol"    « -u z
k: io»'?-ki
¦¦     10   pi-'.>je-
)i rekel, da bi
ako bi vleda
s^oda iu tla
'.  r..svetova-
!)   'ter zaradi
i'es<ii se  je
v   i,   st»loli pa
pozor 10=1. —
: P—-J1 ludi dr.
"- "zan imu-i.i .ačela raz-ipenibe  neka-
_^.T M obed, aa kojem je Faure t napituico na rusko carsko dvojico. V ..alravjici je izrekel v imenu francoskega jpda vse dobre želje carski^bilclji, slavni vladi; in blagni Rusije. Naglasil je, da bode naSin, s kojim francoski narod vsprejme veličanstvi, dokaz o iskrenem prijateljstva, ki je Francoska goji za carja. Spominjal je slednjič na mnogoštevilne dokaze simpatij, ki jih jo dobila francoska mornarica o kron-statskih in toulonskih slavnostih. — Carica je bila utrujena od vožnje ter se je opravičila, da ni došla na obed. Po obedu sta šla car in Faure na jahto po carico ter je spremila na železnico. Ruska dvoj:'ca se je odpeljala v Pariz ob 'viharnem pozdravljanju ogromne množice. — O sprejemu v Parizu pa poročajo i Car in carinja sta s predsednikom Faureom dospela 6. t. m. ob 10. uri dopoludne v Pariz. Vremo je bilo prelepo, Pariz pa krasno in bogate okrašen. Vožnja s kolodvora v Elisee je bila sijajna manifestacija francoskih simpatij za Rusijo. Vojaške godbe so svirale carsko himno, občinstvo pa je z urnebesnimi klici pozdravljalo carja in carinjo, potem pa predrlo vojaški špalir in drlo za carskim vozonv. — Car je obiskal 7 t. m. predsednika seuata Loubela in predsednika poslanski zbornici Brissona. Republičanski listi se zahvaljujejo za to carju, poudarjaje, da je s tem pokazal, da spoštuje republičanske institucije. Carinja je z entuzijasličnimi besedami izrekla svoje veselje rodi krasnega vsprcjoma, istotako so je izrekel car in v dokaz svojega zadovoljstva obljubil, da ostane jeden dan dlje v Parizu, nego""je bilo izprva določeno. Ko Bta car in carinja prišla v poslopje ruskega poslaništva, jima jo baron Mohrunhcim ponudil soli in kruha. Po obedu sta car in carinja, burno pozdravljena, obiskala rusko cerkev Po povratku je obiskala cnrinjo gospa Fauroova s svojo hčerjo, dir jo v tem obiskal predsednika Faurea v Eliseeju, kjer so mu bili predstavljeni ministri, poslanci, senatorji in generaliteta. Navdušenost v Parizu je velikanska, Občinstvo je prirejalo carju in canuji, koder stn se prikazala, nepopisne ovacije. —• V Pariz je doslo nad milijon gostov iz raznih krajev deželo. Vse ulico ho bilo natlačene •/. ljudstvom. Ker ni bilo zadostno stanovanj, ko spali gostjo na ulici v zaprtih vozili, Po pisanju le nemških časopisov sode, VHprejem v Parizu jo bil nekaj izrednega, tako baje ni bii nprojol nikjer nijeden vladar loga sveta. ~ Svoje poročilo popolnim« prihodnjič.
ljet'0   .a i nI'-, o i-iA *
avst  j ';o    d   '-lii-.is,
zbornic!   }•,¦   >!-    • m
odbita vladi i      ;i*f
ro»Mi volilv   .    •"'?>
kje    Ik>  to   ..»i.t.v
Volena a -ilacija j^
prizadeva^.- pridobit! ¦¦ .*    • ¦¦'    zev.
>st ? držftvo. — O bivanju ruskega carja <\. Francoskem poročajo iz Clier-boorga: 5. t. iu. zjutraj sr je odpeljalo ira leosko u-i^ovje, obstoječe iz najkrasnejših
>tvr z. or jo razpuščen — O/ersi". k volno od-n.j nun« i (odgovor ouvi-Sminstvn), v ka-•i;-j ostane nopre-->. ,-u da je priprav-.j;.ij.-, ako to zahteva • V seji magnatske ¦ ražer-a, ker je bila <¦* b pri predstojočih >va.: ¦ -jaštvo le lam, {¦}\'\ komisija. — zac^a   '»' e stranke si
fT ICC«
se jo
- C JC
'¦¦ p.
ju nasproti. Vzlifc viharju e>  in spremljajočimi  jih sr :di   kanala la Manehe. ,o  crrja  pozdravile s 101 "•¦».. svoji l.-diji »Sever-n  i o   francoskih ladij, •l*o      nno, mornarji pa z e   uz:;aslii:nimi klici, i  svojo   'udije iu jako •)b  2.  uri  ptpoludne D     n' •   Bi e "je  so ^c '   v  p(  • -av.   Pol   uro 7   Zi •"   uslavla jf                   c i njo  po-
re              'S c n i o, k{4e-
pr               .eiaU Lou-
;e     zbornice i ?.v a ladjo, po norski ka-w  >;   i-f-»ec  reda :   Foure   je i ,  ko  je Faure •;; pc.f^av"'  carja, s Co     i/.i' za ro'-j. Car se u   :¦    A7.no ,.r'i\-  3.  Ko je crrju Loubftla   m Bri.sona, roko in jo pdjt   v dvorano, inje je šel car. V dvorani
pv P. ,-n h
po .        ?e it   >  •-
pil   ai«                    jf.
'¦ \i\'  prj              re
r^ ;a sti sp.              pi
bet    '      p.e>
Brisso*    (        :.
•a i'^ je     i o :,
p :. .   n    p«-.   :  je  .
»'e. -n d'ho me-".
crr" '!  polir"?'   roke
govo/   'o v imc^u l
je ta Fa  ¦ ja   '•¦•s Co
je za poz; vri ¦>       o   :
Fav^e"prc<     v i crrjt
pot\l je ca,
Na desi   si                .   .
ie bil oai.!u in cr nii predstavljen ministevski
predsednik  Mel'ine.  Iz  dvorane   so  šli   c-u1,
CBrinja,  Fav-e   :u   vse  spremstvo   na ladijo
,E'an".  Kmalu   na to je  bila   velika revija
laoij,   it'   se je   sijajro  obnesla.  Moštvo je
carja  in cr-njo  (irenctiCno  p:.dravljalo, —
Razgled po slovanskem svetu.
Krvnika. - Po vhoj deželi se širi anonimen proglas, v kulerem se rolo Hrvatje k slogi in k b pravi. V proglasu so pove, da zavajajo narod od Marijarjcv in Nemcev podkupljeni hujskači, ki dražijo brata proti bralu. Dolepeni tujec se šopiri kot bi bil na svojem, redi se ob muki narodu, vara ga iu nosi denar iz dežele. Temu vsemu je pa kriva strankarska strast, kajti posamični rodoljub bi hotel dokazati, kako Želi on boljše narodu cd druzega. Navihani lujinec pa izkorišča to in neli strankarske prepire, iz katerih, se pa poraja le mržnja in vse zlo. — na korist tretjemu! Dve glavni stranki sli, ki se upirata sedanjemu vladnemu sistemu, oziroma se še huje koljeti med seboj. Obe hoteli dobro narodu, ali ne ena ne druga ne moreta storiti ničesar sama za-se, ker s prepirom slabiti se obe. — Vsakdo — nadaljuje proglas — kateri ima kaj čiKstva in ljubezni do naroda, mora studom gledati ta domači prepir. Zjedinimo se, da zmagamo lahko, potem se nasprotnik ne bode niti diznil spuščali se v borb z nami. Ko bo-demo svoji, odločimo šo-le, kateri način jo boljši in koristneji ter na kateri podlagi nnj se dela. Tedaj ne bodo veC gnali Hrvatov kot nemo žival k niadjarskim slavnoslim, tedaj ne bodo gospodovali ljudje, ki so — gorje Hrvatom Proglas Mice voditeljem: usmilite se ubogega naroda, složite se v imenu božjem! Narod bi hotel videli vaših činov, uživati sad mnogoletnega boja, a vi ga pehale s svojim prepirom v brezdno nadlog, da zgublja nado, da obupava. Usmilite so, zadosti je bilo prepira! Ne prepirajte se za ime! Imenujte se .stranka hrvaškega odrešenja!" Ljudstvo je lačno, hotelo bi jesti in živeti. Pomagajte nam do kruha s svojo slogo. Pred-bacivauja morajo nehali. Proti slogi more bili v sedanjem času le zlobnik in ljudski sovražnik. Z nasprotniki sloge hočemo postopati najslrožc, ker nam je že dozorelo do nohtov. Naprej bratje, zjedinimo so! Naprej proti enemu in istemu cilju: do svobode naroda hrvaškega, kajti še-le potem nam posije solnce svobode in zadovoljstva". — V tem smislu govori proglas, ki je naredil na nas Slovence dober utis, ker vemo najbolje, komu koristi bratomorni boj. Imamo priliko, opazovati slično borbo tudi pod domačo streho in radi tega bi želeli, da bi ta proglas našil odmev tudi v krogih prepirajocih se strank mej Slovenci! — V kolikor se je pisalo o odstopu sedanjega bana, se ne potrjuje, pač pa se naglasa kot gotovo dejstvo, da se odtegne ban zaCasno — radi narušenega zdravja — a nadomeščal ga bo prvi oddelni predstojnik.
Dalmacija. — V Dalmaciji je splošna razburjenost, ker je vlada upokojila ravnatelja splitskega gimnazija, prof. Stj. Bulica. Mož je bil neupogljiv značaj in menda to je
M pravi Ini edini nlrW^egoTCmu^ptko-*" jenju. Od vseh stranij dežele dobiva zaupnice in bodrilna pisma, ki obsojajo neopravičeno vpokojenje. 1. t. m. so mu priredili dijaki in splitski meščani sijajno ovacijo pred stanovanjem, kar pa ni ugajalo vladnim organom, ki so poslali orožnike, da so ra?.podili ljudstvo. Češka. — Nj. Vel. cesar in kralj je odobril — da se dosedanja slikarska akademija v Pragi pretvori v umetniško akademijo ter da se nje uprava podržavi. Razven tega je imenoval profesorje za novo umetniško akademijo, ki so že doslej poučevali na slikarski akademiji. — Pouk na tej akademij; je v češkem in nemškem jeziku. — Umrl je v Pragi lastnik glavnega lista češkega, .Narodnih listov", gosp. Julij Gregr, brat državnega poslanca dra. Edvarda Gregra. Julij Gregr je dovel svoj list do take dovršenosti, da je šteti istega med prve liste monarhije avstro - ogerske. S časnikarskim delovanjem pok. Julija Gregra je tesno spojen tudi velikanski preobrat, ki se je izvršil v parlamentarnem zastopstvu naroda češkega. Julij Gregr je bil svojodobuo tudi državni poslanec, Pokojnik je bil v dobi 65 let, Časten mu bodi spomin! Odkar jo umrl Palacky, ni bilo v Progi takega pogreba, kakor jo bil Gregrov. Udcležnikov jo bilo nnd sto.liaoč. Pri mestni hiši sla govorila podžupan in dež. poslanec dr. Podlipnj; ter najstarejši urodnik .Nar. Listov" Turna, na pokopališču posl, dr. llerold,
Bohiih • JlerccKovinu. No bnsenskl in no dalmatinski časopisi ne vojo nič |o-vednti o upokojonjn vojaškega poglavarja Bosne - Hercegovine bar. Appola in no o novem imenovanju kot takim dalni, namestniku Davidu. Mi smo vest prinesli po br-zojavu »Slov. Narodu",
Nrbljiu -• Kralj Aloksnndor sojo povrnil v Helgrnd '/. oršovsklli slnvnosllj. • Utočusno, ko so je bil sešel srbski kralj 7. našim vladarjem pr! otvoritvi kauulii železnih vrat, jn izšel razglas srbskega vojnega nilnl-slerstva, da se na ukaz ru»kogi\ carju Nikolaja pripravlja v riinklli orožarnah 130,000 pušk-rcpcllrk 7. 10.000 naboji m vmiko piiftko, kulin'0 dobi Srbija prihodnjo spomladi. To puško in slroljlvo no dar niHkog., carju,
ČriMKom ¦ ,Glas Črnogorca" javlja službeno, da jn prišel princ Napcljskl 0. oktobru na Ccliiije, Uti lisi dostavlja, du kraljevič ofeluno mi Črnigorl, dokler no odpoluio s kneginjo Juleno k poroki. ••- Isti službonl list povdarja —¦ govore, o  smrti  prlncozlnjo
Olge......, da so tem povodom  izrekli  kncui
Nikoli svoje sožaljo vsi evropski dvori.
Holgurlja. — Glavni obdolženci in pravi morilci Stumbulova so pobegnili, kakor znano, zulo se obtožba bavi samo z onimi, ki niso mogli uili policiji. Med obtoženci navaja se Honi Georgijev, ki jo bil nekdaj sluga majorju Panice. Trde, da je hotel maščevati svojega gospodarja, Drugi obtoženec je Nauui Tufekdžijev, Makedonec, ki je bil v L&Uichu (Belgija) študiral tehniko ter so po umoru zopet vrnil v Lultich. Razprava proti ob-tožnikom se vodi pred tremi sodniki, katerim so prideljeni trije porotniki. Branitelj Tufek-džijeva je drugi podpredsednik sobranja, dr. Danev; branitelj Georgijeva pa dr. Orešakov. — Kakor poročajo iz Sred ca, je dospelo doslej v Bolgarijo nad 3000 armenskih beguncev. Vsi ti Armenci imajo inozemne popotne listke. Največe število jih je v Burgosu, Varni in v RuŠCuku. V Bolgariji so jih sprejeli navidezno lepo in sedaj jih ruzmešcujejo po raznih krajih na strošek posebnega odbora, ki se je ustanovil v to svrho.
Rusija. — Sklepajo svoja carska obiskovanja po raznih dvorih, je stopil ruski car na Trancosko zemljo 5. t. m. v luki G h e r-bo ur g, kjer je bil navdušeno sprejet no samo uradno, nego ludi po nešlevilni množici. V tem mestu se je zadržal nekoliko ur in zvečer je odpotoval proti Parizu, ki je do-Cakal svojega gosta z nepopisnim navdušenjem in izvenrednim sijajen. O Čemur se je pisalo in govoriio mesece, danes je Že gotov Cin. Ruski samodržec je obiskal francosko lj h do vlad o in nje glavno mesto, do skrajnosti prevratno, v katerem so se rušile monarhije in je slavil slavje moderni cezari-zem. Značilno je res, da je ruski car obiskal tako državo. Ta obisk pa se tolmači kot znamenje miru in kot konceno utrjenje fran-cosko-ruske zveze.
Književnost.
slovanska knjižnica". -- 15. t. ni. ne izide 55. snopič, ker pride na svetlo 15. novembra obširen dvojnat snopič, ki prinese krasno Puškinovo »Kapitanovo hči". To povest prištevajo najlepšim v svetovni literaturi.
.Ljubljanski Zvon" je prav laskavo ocenil izbrane Krilanove spise. V uvodu je napisal te-!e besede:                     ;
Dvanajst let smo morah skoro čakali, da se je našel založnik, ki jo izdal celotno spise mladega slavca Krilana. Zasluga A. Gabrščeka je, da nismo Čakali šo- dalje, in da nam je podal g. Anton Klodič-Sabla-doski vso pesniško ih prozaično- ostolino •svojega prezgodaj umrlega sorodnika Pagha-
ruzzija v dveh debelih in zares okusno tiskanih zvezkih. Zahvaliti moramo pa še prej posebej vprav požrtvovalno podjetnost g. A. Gabrsčeka, ki v Slovencih nima pora: saj je izdal za brezprimerno nizko ceno 1 gld. 60 kr. vsega .Krilana". t. j. Poezije (144 str.), II. Poezije (150 str.) in III. Zbrane spise (proza: 152 str.) — Da, da, le rojak more storili kaj taeega, dočim nam tujec podaje izdaje knjig, kakršnih si morejo nabaviti samo nekateri oblagodarjeui srečniki. Poet-pisatetj piše za ves narod, njegovi spisi naj se razširijo do slednje in poslednje slovenske vasi: — le tako dosežejo celi svoj namen. Drugih knjig si naši nižji stanovi ne morejo kupovali. Zalo so in bodo spisf Levstikovi, Stritarjevi in — žal! - celo poezije Aškerčevo narodni nmsi nepristopni; prav zategadelj si pa tudi ne morejo pridobiti med narodom tiste poljudnosti in lisic vplivnosti ki bi jo imeli v tako ceneni, a vendar elegantni izdaji, kakor je Gubrščekova publikacija Krilanovih spisov. — .Svoji k svojim", liiko se vpije že od nekdaj pri nas — a le vpije-;—pri tem so pa rede tujci ali pa nasprotniki naših lezenj.....
Dostavljamo le še, da vse tri knjige stanejo za naročnike le 1 gld. 0.1 kr. in no I gld. 60 kr.; zadnja jo knji/arska cona.
»Knjižnica asa mladino". — O spisu .llogdanckovn mlada leta" pite .Ljubljanski Zvon":
Minilo veselje nas pri leni navdaja, ker moremo -*-¦ Prež dolgo časa zopit enkrat - - izreči vsnj o enem izmed del, ki so objavljena v imenovanih siinj.inh, prav laskavo sodbo; unSa radost ;<- tem utj.i. ker je lialo delee izvirno, na. : D o g d a n e k o v a mlada lota (20. s. ,,ie), ki jih je .slovenskim prijateljčkom .lapisal" LudvikCeiuej. Tu se nam jo prav bilslvo pokazalo, da je res, ker smo še nekoč trdili, da mladinske spise, ki so zares .dobri, rekli ki klasični po »svojo, ludi odrasli radi bero. In lo velja o »UogdanCku*; pi -»pričani smo, da se tudi odraslim ni treba silili, da bi ga .'itali, nego samo se jim bode citdo, in njih zanimanje bodo od strani do strani večje; nam se jo vsaj pri čitanju tako godilo* a nikjer se nam ni vrivala misel, češ, to jo samo za otroke, katerim treba svet kazati v celo drugem, boljšem svitu, skozi barvana slekla. Nič ni larega otroškega slepila, in vendar smo so srčno nagajali z Bogdančkovimi šalami, zabavami in bridkosti ter so zamišljali v ona resna leta, ko smo bili sumi taki. Iles, Ilog-dančkova mlada leta so pravi biser med našimi mladinskimi spisi, in iskreno jih priporočamo kot berilo ne samo v.n našo mladino, nego naravnost tudi učiteljem in učiteljicam, očclom in materam in sploh vsem onim, katerim ni še odrcvenelo srce v ina-lorijnlnili skrbeli, nogo so si ohranili vsaj še kaj zanimanja za našo mladino ali vsaj še kaj spominov na svojo mladostno dobo.
Pisatelju, g. Orucju, pa prav iz srca čestitamo nit tem uspehu in samo žolitnu« naj ne bi le. ta ostal sam, nego naj bi so um pridružil še drugi in tretji itd. Po tolikem uspehu g. Crneju ni treba biti žal, da jo zapustil .Parnasa pota* — ako se namreč ne varamo, nam je tudi on pošiljal drobne pesmice, katerih je bilo res tudi nekaj objavljenih v našem listu — prav lahko so obrni listih lavorik, ki bi jih bil žel kot pesnik, ko se je tako izvrstno obnesel njegov poskus (menda prvi?) na pisateljskem polju, ki mu izvestno donese več priznanja, njegovim rojakom pa več — koristi.
Matica Hrvatska razpošilja ravnokar svoje letno poročilo za upravno leto 1895. Knjige za I. 1896. bodo dotiskane skoro in se bodo razpošiljale okolo Božiča. Vseh matičnih knjig bode letos trinajst. Deset njih kakor redni, vsakoletni dar družtvenikom, tri knjige pa se bodo prodajale členom .Matice« po znižani ceni.
Društvene prinose za leto 189G. je nplatati najdalje do početka decembra. Členi so torej opozorjeni, naj čim prej store svojo dolžnost, kajti v interesu reda in gospodarstva .Matica" ne more odstopiti od določila: da so knjige ,Matice" ne pošiljajo nikomur, ki ni plačal členarine.
.Matica Hrvatska« reče lahko, da je v tem letu storila vse, da kar najobilneje obdari svoje člene in z ozirom na najrazlič-noje književne potrebo. .Malica« ima sedaj 11.500 členov in se nadeja, da se tff število še pomnoži. Zajedno pa prosi .Matica Hrvatska« svoje imoviteje člene, naj bi jo podpirali z naročevanjem knjig, koje izdaja v svoji založbi. Posebno opozarja še na izdanje .Hrvatskih narodnih pjesana«.
Uprava .Matice Hrvatske*.
Foulard> Seifle 60 Kr
liis fl.3'35 p. M. japanesisehe, cliinesische elc.).: deti neu-esten Dessins und Farben, some schwarze, weisse und fSrbige Manneberg-Seid* von 35 kr. bis II. 14-C5 per Meter — glatt, gestreift, karriert, gemustert, Da-maste etc. (ca. 240 verseh. QaaL und 2000 verseli. Farben, Dessuv etc.) Torto- und steuerfrei ins Haus. — Musler umgehend. Doppelteš Briefporto nach der Schtveiz.                                                                       [2]
Seldon-Fabrlken G.Hennebcrg(k. u. k. Ho ti.), ZORICH.
Zahvala.
Podpisani izrekajo tem potom nojtoplcjšo'zahvalo vsem onim gosp. iz mesta in dežele, ki so dne 3. okt. t. 1. skazali zadnjo čast ter Spremili k večnemu počitku ostanke naSega nepozabnega sina, oziroma soproga, očeta in brata gosp.
Perozzi-ja
— — #—
posestnika, podžupana itd. v Dornbergu.
Osobito pieč. g. domačemu župniku in častiti 'Ju-liovSčini in učit. osebju; bi. (r, Jacobiju, preds. voj. vet. drušlvu, si. godbi in pevcem, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vence?, in sicer: BI. cestnemu odboru gor. okolice, si. domberSkemu županstvu, si. vinorejskemu društvu, si. c. kr. voj. vet. društvu, sl.° prvaškemu »Sokolu" in p. ti. obitelji Bizjak o vi in Drufovi. Bog jim stotero povrni.
Dornbcrg, 3. okt. 1896.
Žalujoči sorodniki.
Hiša v Gorici
na lepem prostoru, je na prodaj pod ugodnimi pogoji. — Več pri upravnfcivu.
Podpisana naznanjata svojim častitim naročnikom in ostalemu si. občinstvu, da sta svojo- trgovino in krojaako delavnico iz dosedanjega stauovanja v Bolkovi hiši v Vrtni ulici žt. 12.
, preložila v isto ulico Št 8.
(v Pečanfcovo hišo zraven ljud. vrta).
V zalogi imata popolnoma novo ter n«xala-
iano blago, katero sta dobila te dni is prvih tovarn tur je najnovejše Šege (mode).
Izdelujeta v svoji delavnici vsakovrstne obleke p» raznih cenah, kolikor za posvetne osebe, lolikiir za č. duhovnike ter vsakovrstne uniforme za uradnike in vojake.
Zagolavljnjc ločno in vestno pestrežbr*. se priporočata za ohila naročila z vsem spoštovanjem udatia
§. ^ožanc in k Krašič,
i?r. i  i
i in krojiiška iimj^lra.
V zaščito posnomania in ponarejanja  nnpio-ici so p. ii. odjeiimiki, vedno izrerlu> zahle\ali
nMNIF5>wr:
zamasui omot:
Podjetja studenca Kronaorf p. Narlsbad
Hi-i,     „ a«  u
Zalogo v Morlrl
«ng. iormzzi t2^'^-
S. io» to   10    IZDELOVANJE       C #> •-'   :f strojev in priprav vseh vrst
Ivan Schlndier, Ouna]-Himberg. Priprav«  In stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarnarje, gostilničarja, mesarja, sladcicarje, narvarjo, sad* larja, tapocirarjs itd., kakor tudi za domača gospodarstvo — vsa po najnižjih tovarnliklli conah. Ceniki v slovanskem jeziku In z nad 300 podobami gratls In franko. Obračati so je naravnost na Johann Schlndier, Wlen-Himberg.
Agente
za (Jorico in okolico lice življenje zavarujoči zavod prve stopnje.           17:! ~ Ponudbe iipravnislvu našega lista.
Vinski sodi
prav dobro ohranjeni, v meri po IK do 40  hcklov je do TilM) taktov  po ceni na  prodaj.   Več o  trm pri Jot. Paufiuu « L|ubl|an3, Marijin trg «*t. t. j «8 :t s
Ogk&
Podpisani si šta/vjo v čast t szmmti slavnemu občinstvu, de jiv- Je devotifj visoko e. kr. namestnišfvo * odlokem r dne 26. januarija 1896. št. 20.987, da smejo vršili pogrebno podjetje v nustti Gorici pod imenom
Nuova impresa pompe Funebri
(Novo podjetje za pogrebe).
V svesfi si resnega vodstva takega podjetja z ono točnostjo, katera se zahteva od eenj. naročnikov in od mestnega podjetja z zmernimi zahtevami, nadejajo se podpisani, da bodo mogli zadovoljiti vse one, ki jih bodo pc častili z naročili, v sedežu podjetja v gledišču! ulici (vla Tca-tro št. 8.
D Goriei, 29. septembra /898.
Ziani Alojzij — Gall Karot s. 170 2-3      Jerpin Ivan,       ?¦ «•". 2-1
Kot vratar, strežaj
ali natakar iSčc siu2bo mlad, 23 let star samski mož, ki je zadostil svoji vojaški dolžnosti ter služit brezmadežno eno leto tudi pri c. kr. finančni straži na Kranjskem. Zmožen je slovenščine in nemščine v pisavi in besedi. Blagohotne ponudbe pod št. 2G4, »poste restante" v Postojno.              165—5
lice se sposobna oseba kot
sluga ali oskrbnik
ki zna slovenski in vsaj nekaj italijanski. Pismene ponudbe pod »sluga" ali ^oskrbnik"
upravništvu našega lista. S. 169 2-2                                           P. 64.
100 do 300 jM. mesečno oseb^tS
stanov in t tscIi krajih s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in sreCk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod „lciehter Vcrilienst1' na Rudolf Vose, Wien.                        158 10—7
prime}  k  bobovi
edfno zdrava kavina pijača.
Svarilo! Zaradi ničvrednih
ponarejenih     iiJolkoT    j«
treba pulti ne. i .virne »-
voj« ¦ imenom
Na hrano in stanovanje
(soba s prostim uhodom) vsprejme slovenska rodbina samostojnega gospoda aK dijaka. Več v naSi tiskarni.
Eteriška olja, esence, eterje, barve
kakor ludi vse k izdelovanju ž^unjin (lolndme tvarine
ponuja jio ujrodnih cenah fežka tovarna
Bratfi Janouškove
v  l-ra^i,  Karlin .-jstp Z.U.
(Odlikovana z mnogimi raslnimt di|iIomi in zlatimi
sv.tinjami).                                                 1M V>s
Dr. Rosa balzam
za ialodtc   4aaaal
8. FRAGNER-ja V PRAGI
jo s- h.bP.o, ¦}.<• :ji> \*i 7.ni«if» domača zdi
Vild. Ut.:ro lizrn.-a t.tk, oI:ij;!lj(; iin-iiav. 1,-htt, ...Uiij...          __
pozor! B;MJ»'-.;a L%L%
•   nali-iiji-im   iti   z:tkntii'i»
Ciavm za!'::"*.-       i.-n\-U\
Lekarna B. FRASNCR-ja „pri črnan trli"
w Pragi,
Mal.i tirana. vo,'i-! Sponi»Vf iilin'. Velika !,!.-kt. nira I ^'1.1, m.ila :¦'* '*? ; s |.i.>lo •Ki U: ve".       Dnevno [pn«:n't i.iziKidij tnjf. Hitf.ni   r   i.-eh   Mnntnti   .h.-,,;, - (t.ir,:,t*.
trgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrtna, ulloa 8 — GORICA ~ Via Giardino 8 35, 30                       priporoča
pristna bela    _ Je^tefir    furlanskih,
In črna vina    ^~J0,     briških in
iz           05Eh         isterskih
vipavskih,      *   j$          vinogradov.
Dostavlja na dom in raznoSilja po železnici na vw kraje av.stro-o/erske monarhije v sodih od 5C litrov naprej. Na zahtevo poSdja tudi uzorce.
Želodečni in okrei>«f:ujoči
eiiksir iz kine in železa
je posebnost                    e.4t
Cristofoletti-jeve lekarne.
iic.a vsebtrso it'\'.-j.i\ in kine v jednaki nut«;/.ini. ]•» prijetnega okusa ter brc/, družili »kotiljivili tvarin. T"zrofiijp tek, olajšuje j)ii>-Imvo in [>ictii;i^uji' si.ibokrvnosl.
Ji-iina slckli-nira J,">o gramov stam* ifcBT- 80 kr. "«111
Josip Črnigoj
mizar v iiiiii iM l?(»s(o -i* piip(iri)i'a rojakom v (iuriri in na ii</i-li /a v-iikiivr.-tna tui/aiska in laii"i-cr.irsk:i drla.   ,       \YA {v. I.)
Na ih-i. juhil. r.iz>lavi odlikovan K« ivovski razstavi s pivo rtv
fi       TT~TT
Tovarna uzaraih telovadnih priprav
JOS. YmaYB-A,
v Praffl na Smihovu
(IViiha-SiiiiidioO Vinolir.iil.skii u!i<    i'i-1.. SKJ. «: priporoči
k popolnemu uzornomii prir""vatiju solioiskili In šolskih toi* urtnic
po iiiijtinvijnih pripoznanih in praktičnih ¦»'¦slaviti.
V ta ilnkllZ je llil razpolii;'i( m.lii;.'o pilpnioru-(i("ili sprirul il«iiri;ii'ili in itin/.caisiiih.
/iip.tnvlja jnlmi Ido. t>ni- zrlo zi.....t\c, pla.'nj.'
se pa mi iiiosrrin- <iiiiok<; pu volji in zmožnosti.
//avadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proi:ii'imi in n;u'i'li z.i popolne telo. viulnii-i" pošiljii iiii zahtevo lii'eZ|ila«"no in poAliime proslo.                                                    |:j. r.J    1.J
foprnvo IzviSiijo po iuijiil?,jili »(111111.
15    Anton Potatzky    J
i *        v Raitelju it*. 7 v Gorici        ^
J prodajalniea drobnega | J in ntirnberškega blaga |
*'                    nn ilrohno in na dehelo.                     2
«------------------------————  f
t                        .I.nUiio              7. !•--.; 3
J   iti n;ij('<»iH'js(4  kupovali^*', f
*                                                                                              ¦---------------------------------------     *»
J                Posebna zaloga               %
J   za ktipovali-r in raZ|>md.ijaiif na dc/.ili,  <S
*               /a krii.šnjarii- m innjarji'.              V L                Nalvečja zaloga                Z %   ("»'vlj.irskili,   knijaškili,   jiisar^kili, |hi|ki-   Z
*          tiivalnih in kadiltiih pnln-li^in.          L %               Zimska obuvala.               fj
*     Vozički in stoli na kolesih za otroki-.     <% «              Strune za godala.              t
*   h>Kcl»wisl: Scinctiri za zcli-njavo in Iravi-.   #
*         IVosiiiJ ilohro pazili na nasiov:         |*
« Na sredi Raštelja štv. 7. |
Velika Inomotska 50 kr, loterija I      žrebanje
mmaatmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmammm^ ie 7. novembra.
Glavni dobitek v
;LiSek 75.000 »-""..ithar.
po 50 kr. priporočata k t Jona in Wichlstadter i G. v Gorici.
** ,, _       ... 2asiopdvokolesfSwift'iz8rožarnevSteyru   p
imata podpirana                                  I*
-v Goi-ici, tia t*«»sti Fmti Josipa, jt-orso)  f*
51. i i,n.isproti ^'Itdiš,'ii,- kavaiti-;.                              J
Lastna izdelovalnim rtvokolcs J 1 i p i a'.  L
žičnih blazin (lirsitlnnatmtzfii). popravljal    :
niča dvokoles. šivalnih strojev, nušk iui.  ^
Spajr- Nunska ulica 14. -*Nj§              ^
Protlnjiilniro šivalnili strojev, pušk, stre-  |»
ljiva in druzepi orodja pa imata          |^
SAUNIG&DEKLEVA   ^
v Nunski uliri št. IU.           i-j,it  .^
gggggjsggggregjggjfrg^B^i
»Goriška ljudska posojilnica",
(i?pisaiia zadruga z omejeno zavezo)
se y kratkem preseli
i0e»- v hišo št. 9. v ulici Vetturini "VAB
(za gostilno ,Angelo d' oro" ali „Prt zlatem angelju").
Svoje prostore bo imela na levo roko pri tleli.
V prvih devetih mesecih je imela letos 364.843 gld. 16 kr. prometa. —
Hranilne vloge se obrestujejo po 4:;2% Posojila se dajejo: na menice po 6',% na vknjižbo po &'/«% Uradni dnevi sa denarni promet so:
nedelja, ponedeljek in četrtek
od 11. do 12. predp. Za druga opravila vsak dan do polndne.                                  t
Krasne
posetnice
za
gospe, gospicc in gospode
vmIi oblik in vi.likm,fia. h Kokrtbkim monrujiiiinnm.
(Na zahtevi piiilja nmki firk za piselsicr)
^ose^tvos^ za vama »oUUa
d. ,,r, koiIhvk. novo M» it.|.
Krasna poročna naznanila
v veliki izberi.
Trgovske zavitke
'vm-Ii k»kuw.«lij.
Trgovske račune
vseh oblik.
Trgavski papir s tiskom tvrdke.
Vabilu
• razna društva •
VSPOREDE,
razne lepake itd.
Vkusno izdelane
DIPLOME
za častne člane.
OSMRTNICE,
PRAVILA,
BROŠURE, KNJIGE
in drugo
prevzema v tisek in točno
izvršuje
&0|-;lKft f ilKIKNft
A. GABRŽCEK.
Zaloga tiskovin
za
s/, e. kr. okr. glavarstva, e. kr, okr.
sodišča, županstva, cerkvene, šolske,
poštne in druge urade.
Y zalegi tiskarne izhaja:
.Slovanska knjižnica* - ,Knji2n. za mladino', ,Salonska knjižnica'(Novo, izide v kratkem), ,Koledar za goriško nsdMjo za leto 1897:, .Popotnikov koledar za leto 18911 (v delu!), .Kažipot', in veliko drugih knjig.
(stane celoletno le 80 kr.)
ki Izhaja vsaki drugi torak v masjcu na osmih straneh,
\e xva\cexve\Vv slov. casop\s.
,jx\motec
(stane celoletno le 80 kr,)
ti Izhaja vsaki drugi torak v masjcu na osmih straneh,
be xva\ccxvey&\ slov. casop\s.
Popis tiskovin in knjig razpošilja na zahfsvo bnzplaino.