Festival mladosti, športa in raUonti Težko smo prtčakovali prve fe&tivalske dni. Težko smo jih čaJcali zato, ker smo vedeli, da se priprav-Ija nekaj velikega, vAsmo pa natančno vedeli kaj. Ko to pišemo, smo ravno sre-di festivalskega tedna in prezgodaj bi bilo dajaM ta-ko ali drugačno oceno. Ne-kaj pa smo le videli... L Pravo mrzličnost na vseh športnih igriščih, kjer so se te dni pripravljali na velike nastope. Vsi skupaj streme za enim — vsi sku-paj hočejo pokazati, da na-ša telesjui vzgoja naš šport, da vse to nekaj velja. Za-stonj b\ iskali razlik med pripadnbki Partizana, špvrt-nifa zvez, - gromov (olbseg predmeta 1& korkstruiktivne vaje) in napravitd realni načrt in pmgraim, seveda z vTtporedno zagcrtovttvijo večjih mateTdialnih sredstev in učnega osetbjia — pos©bno asisitentov — ce hiočemo, da bo šbudiij res te-m«ljit in hditer dm ga bo lahko povpanečni študent z normalnim naporom obvladal. Status študenta je eno najbolj perečiih vipraišanj za nas študen-t«. Po 61. 57. osnutika zakona poleg ostalih logi^nih vzrokov izgutod status študent, kd ne vpiš© višji seonester — po do-iočbah osrmiJka pa študent mma pravice vpdsati dvakrat i&ti. se-mester, tudd če ni izpolnil po-goje za vpiis v sledečd vdišjd se-mesteir. Po čd. 58. pa zgubi štu-dient statuis, fre ne diplomira do konoa zadnjeiga scmestria, to je do 30. septemibra tistega leta, ko albsiolvira. Te postavke so po našem mnenju prestroge in za sedanje raz.mere na undverzd nevizdržne. Zakon bo začei ve-lia'lJi kmalu po sprejetju v ljud-stei skupščini. Studentje pa , fei nirnajo sitia>tusa, izgube vi&e štai-dentske pravice kot &o: pravica do študentskega doma, študent-eke menze, štipenddje, otroškega dodiatika itd. Problem vseh ab-solventov in onih, fci ponavljiajo letnike, bi s tem pravno seveda til rešen, toda ali bo družba od tegia iimelia koristi? Ne! Študij tefo študentov se bo še podaljšal in 6e izvzamemo težkoče štu-denta brez vsaikih sredstev, bo družba imela zopet škodo. Zato ^matramo, da je to vprašanje tr«ba temedjMo proučiti in v prehodnih določbah točno odre-ditd, kakšen odnos do z.aikonid bodo imele vse generacije štu-dentov in abso.ventov, ki že sedaij žtudiirajo. §e>ie ko bodo vsi študen'tj.e iimeld vsaj pri-bližno eoake pogoje študija (sitanavanje, hrana, risalnica. učila in li'teraitura dtd.) bi se leihiko opravičilri dn zahtevali ta-ko strogi predpdsd za povpreč-negia študenta. Skupščina je razipraivlijala še o nizu problemov, ki so mteresarutmi tudl za nas študen-t te, vendair jd!h zaanadi pomanjikia* nja prostora saano navajjaimiO. To so predvs€on: problem učnega osebja, vpria<šand« eedekcije, probl«m študen*ov in prehoda na tri fakmlitet&, probleim §tudi3a sedanje generacije (v zadmjdib. 11 mesecih je dliplamdiralo na TF 159 aibsolventov s povprečno colžino študiija 8 let daa 9 mese-cev), problemd usfcamaiviljainga no-vih od&ekov, materdailni proble-md in drugo. O vseh itefh protole-mih pa bo morala rafcmišljatd tudi študentslka ocganitzaicija ia bolj aktdwno sodieilgaaile ix- na p^dlagi koneeipciti, kl Vseblno zakona je razumetl ta-ko, da si družba hode zagotoviti kadre, torej, da bodo študentje študirali zanjo in ne za fakulteto ali celo za posamezne profesorje. Profesor ima odločilno vlogo kot ekspert za posamezne panoge ali področje, kolektiv aii pa družba pa določa, kai mora študent ob-vladatt iz posameznega predmeta oziroma lik bodočega strokovnja-ka. S tem postane ,1asno, da bodo v bodoče pred študenti in pro-fesor.H mnogo vcčje naloge kot do sedaj. Zaradi tega !>o morala družba povprečnemu študentu za-gotoviti toliiko srcastev, da bo lahko nemoteno štuairal. Profe-scrji pa bodo morali nadoknaditi vse zamujeno v zvezd s sprejema-njem fakultetnih statutov, zlasti temeljito preudariti obseg in vse-bino predavanj,' zagutoviti učbe-nike. Iz zakona izhaja namteč, da bodo morall nekateri profe-sorji radikalno spremenitl odnos do svoje pedago&Ke vioge ter štu-dentom posredovati zares nujne in aktualne elemerrte In proble-me s svojega podroa gledainjia za reševanje pro-blemartike postaila poip.61n.oma neupoiabna. Družba nam daje sredstva in 6 tem nam omiogoča študij. Ker študiiramo za druibo, je upira-vičena da posfcaivljia m«je in zahteve. Z uveljav:itvdij.o novega statuta bo moraila nastati rar dikailna preokretadoa v cetotjaeim Bisitejmi študilja na uiniveirzii im našd fakulteitii, kair poimend, da 6& bomio moira/ld otresti raandh ža tradioiionalniiih gledauj o po-trebj splošne izobrazbe elkiono-inisita na vs€h področijiih. Vseh posledic, ki jdh bo imeJl zak&n za našo ^akulteto, nd mogoče predrvidati, jiasaao pa J«, da bo pom.em.il fcomee razndrn koropTO-misairsteim izgiovorom v tvezj s 6istemiom študijia, posebno P^o-gramov, v zivez,i s predavajajd, seminarji in vajami ter učbe-niki. Ce boste slučajno zavrteli na svojem sprejemniku kazalec na kraitkern valu na 40 m, bo-ste morda poleg neprijetnega pisfcanja telegrafskih oddajrai-kov zaslišali iz zvočnika: »Tu-kaj tiugoslovanska arnaterska postafla YU3CNO.....« motr- da v angleščini, francoščini ali pa že v kakem tretjem jezikvu Ker ne poznate amaterskih kratic se boste zaman spraše-vali, kje je ta postaja/Lahko vam dam odgtavor: YU3CNO je pozivni znak amaterske po-staje radiokluba v Studentov-skem naselju. Ni dolgo tega, ka^ so se pirvdč »vzdignilii v e-ter«, kot se to imenuje v ama-terskern žargonu, ali po naše, ko so se prvič oglaaili na krat-kovalovnem podro&jiu. Radioklub »Studentovsko naselje« ima dve sekciji: spre-jemno in sptrejemnio-oddajno. V okviiru prve so tečaji in to začetniSki »A« in .nadaljevalni »B« tečaj Sprejemno -oddajna ali kratko PP sekcija, pa si je postavila za nalogo dogradi-tev oddajnika. V njenem ckvi-m so bili telegrafski tečaji. V telegirafskih tečajih so si pri-dofcili poleg znanja Morsejeve abecede še osnove iz znanja amaterskih kratlc, me;dnaro-dnih kratic in se izurili v teh-nikti vizpostavljaiija radijske zveze. Največ zaslug prl tem, da je bil oddajnik dograjen do dolbčeinega rotea, tma član kluba tov. Komaveč Aleš, ki je navdušen radioamater in je prav Prt dogradiijvii oddajniika s požrtvovalnim delom dose-gel, da je radioklub izpolnil svojio nalogo pravočasno. Cla-ni raddiokluba so se zelo raz-veselili, ko sje »pre- jemno-oddajne naprave, nape-to prisluhndli. Iz zvo&mika je zadonel signal bratskega polj-ekega amatterja! Pr*va zveza na novem oddaiiniiku je bila vizpostavljena. Poiljisfki amater je navdušeno česiital, ko je spirejel poiročiloi da je prvi, s katerim so vzpo«'tavili radij-sko zvezo na novem oddaj-niku. Od takrat eo amaterji v Stu-demtstkern najselju vzpostavill še mnogio zvez z amaterji lz raznih d«lov sveta. Sodelovali so tudi v štafetnem prenosu pozdravnega telegra-ma rnarša-lu Titu. Za vsakega od ndih pomeni po napotrnem študij-skem dmavu deio na oddajniku prijetm oddih ln razvedrilo. Mi jini želimo iz vscga srca še mnogo u«/pehov pri njiho-vern d«lu in obilo radijsksih zvez z dsiljnimd DEJAVNOST pokrajimsikih .žtudentskih klubov, ki jih je po petih letih na naiši ¦univeir-zi žei dvajset in imajo več* all manj podobne težnje, se je v letošnjem letu še okrepila. Ce smo v prejšnjih letih gledali na te klube koit organizaciije, ki naij ma podeželju vršijo ' ptredvsem kuilturno-pirosivetno vlogo, pomeni letošnje leto v razvoju pokirajinskiii štu-dentskih združenj pomembno prelomnaco,, ne toliko zaradi opravljemega dela, kolikor p0 občufnih viseibinskih spremem-bah, ki so jih te organizacije dosegle pri svoaem delu. Klu- IZ RAZGOVORA Z ANDREJEM MIKLAVČIČEM LETOŠNJI MLADINSKI SEMINRRJI CK LMS prireja tudi letos »odprte« mladinske seminarje. Seminarji bodo v prenovljenem in moderniziranem mladinskem domu v Bohinju. Odprti seminarji so namenjeni vsem mladim ljudem (ne glede na funkcijo v organizaciji) ki se žele globlje seznaniti s problemi iz naše socialistične izgradnje oziroma s področja mednarodnega socializma. Vodstvo seminarja bo poskrbelo tudl za prijetno razvedrilo. Slikovita okolica in bližnje jezero pa nudijo obilo možnosti za sprehode in izlete, kopanje in vožnjo s ftolni. Udeleženci bodo imeli v domu na razpolago bogato knjižnico in čitalnico, kino in razne družabne igre. Na vsak seminar bodo sprejeli 60 mla^ dincev. Seminarjl bodo meseca julija in avgusta. Kakor prejšnja leta tako se bo tudi letos udeležilo »eminarjev pr^cej Studentov ljubljanske univerze. M. Erbežnik bi so se postopoitla pogvetili predvsem politično - ideološke-mu delu, a pri tem niso zane-marj ali svojega kulturnega poislanstiva. Pomembna je po-vezava vodstev s političnitni organizacijami na terenu. Vendar pa ima vsaik klub svo-je specifične probleme im za-to mora kolikor toliiko prilago-diti sivojo dejajvinost potrebam domačega kraja. Pri tem pa se seveda ne smejo zadovoljevati s poviprečnimi prireditvami, kajti njiliova prva dolžnost je, da prispevajo k napredku in ne stagnaoiji kulturnega in druž-benega življemda našega pode-želja. Zaifco mora vsaka prire-ditev, ki jo pripravijo študent-je v domačih krajih, porn«niti močno iiapodbudo pri vse-stranskem pdizadevanju naših ljudi. prav de, da se klubi iz leta v leto bolj vživljiajo v problematilko svojih krajev, jo pomagajo reševati, kaijtd le • Clviliziran svel je še nevaren Z aivtostopom v Beograd? Kaj ete znoreli? Saj ne greste sami, li&žete! Vprašanija lo otosodbe so kar deževale. S prijateljico sva za-iudetno ugotavljaili, da je tudi civdliz-iran svet za nekatere še vedniio poin neikakdh raiz;bojni-kov — amaterjev in raizdičnih drugih navaraositi, ki pretijo predvsem šibkemu spolu, kar nikaokr ne more bi-ti prav. Se mamij pa 6va razumeli tiste, ki 6o najiu eamo od pete do glave poizormo pogledald, dvomljivo BMnigovali z ram«ni ali se ceio make vzvišeno nasomehndli in od1šli, ne da bi naima žel&li srečno pot. KatJ je s temi Ijudmi? Toliko Taabuirga/iija zaradi av-fostopa. ki ga uiporablja danes že vfiek otrok. Znano je, da so nekateri štoidentje na ta način prepotovald vso Evropo. Nisva se pustili zbegaiti. • Pt)d bežečo streho Sreča je bila dobre voaje. De-6et minut čaikanj« in ie naju je svetlosivi opel odpedoal po Dolenjski cesti. Trije starejšl (Bopotniki, prdjet&n razgovo-r ob Lpir~iniijavl motorja in prvi del »tvegane pusiiolovšč.ine« je bi» zaključ&n. Ndti grozečih volčjih tolp v ¦temndih ko^eivskih gozdo-vih sd ne bi drznila obdodžiti »labdh namenio.v. V Zagrebu nama je nekollko grozu hladen veter pa še ta zastontj. ^od streho nove mo-deme benoiimske &rpalke, ki gftoiji ob avtostradi Zagreb— B&ograd, sva se čutili varni pred vsemi ».prijetaimi« jznena-demji. 9 kateriimi je bdlo letos v malju nebo taiko radodarno. Tudi to pot nisva čakali Nagilo STno brz&li po avtostradii med zelenim enolič-jem polj, ki nas je že dodobra izmvMo, ko smo končno»le za-gledaii prostramo lepoto Beo-grada. • lz popotnega zapisnika Sedaj lahko z vso upraviče-nostjo prlčakuiete izčirpen spre-hod po Beogradu. Nifcar! Dovo-lite r...i. da samo bežno obideim t'*^G kar običairto polmi popot- TRIBUNA • Str. 2 ni zapisek tudca, kadar obišče nažo prestolinico. V iDJem boste pretorali v prvi vr9ti izlet na Avado in Topčider. obdsk fiim-skega mesta na KošutnjafcTa in nepoglrešlijivi Kail&megdan. Si-c©r pa — raije born pisala o tem, kaT si niseim zapisala, zato pa se*m si netabrtsno vtisnila v sponrin. • Kaj so tudi študentje lahko konservativni V Beogradu so se »ljubljan-ske žaiiostinke nad civiliziranim svetom« ponovile. Ljubeznive štud&ntfke, ki sem jih poznala v štud&ntskem domu Vere Blago-jevdč, kjer sva s prijateljico po-c&ni prenočevali, nama sko-raj ni®o mogle verjeti, da sva res pripoitovali z avtostopom iz LjjuibLjane. Povedaie so nams da prd n(jdh niti štud&nfcje ne potuijejo ' na ta na&in. Soferji menda neradd ustavljajo, če pa že ustavijo. pretijo od njih popotniku različne nevarnosti, zlasti še, če je sam. Sploh sem podobna mnemja v Beogradu sed&t, da bi poslužali srbske nairodne pesmi. . Toda nenadtama se je spet »Cemu se lahko sahvauiva za tolikšno pozornost?« »Veste, mi imamo radi Slo-. venke v svoji družbi, ker so bolj družabne od Srbkdmij.« Zaihvalila sem se za komipli-ment, ki pa mi. odkrito pove-damo. ni bil posebno vžeČ. Pre-dobro namreč poznam nekaitere tukajšmje moške »specifične« na-zore o »družabnosti« Siovenk. Ijjuibeznivi po&lanec svojega prijatelja 3e nazadnje le dou-mel, da nisva ravno »tipični predstavndct« svo>jega naroda, vsaj taki ne, kakor si Jih je mo.rda on zamdšljal. Po nekaj gostobesednih »oprostite«, s« je po&Lovil S prijate'iijico ava o»pa-zili, da je kmalii nato s prija-teljem odšeU iz restavracije. Kam? Sic&r pa to za naju ni bilo več važno. SliSaui smo sa-mo še simpatično pevko iz Splita, ki je naju prevzela « toplim jlasom in premirde. V strahu pred novo »agre^itjo« njen« jeze, sem jo ekuišaua poto^lažiti s special-ndm odlomkom iz znane Mun-thejeve kmjige »Sam Michele« (Od teod ta aso.cdacrja si ne zna-va raaložVfci) v katere.m ©pisuje kako Italijami na Capriiju v %>?-movju skrivaj nastavljaijo nič hqd«'ga slutečim ptičkaim iidma-ndce. »Kaj pa so druiga ta ,kola' ko-t isodobne liman.ice!« je priijat«-1'jica tnd'O pribila ln ves moj trud j» bil zastanij. K sireči je orkesteT rawno tedaij »aigtasi priljubljeno pesern »Ciganski taibor«. Se s«daj vidim par&dse-bo'j temmolasega pevca Djniba, kako je z zaisamija'niTn.i očmi prepeval: »Oj ždvo't ciigaiiski* ... • Vse za frizuro Ne mislite, da se ho^čem šali-ti! Ne! Posredovati vam ho.čem •ie neka.1 neiposredrtih vtisov s f«kmova'n(ja moških in damskih frlzerjev, ki ga je v maju orga-nteirai beograijski frizerski klub. V*lja Radonič. ugleden frizer- Brez črnih očal večkrat sldšala. Ne vem,.kol:ko je v tem re.sn.ice. Opaziia sem, da so tudi tu celo nekateri štti-denttje sipiremeniili svoi • odnos do naju, ko so zvedeu za najin način potovanja. Postali so namreč sumLjivo podobni tistim ljuibljamskim iz^brancem, ki člo-veka tako radi po&astijo s svo-jim vz.višeni.m. nedouimmiim na-smešfcom. Mo^ram reči, da md j& biio zaradi tega te^ko, ker toliko konservaitivnosti vsaj med študenti nise.m pričakcvva-la. Sicer pa — kaj bi komipld-cirala! Narobe je bilo saimo to. da so šle na avtostop to pot ženske. • Pogled v Madero »Oprostile gospodi^ni. s pri-j3.tel1.iem imava avto. Ce i&lite, h gresta z naima. Ne bosta S prija^teljico sva za^udemo sitrmell v elegantnega gospoda, ki se je nemadoma pojavh pred najino mizo v Maderi. prijet-nem lokalu oto Bulvar.iu revo-lucije kaim>or sva §lij malo po- medodiko srbske narodne pesimi. »Oprostite, prosim... Imam avto.« Postaiid sva nemiirni in elatoe volje. Nekai narna pri vsem tem ni ugajalo. Umirili sve se Se-le, ko nama je strežnik povedal. da v Beogradu še ni udoma^ema natvada. da bj prišde ženske aa-me v lokal. Vedel je ceuo, da smo v Ljubljani v tem oziru enakoipraivnost med spoloma b-olj dosjedno izvedli. Se je mo-goče motij? Kljub vsemu sva se s prija-telijdco pooutili kot dve »minia-turni -opornici«, ko sva še isti več&r sišali kar dva »oprostite!«. Prijateljico je Ziasti jezil neizo-gibni dostajvek »I-mamo avto«.' Tako se je zgodilo, da je za hdp pozatoila na pravila vljud-nosti. ki so m.imogrede poveda-no, tako •privzgojena, in neje-voljno »Ce yih imate tudi deset. p&i-dite k vragu!« Vse kaže. da je »eksplozrja nevLjudnosti« učin-kovala, k«r 3e takoj nato na- sfci mojster iz berfoerske frizer-ske radnije o^b cesti 27. marca, me ie prijaiz.no povabil s sebotj v Buinker, tako namreč imenu-jejo lokai (restorari?) kjer je bilo tekimovain.ie. Zemskd frizerji »o se preizkušali v moderniza-ciji frizure iz let,a 1830, moški pa v modeirneim strižemiu las. Tek/novali so majstri. pomoč-niki in vajenci. Eden izmed or-gani.zatopjev tekmovanja mj je prijazinio raziotil. da ie namen teh teikmovani dviganje kvali-tete kadrov vn preizkušnja fri-zerskih prepaTatov in prlpo-močkoiv, ki jdh izdelujejo do.ma-6e tovarne. Zvedela s&m tudi, da je naše podijetje Narta celo prispevalo dva pokala za nagra-jernces. Ce bl blia dopisnik kakega dmevnega časopisa. bi morala naipisati še mnogo več pred-vsem pa vse tisto, kar so mi pripovedo.va.li liiubezriivi udele-žencl te^kmccva.nja, misleč da sem naijimanj urednica kake vo-dilne rubrifce v' »Slovenskem pororoko im tekle skuipaj, da čimprei pri-demo v bližnjo slaščičairno. Ta-kima dekilioama je pač tareba kupiti sladoled! Povedaii s-ta nama. da .i© mamica bolna, zato jirna je dovolira, da sta šli samd na sprehod; očka pa deia. Sedaj eva zvedeli. zakai sta i\iuna lijuibka plaščka- tako tnmazana in zanemarjena. Zal nama je bilo vsake slatoe misii, ki sva jo morda Imeli o njuni iriamlci. Težko sva se ločili od njiju, pos&bno od*male Fatime, ki si vprdčo naju ni upada pojesti sia-doleda, čeprav so se ji velike črne oči ob pogiedu nanj zgo- • Brez črnih oCal Spet sern v Lj.ubljani. Za de-set dni zapos'tavlj&ne vsakdanoe obvez-nosti in dolinos'ti me kar preplavjjajo. Hitim sem, hitim tja. Včasih me kdo ustavi: »Si šna res z avtoistopom? Kaiko je bilo?« »S&veda! Pa še bom šla!« Zagovarjam svoj optimistični pogled na avtostop. Ne iz opo-ziciije, ampak z ozirom na real-ne i'zk!ušn.je bi rada snela črna o^ala z vseh o5i. ki jih še no-sijo im i'.m povedaia. kar mi Je z-auipal Leo-nard KarU. profesor na. eikonomskj fakulteti v Za-grebu in kar sem tudi saima spo-rnala: »Avtostoo i«» tak, kakor človek, ki ga uporablja.« -mm tako bodo postaili čedalje bolj uipožtevan f aiktor... DA JE BILO delo boilj smo-trno, je bila letos pxn UO ZSJ farmirana komisija za klube, ki je večkrait raz,prav]ijala o problemih posameizinih pokra-jdinskih študentskdh združenj. Njen glaivni namien je bil, da bi koordinirala delo poisame-znih klubov, jim dajala vtpod-bude in priporočala obliike de-la, ki so se na teren.u*že dobro obnes.le-. V poigovoru s predsed-nikiom te komisije, Andrajem Milklavčiičem, smo zvedeli za vrsto problemov posameznih fclubov. Obemem pa nam je opisal dejavtn^ost v letošnjem letu, ki se je odražala pred-vsem pri politično _ ideolo-škem, kulturno - prosvretnern, družbenem in fi^kulturnem udejstvovanju. TAKO SO Posavoi organi-zirali na gimnazijah v svojih krajih dva marksistična krož-ka. Dolenjci in Postojnčani so se vkl.iučiii v program CK LMS in predavajo mladijnskim ak-tivom. Kranjsko akademsko društvo vodi v Kranju Ljud-sko in Mladinisko univerzo. Notranjci so s sodelovanijern mladdne organizirali dva fe-stivala. Goriški klub je imel števitoa predavanja v svojem okraju. V postojnskem klubu je sodelavial preko celega leta diskusijski krožek. Korošciso imeli med festivalsikimi dnevi razgovore s člani kluba slo-venskih -koraSkiih študentov na Dunaju in. predstavniki koro-ških SloveTicev. Med letomso klubi priretiali za svoje člane v Ljubljani številma predava-nja iri povabiili k sodelovanju predstavtnike okrajev, občin, ljudske poslance itd. V glav-nem so vsi povezani z organi-zacijami svojih okinajev, pred-vsern pa z LMS iin SZDL. V nekaiterih klubih so na novo formirali aktive ZK, ki so vo-dili in usmenjali politično -ideološko aktivnost svorjih or-ganiizacij. .VECJO skrb so posvečali klubi y preteklem študiijskem leitu prkejanju najrazlionejših proslav, akademij,- kvalitetnih koncertov itd. Pomembno je to, da z deloivianijem nadalju-jejo le tiste stalne skupine, ki so dosegle določeno kvalitetno raven že prej: Tradiconalni koroški festival, nastopi pev-skih zbotrov prirnorskih in ko-roških študentov. Ob svoji petletoici so Korošci izdali lično publikacijo, iziolali ne-kaj kiimooperaterjev^ ki že ves mesec predvajajo kratkš in celovečeme kultuirne filme _po zaikotneDfših krajih. Postojn-čamd so priredili v središ^ih treh občin akademije ob 29. novembru, v kratkem pa bodo izdali precej obsežen zbornik o življenju ljudi im krajev v pivški dolini. MAK jepriredil več akademij in koncertov. čeprav v domačih krajih za njegovo obsežno politično-ide-oioško de.lo niso našli dovolj razumevan.ia pri odločujočih činiteLjih. Notranjci so nasto-pali z igralsko skupino. Uspe-li trboveljski festival im akr-njeini festdval na Primorsikem. Akadernije in kulturni večeri v Domžalah, Kraniju, Kopru, Navi Garici itd. Umetniške razstave... Razveseliivo je, da so bile vse prireditve do-bro pripravljene m kvalitetne. SOCIALNO - EKONOM-SKA vprašanja so bila v glav-nenn zadovoljivo rešena. Klubi imajo svoje predstaivmiike v štipendijskih kOTOtiisijah. Po-svetiti bodo morali več pozor-nosti spmjemanju novincev v štud^intske domove. Športniki bodo morali "več prispevati k širjenju množične telesne kul-*uire v domačdh krajih. Letoš-nje prvenstvo ,pokrajinskih študentsikih klubov, k;i so ga organizdrali Prekmurci in Pr-leki ob podpori UO, je poka-zalo voliko množičnost in prav bi bilo, če bi pripravili tekmo-vanja še v drugih panogah. NEKATERI klubl so v pre-teklem letu znattno napredo-vali predvsfm s tem, ko so iz-ključili nekaj nedelavnih čla-nov in utrdili vodstva ter iz-delali podrobne delowie pro- grame. predvsem se tJe leto-šnje leto bolj izkrisfjaliziTala delovna koncapcija klubov, vendair razmere kažejo, da j« nujno urediti status klubov. O tem so razpravljali tudi naje. senskem kongresu ZŠJ v Beo-gradu, kjer so bili nekaterl delegati mn.enda, da jim jo treba priznati status združecL}. Kaže pa, da bo treba v prihod. nje o tem še temeljiito razmi-šljati in najti način, ki bonaj-bolj ustrezal Wiibom, ki smo jih dosleij večkrat tretirali kot iokalistične študentske orga-nizacije, ki naj bi imele svojo besedo samo na »terenu.« Tu-di je težko za vse klube uve-sti povsem enotne oblike, ketr mora reševati vsak svojo pro-blematiko predvsem v doma-čem akodju. Tako na primer nekateri klubi delajo med žtudijskim letom, drugi pa med počitnicamii. PO SVOJI deijaiwiosti pred-njačita korožtoi in postojnski klub, kajti oba se močno za-vzemata za to, da bi čimveč prispevala za razvoi domačih krajiev s kvalitetniTni prire-ditvami. Pa tudi Jurči&ev klub je precej naipredaval, saj ja bil do lamskega lf*ta popolno-, ma nedelaven, zdaj pa se ža močno uveljaivljia' in namera-vajo izdaiti zbomiki. MAK ja kljub Jierazumevaimiu v do-ma6ih krajdh po temel}iti »čast-ki« resno zagrabfl za delo. nasprotno pa so n©kateo*i klu-bi povsern odpavedali, kot n. pr. blejsM, kočevski, tržiškl itd. SKORAJ vsi klubl ©e po-stopno pripravljajo za prosla-ve oktobrsike revoludje, ne-kateri pa imaoo obširne pro-grarriie še za počitnice. Stu-dentski klub Vrhnike, ki je bil ustanovljien šele letos, bo imel svojo deliovno brigado, drugi pa se bodo pcivezali z OK mladine in pirevzeli vodst-va brigad. Korožci nameravajo na po-vabilo slovenskdh študentoiv na Dumaju gostovati s svojo film-sko iin kulturno skupino po za-mejiski KoroškL TAKO SMO le v glavn«m pregledali delo in problema-tiko kiubov v preteklem štu-dijskem letu, vendar bd moral v bodoče naš itudentski tisk več pisati o njih, če bomfp ho-teli spoznati vse težave, ka jih iz leta v leto premagujejo študentje v domačih krajih. Drago Vobovn& Nekaj pripomb (Nadaljevanje s 1. straai) Z Intenzivnejšim študijem bo itudent prisiljen, da pusti po-stransko zaposlitev, bodisi red-no ali honorarno, s katero so šola. Poiskati bo moral štipen-dijo ali pustiti študij. Zato bi bilo treba tudi obencm s pri-četkom novega režima študija zagotoviti tudi boljšo kontrolo štipendiranja, povečati itipen-dijske sklade ter — s stranl naše študentske organizacije — zagotoviti nova sredstva za itu-dentsko samopomoč ter zaostri-tl kriterij pri podeljevanju pomoči. Potrebno bo tudi paz-Ijivo proučiti možnosti bivanja v študentskih domovih ter to omogočiti res najboljšim in najpotrebnejšim študentom. S tem, da bo študij skrajšan, bo dosežen dvojni rezultat: prihranjena bodo precejšnja sredstva, družba pa bo hitreje dobila prepotrebne strokovnja- , ke. Menimo, da bi bilo na ra-čun prihranjenih sredstev tre-ba odstraniti tudi nadaljnje ovirc kraiševanja študija — poskrbeti bi bilo treba za lz-dajo učbenikov, skript in dru-gih učnih pripomočkov, za di-rektnejši pouk, razširiti mate-rialno bazo študija ter ureditl pomanjkanje učnega osebja (imiverzitetnfh učiteljev in so-delavcev), I,e na ta način, da se odstranljo vsj vzroki, ki preko-merno podaljšnjejo študij, bo mogoCe govorltl o njegovcns resničnem skrajšanjtt. mež&^ MEDNARODNI ODBOR LETOS PROBLEMI PRAKS... Ppeiteklo je šolstko leto, aato zane na r©cip,rociiteto. Ttijd štu- je prav, dia spregovoriimo o dejiaivnosti rnednar>odnega odibo-im po sveitu 6esto napačno jali v ppeteikilih letilh samo šbu- informnirana o zniačiaju jjn delu rijami v Varšavi, Strasbourgu, Lundu, Parizu, Niapoldju, BaLog-ni, Hamburgu in Berlinu. V m«secu aprilu tega leta smo organizirali študemtski fesitival n&jpnej v Strasbourgiu nato pa v Ljuibljand. Znano je namreč, da isodi omenjena univerza med najnapirednejše v Frainciji. Ta ma-n'.ifes>tacija vzajemnega sode-lovatijia pa naim je bLLa v zad-njeim breniutku onemio:gočena. Pri tem smo ufcrpeli «b6utno mtaite- nov n si zaradi tega ne mo g jp g j p ju jj p remo lasititi niikiakinšnih pred- moreimo upošteviati, ker bi kr- dentje, ki so si preskrbeli me- raše oirganizacije, kakor tudi o rialno škodo, da ne j šili s tem naša osnovna načela. Z-adnji čas je namreij, da se sprijazmiiimo z dejiStvom, da j© prafctilkiaintiskih mestinanj kot je preivic pri odihajanju na feo- zeimske prakse pred ostailiimi Univeiteiifratniimd centri v nali deželii, kaltor tudi ne olbraitnio. Tu pa nalebilmo na wire, kd so rvezaine — uparn, da ne pretira- vam — z geografsko lego ožje domovdne Slovenije. Mnogd na&i študentjie ofovladajo po enega ali dva tuja jeizdfca, ki so se jih naiučild v šoild, izpopolndli zna- nje Ikasneje sami, ald pa jih je k teimu prisili -žitiudij na vHsclkii šcli, zairadi pomanjkainijia učbe- nikov v materdnam jeziku. Brez dvoma pta je zia to kriiv tudi pmgram štiuddja.. Mnagd naši vzgojiteljd navajajo kot vire za evoja prediaviania nemško, \r zcdinjem čaisu pa š« angleSko literatuiro. Ne simemo poziatoiitii tudd resnice, da je del matše ožje diomoviiine vse do zrnage ljudiske refllelktantov. Zaitto moramo iz- revolucijie živel probi svoji forati med seiboj najboljše. Saimo volji izven meja naše domovi- v tem pogledu soigliašamo s pis- ne. Tudi tte je vsakodinevnia oem člamka, ki sem gia omenil borba za ahiramiteiv prisdlilla, da na začetku, da sio prakise pre- eo se mauičild 6k>uipatorjeveiga je- ¦rifakusnii kaimen 'taiko giled© kan- zika. Tu so \foroki za veldfco didiatioivegia strokovnega uspeiha kaikor liudiL ofitale nesetaične de-javnostd v študentskem življe-nju. Na ito drugio so pogoiste sta v tujimi s pomočjo z/vez in poznansitev. Tafloo je o&talo do- ma mnogo tovariiš&v, ki dmajo kat člani naše arganizacije vse njenih naporih pri zibliževanju naisprotujočiih si gledišč med pasaimieanimii študientsikimi orga- nizacajami na vzhodiu ofciroma Zia mniage naše šfudemite je inedinairiodinii odbioir potovalaiieimu uradu podoibna uisata-niO'va, k'i sie titoviairja z dKdiaijainfjeim priponočill študentom za odh^od na praikse. Taiko vsafj Ikaže, fco se miniogii rta. ziburoiajjio, kleir oe medinainodiniL odiboir oimeijiiil iKdajainiJe noičiil zato ni nikjer nazaidovae!nfbo/v ki traja pri nelkaiteriih k;ar pnalkitiilkainitofv. Studienitom, kd celio leifco dni. Naš>a ongainiziacija priideijio prelko IFMSA v Jugo- se ziaivz&ma za UTeditev Studij- siaiv.iljio, mmdii pri oa^ orge-niiza- skiih probiemov, kd bi sfcrajšali ciija btneizipilia.čno sbainoviainj e in dobo študdja. V priitvatniih raz- hiranio, bioenoinarija ne dotoie aild pa govoriih s© že slišijo pripombe a ni bilsltivein. fV>tme strofike visak- eitnani naših vzgojittieljev, da do ikrdije sam. Pniibiiižnio etrnake inozeimisik.e praikse tudd vpldviajo- ingiodinioisitii užtilvajio nai^i Studenti na podadjšiainae. šbudijia. Te pri- piiaikitiiialkmitd pinelkio IFMiSA ziunaij. poimlbe so umiesitine \n upraivi- IFMSA pa diabii main^šo gmotoo čene. Na koncu n,atj se dotakne- podpioino od Sveitiav za prosveto z in Ikuilitu«), da laihkio vsajj delno kovnost preveč zanemarja. Isto velja tudi ža AIESEC. Vedno bolj staopa ,v ospredje spložna težnja odhajanja v inozemsto zaradi materialnah interesov. To so pra-kse, kl so v statutu omenjenih organizaci.1 predvidene kot stro-kovna izpopolnitev. Studentje, ki dcbdjo ta mesta, dobij0 plačane potne stroške m vse shroškf. v zvezi z dokumenti, O svojem de- skih ve^erov. Praksa se ne sme nehati s suhoparnim poroftUom, v preaale več ne bomo zariemarill to stran praks in če bomo odhajanje na inozem- skomercializirali, se utegne zgo-ditt, da nam bodo organi, ki nas vzdrzu.1e.1o, enkrat ukinlli pomoč all jo bodo reducirali na mini-mura. Kdo bo kriv? Sami. Pri dodeljevanju teh mest morajo so-delovati itudi profesorji na fakul-tetah. Mnenja smo tudd. da bi lahko ta mesta * prazmali za redno opravljeno prakso, ki je potrebna' na nekaterin fakultetah. Za zna-čaj strokovnosti teh mest v ino-zemstvu pa nam jamči organiza-cija, ki ji je to glavn; namen. AIESEC, t. j. organizacija za izme-javo stj-okovnih praks, eks-kurzij in strokovne literature za ekonorniste, je po številu zame-njanih mest zadnja, Zamenjuie letno okrog 10 praktikantsklh mest, kar pa Jp proporcionalno vzeto, dokaj visoko. ker vključu-je samo študente ekonomske fa-kultete. Je pa organizacija dokaj prožna In lahko samostojno za- mesta s posamfrzniml v inoeemstiAi poleg Stevila mest, ki jih dobi po jugoslovanskem odboru AIESEC, le da so stroški v zvezl z odhodom na ta mesta skrbpo-sameznika. Naša sekcija je lelos delegirala svojega predsednika na IX. kongres AIESEC v MiUuio in Rim. Zahvaljujoč stikom, M Jih je naS delega^ vzpostavil na kon-gresu, bo naAa sekclja. zamejala vzporedno z redno letno zame-njavo po .lugoslovanskem odboru AIESEC dodatno šs nekaj mest s Saarom, Trstom in Grčijo. Lahko bi zamenjali tudi s K61nom in DunaJem. a smo zaradi premajh-nega števila domačih mest morali ta mesta odpovedati. Tu stopa spet v ospredje prt>M©m dom»-čih mest v naSih podjetjih. F&-. gosto nimajo naša podjetia dovo]/) razumevanja za to stran študent-skih problemov. Iniciativa Ijub-l.ianske sekcije AIESEC je pt> našem mnenju hvalevredna, ker je to eden izaned najbolj primer-nih načinov, kako dokončno usrneriti odhajanje v ihozemstvo po strokovnih organizacijah in kako vskladitt prakM s stro-kovnimi zahtevami. Milan Gregorifi študentov PrtaJcsa v toozemistviu je zivezana z materiiailniiani teža-vaimi, ki jiih nosi predvisem or-ganizacija, po drugi strani pa koristmii, ikiaitere občontijo edinci. Nehote se visill.iuje vpra- nia ma našem zadnjem plenumu polbjevanj« Enianja iz tujega jie feanje strokovnih ongandzdranih tudi kritika našim združenjem. jezika. Nesoraizirmerje, ki je bilo. in privatnili praks. Prve so ve- Vse preipoigosto se naimreč do- tiaiko veliko v preteklilh letiih, mo še odhajianja onih fakuMieit, kii nimajo svojih kiriije sbndšlke biiivania mediniaTodtiih strakovndh orga- skih štuidentov .pri unas. Preko IFMSA bodo našii mediicdinci le-šoile. Uos zamendalld oforg 60 mjaat. Po št&vilu na drugem mestu IAESTE. V te'j selkoiijii ao teibnitšike taikmCitetft z neikateniimi oddelktt na HWFF. Mi mladina atomske dobe niiizacij-. To so pravrua, PMF in nekaitere višje strotkovne Pri teh je zilastd karistroo Civilizacija na pohodu Leta 1921 je prejel znameniti jedrski fizik Albert Einstein Nobelovo nagrado za genialna odkritja na pcdročju atomistike. Vsiljuje se misel, da je imelo Nobelovo odkritje dinamita dokaj slične posledice kot Einsteinova odkritja, ki tvorijo teoretsko bazo sodobni jedrski fiziki, saj je bil dinamit zvest spremljevalec komaj preteklih vojn, od tako imenovanega jedrskega orožja pa si tudi nimarno kaj dobrega obetati. Vendar ne moremo zanikati dejstva, da so vsa ta odkritja dvorezen nož, zakaj kakor ni služil dinamit samo za vandalsko rušenje človeških stvaritev, tako tudi odkritja jedrske fizike dajejo in obetajo veliko dobrega. Res-nica pa je, da so že marsikatera genialna odkritja posta\a sredstvo za. uničevanje. Tudi uporaba atomskega jedra je možna z ene strani človeku v slabo z druge strani pa v dobro. Ustvarjalnost se često srečuje z uničevalnostjo. Kako Slizu sta si lahko, je lepo razvidno prav iz posledic najnovejših odkritij na pod-ročju jedrske jizike. Z ene strani so se pojavile neslutene možnosti blagostanja, ki temelji na miroljubnem izkoriščanju atomske energije, z druge strani pa fantastična rušilna moč jedrskega orožja. Danes obstaja strah pred novo vojno nevarnostjo, prav tako pa tudi strah pred posledicami preizkusov z uničevalnim atomskim oroijem, saj ti ie danes zahtevajo določeno število žrt&v. Katastrofalen mehanski, termični in aktinični učinek tega genocidnega orožja je znan in ni čudno, če vsak čuteč človek obsoja ne samo atomsko vojno, marveč tudi kakršne koli priprave zanjo. Naj omenimo, da ima taktično atomsko orožje normalno rušilno moč atomske bombe. Za »taktično« se označuje ono, katero se ne bi uporabljalo samo za uničevanje človeških naselbin, ampak tudi za uničevanje trup v borbi na kopnem. Vsaka taktična atomska bomba ali granata ima podobno uničevalno moč kot jo je imela pnm atomska bomba, ki je razrušila Hirošimo. Kčr so taktična atomska orožjh številčno močno zastopana, je njihova uničevalna moč ogromna. Znano je tudi, da uničevalne posledice strategičnega atomskega orožja še niso dodobra raziskane. Ve pa se že danes, da lahko taklična atomska bomba uniči manjše mesto, ena vo-dikova bom^a pa cele pokrajine. Radioaktivnost vodikove bombe -pa bi verjetno uničila celotno prebivalstvo celo večje države. Tako je ogrožen tudv napadalec, saj danes še niso poznana sredstva, ki bi lahko zaščitila celotno prebivalstvo pred atomsko nevarnostjo. Z ene strani protestna zborovanja po vsem svetu (Japon-ska, Indija, Kitajska, Nemčija itd.) proti poskusom z raznimi vrstami atomskega orožja in proti uvedbi atomskega orožja za taktično uporabo, dalje deklaracija uglednih znanstveni-kov (Schiveizer, Pauling) ali celih skupin (gottingenska dekla-rdcija, deklaracija Svetovne zdravstvene federacije znan-stvenih delavcev), številna zasedanja razorožitveiiih komisij, orgqnizacija Evratoma, resno razpravljanje komisije Orga-nizacije združenih narodov o mirodnodobni uporabi atomske energije v Zenevi in še mnoge druge akcije, vse to je izraz vznemirjenja in iskanja pozithme rešitve iz kaosa našega atomskega časa. Z druge strani pa vidimo tekmovanje v oboroževanju in tako se nam nudi drastična podoba sodobnosti. Ogorčenje je vedno večje, vedno številnejše so resolucije o prepovedi poskusov z atomskim orožjem. Tudi ncrodi Jugo-slavije so za prepoved vseh škodljivih poizkusov in pozdrav-Ijamo vsak korak, ki je storjen v srneri njihove prepovedi in razorožitve nasploh. Poti, ki jih Ijudje izbirajo, so odraz njih samih. Od množice faktorjev v Ijudeh in izven njih je odvisno, če bodo ustvarjalni. ali nagnjeni k ruSenjii, če bodo v sebi močni ali šibki, dobri ali slabi, altruisti ali egoisti, če bodo cenili obrambo ali napad. Zato v prvi vrsti stremijo danes prizadevanja za tem, da se odstranijo objektivrii pogoji, ki ustvarjajo napetost na svetu iri da se tako prepreči tekmo-vanje v atomskem oboroževanju, ki hoče postati po vsej sili monopol nekaterih velestt. Seveda ustvaritev objektivnih pogojev samih ne zadostuje zw ohranitev miru na svetu. Atavistični elementi človeka v smislu težnje po poravnavanju sporov zorožjem v roki so žqI večkrat prilli do izraza kot pa mirna, razumna poravnava. Tako ne moremo upati v trajen uspeh današnjih prizadevanj na področju atomskih problemov, dokler se ne bo spremenila miselnost človeka do človeka. Zaključujemo z besedami Alberta Einsteina, ki je leta 1950 izjavil: »Svetu grozi velika kriza in človeHvo se bo odločilo za dobro oziroma slabo. Sproščena moč atomov je vse izpremenila, samo ni izpremenila našega mišljenja in na osnovi tega drvimo proti katastrofi. Potrebujemo nov način mišljenja, če se hoče obdržati človeštvo pri življenju.« V. U. odgovorov za jazz. izmed kate- Ali se v 20. stoletju rih 135za rocki and roll. Osfca- biti herod? 269 da, 240 le glasbene avtrsti s© dobile po ¦ Heroj je raztegljiv po- nekaj glasov (narodne pesml — Se ne izplača, kajti 10), nekateri udeležemci pa na pra7takL ankete nikakor nlšo danes utegneš bdti heroj, a ju- to vpražanje sploh niso odgo- in ne morejo biti absolutno tn 'lzd^lec Uudrtva. voMl - Rad imam jflzz, saj Pod gamjim naslovom be-remo v podjsketn čaisopisu »Sztandar Mlodych« značilno anketo med 421 famti in 80 dekiletti od 17. do 25. leta. Če- ne" merilo za presojanje miselno-sti ljudi, je ta ankenta dovolj , .. , . , . v ljenski smoter? 367 da, 119 ner " Ah se zanitnaš za zgovorna kljub nefeatenm ze 24 ^ išče> _ Kot člavek žive_ politiko? 449 da, 56 ne. Caso-stairim standardnim odgovo- rom. Njeni .udeleženoi so pn- da' 2fiO šanju. 1 stanovati in delaitd. V pre- pis opozarja na znaoilnost, da katerem odgovoru se panav- se pretežna večina zanima za padniki razlii6n,i'h poklicev, če- ija ista želja: Najti stanova- politiko le kot opaztovalol in prav je med njimi največ nje. — Vso svojo oseibnost po- ne kažejo posebne želje, dA bi srednješolcev (100) iin študen- svetiti delu za ljudstvo. — a'ktivno sodelovalL tov (84) ter le 26 delavcev Med zainikiajočimi: Damdanes f^ in 25 kmetov. Vodeti je, da je smo sužnjl in ne ustvarjalci " Ali 8« pridružujej bila ve&ima odgovorov resnično lastinih usod. — Nisem vedno Einsteinovemu pesimizmu? iskrenih, kafti nekateri izmed *am svoje, sreče kovač. Vprašamje se nanaša na Bin- njdh so kad porazni kljub pre- - s-tennovo lzjavo, težnem StevLlu pozitivnih, ki ^» Kaj je tvoj največji n\ha,.un^ T.oh^ v. .. prevladujejo pri vsakem vpra- sen? Osebne želje • ima 424, mladih Poljakov se z Einstei- P J J P splošne 75 udeiežencev Izmed nom stnnja. Zamfkannh odgo- prviih si 105 želi dvig življenj- "v» * ustreza duhu 20. stoletja? 381 TKi&UNA T? btf. 3 K U L T U R N A T R I B U N A Samo vprašanje: 0 0 Kako dolgo še? Res se lahiko tolažiimo, da Slovenci in tudi Jugoslova-ni še nimamo tiraddcije in Sjpretnosli, »obrtoiške« spret-noisti v filmski umeitnosti in prav taiko še ne zadostne praikse, bodisi v tehničnem aLi kadTovskeim. vprašanju, toda to, kar deJaimo &edaj, nas pnav gotovo ne bo pri.-peljialo do zaželerae-ga uspe-ha; to bi la:hko riimenovali »filimski kriiamnal«. Mi-elim namreč koprodukcijo. Ali imia slovenski film res tiaikšen finančni uspeh pri tem sodelovanjiu? Ali imiajo fcoiproduikcijski filmii vsaj umetndšiko vrednost, zaradi kaitero naj bi s© tako poni-žali? . ¦ Pred ifcpaitikim eem si ogfle- U dal elovensko-nemškd kopro- 5 ditkcijski film »Kruh in sal* U ali, kar zveni veliko vablji- ¦ veje, * »Dekleta in možje«. 0 Ko sem odha'jal it dvorane, ¦ me je bilo sram. Zatoaj? Q Saimo zato, Ikieir seim vMel o domačo zemljo in domače Ignalce, kl so »jgrali« v tem filmu. Mar ni žfriostno, da 5 vidkno naše najboljše dram- U ske ignailce v »vlogiah« — ki ¦ 6o naravnost smešne? Ali Q jim je bilo to res potrebno Q in ali se ne sramujej-o, ' č€ M , ne pred tuki, vsaj pred nami, pred doma5o javnoet-jo, da so se sploh lotšili so- S delovianja in ustvarjanja U tjega filma taikih dn taikih ¦ »-ume-tniških« kvalitet? — Q Sajj y celovečernem fiiilmu eprefovore le nekaj besed — izvzerrtiši en&ga, ki ima _ »bolj aahtevno« vlogo. Mar H smo res prav s temi igrailci, JJ ki nastopajo v filmiu »Kruh in sol« samo kot sitatistii »n prav >nii več, doisegli v Pari- 5 zu ogromen uspeh dn afir- 0 macijo naše Drame v svetu? ¦ Po vs&m tem sodeč, tudi po Q vlogath v filmu,, ki so jim ¦ bile zaupiane, bi dejal, rla verjetno ne. To so bili dru- gii Ijud.je. Ne mislim l|judi po ft fizdouaški strukturi, ampak ** ljiudi po njihovi psibi, md§- 5 ljen/ju in ponosu. Predvsem U — pcwio.su., Ald so bili hono- ¦ narjii za te »vloge« res tako Q visokj in njiho^o socialno ¦ stanje tako neznosno, da so Q Tnorali to spreijeti? Mislim, b da ne. n Skoraij neverjetno je, da ¦ emo na filmeikem fe-stivalu n v Caiinesu doisegli samd in jj' brez »zveličavr.ih« kopro- r\ dukcij uspeh s filmom »Do- U lina miru«. Cudno, kajne? " Pa se povi-niimo k »Soli U in kfufiu«. V njem nasrtopa 5 S. Sev«;r kiot sdromašai so- U lar s pnaiv tako ^osiroTnaše- (j no« vlotgo. Nihče mu ne od- ^ reka nijegovih umetnišlkih n kvaliit&t, kd so g;a nedvomno Jjj uvrstdle v skupino najbolj- « ših jugoslovanskdfa igralcev, U in katere je znova potrdil tudi v tej vlogi. Vendar ... Slovenska draimska igralka 5 Mila Ka6ičeva je v fiJmu 0 zmo.gla spregovoniti dve be- ¦ sedi: Ich aueh«. Upaimo, da Q niso bili filmski Ijuidde, ki ¦ eo zaoipali to »zahtevno« 0 vlogo rutindnani igralki, pre- |J več v ©traiui, dia se jim ne n bi skaizil kader. In kaikor " smo /id&li pri predistavi, « je^ kader res visipel. U Ostali nastopajo6i slov&n- 5 ski igralci so bili bolj aLi U manj nevkini; verjetno so ¦ jih nemški prodiucenti tako Q usp«šno masikiraii. (Morda v ¦ etrshu, da ne bi kvarili Q »emškega okolja v Pirariu). ¦ w 0 Tomislav PERAZlC: Stara pesem 0 0 0 0 SLOVENSKO MflRODMO GLEDfiLIŠČE Slovenska gledališka umet-nost v Trstu sega v lato 1860. Največje uspehe je v tistem tasu. doseglo Drama-tičrno društvo, čeprav j« Avstri-ja diajala predrio:sit italijan&ke-mu življu. Pu§6ala mu je pre-cej pjx>sto Toko pri potujčeva^ nju Slovencev. Vendar ni mogla p«rep.re<;itti, dia Trst ne bi ostal drugo najve^j« sOiovensko mesio. Tako namdn*o središče je mo-ralo nu,inio ustvariti tudi svoje kulturno središče. Ustvarilo ga je v začeitku t«ga stoletia, leta-1902, ko so slovenske predstave postale iredn* in od l«ta 1904 dalje, ko so Slovenci z Nafod-nim dio^miom dobili stalno glecta, liško dvorano. Tu &o bil« prc i~ stave tedanjega stalnega gleda-Lišfta, ki je pogojiLo dramo in v TRSTU — planili smo vsi v nj© — oih vsi, mladina, starci, žene in hiožje — vsi simo se našli domti — našli si»o se v svoj€m, našli sipo se v —• Narodnem doniu.« Po vojni se je delo znova za_ čeilo in se nadaljevalo v »misilu mLrovne pogodbe. Toda že 13. julija 1920 so fašisti požgali Na-rodni dom. ki je bil 16 let hram slovenske kuLture. Zatrli ao -tudi vsako listvarjanje v sLovenskern jeziiku. Fašizem se je tedaj zaklenič sptre-m«Ji3lo. V smislu Spotnenice m Posebnega stetuta bi rrnotrali zgraditi Slovencem Kultumi dom. Ttoda, dela piorfekajio zelo počasi j,n dvarama ne bo zgra,je-na že tako kmialu, m&dtem k« prejšnje iežave še vedno pritis. kajio z vso silo. Sloveinske kJUTtum« ustanove bi Tnioirale dobivati p.omoč iz Jav-nih sredstev, toda Slov-ensko raa-nodnio gledališče ne dobiva no-bene take podpore iz državnih. poik,rajitnskfh ali občimskih jav-niih sredstev. Iredenitistom se-ko. ža jeiži, ko sliSijo sn,ovens!k!o go<-wrico. Vsem dopušičajo da na-stopajo v fcržaškem gledalištu »Verdi«, siaimo Slovencem n«. +emu se erauiimanj© za vednio bolj -širi i;n šte-vilo oibiskovalcev je po treautin: kirizi pred petimi leti v sezond c&lo prekoračiil'0 največji obisik ob ustanovitvi. Poraislimio sani(o na izgubo, k0 ne bi bilo vsakodn&v^iih vaj in upriziarjanja. Pottem ne bi bilo t:soč predstav in tisoče obisko-valcev in vseh 88 del, fci »o jaih v te(j dobi uprizoirifli. To nas je vsa ta leta vselej navdiajalo z veseljem in pcmosom,' ko je na-ša borba za kultiuime vredmote kajkšnl so bdli ti Ijudj© z na- Q obstankom Narodnega doma do- nje kot edmo stalno_ gledaJiSče vendarl« _ uspevala, kio so pred niii in loaikišini amo mi z nrji- _ mli. Neverjetno hitro smo f) poaabiUl. ^ Lučo Znidaršič Q j ddkunoeTiitiirajo svooe biva-nje v Trstu. Tudi pon-očevalec v »Bdnnosti« ni mogel skriti v sebi gamotja: »Slovesni tffenutek j« pri-š&l — prostori s0 bifli odprtl meeta. »iPo dvajsetiih. kulturnega molka bo danes po-poldne zopet totvoirjeno SNG Trst«, je pisal Pirimorski dnev-nik. BERASKA OPERA na Delavskem odru Prosve(twio diruštvo Ivan Can-kair je v nedeljio 9. junija ob 20 uni uipirizoniilo Berta Brechta »Beraiško opero«. DrušWo j« bi-lo us't&novljen,o na pobudo De-Javskega odra jese>ni 1956; se-stavljajo ga tekfiijiučno mladi amateTJd iz vrst dirjašk« in štu-dentske mladiin«. Keir trenutno Brechtcva dela žajnjejo P° sve-tu veHke'uisp>e'he; paj je samo v Berlinu doživela »Beraška fope-ra« 400 predstav je tudii m.!iade fl.maitw.ie pardvabila svojevrstna, mikaivn.a iin zelo zahtevna dira-matiiika B. Brechta. Izbnalii sto n.iegovo zg-odinje delo »Beraško operio«, p &prejem pri zahtevni ljubljanski publiki, ka.it.i d^ali so narn nekaj novega, emkratoega — izredno doživetje. mživeiii litel tutih in doima čih dratnsikiih del. V teh letih je naiše gledallišče kljub oblasttvendms in oviiram tako tesno vfcljučilo v kultvunnio življenje tržaškUi Slo-vencev, da si j« dianes le-tega težko zamiissJit ibr«z gledaliišoa. To ije resniično paglavje o tr_ doživosti nekega gledallišča. To je gledališče, ki ima tako n«-spodobne pno.sitiore tam neki© na hnbu pri Sv. Juetu in. še en sarn prostor, kjer se nenehotnia menjuje scena, prelivaijo situia-cije, pretaka huda kri, toda f^z čistih koziaircev. Gledališoe, k]e; lahko mishiš, »-da ti bo v en&m samem hipu lahko padla na gia~ vo polmeščanskia dekadenca ne_ odkritih gHedali&kih smeiri, a ti potlei pade na glavo čiaf'o nvč meščan&ka kadenca naprednega, snujočega teatra« (Primorsk dnevnik 1956). Res strašno *o slabi pmstori ta-m pri Sv. Vidu. kjer kuhajo svoje gledališke i@re in preklinjajo cez slab ve-ter, pa vendair še vedno snuje-jo. že v trinajsto leto pod uimei*-niškim vodstvom Andreja Bu-dala. Sanje, ki se urisničujejo Mladenič močne volje, člo-vek, ki uresničuje svoje sanje in ki vedno premaga nezaupa-nje okolice — to je mladi reži-ser BOŠTJAN HLADNIK! Mnogi niso verovali vanj ko je snemal svoj prvi jilm »De-klica v gorah«, za katerega je prejel prvo nagrado na festi-valu v Salernu. Vsi so bili prepričcmi, da je to enkratni uspeh mladega amaterja, toda mladi ustvarjalec ni odnehal. Posnel je nov film »Ljubim kogar Ijubim«, ki mu je pri-nesel npvo nagrado. Mladi re-žiser je dokazal, da resmčno zasluži zaupanje. Tretji film »Pravljica o Ijubezni« je dobil številna priznanja doma in v tujivi — prinesel mu je sedem nagrad. Boštjan pa je še dalje ostal skromen fomt, razmrše-nih las; zadovoljen, da vma vedno nekaj novega, resnično lepega, povedati Ijudem. , Ko je končal Akademijo za igralsko umetnost-oddelek za režijo, se je lahko popolnoma posvetil svojemu najljubšemu delu-filmu. Tako je zapaslen pr'% Triglav •filmu pred kratkvm končal prvi slovenski kultumi barvni jilm »Zivljenje ni greh», Bo- štjan ne govori rad o svojem delu — toda ko ga je končal se je razgovoril. — To je film o freski »Sveta ne-delja« iz Crngroba. Ker je fresko že močno načel zob ča-sa tako, da bo kmalu popolno-ma uničena, sva s prijateljem scenaristom Lojzetom Gostišo sklenila, da jo preneseva na jilmski trak.Freska je nastala v 15. stoletju in prikazuje na-še Ijudi pri najrazličnejših oprcvilih in zabavah. Boštjan se je zavedal, da je bila njegova najvažnejša nalo-ga poiskati jresk'% kot likovni umetnini adekvaten filmski izraz. Zavedal se je, da bo le tedaj, če bo to storil, ostalo slikarstvo slikarstvo in film-ska umetnost filmska umet-nost. Boštjan ve, da je to nje-gova dolžnost, kajt'% ustvarja-lec mora spo$tovati vsako res-nično umetnost. Tega se mladi režiser drži tudi pri novem filmu, ki ga je pravkar pričel snemati, sai tudi ta film izde-luje po Ukovni predlogi, po Miheličevih grafikah. »Fanta-stična balada«, tako se film, ki ga pravkar snema, imenuje, bo za jugoslovansko kinemato-grafijo resnično nekaj novega, kajti Hladnik vev-omer nekaj novega, kar pa je hkrati njegovo. Vse kaže, da bodo letos na festivalu v Pulju videli dva kratka filma mladega režiserja Boštjana Hladnika, ki fro pri-hodnje leto odpotoval na prak-so k Clousotu ali De Sici. M. J. Aleksander Papavski: Bela sva bila Bela sva bila Pred to nočjo za zaljubljene pred to nočjo za lepoto Belo sva bila pregrnjena dva nespametna Če ne spiš poglej me kakor te gledam jaz razcveteno vejico z mnogimi malimi sinjiml cvetovi Pogle} me in Sepni kaj naj storim Naj jih pustlm oveneti ali za najine ustnice šopek pomladni naberem. (prevedel Veno Taufer) Škoda, da j malo dobrih ansamblu. ki ra^ilnso. da ji novega. v domovini tak.: odmevov o tein si lahko šteje v Robert Petoras Pismo iz Nemčije M avade nas močn,0 pokvairija Kadar nan^se besedia na že ne-koliko znarie stvari, ostanemo hladni, fcot da ni nič posebn«-ga. Tako je dandjanašnji, kadar govorimo ali ipiišemo o zahodno-evinopskiih dežeLah in tudi o sa-mi zabodnd Nemčiji. Vse niam je ž« znano alli pa se sanni pr«-pričutjcmio, da biodi tako. Ta« je videz pojavov. če pa naz-mdšljamo o njdlh, dobi podoba marsilkdaj ittudi druga.čn« odten-ke. Zgodi se, dia s™» pri tias ve5-krat prepričajii, da so Nemci — im nemški študent.i.6 z njimi vred, niasploh neimo®o<5i l)judje. Ko pa se potem seznanjamo z njimi, lopazimio, da večina mla-dih .Ij.udi vendiarle ni popiolno-ma taka. To so normtalni, na-vsezadnje č.isto navadni Ijudje. Dsjstvo, ki gia ma ta način tovlmio, Ttas celo mekoliko cčaipa. In ko dežuijejo vpraSa-nia na 61weka. feo to misel ob-razloži, se nienadoma znajde v precepu prav Ijubeznive brez- »All so prijazni? Rako so te sprejeli? Se da pogovioriti z njimi? Kaj misliiio? Rakšne na-mene iraajo v življieinju? Kako gledajo na ob«rožitev, Kaj mj_ ¦sliiio o nas? Kaiko misliš ti o njih? .. . « Vdano bi se niasmehnil in r*_ kel: »Treba bl bilo majti bistve-no, kiair j« v njih, izluSfiitl -neki e bi botel dati o<3_ A ta odgOTor ne bi po-vedial vsega.« Če bi poitem raz-¦miiišliia.1 dalje, bi prišel do ugo-tovitve. da so nam vendar po-dobni. Iste kngige bero, podob-ne filme gl«dajio, podobne dra-m« i.n opere. Nemčija Je deižela bogate kuiltuirne tnadioije. Kultura za-vzema tudi daraes 5astno mesto, čeravmo j« rtiehnika daleč na pirvem miestu in je duh avto~ rmatizaciije \n atoirriskega miii-tarizma oficialna prevladujo&a »Lia. Res j« tudd, da današn.iia Nemi&ija ne premoir© velikih tiim«lteiškiih stvaritev, saj nam je znano, bakšne filmie tna P^l-mer rolieva njibova filmska industri.ia, znati'0, da m zaslu-* žemi starci umetndštee besecrs, Thomas Mann, Breaht iin njim'a enakoviredni, todšli s sveta, rve dia bl imeli dirrektne noMedni-ke -lin tako Sapustili precep, pre^cep. ki j« nastal iz razpofee v nflemškem diuhiovnem žlvljemju po veliki gtospodairsiki krizi in po prevzemu trzd v nBcionalso-c.ialisti'&ne .roke. In vendar' rastejo nove g&ne-racilie. Današnji študent živi spert svioje nicnnmialno življemje, 0« spet zmiožen ilz ®ebe oceiijs-vati diogaja;nij.e v NemSiiji ln v širnem svetu, se rešuje iz svo-jie 'indiviidualne fcrfoe, ki ga je poJno zaposlila Sn tudi že y©r-jam«. da se ibo nešil. Na teme-l\jih Tiazdirtega gradi novo. V tem je 'rešitev. V delu za neke svojstvene cilje, za ohra-nitev pozirtdv.ne niemišitoe tradi-cjje in skladno oblikovanje no-vega v kulturi. Jasmo je, da v zvezi s tem ne gre ,g,ovoiriti o sleherni&miu iz gen.erac.ilje, ki .ie danes na visiokih Solah, ampak le ,0 tistem doloičenem deiu lju-di, ki do kultuiPe in umetnosti neki odnos sptoh imajo Posebnega pomiena v okviru tega sestavka Je seveda deio študentskih ktrlturniških skupin na univeirzah. Dejstvo. da nenr-*ki študentje z*lo veliko b€>ru, ker imsii.o uSodne možnosti na-kupa knji^, da se živo zanima-ji€» za gledališko in filmsko umetniost oz. arhiitektuiro, se nujno odfaža v spilošnem kui-turnem nivoju na univerzi sa-mi. In obratno seveda! Splošni duhovni razgledanosti posveea. jo zelo nost. Edien Izrazitdh primer&v, ki naij podpre to tardiitev, je telmiška univerz!a v Berlinu kjer sta prva dva semestra >po-polnoma hujman.istlčnega zna^a-oa.»Tudi inženkji ne sm«fjo biti omejeni«, sio m;i obrazložili, ko 6em se čudil temu n© čisto obi-&a|jnemu učnieimiu sistemu. tte-zujtat j,e brez dviomia poglcno-Ijema vsesfcramost posameznika. Toda študijski načrt je posle-dica odtoftitve višjih fonimov, rekfcorata omenQene univerze m senata za kulturo v Berlinu, nas pa zanima predvsem, ko-likšao skrb kiov, vzdrževanje leposlovnili kn^ižnic za Studente, izdajanje študentskega fiasopisa itd., itd. To je lepo poglavje v celot-nem &klopu. Toda ... vedno ai ^feo San-Ijivo. »Štud«ntje se ae zanimajo v dovolij veliki rneri za vs© ro«, mi je potožil eden izmed fan-tiov, ki se ukviarja s temi reč-mi. Zma.jeval getn z glavo, s« smebijal in si mislil: »No Ja, kaj bi. Povsod so iste skrbi«. »Gledališko vstiopnico«, De na-daljeval, »lahko dobijo s pcpu-stom ie za pol marlce, za klno Študentje in kultura sami svoji kultorni v^goji, to-rej kakšen je noihov odnios do kulture. Tu gre omenjati s«ve-da vrsto oblik delovanja, pač obstod pevskih, plesnih, igrai-čkvh zborov in skupin. priredi-tev in podobno, pri čemer lahko mirno primerijamo nekatere na&e univerze z neikateTim,i reemškiimi. Imajo' pa, na različ-nih univerzeh seveda različne specitfifrne obliike svojega kul-turnega dela. Opravljajo ga kuHurni ref&renti pri tamošnjih univeirzitetnih odb&rih, dmeno-vsnih ASTA, kar ge v besedi Allgemeiner Studente^ - Aus-schuss kot foirum študentske samouprave — vanj, miimogre-de nmeirjenio, volijo obiiča.jn.o z vsake feikultete po tri zasitopni-ke. Osmovno deflo teh kultuirnih iref€T«wtov je re^zervlBic.iiia oo-čutno znižianih gledali§kth in konce.rtn|h vstopnic za študeni*«, ohisk razstav, razma predavanja s kulturnega podiročja, priprav-ljanje gostovand ~ nemških ali tuji'h študentskih kulturnrh \odQnop film^kih krof- plačajo dvakrat ali tartkrat to-liko. In vendaT so v klnu re-dno, v gledališču zeLo redRo. Povrh tega pa so še vsi film: sinhranizirand, nemški pa razen tega še zapovrstjo osladni«. Spett sem zmajei^al z glavo in nisem imel kaj reči.oTo je ta-ko«. sem si mislil. »In še dalj««, se mi je pr-to— ževal: »Studentski časoptsl sploh ne gr«d.o v prodaio, kot bi si želeli«.- »Morda niso dovolj zanimiv««, s«m tolažil. Tolažiti pač znam. Stvari jemlijeTn takšne, kot so. Tako fie je najin razgovor končal. Zal se konča marsikak podoben razgovoir na enak n.a-čin. Množične kuliturne akcije med študenti ne gredo v denar. Tu pa &e sj>et srečamo, spet skupne težave. In tean težavaim tudi v Nemčiji še ne vidiijo konea, četudi j« p vz,goj« na univerzah prišlo n«-kaj korakov dalje kott pri naa. V. Koniar Janez KNEZ: lz ateljeja IMTERVJU ŠPORTNI PARK v Tivoliju nov temelj študentskega športa Ze nekaj let pričakujemo študentje ljubljanske univerze športni objekt, ki bi dal mož-nost, da se šport na naši um-verzi s pridobitvijo svojega lastnega igrišča množično in kvaiitetno okrepi. To pričako-vanje se bo končalo že letos, ko se bo začela graditev štu-dentskega športnega parka v Tivoliju. Odveč je naštevati vse pro-bleme, ki so jih imele sekcije Oiimpije in tudi vsi študentje žportmki na naših visokih šo-iah s tem, da niso imeli svoje-ga prostora. Nedvomno je, da bo zgraditev lastnega športne-ga parka vplivala na kvaliteto študentov športnikov, posebno pa na množičnost. Denarna sredstva so zagotov-ljena, treba bo samo trdo pri-jeti za delo, da bomo čim preje imeii svoje prostore. Pozivu na delovno akcijo za zgraditev te-ga objekta, se bodo nedvomno odzvali vsi tisti, ki jim je na tem, da bo v najkrajšem času ta športni objekt zgrajen. Veliko razumevanja za štu-dente in za razvoj športa med študenti so pokazale oblasti; zagotovile so gmiotna sredstva za dog'aditev športnega parka. Omeniti je treba ogromen trud članov uprave Olimpije pri pripravah za gradnjo. Zaradi tega smo se obrnili na nekatere člane odbora za pojasnilo glede novega športnega parka. Dr. prof. Stojan Pretnar — pred« sednik Olympije — Kakšne so splošne mož-nostl za zgraditev študentskega športnega lgrišča? — Možnosti so zelo ugodne, lahko rečem, da so najboljše do sedaj. Stvar je dokončno urejena z organi za regulacijo Ljubljane, določena je lokaci-ja igrišča in kar je najvažnej-še, zagotovljena so gmotna sredstva za izgotovitev vseh del. Ob tej priliki bi želel ia-raziti zahvalo za razumevanje, na katerega smo naleteli pri odgovornih forumih in tudi osebno pri predsedniku OLO dr. Dermastji. Seveda se moratno zavedati, da moramo tudi sami prispe-vati pri graditvi tega objekta in zato upam, da pozivi za šu-študentske brigade ne bodo za-man. — Kaj mislite o problemu finančnih sredstev? — Vedno smo zastopali stali-šče, da je skrb za telesno kul-turo del splošnih družbenih ob-veznosti. Ker je OlimpJja štu-dentsko športno društvo, smo se vedno trudili, da ustvarimo splošne možnosti za telesno kulturo na visokih šolah, ne glede na to, ali so naši člani ali ne. Tako gledamo tudi na akcijo ia ureditev športnega parka v Tivoliju kot na reali-zacijo možnosti za telesno kul-turo na najširši osnovi. Ravno taradi tega je, toliko bolj po-trebno kar najbolj tesno sode-lovanje med organi oblasti in fiskulturnimi orgamizaeijami. V tej medsebojni pomoči vidim tudi perspektive za na-daljnje sodelovanje. — Ali bo to korak k uvedbi obvezne telesne vzgoje na uni-verzi? — Uvedba telesne vzgoje na unlverzi je kompleksno vpra-šanje, ki je odvisno od najraz-ličnejših pogojev. Med osnov-nimi je tudi igrišče. Kolikor bo to vprašanje rešeno, bo ne-dvomno • napravljen pomemben korak za razvoj telesne kulture na naših visokih šolah, ne gle-de na to, ali damo pozneje tej stvari obliko obvezne telesne vzgoje ali ne. Janko Popovič, podpredsednik Olympije t- Možnosti so letos veliko večje kot dosedaj. Načrt je odobren, določen je kraj, tu so denarna sredstva, kar je vse predpogoj za zgraditev ob-jekta. Ta športni park bo v največji meri služil našim športnikom na univerzi, jasno pa je, da bodo lahko tekmovali tudi ostali športniki, ker bo to obenem športni park centra Ljubljane, ki ni imel svojega športnega objekta. Jasno je, da se odpira s tem študentskemu športu perspekiva za nadaljnji razvoj. Ta gradnja športnega parka, ki ga gradi Ljubljana za splošne potrebe in ki bo namenjen tudi študentom, je razveseljiva, ker bodo štu-dentje imeli pogoje za razširi-tev, t. j. pridobivanje študen-tov v vrste športnikov in usta-novitve ostalih sekcij kot atle-tika, rokomet itd. Bilo bi p~- Te dni smo bili priča največje športne manifestacije v Sloveniji po vojni. —- I. slovenskega festivala telesne koliure trebno, da čim več študentov-športnikov sodeluje pri gradit-vi teh objektov, ker so name-njeni nam. Kar se akcije tiče, so o tem študentje seznanjeni in lahko pričakujemo, da bodo pfi tem delu sodelovali, ker se pač zavedajo pomeaa tega športnega objekta. — Kako bo lzgledalo bodoče igrišče? — Poudarek je na množič-nih športnih panogah, poleg tega so upoštevane družab-ne igre: odbojka, badminton itd. Obstoječi načrt predvideva graditev od rtuzejo NOB proti Siški. Na tem prostoru je pred-videno, da bo betonska plošča, okoli katere bodo naravne tri-bune za 6—8 tisoč ljudi. Ta prostor bo uporaben za vse športne prireditve, poleg tega pa je predvideno nekaj ignšč za košarko, odbojko in bad-minton. Na tem prvem delu objekta so predvidene slačilni-ce in sanitarni objekti, kakor tudi klubski prostori. Nadalj-nja gradnja, za katero še ni iz-delan naort, bo šla od muzeja NOB ..roti mestu. To bi bila druga faza. Skratka, ta športni park bo za vse športne panoge, treba pa je poudariti, da bodo ti prostori imeli obliko parka, ne pa obliko masivne športne gradnje. — Glede na množi«xiost — ali se bo morda vzgajal tudi trenerski kader? — Prav gotovo bo izgradnja športnega parka dala možnosti množičnega športnega udej-stvovanja in dela študentov na področju športa. S tem 8e bo nedomno pokazala potreba po st:*okovnem kadru, ki bo vodil in pravilno vzgajal športml naraščaj, za kaierega bo šport res amaterski. Ob sedanjih po-gojih za sistematično vzgaja-nje ni bilo možnosti, bo pa tc na vsak način potrebno v pri-hodnosti glede na graditev športnega parka, ker bo ne-dvomno več športnikov. Casr Cirili, študent strojne fakultete — Ali se ukvarjaš s kako športno panogo? — Dokler sem bil doma v Murski Soboti, sem bil aktiven član TVD Partizana, pri kate-rem sem ttidi tekmoval v orod-ni telovadbi. Razen tega sem se ukvarjal in tekmoval v smučanju, plavanju in no-gometu. Za te športne panoge sedaj nimam več časa, ker se ukvarjam s folkloro pri APK France Marolt, pa tudi tedaj, ko sem bil pri TVD Partizan Trnovo in Narodni dom, nisem čutil šport kot svojo zabavo, temveč samo kot tekmovanja. Ce se ne bi sedaj uskvarjal s folkloro, bi s telovadbo nada-ljeval. — Ali čutiš potrebo po šport-nem razvedrilu in ali misliš, da bi študentsko igrišče bilo do-frtbpno vsem študentom? — Na vsak način včasih ču-tim, da bi se nekako moral sprostiti, toda kakor sem že rekel, sem sedaj pri folklorni skupini. S tem ni rečeno, da $e v bodoče ne bi ukvarjal s špor-tom, posebno pa s telovadbo. Smatram, da bi na igrišče, ki se bo gradilo, i«»li pravico prihajati samo tisti, ki bi bili aktivni športniki. Ti bi pot6m pod strokovniin vodstvom tre-nerjev lahko napredovali in tudi iiekaj dosegli. Kren Andrej Počitnice brez počitka FESTIVAt TELESNE KULTURE 0 GRADNJA SPORTNIH IGRISC # TRENINGI V ANKARANU 0 VZPONI IZ TAMARJA 0 NEUMORNI STRELCI... Pred namt je najlepši čas — po6itnice. Vsakdo ima že gotovo do potankosti izdelan načrt, kako bo preživel to dolgo. a vedno prekratko dobo. Tudi športniki imajo svoje načrte, ti bodo v delu našli svoj oddih. OLYMPIJA SODELUJE V FESTIVALU TELESNE KULTURE Vsi klubi Olympije so sodelovali s svojimi zastopni'ki na šport-ni paradi v Ljubljani ter poslali svoje patrole za »Pohod ob žici«. V okviru festdvala je bil organizkan tudi košarkarski turnir, v katerem &o sodelovaLa Stirt moštva, eno fz ItaKje, eno ia C&ške, »Ljubljana« ter ASK-Olympija. DELOVNA BRIGADA Studentje športniki bodo sestavili brigado, ki bo gradila športne objekte v Tivoliju. Po načrtih je previdena gradnja igrišč za mali rokomet, odbojko, košarko in tenis. Vsak športni klub Olympije bo dal za brigado določeno število ljudi, tako da bo brigada Olympije štela okrog 50 ljudi. Po delu bodo vsi brigadirji odšli na skupni oddih. NA PRAKSO, NATO V PLANINE! To je geslo štirih študentov planincev, ld odhajajo na prakso v Francijo. Z zasluženim denarjem se bodo nato povzpeli aa Chamonix. Vsekakor dobra ideja. ZA STRELCE JE VEDNO SEZONA NA VlSKU V začetku julija jih čaka okrajno prvenstvo. Koroaj se bodo ohladile cevi, se bodo že zopet spoprijeli v republiškem merilu. Tu bodo izbirali najboljše za sodelovanje v državnem prvenstvu, kjer imajo prav gotovo tudi naši »kanoni« precej možnosti za uspeh. V septembru se bo podala naša ekipa v Sarajevo, kjer bo branila naslov študentskega prvaka Jugoslavije. Komaj se bodo vrnili iz Sarajeva, bodo praznovali svojo 10-letnico, toda ne za mizo, ampak s puško v roki, zopet nova tekmovanja. Kot kaže, bo pri strelcih riajbolj vroče. TRENING OB MORJU Nogometaši in košarkarji so se odločili, da pojdejo v Ankaran. Tu se bodo pripravljali za bodoča srečanja. Kot vsako leto bodo priredili tudi letos propagandne tekme v Kopru. Košarkarje čaka že 11. avgusta srečanje v Karlovcu, kot pričetek jesenskega dela prvenstva. Zato bodo še posebej morali dobro izkoristiti čas, da bodo uspešno nadaljevali borbo za točke. KOCA V TAMARJU POD 8TUDENTSKIM UPRAVLJANJEM Planinska zveza Slovenije je dala v oskrbo študentom-planincem kočo v Tamarju, katere otvoritev bo 30. junija. Alpinistično dru-štvo univerze bo prir.ejalo od tu ture in vzpone pod vodetvom izkušenih planincev-študentov. Za študente bo v koči lO«/o popust. Na svoj račun bodo prišli posebno smučaBJi, saj bo dovdj snega v okohci še najmanj mesec dni. KAJ PA NACRTI ZA BODOCNOST? Nogometaši pričnejo jeseni zopet borbe v ljubljanski podzvezi. Nadaljevala se bodo srečanja v borbi za naslov prvaka univerzc. Košarkarji se bodo borili v državnem merllu. Tudi medfakultet-na prvenstva bodo po ligaškem sistemu, v jesenskem in pomla-danskem delu, tako se bo doba igranja podaljšala in tudi zani-manje bo vsako leto večje. Planinci bodo skušali pritegniti v svoje vrste še več ljubiteljev planin. Organizirali bodo plezalne tečaje za začetnike pa tudi izpopolnjevalne za ostale. Strelci bodo z novo izvedbo medfakultetnih tekmovanj pritegnili še večje število študentov k temu športu. Na vsaki fakulteti bo žiroko izbirno tekmovanje, prvih 10 pa bo prišlo v finalno srečanje. * • ¦ Vsak po svoje bo preživel počitnice, vsi pa bodo skušali nabrati čim več moči, da bodo s svežim elanom šli v novo .sezono ter čim bolje izpolnili zastavljene načrte. Ivan Lapajne POIOIOIC3IOIOIG ¦ ZASLUŽEK 0 Iščemo poverjenike za pridobivanje naro&nikov 2» reviji »Progres« in »Mameken«. Zaslužek dober. Delo je primerno za študente, ki imajo veselje do ko- mercialnih poslov. Ustmene ali pismene ponudbe na upravo revi- je »Progrres«, Ljubljana, Titova c. 50. Prvenstvo v košarki končano Kakor smo 2e poročalf v prejšn^i števnki, j« bilo pred nedavnim prvenstvo Ljubljanske univerie v košarki. Na 24 združenj so romali razpisi prireditelja ASK Olimpije, ki že vsa leta skrbi • za to vrstno tekmovanje. Na žalost pa je bil odziv združenj vse prej kakor razveseljiv. Prijavilo se je vsega pet moštev in en klub — MAK. Zaradi tako skromne udeleibe je odločil prireditelj, da bo tekmovanje izvedeno Po ligaškem slstemu, igral naj bi vsak z vsakim. ioioioioioioic 2e na zaičetiku se ustavtimo netfcoOliifco pri udefl^ežbi. Kar težko ra.zum«m. zalcaj tako skiTOTniaa udeležba? Vsii vetmo. dia je prav tudi povprečtje bvalitete tekem fe dvignile. Večtorat so neJoolllkio pirf tehni^miih Izidiiih. teini. tako so tudii lebos prvo mesto gipadib©niki, kii so prefnagald vse svoje na-sprotmiitke. Praprioliivo so doka-aafld, dia so najbaljše moštvo, ra kar jim čestlitaimo. V njffihovih vriSitaih sta &e najbolj ©dHkovala Schw«i,ge!r in Waflia», oba mana košairkarja. Na dirtigo mesto so se pliasirali s 6 točika:Ji tafco f&kmcvalci. kafcor tudi iginišče popoOnoma. zasedeni. Me-nnm, dia b.i z dobro vofljo prav vsaik Student tvašel toMko pro- časa, da bi nastiopil za nas igirailci ppesenettl-i z lepinrui in duhovitiimi poteizami, čeprav le-ti več-jti del niiso biLi Znnobiili so se oni, ki so priča-feovaM n,a igrišču pod Cetomo-viiTn gradom novih obraizov, no-vih košairtoairjev. V g,Lavnem sa-mi ziniaTid abrazii z ligaškiih mo-štev, nekaj igrailcev z reipublil-kih eikiip im naizadmje še nekaj nov*noev. Katoo bi bilo teiko tefcmiovanje, če ne bi igralii M-giaiši? Ne bi b.i(lio napak, če bi ob tem vprašanju nekol.iiko bolj pomiis]ili loaiko razšiir.iti zamam.a-nje za špo: med našiimi študen-VL. Povrniano se k samemu tek-movanijiu. Glede' n« kvailiiteto , lni ao oastbopali, se je Skromna udeležba — Gradbeniki zopet pr-vi — Najboljši strelec Debevc v svoji sredli najtooTjšega strelca prvenstva, to je Debevca, fcl j€ dosegeTi 113 feožev. MAK-u, ma četntem mestu, ppav gotovo ni v ponos r«zultait 0:20, ka so ga pokloniiild gmdbe-ndlkom. Čeprav bd v dvoboju venjetno podilegllli. bi bilo Hadr, dia s« pooaviio'0 a so bile vse teik.me v redu odligiriaTie, je v veiliikii meri z-a-sluga sodmikov. Z veseiljem lah-feo ugotiovdmo. da nam je sodni-ška orgamizaoijia v letošnjii sezo-ni vedmo •» -eliko uvtdevnostjo priskočifla a pomoč, fenrav pa-de čestofcrart na račun sodnikov kafea pifcra. Za dlustraoljo m pomudSano ie Rezaltati: gradbena - ekonomska 72:61 gradbena - kemija 71:69 gradbena - MAK 20:0 gratibena - PMF 73:68 ek^nomska -kemija 58:54 ekonomska - MAK 87-61 ekonomska - PMF 20:0 kemiia - MAK 67:43 kemija - PMF 86:46 MAK - PMF 20:0 Rokometna sekcija Poleg Stevilnih sekcij, ki jih imamo v našem akademskem športnem drvMvu, so tudi pogoji za. ustanovitev rokometne sekcije, ki bi še bolj razširila športno dejavnost na naši univerzi. Rokomet, posebej pa še mali rokomet, je športna panoga, ki se je v nekaj letih po vojni zelo razširila in si pridobila veliko pristašev. Mali rokomet, ki se igra na manjšem igrišču, je zelo dinamičen in borben ter je podoben košarki, si je v zadnjih letih utrl pot med najbolj množične športne panoge. Posebej pa je popu-laren med šolsko in študentsko mladino in ga igrajo že po vsej državi. Tudi študentje na vseh naših uisoJcih. šolah se zelo zanimajo za to športno panogo. Nekateri imajo celo svoje rokometne klube (Beograd, Zagreb). Med Ijub-Ijanskimi študenti je tudi veliko pr-istašev rokometa, ki pa so ial raztreseni po rokometnih klubih v drugih športnih društvih: Odred, Svoboda itd. O tem, da je mali rokomet zelo popularen med našimi študenti, pa tudi kvaliteten, nam priča uspel nastop reprezentance Ijubljanske univerze, ki je na nedavnem državnem študentskem prvenstvu v Beogradu osvojila prvo mesto. Glede na to, da so aktivni igralci v drugih klubih, bi za začetek poskušali pritegniti v klub tiste roko-metaše in rokometašiče, ki prihajajo z dežele Hudirat na našo univerzo. To so ponavadi tisti, ki se ne udej-stvujejo več v svojih Jclubih. doma in poveiini ostanejo pasivni, ali pa prenehajo s športnim udejstvovanjem. Razen tega je na šoli za telesno vzgojo veliko študen-tov, ki niso v drugih klubih in bi tudi tu dobili kako-vostne igralce, pa tudi zelo dobre trenerje. Torej, pogoji za ustanovitev fokometne sefccije so, In bi z minimalnimi finančnimi sredstvi to lahko ure-sničili. Tako bi naše akademsko športno društvo dobilo še eno sekcijo, ki ima lepe perspektive za bodočnost. V zvezi s tem bi morali že sedaj misliti na med' fakultetno prvenstvo v jeseni. To bi bilo koristno predvsem za bodočo rokometno sekcijo, ki bi $i na tem medfakultetnem prvenstvu izbrala bodoče člane in izpolnila svoje vrste z mnogimi igralci, ki se sedaj ne udejstvujejo v tej zanimivi športni panogi. Andrej Kren Akademija študentov višje šole za telesno vzgojo V ©kvftra festivala telešne fouStture ®o priredfcli Sbudentj-e višje &°te za teteeno vzgojo ob konou šolskega leta svojo aka-demdrjo. V posaimeeiniih točkaih so piriilkaz.aU mačim svojega praikfič-n«ga diela na §o'li fcn v neteatte-rdh sestavah tudi zniamie in spo-sobnost po®aimezin.d.kov. AHcad«-mdjja je prikazala le nekaj tegsk, kar imiajio slušaiielj i za vsako-dtievno deilo v ofkivniru študdja. Deset to6k pnogirama je bilto iz-poilnjeniih telko, cta jfe vsaflc pro-fasor 4« svojietga pnedmeta pni-spevail k scstaivi te to, kar je za taik niaetop najbol^ primerno. >ke progirama se iasviaijtafle talko, da bi se pri-meka konona izvedba te-¦TOje iin tucld ne na nafiin, keferšen je obiioariein na akadie-mdjiah nflSih telesao - vzgojmih dlmštev. Naman izvedib je bil prtifaazaiti načd.n dfela slušateljev v šcdli, priikazati aiistemiati6no metodlifeo p°t vadbe, kakor tudi snedotva, s kaifcentiTnii s« prddie do komčne dzvedbe nefee telesne va-je. Tafco je bifla iizv-ajtana točka »tatea teLovadiba« za moške v priiredfod prof. Lonig^ike. Biia j© najboHjfša točfca akaidem)ij« in z njo bodo sliuSaiteQiiti diostojno re-svoj.o šoilo na II-v Zagrebu. Enako 6ta bifla prtiikazaina skoflc v viši-no to tek čez ovire v sestavi prof.^šturma, V obeh atletekih to&ksah i« billio wa toanou še t&le-mova-nje. kjetr ' so pokazafli svoje zmiainj«, vost dtn aposobnost. Bro©naim aikadteitniiijie jie zal, kiatešein je maimefla šoile, kate-šni so njiemi oillijti din. težnj1©. TW namne mšole vzgiaijiaibi naared vr" hunsteih tekmiovalloev, i»mpaik niudliiti sluišaltieiljeim 23aain)jt9 pio najsodtobniejših fpoziniainjilh ii* metodsaih za it«lesnio vzgiojo- Boileoa točkia, kl najbolj aaade-va študemite te šoU©, jie vppaža-nje ajienega »Tramjga«. Picfl-nji prak*iČ!n:e:ga in teomeittičiniega zna-nja. ki so gia prtidioibiili niied tri- lctnni-m štsudli'jejn, se upnavii5©n'O spraeujego, kdad bo reSeno to pereče vpPaAanije. Z vffiSjo efc&p-ajo šoJ« bi biH gofov® 'fcudii dotoilc novih skišatelijiev večjfi. Dmjg« težava" j« v tem, ker šwlia nima ¦lastinih prostorov. Učdtodci ima samo dve, broz' portaiebiniih ktabd-ne"fcov, pnosh&roiv za reikviiztte in umdvatoic. Sairoo ema tetliovadni-oa je absofliutao premailo, rafco se n^feaj oddelkov posOiužuje štu« disjeike telovadtniice v Tivoiliju. UinniLk je zoiradi tega težtoo se» stavirtfi im ga v&idadiiti aa v»e tnl letmike. S po*ntv«yv>a(liniO6Ptjio itn dtobro voljo ppemaigujieijio prediavatel1]! in sflušateljii vse težave. Da pa je kflijaib vsetn tem težavam itji-hovo dtolio uspešno, je dotoaiz zel)0 usipeiLa afkademHja. Ljubo Novak V stcni TRIBUNA ^ Str. 5 MED ŠTUDENTI PO SVETU Medicinci v Rimu in Ljjubljani Studij na mediciinsiki fakul-teti v Rirnu traja šest let kot pri nas pb novih pravilih. Zad-nji letnik je nammjen pretežno •klinično-pnaktičneiTi delu in se torej bistveino ne razlikuje od našega. Lna osnovtnih razlik med med. fak. v R-imu in v Ljiubljani je v tem, da lahko italijansfci študent vpisuje ne-kaiere predrnete le fakultati-vno in mu 3« tako dama mož-noet, da po želji tebira ustrezne predmete, za katere misli, da ima. poseben interes. Sami govionijo o tako imeinovanem »komptenientaniem« vpisu. Ta zajema n&slednjie dopolnilne predmete: določena poglavja iz splo^ne histoiLogije ki em-briologiije, pairaizitologiijo, me-diciaisko samijotiko, ftiziologi-jo, tTopsike tn subtropske bo-lezni, imfekcijske bolezni, me-diciino dela, psihologijo, kriml nalno antropologijo, medicin-Biko hidrologijo, ortopedijo, urologijo, kimrško anaiomijo s kuTzom za operaterje, zgodo-•vino medicine, endokrinologijo, revmatologijo in vedo o negi otroka. Vendair kljub temu, da je ortapedija dopolnilni pred-met, kot je razvidno iz zgornje rubirilce, se mora izjemoma vpdsovBti obvezno. Vaje v do-polniilnih diisciplinah pa so seveda obvezne za študente, ki so prastovoljno vpisali dopol-nil ne discipline. Nekaj o pogojlh tamkajšnje-ga študlja in omejitvah, ki bo AhiLova peta slehernega štu denta; in to tako našega kot tamkajšmjega, Za vpis v tretji letaik mora Imeti študent o-prajvijene piredpisane izplte prvih dveh let, za vpds v peti letnik pa vse predpdsane izpite gtiirdh let. Anatomija in histo-logija (pataloška) mora bditi uspešno opnavljena pred lzpiti lz disoipliin šestega letniiika. Fiziiologija se mora delati pred splošno potologljo, ta pa pred specialno patologijo in kirur-gijo. Imajo sistem obveznih kolofcvrijev to v primeru, da se kolO'kviji filso opravili u-spešno, kaindidal sicer lahko vpisuje letnik dalje, ne sme pa de^lati odgovarjajočega tepita. Prestcpi iz drugtti fakultei (biologija, veterlna, agronoml- ja'etc.) so možni in to v drugi in tretji letnik medicinske fa-kultet-e, če ima kandidat izpol-njene predpisaine pogoje. Ma-turitetno spičevalo klasične ali realne (—scdentifica) gim nazije pa je brezpogojno po-trebno v vseh primerih vpisa na med. fak. Diplomski izplt sestoji lz v diiskusdje o pismeni tezi in iz dveh mamjših ustmenih raz-. prav. Diplomanti lahko izberejo v zadnjem letu študija inštitut, na katerem žele obdelati svoje teze. Na istem inštitulu oprav-ljajo pozneje pismene dizerta-cije. Za nas je morda zanimi-vo, da se italijanskti diplomira-nd zdravnik ne podpisuje z »dr«, marveč da je pred nje-govim imenom le eventualen naziv falrultetno - pedagoške funkdje kot n. pr. asistent, docent in profesor. Slednjič omenjamo na6in medfakultetne povezave. Vse fakultete, nove in stare, so na Istem teritoaiju, tako da delajo vtis nniverzitetnega mesta. Internati in menze so v bližtni, prav tako športne napravc (ba-zeni igrišča) kjer se često odi-gravajo tudi mednarodne štu-dentske tekme. Ta intimna povezanost fakul-tet daje možnost, da se vrš.ijo n. pr. predav-anja iz fizike, ke-mije in biologije za vse fakul-tete, ki vpisujejo te predmete (n. pr. medicina) prav na fa-kultetah za fiziko, kemijo in biologiio. To ima verjetno prednosti, čeprav ml lz svojib izkušnj o tem ne bd vedeli do-sti povedati. To je bilo nekaj opomb In to precej ozko strokovno-medicin-skega značaja, ker pa menimo, da je bilo marsikaj zanimiive-gatudi za študemta nemidicin-ca, smo te misli napisali. Morda bo kakšna misel do-brodošla *tudi pri ustvarjanju bodočega ustteznega študijsike-ga načrta, saj je Ideja o zbli-žainju univerz tako kot je ome. njeno zgoraj, ni slaba ln bi bd» la vredna premisleka. Še enkrat UNEF V zadnjl Stevllki smo obgirne-Je pisali o razcepu v francoski nacionalni študentsVd uniji. Ome-nill smo tudi pismo predsedniku republike katerega pa zaradi na-sprotovanj manjšine ndso odposla-li. Danes objavljamo za ilusti'a-cijo nekaj odlomkov iz tega pi-ma, iz katerega je jasno razvidno stališče večine francoskih štu-•dentov do alžtrskega vprašanja. ... »Naša skrb nl od včeraj; alžirski problem Je povsod po-vzročil najbolj žlvahne politlčno diskusi.1e In tako tudi med štu-dentl. Situacija je resna, ker da-nes alžirski problem ne spada med običajne politlčne spore ... ... Do seda.1 so bill alžirski Studentt naši tovarlši, bili so v študcntskem združenju Francl.ie, z njimi smo lmeli enake Ideje, pravi co ln svobodo, videll smo v njih -bodočo elito tiove dežele. Danes zasleduiemo Strajk. kl traja že deset mesecev, študentje zapuščajo naše faKultete lcer v sedanjl situacijl ne mrt»ejo redno zasledovati predavanja ter so se morali popolnoma posvetitl poli-tični borbi. Vsak dan vldimo alžirske Stu-dente. ki Jih zapirajo, nekatere celo izženejo v Alžir. Večkrat smo protestirall protl seri.islciml aretacijami alžirskih Studentov. ZeUmo si da bi videli tak Alžir, kjer bodo skupno žlvell v miru In medsebojnem sodelovanju fran- coskl !n alžirskt Itudentje. Zato smo hotell in hočemo ohranlti ter znova najti prljateljstvo in «ode-lovanje med francosklmi ln al-žirskimi Studentl. Vsi vemo, da alžirskl študentje ln z njimi tudj tunižki ln marokanski resnJSno želijo znova vzpostavitl to prl-jatelistvo i nami. td Je danes ogroženo. Gospod predsednik republlke, vam je namenjen ta klle ln pre-pričanl smo, d» o« bost« ostall neobčutljivl«... ' montlra raraovrttne električne naprave močne^a' ln iibkega toka, ki slaiijo vsem potrebam iz^radnje, industrije, elektrifiKaclje, prometa, tdrav-»tva, goetinstva itd. ter lzvrioje v laatnih delavnicab ic potreb-ne »tikalne ln komandne plofiče ln razdelilce. sa iibk! tok pa Izdeluje in montlra enobarvne, dvobarvne in trobarvne kllcne naprave za hotele, bolnlce, nadalje akustifine centrale ter ontale slgnalne kllene naprave. ' Ivozno in trgovsko podjetje * ^ LJUBLJANA, Trg revolucije 15 oskrbuje znonstvene lttboralorije z kboratorijskimi potrebščinami. študenfi imafo pri nakupu 10% popusta. ovarna organskih barvil Celje nndi tekstilni indastrlji, indastriji za izdelavo paplrja ter usnjarski industriji ZVEPLENA IN «AZO* BARVILA V VSEH KOLlClNAH. Pričeli smo tudi s dobavo barvll ZA SlROKO POTROB« NJO r dozah 1, 2 ln 5 kg. Kvaliteta naiih barvll Je enakovredna ratliSnlm lnozem- skim barvilom. OPOZARJAMO NA NASE NOVO IMPBEGNACIJSKO SREDSTVO »PENTOLIIT 3A« za lesno industrijo in kot dodatek k »trojilnim Jnham V asnjatskl industrijl. Zahtevajte prospekte v tovarnl «11 pa zahtevajte, d» vaa obiičejo naši predstavniki. LJUBLJANA, Parmova 37 »p o J E K T N I z K E z G R A D B E« Ljubljana Parmova 33 Teleion: 32-039 ** lzvrSuje projeklne naloge za: CESTE, MOSTOVE, V0D0V0BZ, KANflLIZfiCUE, HmROCENTRfiLE, MELIGKflCIJE, REGULSCUE, FHISTMIŠKE ZGRfiOBE, VISOKE ZGBADBE, VOD- NOGOSPODARSKE OSNOVE industrija trikotaže SARAJEVO Telefoni: 4336, 4251 1 4252 - lokali 1 In 88 Telegraml: »SlK«, Sarajevo, poit. predal 167 PROIZVAJA: Bombažno, svileno !n volneno trikotažo USTNE PRODAJALNE: SARaJEVO, M. Tifa cl. 56, !elefon Z ZAGREB, Praška vl 6, felefon 3220? SKOPLJE, M. Tita ul. 37, telefon 2253 KRAGUJEVAC, M. Tita ul. 54 SMRT nikar ne koketiraj! ¦¦»¦¦»¦»¦»¦¦»¦¦¦¦»»¦»¦¦»»»¦» Ležal je ma kau5u. Prehladil se je in je umiral. Rad je imel kan rob-¦ček sta sklenila prijateljstvo 2 zavihainiim raoskom. Ne kok&ti-raj. — Zelim si iljubezni. Me rekel. Ogledovala si je nohte na levi roki. Potem ga je pogledaia. — Ljubeani? Zakaj ravno nje? Ljubeizpn je motja koleigica. Pogledal jo je pravotkotno v obraz. — Sicer se je sprla z Nežno-stjo. Zaradi sobe. Pa 3o imam vseeno rada, Ljuibezem: — Zaikaj? — Ne irazuitoeš, norček. Pod-jetije, ki mi daije štip&ndijo, j« njem.o. Praviz;aprav njenega oč&-ta Atpolona. Tam ibam oa praiksi. ----Katero podietje? — Imeniuje se: »Ziivijeivje«. če ti to ikaj pove. Noč je pritefcaJa skozi polsivo okno. Crički so čiTikali v taiktu jaz-za. Barv« so kofeetlrale z meiodi-jo in vonjem po oraii7,adi. Postal je otožea. V sobo ,je stopil kol&ga Spo-m.in. Pričeii je s seminarjem. Od rojstva do danes. Kolega Mac, tvoj-e živijenje. Pil si. Pil že od rojstva, samo ne vedno -sto. Nazadnje si s€ poskušal z uče-nostjo. Pa .ie imela še oranža^ da boljši okixs. In mleko. Ah, učenost iu Mac. Smrt se je prb Dolenjski cesti. Na-men tekmovanja je bil i*bwp najboljših, ki bodo zastopsii ASD. na okTajnem strelskem pr-venstvu, ki bo jnlija v L,j«bl,1a-ni. Glani so tekmovali % voja-ško pnško in vojaško pištelo. »»¦¦»¦»¦»¦¦¦»»»»¦»»¦»¦¦¦¦»¦»»»»¦¦¦»»»»»»»»»»¦»»¦»»»¦»»¦¦¦¦¦¦¦»¦< '¦¦¦¦¦¦»¦»¦¦¦¦¦¦»¦' •¦¦« Na okra.ftio prvenstvo .Jih bo 51o t,» piStolo 7 in ra puško 20. Mladinci in Slanice so tekmo-vali t malkolibrsko palko. Mladincev se fe plasiralo 6, čla-nic 7. Xa okrajnem prvensiva bodo člani Olympije tekmovali tudi 8 precizno pištoio in preci-zno malfvkalibrsko j>uško. Te bo določil SOL (Strelski odbor Ljubljana). Na okrajnem prven-stva bo število nastapajooih tekmoTalcev Olympije relati-mo najvežje, v primeri 1 90 khibi, ki bodo na tem tekmovanju so-deloTali. To je- vsstakor lcp nspch b» »trelce ~ štuJente. Upamo, da bodo tndi po rezul-tatih med prviimi. TBIBUNA, list Etndentov ljnh-tjanske univerze. UredniStvo in aprava: Ljoblja-na, Miklošičeva cesta 5a, telefoo 31-1"2. — Urejurf*> arednišk) odbor. — OdgovoTni urednlk: Janko Po-povič, absolvent prava. — Tekočl raCun Komnnal. banke 60-RB-l-Z-567. — Letna naroCnlna 200 dln. — Rokopisov ns vračamo. — Tisft Casopisao - založniškega podjetja »Slovenskl poročevalec«. '»¦¦»¦¦¦¦¦¦ Bela Sever: iJl Le v bMžini vrtin slišimo rahlo šumenje naiflte in plina, ki se pretaka po ceveh v zbirno postafjo. Nekje iz redkih gozdov ob Muiri prihaja bobnenje nove kompresarske posttaje. Okoliški prebivalci pravijo, ^a niti tega ne slišijo več. Storklje letajo miino nad natftinimi stolpd in išoejo svoja gnez-da ma visokdih ditenniiikalh starih biš. Iščeoo idiil*čne katdiflke za nova gnezda in jib. ne morejo najti. Divje gosi in race so menjale svorja bivaišča, nafta jih je izgnala iz peti-šovškah i POD NAFTNIMI STOLPI nikjer več ne marajo. Jaz pa sem zaklju-6ii: »Težko je reči, da bi se vrraiM. Tudi sezonstvo menja svoje oblike.« Naftine vrtiiie se končajo v Mursiki šu-mi. Potem pride nič in potean državna me-ja. To velja menda samo za Ijudi, žavali ne poznajo te rajzdeliitve. mLq se spommiiaftio ina dbmejno Lendafvo, mdslimo le o nafti, o stolpih, plinu in belAh rudarjiih. Videiti. staro Lendavo in govoriti o nafti je nemogoče. Naselje belih rudaor-jev je miesto zase~ S staro Landavo jo dmiži le en pojem — Lendava. Arhiitekti so menda poznali saimo ta pojem, čeprav so gradili novo mesto. Zgnadili so itiesto sredi rodo-vltnih polj: 15 sitianovanjsikih hišic, 3 bloke, restavracijo, kino in Se neikaj baraik. Sta-novalci so si pozneje zgradili še okrpg 100 neplairs.iranih svinjakov. To mestd naj bi v bliinji prihodnosti imelo 20.000 prebivalcev. Preimačunano na današnje stianje Prekmurja bi 1» pmenilo: ena petina preikmur&k^ga prabivalstva ali pa trikrat toliko, kolikor jih polsti ne najde v Prekmurju svojiega življenjskega prostoara. Nafto so isikali v kotičku vzhodno od Leridave. Ponekod je pofivrel na površje namesto nafte plin, drugod kjer ni bilo nič so vrti.ne zasuli. Tam so osibale le be-tonske mlake kot n-emi spomeniki brezuspe-le boi*be z naravo. Cuden je pravz.n.prav ta kotiček. Na se-v&ru ga obrobijajo vinorodne gerioe, zako-ličene z državniirni menjnikiv na jugu ga omejuje Mura, vmes pa se Uv\ ravTuina, na, prvi pogled brezkon&ia, na^ičkana z viso-kimi stoljpi, r: poživljajo enolično pokra-jino. Tam, kjer se gorioe r.ajfoolj prlbllaa.ic Mxiri, se kori'f*a slovenska sireha in to je le piehb. 7 kni vzhodno od Laadave. Utihnilo je ropotamje z naftinih stolpov. vr^aine garniuire so prenesii v Filovco. Str. 8 ^as Petišovd, ki leži v sencd naftnih stolpov, je le v notranjosti tisto,. čemur pravimo tipiifcno panonsko. Nafta ji je dala novo podobo, jo obogatila s pestrejšimi qb-likaimi, Samo na to so xne opozorili: »Nafta nam je vzela najbodjšo zemljo, plačali pa so jo nam kot najelabšo!« Da*uigače pa se nimajo zdaj pritoževati, saj jim nafta, elek-trika in pridožmostnii zasdužek pri na^fti nudi lepo življienjje. V Petišovcih je prebivalstvo v glavnetm madžarsko, le na robu vasi je slovenska ali določneje rečeno, primorska kolonija. Primorci, ki so se po prvi svetovni vojni umaknili iz potujčenih krajev, so se nase-lili na prazno zemljo okrog Lendave in ustanpvili v okolici pet kolonij. »Težko smo živeli z Madžari med obema vojnama,« so mi rekli »Delali stmo zase in živeii za&e, kakor da Madžarov sploh ne bi bilo. Sele v vojtni smo spoznaii svoje sosede. ,V Muro z nj>iirnii', so krioali pred madžarsikiini otrož-niki in le malo je manjkalo, da nas res niso zagnali v Muro.« Se danes pravzaprav ne vedo, kdo se jih je usmdiil, da so jih le preselili v Sarvžir in jiti potem vlačili od taborišča do taborišča; kolikor jih je ostalo, so se po vojni vrnili na izrapane in po-drte domove in začeli živeti znova. Ustano-vili so zadrugo in miislili, da bodo s skup-nimi močmi laže delali in laže živeli. Spet so &e srečali s svojimi sta3.\imi sosedi. Pri ter so nastali nekateri tezJsi problerni: »Ka-ko naj živim v zadirugi s človekom, ki me je hotel pred ieti uničati« l<> ni živel z njimi. Odšel je peš v svoj rojstni kraj, na priniarskii kras irf čalcai... Cakal je, da bo zemlja zopet njegova k\ da bo zopet deial na svoji' njivi poleg sos?dove, kaikor pred vojin.o. Ko je slišal, da so zadrugo raz-pustili, se je vrnil. Kiraški kamon je bil trd za njegove roke, navadil se je lažjega dela, In danes: »Ljubim ta rodovitna po-Ijs. Sto let bi živel na tej zemlji in si ne bi želel sprememfo©.« Sele potem se mi je raznežil: »Imel sem tri sdinove in eno hči, zdaj sem pa ostal sann... Saim moram ob-delovati ta rodovitoa pdlja. Otroci so se mi naztepli po svetu in si poiskali boljšega kruha, lažjega življenja. Pridejo domov in odidejo. Nočejo delati na teh poljdh. Zdaj še gre, ko jih lahko sam obdelujem, komu naj jih pa prepustiim potem, ko saim več ne bom mogel obdelova-tii? In zemljia je ven-dar tako rodovitna..-. Najprej nisva go-vorila o tem. kajti meditem se je vsnašala v najin razgovor brhika Priimonka s sirečkami v roki in rx~ vsak naičin hofcela napraviiti kupčijo. »Vem, da dobiste, no kupiste eno srečko.« NLvtfn bdl pripravljeoi na toaj ta-kega in nehote s«m monal odbiti njeno prošnjo. »Kako pa kaj zdaj živite s svojimi sosedii, mislim Madžarai?« »O, zdiaj še do- vprašal, odkod so se naselili v to vas, so md začeli naštevaiti kraje, tako kakor so jih slišali od svojih staršev: Buzet, Osp, Rakitovec, Boljunec. To mi je zadostovalo, da sem laihko zakljiuičal, da irnacn pred sabo primorske ljudi, s Kiraiševca. Kar takole mi-mogrede me je še zaanimalo, kje se mislijo zaposLiti po kančami šoli. Odgovorili niso bilp niič nenavadfnega: Najprej' nafta, naito rudinik onstran Mure, potem Lendava, Ma-ribor in Ljubljaina. Samo tega nisenn slišal, da mislii kateai od isjih ostati doma, na polju, na teh rodovitoži njivah, ki jih Mu-ra nikoli ine poplavl... Hodil sem po blatnih poljskih stezaih, gledal in raizmašljaL Oedial sem pridne lju-di, ki deiajo na loi^ti^niii njivah od nooi do noči in dobaro vedb|, da jirn bo to delo bogato poiplačano. Opaizoval sem ljudi in Panorama Lendav« bro, samo pred vojno se niemb razumeli. Zdaj naši delajo skupaj z Madžari pri nafti in so se že sprijaznili. Tudi pri fantih imamo širšo izbiro. Vseeno nam je, ali je Slovenec ali pa Madžar, samo da ima dobro srce.« sem se po ravnih kolntkih med Lendavo in Muro protd vasi Benica. Vas, kakor vse okoliške, le nekoliko bolj revna na prvi pogled. Otrooi, ki so sedeli na bre-gu Lendave in obrnetavald s kamenjem go-saka v reki, so mi razodeli, kdo pravza-prav biva v tem ^selkiz. Ko sem jib po iskal med njimi milaidih moči, pa jih ndsem zasledil. Morda so zdaj rai^/no na delu v Filovcih, v Lendavfi ali pa v rudniku on-stran Mure. Otroci ostianejo doma, dokler niorajo v š^olo, dokler ne spoznajo kruha, življenja, boljšega ^ življenja, kot jim ga lahko nvidijo rodovitna polja ob Muri. Po-tem pa zapustijo starše, Ne vra&ajo se na svojo polja, ne na roiotne domove svojih staršev, na Kras, o katerem jim starši niso mogli nikolii povedati kaj lepega. Morda se bodo vrnili, ko bodo starejši, ko bodo spoznali, kaj je življienje, menijo starši. Ko jq človdc star in nepj^osoben za deio, ga i pažniki proti Pincam in Dolini so še prazni. V maju bodo prignaii kra-varji svoje črede in potern se začne &ezon.a, ki traja do prvega snega. Potem pa bo &pet tako kot nikjer na madžar&ki pu^ti: 6arda-ši, katnasi v pisanih oblekah ia pisana črede na enoličnih pasnikih ¦,.. Vas Pince je tipična podoba živiiiorejske pu®te. Po pravici pravijo prebivaloerr^ »pin-cov®ke pure«. Sicer pa v teh pomladaiiskih dneh ne dobimo prave podobe. Ceste, dvor rišča in močvirja so še prazna. Samice že valijo, da jih bo poleti več, da bodo napoi-nila velika dvorišča, široke ceste vn. močvir-jia, ki so ko- nalaič ustvarjema zainje. Ni še življenja v teh panonskdh. vaseh, 6eprav jih je sonce že diobro ogrdo. Vračal sem se isz Pitnc proti zahodu, proti Lend^vi. Srečavai sem Ijudi y mastnih delovnih oblekcih, ki so se vračali iz svooib delovišč. Vračali so s«e na svoje njivo, da sri popoldi^ pndelajo svoj vsakdaaiji krah. Nafta jdm jo is pniboljšek. In iia ista vprašanja, sem dooii vedno tudi iste od-govore; »Ne siužimo ravno dosti, toda zares sa naš je to dovolj, saj se preživljaimo iz zernije.« Cimbolj se približujem Lendavi, tem stmejže postajspo gorice. Na slesmenih in v globckih dolinah so nasajen« vinske kleti, med ajimi pa hišice vinskih čuvaorjeN', ki se ločijo menda le po tem, da so okenč-ka nekodiko večja- * ovzpel sem se do bližnje kleti med zbrame delavce, ki so si po težkem crelu našli pooitka ob večemem ognjv. Ne vem koliko jih je bilo, vem saimo to, da so imeli ob pgnju prav toliko vrčev in taliko r«z-ličnih vin, koliikor je bilo njih sk\.ipiag. 60-poldne so delald na novih filovskih vrtinah, zdaj pa so se združili ma svojem popoldan-skem delovišču v vinogradih. »Koliko do-brega vina lmamo .še v svojih kleteh, v go-stilnah pa pijete &acno Siška vino. Treba bi bilo že enkrat za vseiej pirepovedati umetno vimo.« Zmračilo se je, ko sem zapuščal veselo druščino. Iztegnil sem roko in vid«l pred sabo vseh i>et prstov. Nisem prekoračil svoje meje. Ob cesti so se v jnraku evetli-kale rdeče hišice naftnih delavce*. Na pe-tišovskih stolpih so se prižgale prve luči, v bližiini pa &e je razkrivala nocn