številka. IVst. v smio 12. aprila I MM). IVčaj X XIV „Edinost" izhaja dvakrat ti it dnu. rnzun ne. le I j in praznikov, zjutraj in zvečer nit 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob uri zjutraj. uročit lini značit : Obe izilHiiji na leto . . . (bi. 21«— Za »Hino večerno izdanje . 12-— /d-pravuištvo in sprejemanje inseralov v ulici Molili piccolo Stv. M, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejle vesti.) ttriHloc 11. V deželnem zboru utemeljil poslanec P oho h predlog, tičoči ho uporabe S 14. in je rekel, da ga je predložil zato, da vlada ne I m m le morebiti menila, da je molčanje deželnega zbora dobro znamenje za njo, ali, tla ho ji h tem celo negativno pritrjuje. Predlog naj bi bil za vlado tudi »varilo, da naj ne hodi dalje po krivih potih, na katere je krenila. Pos« h je konečno navajal zaliti ■ve Nemcev, kakor: odpravo jezikovnih naredeb itd. Njegov predlog je bil izročen ustavnemu odseku. I umnost 11. Deželni zbor je bil danes otvor-jen. Italijanski poslanci niso došli. Opava 11. V današnji seji deželnega zbora je predložil poslanec Tfirk, naj deželni zbor znhteva od vlade, da si ista naj ne razlaga in ne uporablja i; 14. svojevoljno, ampak, da naj omogoči z odpravo jezikovnih naredeb, da se zopet povrnejo ustavne razmere. I) ll mi j 11. Namestništvo je razpustilo društvo nemških nacijonalcev (predsednik poslanec \Volf), nemško okrajno društvo, društvo evangeljskih vernikov in zvezo »Deutsohar Austtugshiintl des Bun-d(-s der Germanom* Vsa ta društva so ne nahajala na Dunaju. Razpust se je izvršil na podlagi i< 24. društvenega zakona. Brest (1 ^rancozko) II. Tukaj so se potopile tri ribiške ladije. Dvajset oseb je utonilo. Sond 1'io 11. Minolo noč je nastal požar v občini Valurva pri Bornio, ki je vpepelil več nego sto hiš. Dve osebi sta zgoreli. Škodo cenijo na 400.000 lir. London 11. »lleuterjeva pisarna« javlja iz Pekinga od včeraj : Nemške čete niso šle v Ičau-fn, ampak so se pomaknile samo v bližino mestu in P O n L I S T E Iv. Mati. 1'odlesuikov. — (Dalje). Y nizki in zaduhli podstrešni izbi čevljarja Koša je bilo par tednov po onem dogodku zopet vse pri starem . . . Dan na dan je sedoval čevljar na svojem stolu prod malo, na nizkih nogah stoječo mizieo, na kateri je ležalo v strašnem nered n nekaj usnja, par krivcev, skledica za smolo, nekaj klopčičev drete in drugih čevljarskih potrebščin . . . Delal je pridno od zore do mraka čevljar Koš. Saj je pač vedel, za koga tlela ! Ko je sedel tako časi na svojem trinožnem stole n in sukal dreto ter krpal staire črevlje, so se urivalo v njegovo sivo glavo čudne vesele misli, da se kar ločiti ni mogel od njih ; delo mu je tedaj navadno zastajalo, sivo glavo je podprl z rokami in jel premišljevati . . . »Da tako bo«, je govoril sam z seboj, »dam ga v šole, da studim in postane gospod, velik gospod ; tedaj pa bode skrbel za-me in za svojo mamico .. . To bo krasno! Nebo mi treba več toliko delati . . .« V takih trenutkih ni bilo srečnejšega čevljarja pod božjim solneem, nego je bil stari Koš .. Vstal je s stolca in pohitel k zibeljki, kjer so razrušile tri vasi, ki so se jim ustavljale, potem so .se napotile nazaj. Vendar pa še obsedajo nemški vojaki kraj Ičau. Nadejati se je, da je sedaj končan ta dogodek in da ustavijo nemške čete brezza konje, ki je vladalo dosedaj. Kaže se, da krajni mandarini podpihavajo ljudstvo. Otlllje 11. Crnogoro bodo na razoroževalni konferenci zastopali ruski odposlanei. Nemški Brod 11. V gozdu pri Polni so našli na veliki petek pohabljeno mrtvo truplo šivilje truza. V Polni in po okolici se je raznesla vest, (Iti so šiviljo umorili Zidje, vHled česar je začelo zelo vreti moti ljudstvom. Zida Hiilsuerja ho zaprli, ker leti nanj sum, da je on umoril šiviljo. Hllkai'rštil I 1. Min iste rski predsednik Stourdza je danes kralju podal ostavko kabineta. Javni shod pol. d ruš. »Edinost« v Koštaboni na Poiiijanščiui ti ne 9. aprila 1899. Sobana jo bila natlačena samih resnih mož. Ako rečemo, tla jih je bilo iJOO,smo rekli najbrže premalo. Od strani političnega društva ho bili navzoči: predsednik Mat ko Man d i d, podpredsednika dr. Gustav Gregor i n in dr. O to kar K v bar ter odbornik Maks o Ootič. Oastno je bila zastopana tudi duhovščina. Prišli so: dekan L n d o-vac, župnik Sašolj, administrator Cink in kapelami Col j a in C e m a ž a r. Kmalo po vi. uri popoludne je otvoril predsednik Matko Mantlio to znamenito zborovanje. V svojem nagovoru je predsednik označil namen današnjemu shodu. Povedal je, kateri je bil glavni namen deželnemu odboru, da je predložil deželnemu zboru zakon za razdelitev občine po- je ležal njegov malček, njegov zlati, presrčkani Francek . . . Sklonil se je nad njim in ga jel poljubljati in gladiti po mehkih, napetih ličicih in zlatih laskih in ves srečen je govoril: »Ti moj Francek, zlati moj Francek, moj golobček, moja nada in opora na stare dni . . .« Otrok v zibeljki pa se mu je smehljal in ga gledal z svojimi malimi, modrimi očki tako ljubez-njivo, da se je srečnemu očetu kar srce smejalo radosti in sreče . . . Ko pa mu je bilo dovolj laskanja in božanja očetovega, tedaj pa je začel otrok neusmiljeno kričati in upiti ter se premetavati po zibelji, tla je bilo joj . . . Mlada Rezika je priletela prestrašena iz kuhinje, odgnala »starega norca« ir* s težavo umirila kričečega Francka . . . Koš pa jo sedel zopet na svoj stolce in začel razbijati in delati in sanjati o svojem malčku . . . ♦ * * Minilo je par let. . . V podstrešni sobici pri čevljarju Košu se ni mnogo spremenilo. Čevljarju so potekali dnovi enolično v vednem delu in skrbi za sina, Francek je dorastel in obiskoval že četrto gimnazijo. Le stari Koš se je dokaj izpremenil: hrbet se mu je še bolj zgrbil, iz čeljusti je zgubil zadnji zob in pleša na glavi se mu je povečala. A tudi telo mu je postalo suho in trhlo . , . mjanske in kako se je manjšina upirala temu zakonu. Dokazoval jo, kako neutemeljeni so vsi tisti namišljeni razlogi, ki jih je navajala večina dež. zbora za razdelitev. Ce je primanjkovalo sposobnih mož zti dobro upravo jedne občine! koliko bolj jih bo primanjkovalo za dve občini. <'e so bili popred stroški veliki za upravo jedne občine, koliko veči bodo zti upravo dveh občin! In če popred - za časa narodnega zastopa — ni bila uprava uzorna, kdo je bil kriv na tem Mar no oni predniki, ki so priveli občino tlo kraj propada in ki so jo zapustili uprav v groznem neredu ! Mari ne isti deželni odbor, ki je upraviteljem s pošteno voljo mesto da bi bil šel na roko — metal le polena pod noge, jim razveljavljal sklep za sklepom, ne dovoljeval proračuna, onemogočal pobiranje občinskih doklad in dajal s tem potuho upornim občinarjem V! Komisija za rešenje reklamacij proti volilnim listam — sestavljena iz samih italijanašev — je odbijala vse naše pritožbe. No, set laj leži stvar na okrajnem glavarstvu, in če tu ne bo pravice, nam je odprta pot na upravno sodišče. Pol. društvo »Edinost« je storilo v ho možno, da bi se rečena komisija sestavila pravično in tla bi bila tudi naša stranka primerno zastopana v njoj. Govornik sam je bil pri namestniku, toda ni ha-snilo. Toda glede volilne komisije je še čas. N'tem pogledu treba napeti vse sile. Govornik je pripovedoval, kako se je leta 1809. izdal zakon za reorganizacijo občin in kako so takrat Italijani ustvarjali same velike občine v nadi, da bodo laška ali pod laškim uplivom stoječa mesta uplivala na manjša sela in jih poitali-jančevala. Toda varali so se, kakor se vitli v mnogih raznih krajih, v Pazinu, Žminju, Buzetu itd. Sedaj se kosajo in delijo zopet. Tako so razdelili tudi občino pomjansko, da si ohranijo vladar-stvo vsaj v jedni manjši občini — prav tej, v Muči so ga zapuščale in vid mu je slabel. Toda tlelal je še vedno pridno in marljivo, saj mu je bilo skrbeti za sina, kateri postane kmalu »velik gospotl . . .« Kako je ljubil svojega sina, svojo mulo in oporo na stare ti ni ! Njegovi ženi Heziki pa se je kaj malo poznalo, tla je soproga ubogega čevljarja. Razvijala se je ko pomladni cvet in se oblačila nenavadno skrhati . . . Ljudje po mestu pa so si pripovedovali čudim stvari o mladi čovljariei in se smejali neumnemu in kratkovidnemu starcu, katerega vara žena kruto in grdo ... Koš pa je pridno delal in molil ter iskal tolažbe v svojem delu pri Bogu in sv. Antonu, svojem patronu . . . Francek pa je rastel in se pridno učil, da čim preje izpolni gorečo željo svojega očeta tla postane »gospod«. Toda prišlo je drugače! Nastopila je zima in dan se je skrčil. Čevljar Koš je moral časi delati dolgo v noč, da je mogel prislužiti denarja za domačo potrebe. Tisti novci, katere je v »boljših časih« dajal na stran za stare dni, so že davno »kopneli in v zakajeno in temno čevljarjevo stanovanje je jela prihajati, sprva bolj počasi, a potem vedno hitreje in hitreje mrzla in neizprosna revščina. (Pride še.) kateri zlu »rujemo dane« — ker že niso mogli več i vladati v prejšnji veliki občini. Sedaj pa je na vas, (Moteni možje — tako je vskliknil govornik - da storite svojo dolžnost in prekrižat«' laške račune. Mi vsaj so nadejamo, da se ljudstvo pokaže zavedno in i t i sami gospodarji na svoji zemlji! Mej vsem govorom predsednika je l>ilo burno pi itrje vanje, a ob zvršetku so zaorili I mru i klici : Hočemo! Hoćemo! Živio! Živio! .lako lepo in poljudno je govoril potem kmet i Anton (»lavina, ki je jeden iz trojice dosedanjih upraviteljev občine. Z zgovorno besedo je zavračal vsa predbacivanja na adreso prejšnjega narodnega zastopa in še posebno prejšnjega župana Beliča. Temu poslednjemu se očita, da je napravil dolg. Ali kdo je temu kriv, da je moral nastati dolg?! Vsakdo ve, koliko stroškov ima vsaka občina. Občina pomjanska je imela najmanje 1200 gl. letnih stroškov. I. 1X1>7., menda v juliju, je imelo sedanje upraviteljstvo sejo, v kateri so se pogovarjali o tem. In takrat se je pokazalo, da ima občina še od leta lHUi». iztirjati UM H) gld. na do-kladalt. O.l leta IH{M>. in 1K97. se tudi ni nič iz-tirjalo, ker se ni moglo iz vzrokov, katere je opisal že predsednik. A sedaj pojte na občino in boste videli, da je županstvo vse plačalo. Od kje je vzelo? Moralo je napraviti dolg. Naj se le napravijo računi, da bomo videli, koliko je župan Belič prejel in koliko izdal, in potem bomo še le govorili. Belič je vedno zahteval od sedanjega upravitelj stva, naj se obračuna, Cujte, po računih, ki jih je potrdil lleliču tudi deželni odbor, imel bi le ta še ti rja ti kakih HIM> gld. Je-li tak mož nepošten? de-li on kriv, da mu deželni odbor ni potrjal proračuna in du mu je zahraujeval pobirati doklade?! Kako naj bi bil zadoščeval dolžnostim občine?! Moral je jemati na posodo. In takega moža hočejo slikati kakor sleparja! (Ta izvajanja poštenega priprostoga moža so napravila globok utis na ; poslušalce.) (»lavina je nadaljeval in dokazoval s posamičnimi kričečimi izgledi, kako se je postopalo o reševanju reklamacij. Tu je odločeval le sedanji tajnik Bartolieh, ki pravi vedno, da je vse prav tako, kakor hoče deželni odbor. Tako je pri nekem za- ( pisano, da mu je oče mrtev, in v resnici pa je živ. i Reklamiralo se je - a zastonj. (tovornik je pripovedoval, kako so lovili križe na prošnjo za razdelitev. V Koštaboni so pravili, da bo županstvo v Koštaboni, v Pomjanu, da bo v Pomjanu, v Šmarjah, da bo v Šmarjah. Konečno j pa je govornik pokazal z jednim kričečim izgle- ! dom, kakov mož je jeden sedanjih upraviteljev občine, prav oni, ki največ govori o prejšnjem županu Beliču. Ta dogodek je vzbudil senzacijo med poslušalci. Zaključuje je pozival svoje soohčinarjo, naj j se vedejo pošteno, naj se no dajo »lepariti od agi- I tatorjev in naj glasujejo po svoji vesti in po h v o- j jem poštenem prepričanju, kajti: kakor si poste- ' Ijejo, tako bodo ležali. Rekli smo že, da je govor Glavine napravil globok utis. Utis je bil tem veči, ker je bil dosežen s pt i prosto, poljudno besedo. (Pride še.) Politični pregled. TRST, 12. aprilu 1899. Na predvečer zasedanja deželnega i zbora istrskega. Glasilo večine v tem deželnem j zboru, ]»oreška »I/ Istria», preludira predstojećemu j zasedanju uajpro s protestovanjem proti temu, da \ se je deželni zbor sklical v Koper in ne v Poreč, i In potem pristavlja hinavski, da je bil protest ve- J čine proti tej odredbi vlado razmcrno pohleven le zato, ker so na člene iste vplivali : samoljubje, vest, čut o lastni odgovornosti nasproti deželi in do življenskih interesov iste. Kdor zna prevajati iz jezika laške hinavščine na jezik odkritosrčnosti, ta poreče, da se je vlada odločila za Koper bržkone zato, ker so jej Italijani nasvetovali — Koper!! Da pa vlada ne bo mislila, da je stvar že rešena v popolno zadovoljstvo Italijanov in da so ti poslednji tuko v ceno — navihan trgove«! se drži vedno trdo, tudi kadar je napravil dobro kupčijo je spoštovana «lstria hitro vzela kol v roko, s katerim je namignila vladi : tudi potrpežljivost in popustljivost ltalij anov ima svoje meje. Ozlovolje- nost da se lahko premeni v odprt konflikt. In tedaj da postane ohnemoglost deželnega zl»ora akutna. Prav za prav je to prav lepo od slavne «Istrie», da drži vladi zrcalo pred nos, v katerem more videti laško gospodo v nje pravi podobi. Vlada ve sedaj iz njih lastnih ust, kaj zahtevajo Italijani od nje, da zahtevajo; svobodno roko jim mora pustiti v vsem, sicer bo konflikt, akuten konflikt. Potem je Ist.-ia postavila paralelo med razmerami v Istri in onimi v Tirolu !n Gorici. V Tirolu so Italijani žrtev nemške požrešnosti, v Gorici pa morajo prenašati kaprice, predrznosti in napade Slovencev. Zaključek: vsaj v Istri morajo* poskrbeti Italijani, da se jim ne bo godilo tako, kakor se godi onim v Tirolu in Gorici. Koliko hinavstva! V Tirolu je dejstvo to, da so se jeli Nemci in vlada pogajati z Italijani; da so Nemci pripravljeni za marsikako koncesijo in da morejo Italijani pričakovati — da-si sestavljajo manjšino v deželi — da se jim v nedaljnji bodočnosti izpolnijo njih opravičene zahteve. So-li kedaj istrski Italijani pokazali vsaj voljo za taka pogajanja? ! Je-li istrskim Slovanom ki pa sestavljajo večino prebivalstva — le iskrica nade, da pridejo le do najskromnejših pravic, ako bo to odvisno od »popustljivosti« Italijanov !! In še le v Gorici! Oni so le tretjina v deželi, pa imajo v deželnem zboru večino, uživajo vso obrambo od strani vlade, imajo deželnega glavarja, imajo večino v deželnem odboru, dobivajo milijonov od dežele in države za svoje potrebneiu nepotrebne naprave, mej tem ko privoščajo Slovencem le gospodarskih drobtin, jim zatezajo naj-nuje stvari — glej vipavsko železnico! — jim odrivajo jezik iz deželnih naprav in ustanov, s kratka : Italijani silijo Slovence se svojo politiko brutalnosti v politiko ubupa! Koli nesramna tartiferija, da prihaja sedaj «]strin» in svari istrske Lahe s - trpljenjem goriških Lahov. Ali to hinavstvo laško se popcnja na svoj višek še-le oh zaključku, ko govori «Istria» o slovanski manjšini v deželnem zboru istrskem. Ta deželni zbor je za manjšino pravi Eldorado, pravi raj. Parlamentarno neodgovorni — čujte gospodje dopisniki in učiteljskih krogov! —jej izborno tekne to stanje nemirnosti, zla in konvulzije. Kje da jo kaj lepšega, nego taka opozicija, kateri ne treba druzega, nego kazati se kakor žrtev potem, ko je izzivala. In vrhu vsega pa jo še vladarjev, ki poslušajo tožbe take opozicije! Ali naj odgovarjamo?! No. Od kje naj bi vzeli besed za primerno označenje takega hinavstva, takega gaženja resnice in takega zavijanja ? Manjšina izziva; saj bi so človek krohotal na ves glas, ako bi mu krvavo-britki spomini na prebita nečloveška preganjanja od jedne, in nonšolantnega preziranja od druge strani no dušili glasu v grlu ! 0 imenovanju viteza Pajerja deželnim glavarjem piše «Soča» mej drugim : »Italijanska deželna manjšina je dosegla s tem imenovanjem zopet velik vspeh, kajti deželni glavar jo vzet iz sredo italijanskih poslancev, še več: to važno mesto zasede «il gran Duce» italijanske radikalno narodne stranke, da-si stoji ta v odkriti opoziciji proti sedanji vladi. Mi Slovenci pa imamo zopet nov dokaz, koliko se ozira na nas tudi sedanju dunajska vlada, kateri se ni zdelo vredno niti to, da bi se bila p r e d i m e n o v a n j e m vsa j d o g o v <»-rila s slovenskimi deželnimi p tisi a n e i. Tisto, da jo morda tu pa tam nekoliko potipala, ni vredno omembe. Slovenski narod je opravičeno lahko radoveden, kako bodo postopali v očigled takim odnošu-jem slovenski deželni poslanci. Kaj nam je prinesla dosedanja taktika, to vidimo; vidimo tudi, da bo treba napeti vse drugačno strune, ki bodo vzbujalo v merodajnih krogih več v pošto v nuja in obzira do slovensko dvetretjinske večine v deželi.« Slično se izražajo tudi drugi listi. K položaju. «Information > zatrja, da jej je iz nemškoliberalnih krogov došlo sporočilo, da so se na shodov nemških zaupnikov minolo nedeljo pojavilo diference med posamičnimi skupinami. Se ob 10. uri, torej neposredno pred začetkom konference, ni bila nemška ljudska stranka na jasnem, da-li se udeleži ali ne. «Politik* označa vspeh te konference nastopno: »Storili so svojo dolžnost brez nade, da bi se jim izpolnile nade.» Ozirom na referate iz posamičnih pokrajin zatrja »Somi- nnd Montags Zeitung«, da niso bili češki Nemci oni, ki so stavili najhuje zahteve, ampak štajerski. Ti so, ki zahtevajo, česar jim nobena vlada tudi ako bi bila i/ nemško-libcralnc družine — ne more dati, štajerski srdi teži zahtevajo namreč n e m š k i d r ž a v ni jezi k. Domače vesti. fleiioin del. podpornega društva t Tratil. Prijatelji in bratje: S težkim srcem sem ugodil zahtevi tovarišev-odbornikov političnega društva »Edinost*, da sem minole nedelje šel žnjimi v tužno našo Istro — kamor nas je klicala važna narodna dolžnost —, ker sem se bal, da Vam no bo ljubo, ako Vas zapustim ravno na dan zbora mileganam «I)el. podpornega društva*. Vi pa, kakor da ste hoteli porabiti to priliko, imenovali ste me, kakor čitam, ob moji nenavzočuosti na občnem zboru častnim členom «Del. podpornega društva*. Predragi mi bratje in prijalji! Na tem krasnem dokazu Vašega priznanja za moje skromno zanimanje za premilo «l)el. podp. društvo* sprejmite mojo nnjsrčnojo zahvalo, ter hodite uverjeni, da hočem tudi v bodoče ostati z vami, dokler me dolžnost no pokliče kam drugam iu dokler boste Vi sledili mojim iskrenim svetom na korist slovenskega delavskega stanu v Trstu. V Trstu, dne 10. aprila 1891». M a t k o M a u d i č. Deputacija clslltvaiisktli poštnih uradnic je bila te dni v avdijenei pred cesarjm. Deputacija je izročila prošnjo za zboljšanje položaja poštnih uradnic in za primerno sistemizovanje njihove službe. Cesar je vsprejel deputacijo zelo milostno in jo obljubil, da so da obvestiti, kako stojo stvari. V tioriro sta došla princ Alfonz Bourbonski in njegova soproga Marija de las Nieves. Clldlio! Spljetsko »Jedinstvo« pripoveduje, da je vlada istrske Italijane postavila pred alternativo : ali naj se za zasedanja deželnega zbora določi Pazin ali Koper. Vrlo zanimivo pa je, da so se Italijani branili Pazina z vsemi štirimi, češ, da tam ne bi bili varni! Čuden izgovor to. Pred kom ne bi bili varni? Saj je Pazin italijansko mesto. Saj so za ohranitev toga italijanstva zasnovali kar celo revolucijo, saj so spravili vso pokrajino po koncu, da bi italijanski Pazin obvarovali pred sramoto hrvatskega gimnazija ! Pred kom se boje torej? Prod Italijani? To so nam ne zdi prav verjetno. Pred Hrvati? Saj teh ni v Pazinu! Torej?! Kje je resnica ? I)a, da, resnica jo jedino to: Pazin ni italijansko mesto. Tu jo ogromna večina hrvatska. Hrvatov se boje! Seveda je to prazen strah, kajti Hrvatje še niso na tisti stopinji, na kateri je laška sodrga, ona goloroka in ona v gla<;e-rokovieah. Čudno pa je vendar to, da Italijani nočejo v italijanski Pa/in! Dovoljenje /a električno železnico v Trstu. Železniško rainisterstvo jo tržaškemu tram-\vajskemu društvu podelilo koncesijo za zgradbo ozkotirnih prog za električno železnico. Koncesija obseza pred vsem dosedanje tnumvajske proge, nadalje progo Sv. Andrej-Skedenj, Piazza della Ca-serma-Via llojano in nadalje proge Ponte della Fabhrn-Piaz/.a tleli* Ospitale- Via Conti, dočim bo po progah V'ia Campn Marzio-Bagno Fontana in Piazza della Stazione-Punto franoo vozila za nekaj časa še konjska železnica. Proge z vsem, kar spada k železnici, morajo biti dodelane tekom poldrugega leta od dneva, ko so je podelila koncesija. Železnica bode petnajst let svobodna davščino. Nova učna knjiga. Ministerstvo je odobrilo knjigo »Slovenski pravopis«. Sestavil Fran Lovec. Knjiga je izšla na Dunaju v c. kr. zalogi šolskih knjig I Kitll in obsega H, 1(»5 stranij. Cena vezani knjigi je f»0 ne., nevezani 4f» nč. Dosedaj je še nismo dobili na ogled. Od kmetijske družbe. Onim našim vinogradnikom, ki so zanimajo za vzgojo namiznega grozdja, naznanjamo, da imamo na razpolago nekaj copičev namiznega grozdja, katere damo našim členom brezplačno. Naj se torej oglasijo nemu- doma za te cepiče v pisarni ulica Geppa št. 14. I. nadstropje. Odbor kmetijske družite. Pevsko društvo »Velesila- v Skednja val>i na veselico s plesom, katero priredi v nedeljo dne 16. aprila 1890. v dvorani ^ohjh- Marije Sancin p. d. «('emot» h sodelovanjem tamburaškoga zlw>ra in domače godbe. Vsporetl: 1. «Naprej», godba . . . Jenko. 2. c Vijolčin vonj«, mešan zltor .. . Nedved. •*>. «Petelinčkova ženitev*, tamburaški zbor.... Hajdrih-Sancin. 4. «Oj planine*, mešan zbor... Ha rti. 5. »Sladke misli*, valček: tamburaški zbor, Tomašek. ti. «Lunica», mešan ebor, K. S. Villiar. 7. Miljenka»-polka, tamburaški zbor8. »Domovini*, mešan zbor T. S. Villiar. «Same zapreke*, gluma v enem dejanju; izvajajo domači diletantje. 10. . Sedaj sta zadovoljna oba — ali pa ne. 55-letni zidar Štefan Hrovatin je dobil (5 mesecev radi nevarnega žuganja. Slednjič sta stala včeraj pred sodnikom dva brata, Janez in Jakob Cucuglian. Prvi je bil ob-dolžen tatvine in izsiljevanja, drugi radi sokrivde. Kradla sta trte in oglje. Prvi je do il 8 mesecev, drugi dva tedna. Nesreća ali samomor. V torek po veliki noči so na Volčjemgradu pri Komnu izvlekli iz vode 50-letnega kamnoseka Frana Rebulo — mrtvega. Ne ve se, ali je po nesreči padel v vodo, ali je v njej nalašč iskal smrti. Mož ni bil srečen v zakonu in je večkrat grozil, da si vzame življenje. Nesreče na železnici. Na veliki ponedeljek zvečer je na progi iz Medvod v Ljubljano povozil vlak 30-letnegu Gregorja Trampuša. Odtrgalo mu je nogo pod kolenom in ga ranilo na glavi. Nesrečneža so prevedli v Ljubljano v bolnišnico, kjer je umrl dne 5. t. m. Dne 7. t. m. pa je povozil vlak blizo Rakeka nekega Korošca, imenom Jesoppa. Šel je po tiru proti Postojni. Ker pa je bil hud veter in je deževalo, ni slišal vlaka, ki je prihitel za njim in ga grozno razmesaril. Pri Trbovljah na Štajerskem je ponesrečil zidar A. Mittoni, deluje na. železniškem nasipu. Padel mu je na glavo velik kamen in ga poškodoval tako hudo, da je mož dva dni pozneje umrl. Drobne vesti. — 40-letna A. Ji. je pila strupa na javni ulici. Preveli so jo v bolnico. Ker pa ni hotela dati nikakih pojasnil, deli so jo v oddelek za opazovanje. — 4:")-letni kočij a ž Sebastijan je pal z voza tako nesrečno, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. — 26-letnega zidarja I. M. so odveli v zapore, ker je že ob 4. uri zjutraj nadlegoval mlekariee, iisiljevaje jim — svoje |n>-ljube. V zaporih seveda ni prometa s takim blagom. Non plus ultra peronospora brl/iralnlea. Med mnogoštevilnimi zistemi zavzema mnogostran-sko vpeljana in priznano izvrstna C rime«;-ova Non plus ultra peronospova brizgalniea prvo mesto. Ta štajerski sistem odlikuje s«' z svojo priprosto, priročno pripravo in z najsolidnejšo i/.vršbo. Kovinski deli sesalkc, ki so pritrjeni zunaj na močnem ba-krenastem kotlu, imajo jako lahek tek. Žarek je fin in močan. Poprave so skoro izključene in jih zvrši lahko brez truda vsak lajik. Dobiti je ta brizgalka pri Kerd. Korosi, Gradec. Različne vesti. Umor dveh žensk. Dne lo. t. m. so našli blizo Oseka dve umorjeni ženski. Kdna se imenuje Kozalija Boneberger, imena druge še ni bilo moči zvedeti. Ženski sta bili napadeni o belem dnevu, opoludne. Rozaliji Bonebcrger je morilec prereza I vrat od zadej ; ono drugo žensko sta usmrtila dva strela istotako od zadej. Dohodki avstrijskega ministerskega predsednika. Plača našega ministerskega predsednika znaša ! na leto 12.osncli, da je družba v minolem letu vsaj deloma dosezala svoj namen. <> točki ^posamični predlogi« smo čuli mnogo lepih govorov in vprašanj, važnih za razvoj našega kmetijstva. (1. II. U a ž e m je razpravljal o splošnem kmetijskem napredku v tržaški okolici. Na-ghisal je, da tržaška vlada še vse premalo stori za razvoj kmetijstva v tržaški okolici, dočim vlade družili dežel mnogo bolj skrbe v tem pogledu. Sicer se tudi tukaj deli neka podpora, katera pa prihaja v take roke, ki niso posebno naklonjene našemu kmetu in so podpora ne porablja tako, kakor bi zahtevala resnična korist kmeta. Tu bi se lahko bolj razvijalo mlekarstvo in sadjarstvo. Za prospeh mlekarstva treba nam jo svoje mlekarske zadruge, a za povspeševanjc sadjarstva pa imamo brezštevilnih divjih češenj, takozvanih »rešelik«, katere vse bi se dalo s pomočjo od strani vlade počepi ti in oplemeniti in ki bi naposled donašale našemu ljudstvu obilo lepega dokodka. (tovornik je predlagal sledečo resolucijo: »Tržaška kmetijska družba naj se pobriga za to, da se v imenu vse tržaške okolice predloži visoki c. k. vladi spomenica, v kateri naj se naglasa potreba ustanove sadnih drevesnic poti strokovnim nadzorstvom državnih uradnikov in da sploh bolje podpira naše kmetijstvo v tržaški okolici, katero se razvija prepočasno. Zlasti pa, da vlada ustanovi za tržaško okolico prepotrebno kmetijsko šolo.« Gosp. Iv. Fajdiga je priznaval, da druge vlado res bolj podpirajo kmetijstvo, nego tržaška; ali pomisliti moramo, tla se drugod tudi kmetovalci sami mnogo več zanimajo za razvoj svojega gospodarstva, nego se zanimajo tu pri nas. Ako hočemo torej kaj doseči, delajmo tudi mi tako in pomagano nam bode. Gosp. An ti. Cer ne jo v daljšem govoru opisal namen in delovanje glavne naše »Kmetijske družbe«. Omenjal je, da glavni odbor ima res pravo voljo za napredek tržaškega kmetijstva. Temu odboru so dobro poznane razmere in hibe, ki še teže našega okoličanskega kmeta, ali tudi odbor nima zadostne podpore, da bi mogel svojo nalogo izvrševati kar zaporedno, pač pa se mora zadovoljevati z vspehi, kakoršnjih je možno dosezati. Med drugim je polagal vsem členom na srce, da vsakdo stori svojo dolžnost s tem, da plačuje redno svojo letno členarino, ki je že tako skrajno mala, da ni vredno govoriti o tem. Le tako nam bo mogoče polagoma napredovati in vsaj deloma izvrševati naš program. Gosp. F. M—c je v krasnem ter tu pa tam humorističnom govoru slikal nekdanje in sedanje stanje našega kmetovalca v tržaški okolici. Mrtvaško, oglodano lice je sedanja naša okolica, tako je vskliknil govornik, a da so to lice zopet popravi, treba nam je krepke vladne roke, katera tako lepo skrbi za zeleni »borovec«, ti na koristonosen sati se še spominja ne. Govornik je podpiral resolucijo, predloženo po g. H. Ražemu, katera se je tudi vsprejola ob splošnem odobravanju zborovalcev. Gosp. J. P—t je predlagal, da bi kmetijska družba poskrbela jed nega plemcnega bika za okraj Bazovico. Gosp, P. K r i ž m ti n č i č je predlagal, da naj kmetijska družba povspeši vprašanje o razdelitvi občinskega svetil. Gosp. 11. Rii že m pa je predlagal, tla bi si bazoviška podružnica naročila Zugmajerjevo oralo in čistilnico za žito »Trier« ter da se napravi meseca maja tega leta v Bazovici velika javna tombola, katere čisti dohodek bi so porabil v korist živinoreji v bazoviškem okraju. — Vsi predlogi so bili sprejeti jednoglasno. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Hraber Ražem, predsednikom, Josip Pertot, tajnikom, Pot. Ražem, blagajnikom; Martin Grgič iz Padriča in Fran Milkovič iz Gropadc, odbornika. Novoizvoljeni predsednik g. 11. Ražem se je zahvalil zborovalcem za izkazano mu čast ter je vabil navzoče, naj vstrajajo in ga podpirajo v bodočem delov noju njegovem, ki i j ti le z združenimi močmi nam bo mogoče kedaj doseči zaželjeni smoter. Naposled je zaključil zborovanje z besedami: Rojaki moji! pomagajmo si santi in l>o£ nam pomore! S tem je Itilo zliorovanje zaključeno, a večina nan smo posoli (»kolu miz, kjer smo v veseli druihi j»ovžili nekoliko kapljic »rujnega«, a otl bližnje mize so nam doneli srce blažilni akordi naše mlade Lipe«. Naposled smo se zadovoljno razšli v nadi, da smo z današnjim dnem zopet nekaj pridobili. X. Konec pšc n lenega rlnga t Budimpešti. Poročali smo že, kako je izplačalo ogerske špekulante, ki so boteli pokupiti vso pšenico, računajo na to, tla trgovci in dobavitelji ne bodo mogli dobaviti blaga tlo pogojenega roka in bodo tako primorani plačati globo. V ponedeljek dne 27. m. m. je bil poslednji dan, ko je morala i loj ti pšenica v Budimpešto. Vsega skupaj je došla kolosalna množina, 1,1*7.001) meterskih centov, torej mnogo več, nego je bilo treba. Se isti dan je patila Cena pšenici od gld 10.70 na gld. 10., torej že za 70 nvč. Illago, ki bi se imelo dobaviti za april, je palo na gld. 0.21, za maj na gld. 0.17. Vsled toga so se pretrgale vezi ringa, ki je menil, da zasluži po 2 .H gld. na meterskemu centu, si bode moral sedaj plačati toliko povrh. Da bi se v kratkem cene popravile, na to niti ni misliti. V Budimpešti se sedaj nahaja v skladiščih okolo 2 milijona ineterskib centov pšenice. Mlini pa zamorejo v treh mesecih, t. j. tlo druge žetve, semleti samo 1 in '/t milijona met. centov žita, ker se je njih delavnost vsled deževja znižala na pol. Izven tega so nahaja pšenica za april in maj še na potu. A pri tem se ne sme pozabiti, tla je pšenica, ki je kupljena za naprej, večinoma lahkeje kakovosti, katero morejo mlini mleti samo pomešano z drugo, boljo pšenico, in se vrhu tega lažje kvari. Vsled tega je ni možno držati dolgo v zalogi in čakati na bolje cene. Skoda, ki jo ima in jo še bode imel konzorcij, se še ne tla določiti. Konzorciju bode to dober nauk za bodočnost. Skoda je le ta, ker bode preobilo dova-žanjo pšenice iz inozemstva vplivalo na cene domače pšenice. Temu uplivu se tudi ne bode mogla ubraniti ni ona pšenica, katero prinese bodoča žetev. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dllliaj 12. «\Viener Ztg.» javlja, da je računskemu svfetniku na namestništvu tržaškem, Ivanu Pollie in višemu inženirju na pomorski oblasti v Trstu, Alfredu Purschka, podeljen zlati križ za zasluge.. Dunaj 12. Njegovo Veličanstvo cesur je vspre-jel danes nuncija Talianija in potem poslanika Zjedinjenih držav ameriških, Harris, ki je predložil svoja pooblastila. Benetke 12. Priplula je tu-sem avstro-ogorska jahta »Almissa« z nadvojvodinjo Štefanijo na krovu. London 12. Glasom brzojavko iz Malte jo tam angležki parnik »Kingswell« trčil ob grški parnik »Marin«. Poslednji so je potopil in žnjim 45 mož. Atene 12. Zbornica je odobrila izvolitev ministerskega predsednika Zaimisa v Kalavrito. Dobro poučeni krogi zatrjajo, da ministerska kriza nav-stane danes formalno. \Vasliiiigton 12. Predsednik Mae Kinlcv je včeraj z franeozkim poslanikom Camhonom izvršil ratifikacijo špjtnsko-aineriške mirovne pogodbe. Iterolin 12. Potem ko je Anglija vsprejela nemški predlog za specijalno komisijo za urejenje samojskega vprašanja, pa delajo sedaj drugo težave glede zahteve, vsprejeto že v načelu, tla morajo biti sklepi komisije soglasni. Najnoveja trgovinska vest. »>v-York 11. apiila (I/v. brzojav.) Pšenieu za takoj 827s za maj, 7(ix/» za julij 7f/'/8., za sept. 7;1 s/4 Koruza zti inaj 39,8/8za juli aiJ8/4 Mast 545. Zahvala. (ranjena do dna duše zahvaljuje se podpisana Tržaškim Slovenkam na krasnih darovih in adresi. Imena darovatelji«', med katerimi je posebno mnogo manj imovitih, ostanejo mi neizbrisljiva v spominu ne samo radi tlaru, temveč zlasti, ker so s tem pokazale svojo narodno zavednost in nepričakovano naklonjenost do mene. Prav tako toplo se zahvaljujem tudi za posamezne darove našega ženstva. Marica Bartol — Nadlišck. !'<>ml»dansk<» zdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI raj ..risočenii r\H" (Xillrf«rD. t isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim »lučajem, če peče v želodcu, kakor proti tdabemu prebavlja-riju in henioroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane f»t) nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAIMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg. Tudi za ">f> nvč. v markah dopoftlje se franko. Peronospora aC brizgalalnica Na vsaki sosalki so vlito bosetle »Non plus ultra«. Opisi brezplačno. Kjer ni zastopstva naj se naroča Ferd. Korosl-Graflec O vet proti trganju. (Liniment caspici). Preiakušano mazilo — odpravlja liolečine pri IcostiUolu, panju in revmatizniu. — Kna stekleni«-a z navodilom ">U n* RazpoAilja r. obratno pošto najmanje dve steklenici ..Deželna lekarna pri Mariji Po umiraj" ril. Mr. M. I .e listek* v M«hlJ«ni. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. (»iovanni hiš. štev. o (hiša Piana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! M. Aite (prej Aite & Zadnik) Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. Razprodaja vse blago v zalogi po znižanih cenah. tOiill Velika hiša v Motovunu zraven slovečih skocij unskih jam, il tire od Trsta in 1/,J tire hoda od železnične postaje Divača, ob živahni prometni cesti Iteka-Trst, z dvema knhinjema, z dvomi obzirnimi podzemeljskimi kletimi.s 14 krasnimi sobami s posebnimi nhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letovisčnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantiČni kraj, 7. obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, 7. velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje iti govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejanim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj na prodaj Prodane tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go-Htilničarsko in štacnnarsko obrt. Vsled njene lege na tako živabnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam. Vse pohiltvo z vrtom ln parkom vred, dalo bi se tudi v najem po dogovoru. Natanjčncjn pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna, pošta Divača. „Hotel Nazionale" v Trstu, Via Vlenna št. 4 nahaja se v bližini kolodvora južne Železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v i. nadstr. Cena od 60 novi. naprej. V pritličju nahaja se tudi .,Restaurant Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in oh vsakej uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: fino plzensko pivo in Culmbach-ovo črno pivo, najbolje dalmatinsko „Apolo di i Lissa" in istrsko vino ter razna vina v boteljkali, vse po zmernih cenah. ' Lastnik je slovan-dalmatinec. Govori se slovenski in hrvatski. Naslanjaje se na geslo: ..Svoji k svojini-' priporoča se slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk ndani Josip Serdarović, lastnik. Nova centralna čevljarnica v Trstu. \'ia Malcanton štv. '2. Bogat izbor čevljev za gospode, nospe lil otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. „AGRICOL" Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalij sko milo za uničevanje mrčesov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T renti n a, Istre, Goriške in pri tu k. p o l j o ti e 1 s k i d r u ž b i izkušeno kot uspesno sredstvo z zatiranje vsek pa rasi-kurnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okuzujejo trto, sadna tlre- vesa iu zelenja.»»7,579'— Letno vplačilo premij in obresti tlo iil. decembra 181)7....._ » 28.823,375*— Izplačana zavarovalnina in obresti otl obstanka društva (1H4K.) . » :i43.8(WUM><*— V letu 1897. izdanih 74(18 polic za glavnico otl....... » 07.331,351*91 Prospekti, ceniki in v občo vso druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje otl niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu. i Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. iDflF" Iščejo se dobri agent je, zastopniki in potovale i. ocxxxxxxxxxxxxxxxxx;