Posamezna Številka Din 1*80. Poštnina v gotovini. Št. 190. V Ljubljani, v nedeljo 24. avgusta 1024. Leto L 0 i | Izhaja vsak dan popoldne. ? Mesečna naročnina: f | V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. | 0.•..*~c.r>#~o.-•••••i*-*-**. ................. .0 Neodvisen političen list --------------n--------------- Uredništvo in upravni št vo: Wolfova ulica St. 1/1. Telefon 213. { Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. { Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. O liberalizmu. V našem listu je objavil g. dr. Ku-tovec v torek, dne 19. avg. uvodnik, v katerem je med drugim dejal, da je treba vreči borbo med klerikalizmom in liberalizmom v ropotarnico. Na ta članek je odgovoril »Slovenski Narod« z uvodnikom »Malo poduka«, v katerem pravi, da se g. dr. Kukovec temeljito moti, kajti liberalizem pomeni duševno svobodoljubje, ki je vedno potrebno in koristno. G. dr. Kukovec da bi moral nasloviti »to svojo najnovejšo modrost« na klerikalno stranko ter jej nasvetovati, da likvidira. Nikakor si ne lastimo pravice, da bi odgovarjali v imenu g. dr. Kukovca, vendar pa mislimo, da je vsa debata tako velike načelne važnosti, da je dobro, Se povemo tudi mi svoje mnenje. Predvsem bi ugotovili, da je osnova članka v »Slov. Narodu« popolnoma napačna in da bi bilo zato mnogo bolj Umestno, če bi pisal »Slovenski Narod« Poduke sebi ko pa drugim. Liberalizem kot duševno ali bolje rečeno miselno svobodoljubje sploh ni bil v debati, temveč govorilo se je le o onem političnem liberalizmu, ki je strogo strankarsko opredeljen in ki je padel na stopnjo samo večnega oponirania klerikalni stranki. Mislilo se je samo na liberalizem, ki avtomatično pravi belo, če reče klerikalizem črno. In da je tega liberalizma med nami mnogo, le Premnogo, se je zlasti jasno pokazalo ob nastopu nove vlade. Naravnost neverjetno je, s kako brezkritičnostjo je pisalo »liberalno« časopisje da rabimo ta izraz, o novi vladi. Dejstvo, da so v tej vladi tudi klerikalci, je zadostovalo, za najbolj površne sodbe In obsodbe. Noben argument se ni pretehtal, nobena vest kontrolirala, temveč Eisti apriorizein v vladal absolutno. Nadredna misel pa je pri tem propadala in Jato je moral doživeti silen odmev po ^sej Sloveniji klic, da s starim liberalizmom v ropotarnico! Ta klic je bil tem bolj upravičen, ker ie danes vsak kulturen boj preuranjen in zato neumesten. Naloga naše politike je, da spravi najprej v red naše gospodarstvo, naše finance, našo upravo in šele potem, ko bo z gmotnim blagostanjem prebivalstva omogočen tudi nje-Sov kulturen napredek, bo prišel čas za kulturnobojnd politiko. Toda tudi kulturni boj ne sme biti apriorističen, še manj pa površen in oz-sogruden. Verstvo ima največji pomen za človeštvo in predstavlja še danes eno najboljših sredstev za moralno življenje narodov. Politike se tiče verstvo le v toliko, v kolikor sega v javno življenje. v kolikor si lasti prevelikih pravic. Brez vsega priznamo, da klerikalizem obstoji in zavedamo se, da bo treba ž njim voditi še težke in naporne boje. Toda nad klerikalizmom je mogoče zmagati le s pravim svobodomisel-' stvom, ne pa s starim liberalizmom. Predvsem pa je treba doseči to, da ne bo od zgoraj doli dekretiralo, ka *° morajo in smejo misliti naprednjaki. Načelo svobodomiselstva je treba uveljaviti popolnoma ali pa bo klerikalizem tako napredoval kakor dosedaj. Koliko pajboljših prizadevanj, koliko lepih misli ie bilo ubitih samo vsled nesvobodomi-selstva liberalcev. Kdor ni slepo sledil strankarskim doktrinam, kdor se ni hotel odreči objektivnosti, ta je bil proglašen za izdajalca in posledica tega je “iia, da je število naprednih borcev pa-j alo in da se je odtegnil od javnega živ-enia eden za drugim. Pred * vemo* da ie največja lastnost na-Da Vnja5i0v v njihovi razcepljenosti. Vsi lip®?10 tudi to, da je nastala ta razcep-m.A ■ Sarn° zato, ker se v vodilnih na-. I, Etičnih krogih ni poznalo nobene liberalnosti, ker se ni iskalo sobo-jevn ov, temveč samo ubogljive in vsemu prikimajoče ei^e. Nesreča naprednih in svobodomiselnih Slovencev je, ^er je prišla vsa njihova politična moč v roke ljudi, ki niso Poznali svobodomiselstva, temveč samo slikarstva. Ti so pognali skupino za skupino iz skupne napredne stranke in « Še danes Večajo razdor, ker ne trpe nobenega drugega mnenja ko svojega. Naia zunanja politika. Nota Bolgarski. — Sestanek Male antante v Ljubljani. Beograd, 23. avgusta. Po seji vlade je Marinkovič še dve uri ostal v svojem kabinetu. Vaš dopisnik dozna-va, da je Marinkovič izdelal definitiven tekst note, ki jo bo naša vlada preko našega polnomočnega ministra v Sofiji Rakiča predala bolgarski vladi radi napada na našega sofijskega vojnega atašeja Milkoviča. Poleg tega je Marinkovič pripravljal materijal za bodoči sestanek Male antante v Ljubljani. O konferenci Male antante v Ljubljani je bil izdan sledeči uradni komunike: Jutri odpotuje v Ljubljano Ilija Novakovič, tajnik zunanjega ministrstva, ki bo izvršil vse priprave za konferenco. Dne 26. t. m. pa bo odpotoval v Ljubljano Marinkovič s šefom kabineta Radovanom Šumenkovičem in se bo 27. t. m. ob 10. uri dop. sestal z Benešem v Ljubljani. 28. t. m. bo prispel v Ljubljano tudi ru-munski minister Duca. Ministri, zastop- niki držav Male antante bodo ostali v Ljubljani le en dan in konferirali o konferenci Male antante. Nato bodo skupno odpotovali na sestanek društva narodov v Ženevo. NAŠA DELEGACIJA ZA SEJO ZVEZE NARODOV. Beograd, 23. avgusta. Sinoči je bila sestavljena naša delegacija za konferenco Zveze narodov. Delegaciji predseduje Marinkovič. Ostali člani delegacije so: Kosta Kumanudi, bivši minister in narodni poslanec, Mileto Novakovič. profesor mednarodnega in javnega prava na beograjski univerzi, Vučkovič, šef odseka za Zvezo narodov ter šef kabineta zunanjega ministrstva Radovan Šumenkovič. Seveda bo delegacija vzela s seboj potrebne tajnike. Seja vlade. Beograd, 23. avgusta. Sinoči se je vršila seja vlade, na kateri so razpravljali o ukazni politiki. Prečitani so bili ukazi Nastasa Petroviča. Ministri so referirali o premestitvi uradnikov, zlasti pa o svojih razgovorih z Mačkom. Sklenili so, da bodo pričeli z reševanjem novih ukazov. V ministrstvih in v notranjosti je izvršenih nekaj izprememb. Pri tem se bo oziralo na kvalifikacijo. Dalje je vlada na seji sklenila, da se po- vrnejo nekateri penzijonisti zopet v službo, da se premeste nekateri uradniki in da se izroči revizija njihovega dela, posebno dela onih uradnikov, proti katerim je vložena tožba. Davidoviča bo v njegovi odsotnosti nadomestoval Dra-gutin Pečic, ker se bo tudi Korošec, podpredsednik vlade, udeležil svečanosti v Surdulici. Marinkovič je referiral o zunanji politiki, o sestanku Male antante in o situaciji na Bolgarskem. $g©vi v@fški župani. Beograd, 23. avgusta. Včeraj je kralj v Topoli podpisal ukaze o imenovanju novih velikih županov v Srbiji in Bosni. Imenovani so sledeči veliki župani: Laza Stanackovič za Beograd, Milivoj Popovič za Bitolj, Gjuro Brza-kovič pa Štip, Dragomir Nikolič za Kragujevac, Tihomir Gvozdanovič za Kru-ševac, Boža Pavlovič za Požarevac, Dragoljub Simič za Niš, Milorad I.aza-nič za Cačak, Steva Živanovič za Za-ječar, Angjelko štambuk za Mostar, Alfred Makovec za Travnik, Josip Trojer za Tuzlo in Evgen Molnar za Bihač. Notranji minister Nastas Petrovič se je danes zjutraj vrnil z avdijence pri kralju iz Topole v Beograd in prinesel s seboj podpisane ukaze. Za velike župane v Hrvatski, Dalmaciji in Vojvodini se še niso sporazumeli. UKINITEV SEKVESTRA NAD BOL-GARSKIMI POSESTVI. B e o g r a d, 23. avgusta. Pravni minister Hrasnica je izdal naredbo, po kateri se ukinejo vsi sekvestri nad bolgarskimi posestvi v naši državi. To je storil pravni minister na podlagi konvencij z Bolgarsko, ki jo je naša vlada nedavno podpisala. Cim bo dosežen sporazum in podpisana konvencija tudi z Madžarsko, bo naša vlada ukinila tudi se-kvestre z madžarskih posestev. BOLGARI PLAČUJEJO. Beograd, 23. avgusta. Finančno ministrstvo je prejelo od bolgarske vlade 29.000 dolarjev na ime reparacij na podlagi pogodbe, da nam plača Bolgarija reparacije v gotovini mesto v natu-ralijah. Vsem tem ljudem je pravo svobodomiselstvo tuje in zato je njih liberalizem postal navadno klikarstvo. S starim liberalizmom je treba končati, ga treba spraviti v ropotarnico, med staro šaro. Živi pa naj pravo svobodomiselstvo in pravo naprednjaštvo, ki ima na svojem praporu zapisano: Naj živi kritika in ki je tako močno, da kritiko tudi prenese. Končno pa je treba tudi delati, ne Svobodomiselstvo kot okrasek je mrtvo, pa samo govoriti o naprednjaštvu. samo svobodomiselstvo kot izvajana dolžnos ima zmisel. V tem je zmaga nad reakcionarnostjo in v tem je zmaga nad klerikalizmom. Vse drugo pa je le govorjenje, nikomur v korist in nikomur v nevarnost. imenovanla. Beograd, 23. avgusta. Za šefa kabineta zunanjega ministrstva je bil imenovan Radovan Šumenkovič. Dosedanji šef kabineta je imenovan za generalnega konzula v Pragi. Za računske svetnike v glavni kontroli so imenovani: Stevan Lučič, Miroslav Novakovič, Mohamed Hadži Ilič, Ivan Bonač, Jerka Oršič, Ante Čafola, Karlo Gruber, Ivan Šiška, Srečko Magolič, Vlado Prinčič. Jovan Nikoša, Jovo Zidarič, Filip Petrina, Jelena Dragutinovič, Katarina Bo-žovič in Desanka Šupič. Zadnje tri so doktorantke prava. Generalni direktor Vasic je upokojen, na njegovo mesto je postavljen Miodrag Stamenkovič. Za šefa presbiroja je bil postavljen na mesto Miloša Ivkoviča novinar Cvetiša. Izjava beograjske Orjune. Beograd, 23. avgusta. Mestni odbor Orjune v Beogradu je povodom članka »Politike«, da so srnaovci in or-junaši vzklikali Pašiču, izdal komunike, v katerem dementira te vesti in pravi: 1. Orjuna je uverjena, da kralj čuva državno in narodno edinstvo in ima zato zaupanje samo v njega ter tudi vzklika samo kralju. 2. Orjuna ne more biti za radikale, ker so radikali strankarska organizacija. Zato opominja mestni odbor Orjune radikale, naj se izpametuje-jo, in jih poziva, naj delujejo za dobrobit države. 3. Orjuna smatra, da ne sme tako resno vzeti članek »Politike«, ker se nahajajo v uredništvu »Politike« skoro sami komunisti (7). 4. Orjuna je nadstrankarska organizacija in se smejo le poedinl člani strankarsko udejstvovati. 5. Na koncu odobrava Orjuna svoje dosedanje delovanje in pozdravlja svoje člane v novi borbi za domovino z »zdravo«! POMEN LONDONSKE KONFERENCE Beograd, 23. avgusta. Dr. Ne-deljkoviš delgat naše vlade na londonski konferenci piše v uvodnem članku današnje »Politike* pod naslovom »Po končani konferenci« o veliki važnosti te konference. Londonska konferenca pomeni epohalen dogodek. Na konferenci, je prišlo do potrebnega sporazuma in smatrajo, da je nastopilo sedaj popolnoma novo ozračje. V najkrajšem času lahko pričakujemo po tem sporazumu rešitve zelo važnega reparacijskega vprašanja, tako da bo že enkrat ustreženo naši zahtevi. Radičev govor. Trije pogoji Radiča. Zagreb 22. avgusta. Danes je imel Radič velik govor kot odgovor na Pašicev govor na radikalnem shodu v Beogradu. Priznati je treba, da je bil Radič precej zmeren in da s svojim govorom ni povzročil vladi nobenih neprijetnosti. Posebno pomemben je postal Radičev govor, ko je govoril o odnoša-jih HRSS do vlade. Dejal je: »Zadosti je, da sedanja vlada izvede sledeče tri stvari: 1. Da se briga za pošteno upravo. Pri nas je zlo, v Bosni je slabše, toda v Macedoniji je najslabše. Naj prične delati vlada tam, kjer je najslabše. 2. Da zruši korupcijo, kakor je pričela s svojim zakonskim načrtom. Ta pomeni velik napredek, pa čeprav so v njem pogreške, ki se pa dajo popraviti. 3. Da pripravi poštene volitve. Mi nimamo z vlado nobenega po*, sebnega dogovora, ker ga tudi nismo potrebovali. Mi imamo samo pogodbo,, kakršne imajo stranke, ki javno in pošteno delajo... Ko smo storili vse, da smo zrušili prejšnjo vlado, bomo storili tudi vse, da ostane sedanja vlada. Naj nikdo ne poskuša vsiliti izven parlamenta neparlamentarne vlade. On bo.; dobil zaslužen odgovor. Ta vlada je; prišla iz parlamenta in v parlamentu ne bo vsled naše krivde padla... Imajo se odstraniti vsi batinaški uradniki. Svojega programa ne bomo menjali,' temveč čakati treba na ugoden trenutek, in ta bo po volitvah, da se stavijo, oni stranki, ki v volitvah zmaga, iskreni in pošteni pogoji. Iziava dr. Mačeka. Radiča ne bo v Beograd. — HRSS intesirana zaenkrat le v podrejenih vprašanjih. Beograd, 23. avgusta. Z ozirom na različne raburljive vesti, ki so se razširile po Beogradu o zahtevah HRSS. je izjavil dr. Maček novinarjem sledeče: Nisem prišel radi tega v Beograd, da bi napravil načelni sporazum. Kar se tiče sporazuma o velikih županih, absolutno odklanjamo, banstvo in federalizacijo. Vsemu svetu je znano in nikomur ne tajno, da je naš končni cilj posebna hr-vatska država. Naša taktika je miro-tvorna in z gotovostjo pričakujemo, da si bomo pri prihodnjih volitvah priborili še več poslancev. O končni zmagi so trdno prepričani. Radiča ne bo v Beograd, ker to ni potrebno; mi ne bo , mo vstopili v vlado. Jaz sem prišel sedaj v Beograd samo radi vprašanja ve«, likih županov, premeščanja uredništva in radi izboljšanja položaja podrejenih organov v ministrstvih. Pašič preti Hrvatom z amputacijo. Temu se ne bomo upirali, ker vemo, da g. Pašič ne more dalje, kot do Siska. Ce bi bil Pašič pri-, šel 1. 1918 s tako ponudbo, bi jo ml sprejeli, a danes jo zavračamo. Glede včerajšnjega članka v »Politiki« ni vredno odgovarjati, ker je ta list prebedast in njegove informacije neresnične. Nov kurz na Hrvaškem. Beograd, 23. avgusta. V pred-sedništvu vlade je danes dr. Maček konferiral z več ministri o njihovih resornih vprašanjih. Pred vsem je zahteval dr. Maček, da se odstranijo vsi uradniki, proti katerim so podane utemeljene pritožbe. Na Hrvatskem se naj uvede nov kurz in odstranijo naj se vse one stvari, ki so povzročale na Hrvatskem največjo nejevoljo. Ministri so po-, ročali o dr. Mačkovih zahtevah Davido-viču in je gotovo, da bodo glavne za* htev radičevcev sprejete. Revolucija v Macedoniji. Rim, 22. avgusta. Iz Soluna prihajajo poročila, da je grškim obmejnim četam ob zadnjih bolgarskih vpadih uspelo zajeti večje število bolgarskih ko-mitov, ki so bili prepeljani v Solun in izročeni vojnemu sodišču. Vjeti bolgarski četaši so baje izjavili, da bo v Ma- cedoniji do konca tega leta brezpogojno; izbruhnila revolucija. Neki grški listi celo zatrjujejo, da so zajeti bolgarsld komiti priznali, da je med njimi vefi. častnikov redne bolgarske vojske. Bolgarski ujetniki bodo jutri, dne 24. t. m, ustreljeni na glavnem trgu v Solunu. RAZMEJITEV Z ALBANIJO. Beograd, 23. avgusta. Te dni se bo pričela razmejitev med Albanijo in našo državo. Izgleda, da bo razmejitev končala ugodno za nas, ker veliko črnogorsko pleme Kuči zahteva na podlagi dokumentov, da pripade ono ozemlje, na katero pretendira Albanija, naši državi. To ozemlje je bilo namreč še pred 3—400 leti svojina plemena Kuči in je vedno pripadalo ozemlju Črne gore. ČASOPISNI NAPAD NA DR. BESEDNJAKA. Rim, 23. avgusta. Kakor znano, je prisostvoval prevozu Matteottijevih ostankov na postaji Monte Rotondo tudi slovenski poslanec Besednjak. Faši-stovsko glasilo »Idea Nazionale« je ostro napadlo dr. Besednjaka, češ, da je s tem stopil v izrazito opozicijo. Besednjak je nato poslal ravnatelju opo-zicionalnega lista »Mondo« pismo, v katerem pravi, da se je udeležil manifestacije, ker mu je to velelo čustvo člo-večanstva, ki gre preko vseh plemenskih razlik; Dalje pravi Besednjak, da je s tem tolmačil čustva slovenskega in hrvatskega naroda, ki ga zastopa. POTRESNI ZNAKI. Sirakuza, 23. avgusta. Včeraj ob 16.35 so potresni aparati zaznamovali močan potresni sunek. Naročajte »Narodni Dnevnik"! NASILJE FAŠISTOV. Neapelj, 23. avgusta. Položaj v mestu je še vedno nevzdržen. Mir se. od nedelje še ni vzpostavil. Incidenti se ponavljajo. Danes zjutraj je skupina fašistov napadla dva tramvajska uslužbenca in oddala na nju več strelov, ki pa niso zadeli. Nato so fašisti tramvajska uslužbenca pričeli biti po glavi z revolverji, dokler se nista onesvestila. Ko so ostali tramvajski uslužbenci zato zvedeli, so takoj vstavili ves promet po mestu. VOJNI LIFERANTI UCENJUJEJO. Beograd, 23. avgusta. Ker je finančni minister ukinil izplačevanje vojnim lefirantom vsled mnogih neredno-sti, so ti zvišali cene za 50 odstotkov. Borzna poročila. Beograd, 23. avgusta. Svoboden promet: Milan 358.50, London 364.75, New York 81, Pariz 440, Praga 242.50, Curib 15.23, Dunai 11.43. Zagreb, 23. avgusta. Svoboden promet: London 365, Trst 358, Dunai 11.43, New York 80, Pariz 440. Praga 243, Curih 15.2250. Curih, 23. avgusta. Beograd 6.60, London 23.97. New YoTk 533—562.50, Pari« 28.60, Praga 16, Dunai 75.10, Trst 23.55. Trst, 23. avgusta. (Predborza.) Zagreb 27.80—27.85, Dunaj 314—316, Curlii 423 -425, Praga 67—68.25, Pariz 121.75—122.25, New York 22.5750—22.6750. London 101,70 -101.75, Problem gospodarskega parlamenta jDalie.) Bodi pripomnjeno, da je ideja na ta način organizirane ljndske suverenitete sorodna boljševiškemu sovjetskemu sistemu, po katerem volilni okraj ni zemljepisno določen kos ozemlja, temveč gospodarski obrat, predvsem tovarna. In v sovjetskem sistemu ne odloča več bivališče, temveč poklic, seveda na kra-levni podlagi. Ona je sorodna tudi gild-aemu socijalizmu, ki se zadnja leta propagira v anglosaksonskih deželah in ki propoveduje istotako v polit, gospodarskem oziru neke vrste stanovsko samoupravo in prepušča državi le to, kar je izključno politično. Tako doživljamo zopet primer, kako se razvojne smeri izražajo po navadi istočasno v raznih sorodnih oblikah, dokler med njimi prirod-na selekcija ne prisodi zmago oni smeri ali kombinaciji raznih smeri, ki se da danim razmeram prilagoditi za ceno najmanjšega socijalnega trenja. Kakor pri rojstvu vseh važnih pro-. blemov lete lahkokrile človeške misli in želj* tudi tokrat preko meja trenutne dosegljivosti. V našem konkretnem slučaju bi bila pri radikalni rešitvi vprašanja, t. j. popolni nadomestitvi polit, parlamenta z gospodarskim ali paritetni njuni združitvi novotacija le v tem, da se stari abstracturo zameni za novega ali novi postavi poleg starega. Ali je analogija med biološkimi in socijalno-političnimi pojavi, na kteri sloni vse organsko pojmovanje propagiranega novega državnega reda, rodovitnejša fiksacija nego ona o sedanji obliki ljudske suverenosti, o pol. neodtujljivih pravicah in podobnih ideoloških fantomih? Tisoč povodov je dvomiti, da bi ta koncepcija, ki ni nič manj verbalna, mogla politiko postaviti na trdnejšo podlago. Misel o nadomestitvi pol. zbornice s čisto ali Bnešano stanovsko, mora, dokler se korenito ne spremene vitalni človeški in-* stinkti, viseti v zraku. Predvsem je zaman pričakovati, da bi mogli lihi polit, parlamenti tudi gospodarski potom glasovanja priti do boljše zakonodaje nego je današnja. Političnega človeka ni mogoče ločiti od gospodarskega, kajti življenje je eno, mnogostransko sicer, toda nerazdeljiva enota. Prva posledica bi bila ta, da bi vsem kolektivnim bitjem vrojeno stremljenje po nadvladju se razbesnelo tudi v gospodarsko-politični le-gislativi in bi realne oblike tega nadv-ladja dobilo še zakonsko sankcijo. V sedanjih splošnih parlamentih ni najti nasprotij, za katere bi se razmeroma kmalu ne dala dogovoriti sporazumna formula, ni pa verjetno, da bi se tako lahko zedinili na skupni platformi gmotni, gospodarski interesi. Ako kai, tedaj ločijo ljudi njih gmotni interesi in stavijo nepremostljiva nasprotja med kolektivne gmotne egoizme. Materijalni Interesi se z glasovanjem ne dajo odpraviti in bi neovirano kljub zakonitim rešitvam obstojali z vso močjo dalje. Sicer pa, kako naj si predstavljamo glasovanje o interesih, ki se ne dado ne seštevati ne primerjati? Ali z glasovanjem ne bodo poostajale enake krivice manjšinam kakor dandanes? Ali bodo kapitalistično močnejši, toda številčno šibkejši hoteli priznati nadvlado številčno silnim, pa gospodarsko slabotnejšim poklicom? Na kateri črti iskati rav- nopravnost? In ako je premagana težava ali bodo ob številčno in gospodarsko enaki moči producenti nujnih življenskih potrebščin priznali isto važnost in rav-nopravnost proizvajalcem in razpečevalcem luksusnih predmetov? Kje in kako najti ključ, po katerem bi se dala iz-računiti važnost, ki jo ima katerakoli stroka v danih razmerah za celotno narodovo gospodarenje? Končno pa: brez potrošnje ni narodovega gospodarstva. Kako naj se reši pravično zastopstvo konzumentov, ki se dado organizirati le deloma in ki skoraj nikoli niso le čisti konzumenti? Ali naj se izroče njih interesi na milost in nemilost slučajni večini ali odločujoči skupini v gospodarski zbornici? Važna zapreka je v tem, da ni mogoče pretvoriti vse politike in gospodarstva v tehniko. Naj si bo državna zakonodaja in uprava še tako strokovnjaška, brez političnih poslov si države niti ne moremo misliti. Strokovnjaki so lahko mojstri v lastni, omejeni stroki, za veliko politiko pa jim nedostaje pregleda in hitre intuicije v zverižene zveze političnih in socijalnih stremljenj. To je razlog, radi katerega imenuje A. Briand idejo o gospodarskem parlamentu »naj-absurdnejšo stvar, kar se jih je izumilo.« »Videl sem jih pri delu,« pravi dalje, »oni so izborni kot šefi kakšnega urada, kot direktorji v ministrstvih, toda čim jim naprtite odgovornosti in zahtevate inicijative, ki jih zahteva portfelj in za katere jih ne pripremljajo njih strokovne lastnosti, tedaj jih profesijonalna deformacija, radi katere se ravno odlični upravniki, stere ha tla pred parlamentom, ki so mu dolžni dajati račune.« (R. hebdomadaire, 26. 4. 1924.) Tehnika je poznavanje sredstev, politika pa poznavanje ciljev. Nadalje je treba pripomniti, da je vsako gospodarsko vprašanje s tisoč vezmi spojeno z negospodarskimi, s kulturnimi, političnimi, vojaškimi, verskimi itd. Vsak proizvajalec in tudi vsak član kakšne verske konfesije in sploh vsakdo ima sto in sto impondera-bilnih interesov, tako da bi tudi v gospodarskem parlamentu nobena odločitev ne mogla pasti iz enostavnega vidika gospodarstva kot takega ali celo posamezne stroke, ki je v trenutnem slučaju zainteresirana najbolj, marveč bi se vsa vprašanja morala reševati zopet iz splošnega stališča, t. j. ravno tako, kakor v političnem parlamentu. Na vse zadnje pa, da ne dokazujemo še naprej eno evidenco z drugo, ali je sploh verjetno, da bi srednje politične zbornice si dale brez sile iztrgati svoje zakonodajne prerogative in jih radovolj-no zložile v roke gospodarsko-strokov-nih parlamentov? Prva dva sistema, t. j. nadomestitev političnega z gospodarskim parlamentom in njiju paritetna koordinacija je na vse zadnje vprašanje moči in se da rešiti samo s silo. To je uvidel tudi Rathenau in k temu zaključku so prišli tudi strokovnjaki, ki so ustvarili weimarsko ustavo in radi tega na mesto paritetne gosp. zbornice vstva-rili le gospodarski zbor s posvetovalno pravico. (Reichswirtschaftsrat.) Konec prihodnjič. Tržaško pismo. Položaj v Italiji se še vedno ne more presojati drugače, nego na podlagi časnikarskih polemik o dnevnih dogodkih. Eden izmed takih dogodkov je najdba Matteottijevega trupla, ki je dala novo snov opozicijonal-nerau tisku za nadaljne obtožbe proti faši-stovskemu režimu. Fašistovski tisk je pozdravil dogodek z velikim veseljem, češ sedaj je podan neizpodbiten dokaz o dobri vodji vlade, da napravi popolno luč. To ia-šistovsko upanje pa se ni nikakor izpolnilo, zakaj tudi najdba Matteottijevega trupla ni razpršila goste megle, v katero je še vedno zagrnjen zločinski umor socialističnega poslanca. Sto in sto novih vprašanj, ki predstavljajo ravno toliko nerešljivih ugank, se je znova odprlo. A luči ni — ker prave luči v tej črni aferi, kakor pravi opozicija, vlada napraviti noče. Noče, ker se boji, zakaj čim bi se dovolilo, da pride na dan vse, kar bi javnost rada vedela, bi se Matteottijev proces spremni! v proces proti sedanjemu režimu na splošno in ne le proti par fašistom, ki so jih fašistovski veljaki sami naznačili kot krivce, kateri so zločin sicer izvršili, kakor vse kaže, ki pa bi ga gotovo ne blii, ako bi ne bili dobili ukaza od zgoraj. Dasl so obtoženci zločinci, vendar lahko rečem, ne da bi hotel s tem manjšati njihove Krivde, da niso navadni zločinci, temveč — | stališča sedanjega političnega položaja v Italiji — »žrtve«, ki jim Je fašlstovska stranka naožila nalogo, da trpijo zanjo pred sodiščem, da odgovarjajo za njene politične grehe in zločine, skratka: da z zaporom, v katerega bodo obsojeni, rešijo Mussolinija in ves njegov režim. Po vsem tem ni ni-kako čudo, da se kažejo nekateri fašistovski skrajneži hvaležne napram novim gostom v zaporu pri Regina Coeli. Toda obenem je jasno kot beli dan, da ta hvaležnost, sočutje, simpatije, solidarnost, ki prihaja tu ' pa tam do Izraza, ni le hvaležnost in solidarnost takih razpaljenih posameznikov a la Farinacci, temveč obvladuje to čustvo vso lašistovsko stranko od Mussolinija pa doli do zadnjega njegovega četnika. Voditelj' demokratske opozicije poslanec Araendolo !,e rekel te dni v neki izjavi, da tokami* V Trstu, 22. avgusta 1924. sedanji režim, da je kriv, že s tem, ker noče napraviti luči. Ko bi se ne čutil krivega, bi jo bil že davno napravil. Vplivni voditelj ustavne opozicije je povedal s tem golo resnico. Napraviti luč v Matteottijevl aferi bi pomenilo za fašistovski režim — staviti se na razpolago preiskovalnim sodnikom. Toda »režimu se ne bo sodilo!« je rekel odkrito in brez ovinkov Mussolini v svojem govoru ob zaključku nedavnega zborovanja fašistovske stranke v Rimu. Tjfdi pogreb pokojnega Matteottija, ki se je vršil v pokojnikovem rojstnem mestu Fratta Polesine, ni niti naimanje pomiril ali zbližal duhov, temveč ravno nasprotno: prišlo je do incidenta, ki je prepad občutno poglobil. Vlada je postopala pri prevozu trupla iz Riano v Fratta popolnoma na svojo roko in v nasprotju z željami pokojnikove vdove. Odhod vlaka je bil odrejen na način, da se je truplo vozilo večinoma po noči in na posameznih postajah ie bil prisoten tak oblastveni fašistovski aparat, da je prevoz trupla zadobival povsod uraden značaj, medtem ko bi moral biti prevoz s pogrebom vred zadeya pokojnikove družine in njegovih ožjih prijateljev. Tudi oblastvene priprave za pogreb so bile take, da je bilo izključeno, da bi mogli sorodniki in častilci pokojnega Matteottija izkazati njemu in njegovi družini zadnjo čast v onem miru m oni zbranosti, kakor je želela pokojnikova družina. Zastopniki opozicljonalnih strank, ki so bili že prišli v Fratta, da se udeležijo pogreba, so v protest proti obutvenemu aparatu nenadoma zapustili Matteottijevo rojstno mesto ter se pogreba niso udeležili. Ta svoj korak utemeljujejo tako, da niso hoteli, da bi se njihova udeležba mogla razlagati, češ da odobravajo neumestno vsiljivost oblastev in njihovega aparata. Razume se, da ta incident tudi ne bo prispeval k pomlrjenju duhov. Na kratko se da reči o notranjepolitičnem položaju v Italiji, da nam tudi zadnji teden ni prinesi nikake spremembe na boljše da ni še nobenega znaka niti najmanjše možnosti kakega pomirjenja med fašizmom in opozicijo, Radi popolnejše označbe seda- njega položaja pa moram omeniti še en dogodek, ki se je odigral na način, da pomeni za fašizem nov političen in tudi moralen udarec. Ta dogodek tvorijo krvavi izgredi, do katerih je prišlo preteklo nedeljo v Na-poliju povodom prepovedi zborovanja opo-zicijonalnih strank. Kljub prepovedi se je bilo zbralo okoli 1000 pristašev opozicije. Za vzdrževanje javnega reda je vlada mobilizirala tamkajšnjo fašistovsko milico, ka-rabinerje (italijanske orožnike) in nekoliko stotnij bersaljerjev (strelcev). Pri razganjanju opozicijonalnih množic se je obnašala fašistovska mili:r tako brutalno in cbt-nem tako nerodno, da je prišlo med njo ir. karabinerji do hudega navzkrižja in do krvavih spopadov, pri katerih je bilo nekoliko karabmerjev težko ranjenih. Med civilisti so bili trije mrtvi ter več težko in lahko ranjenih. Značilno za razpoloženje prebivalstva je dejstvo, da so prirejali demonstranti vojaštvu in orožnikom navdušene ovacije, medtem ko so dajali izraza svojemu popolnemu preziru napram fašistovski milici. Vlada je morala odrediti pod pritiskom javnega mnenja preiskavo. Toda preiskava je dognala krivdo fašistovske milice, vsled česar je bilo aretiranih kakih 70 njenih članov. Opozicijonalno časopisje Izrablja seveda tudi ta dogodek kot nov dokaz, kako je fašizem čedalje bolj osamljen. Ta trditev odgovarja v ostalem resnici in ako upoštevamo le pravno in ustavno stran sedanjega spora med italijansko opozicijo in fašizmom moremo svobodno trditi, da je fašizem bitko že izgubil- O tem sl tudi fašisti sami ne delajo več nikakih Muzij, temveč so znaki, ki kažejo, da se zavedajo svojega moralno-političnega poraza. To pa še ne pomeni, da bo morala fašistovska vlada nasti, temveč je le podan dokaz, da je v borbi na polju ustavnosti proti opoziciji brez moči. Zato pa se je fašizem na zadnjem zborovanju v Rimu odločil, da zapusti dosedanje »novoliberalne« metode in da začne brezobzirno izvajati svojo revolucionarno politiko. V ta namen je bil imenovan »odbor petnajsterice«, ki mu je naloženo, da izdela načrte za razne nove zakone, s katerimi naj se država preuredi na način, da se bo jasno videlo, da je fašizem ustvaril nekaj novega, da je napravil revolucijo. V načrtu je preuredba ustave, uvedba nekakega gospo-darsko-stanovskega parlamenta in še marsikaj. Na ta način hoče fašizem dokazati Italiji In vsemu svetu, da ni le režim praznega in nemoralnega nasilja, temveč nekaj več. Vlada pripravlja torej nekak socijalni eksperiment, ki naj da fašizmu nekako stvarno vsebino, katere do sedaj ni imel Vsako prerokovanje o tem, kako se bo ta eksperiment obnesel, ako sploh do njega pride, bi bilo prezgodnje in bi ne moglo biti ntč drugega nego golo ugibanje. Treba je torej počakati, dokler ne bomo videli, kakšna bodo ta fašistovska »dejanja«, ki imajo stopiti po sklepu vodilnih mož fašizma na mesto dosedanjih fraz! V politiki naših tukajšnjih bratov ni nobene posebne novosti. Poslanec dr. Besednjak se je udeležil pogreba pokojnega Matteottija, medtem ko je poslanec dr. Wil-fan odpotoval pred par dnevi v Bern, kjer se vrši konfemca interparlamentarne un:je, katere član je tudi on. Na tej konferenci se bo razpravljalo med dragim tudi o položaju narodnih manjšin, torej 0 vprašanju, ki naše tukajšnje brate živo fn krvavo zanima. Že zsdnjič sem Vam poročal, da so bili slovanski in' nemški poslanci povodom akcije za odpravo omejitve nepremične lastnine v Julijski Krajini in na Tirolskem tudi pri na-učnem ministru Casatiju, katerega so opozarjali na^ potrebo spremembe šolske politike v novih krajih. Novi naučni minister, ki »liberalec«, jim je odgovoril z neverjetnim cinizmom, kakor sem mogel zvedeti, da je zastonj vse prizadevanje, zakaj Gen-tilejeva šolska reforma ima namen Slovane m Nemce raznaroditi in vlada bo vztrajno zasledovala ta cilj. Položaj naših bratov v Italiji je torej slej ko prej obupen, toda vendar bo treba najti iz njega kak izhod. To je ono veliko vprašanje, ki pa ne zanima samo tukajšnjih Slovanov, temveč v nič manjši meri tudi svobodne Jugoslovane tam preko. Kako ga bomo rešili in ali smo si ga sploh že postavili, kakor velja? V tem pogledu moramo čim prej in brez odlašanja izprašati svojo narodno vest. Zakaj eno je jasno: čim hujši postaja pritisk rimske vlade proti našim bratom v Italiji, tem bolj postaja vprašanje njih ohranitve častna zadeva vesoljne svobodne Jugoslavije! A. Z. Primorske vesti. Ne delajte krivice! Pred dnevi je prinesla »Goriška Straža« vest, da so bili izvoljeni v odbor snoparskega (fašistovskega) društva v Renčah Stepančič, Deršot in Černigoj. In k tej vesti je dostavila »Goriška Straža«, da »žaluje Sokolska zveza za svojini zvestimi člani«. Vest »Goriške Straže« je seveda s slastjo ponatisnil »Slovenec« in sedaj velja naš vrli Tita v slovenski javnosti kot brezznačajen snopar. Gospoda, kako morete vendar tako nesramno klevetati! Ali ste v resnici tako podli, da brez pre-vdarka ponatisnete vsako kleveto, samo da škodujete svojemu političnemu nasprotniku? Bodi povedano slovenski javnosti, da je vest »Goriške Straže« popolnoma zlasana in da so Izvoljeni odborniki štoparjev v Renčah sami rojeni Italijani, ki pa so iz Trsta in ne iz Renč. Pri tej priliki bi prosili tudi napredno časopisje, da opusti vsako obsojanje primorskih Slovencev, ker skoraj vedno se dela Primorcem krivica, ker se vedno premalo upoštevajo razmere, v katerih žive Primorci. Zadaja »Goriška Straža« poroča, da so bili vsi očitki, ki jih je objavila o g. Avgustu Kozmanu neresnični. Pobožnjakarji, zakaj vendar obrekujete? Konstatlramo, da gospod Šček še do danes ni podal pojasnila, kako je z njegovo izjavo, da je asimilacija Slovencev v Italiji cisto naravna stvar. Kako to gospod Šček, da ste nakrat tako molčeči, ko vas pa poznamo kot zelo zgovornega moža! Ali pa ste zgovorni le tedaj, kadar se da udariti po naprednjaku? iS ilirca dobavlja DRUŽBA ILIRIJA UUBUANA Kralja Petra trg 8 Telefon šlev 220 Plačilo tudi na obroke! »šromim uinuuiHinini.uffroili Politiine = Zadnja »Orjuna« piše o vladi gospoda Davidoviča med dragim sledeče: »Naglasili smo že, da nimamo nikakega nezaupanja do nove vlade, zaupamo v poštenje in dobro voljo g. Davidoviča in smo mu drage volje na razpolago pri delu za to, da se država otme grozeče nevarnosti... Po-vdarjamo ponovno, da nas štirje klerikalni ministri ne motijo, ker poznamo njih malenkostni pomen. »Slovenec« psuje Sokolstvo, vlada g. Davidoviča pa odobri budžetno postavko za Sokolstvo. »Slovenec« psuje Or-juno, vlada g. Davidoviča pa se kruto malo meni za njegove laži... Tako se godi, kajti črka Ljuba je zadnji, ki bi hotel klerikalizmu pomagati. Kakor g. Davidovič gode, tako plešejo naši klerikalci... G. Davidovič ima vseeno težko stališče, kajti boli ko številno razmerje v parlamentu, ga ogrožajo razmere, ki so dedščina vseh prejšnjih režimov. Mi bomo z Interesom in simpatijami spremljali prizadevanja v časti in poštenju osi-velga borca,« = Minister za agrarno reformo Vesenjak je podal danes obširen referat o agrarnih razmerah v državi. Vlada ie sklenila, da se predloži agrarni zakon skupščini kot nujen in da se prične izplačevati renta v Dalmaciji posestnikom, ki nimajo drugih dohodkov. Renta se bo izplačevala procen-tualno. V južni Srbiji se mora uvesti preiskava radi nerednosti, ki so nastale pri podeljevanju zemlje. Tudi za Vojvodino je sestavljena posebna komisija, ki bo izvršila revizij« zakupa zemlje. Napraviti se mora dalje zapisnik dobrovoljcev, ki imajo pravico do zakupa. Izplačevanje haka za Bosno, Hercegovino in južno Srbijo se bo vršilo odslej le preko finančnih organov. liak se ne bo izplačeval več v Beogradu, ampak v srezih. = Kako je bil Izvršen atentat na Milkoviča. Odpravnik poslov v Sofiji g. Ra-kič je obvestil zunanje ministrstvo o podrobnostih napada na našega vojnega atašeja Milkoviča. Vlada ima sedaj zbrane vse podrobnosti in bo podvzela ostre mere proti bolgarski vladi. V glavnem sta bila na našega vojnega atašeja izvršena dva napada, eden pred njegovo hišo in eden 2 km pred Sofijo. Milkovič se je peljal v vozu svojo soprogo in tajnikom poslaništva. Komaj je zapustil Milkovič mesto so napadli voz razbojniki z revolverji in noži ter oddali na Milkoviča več strelov, id pa niso zadeli. Bolgarski zunanji minister Kalfov je izjavil, da so napad izvršili navadni cestni razbojniki. \ — iz Sofije poročajo, da je v okolici Vidina mobiliziranih okoli 2000 ljudi. Od njih je bilo 600 poslanih na kuluk Belogar-čik, ostali pa so na potu v Sofijo. Skozi postajo Mezdrak sta peljala dva vlaka vojaštva, oblečenega kot državni delavci. Mnogo vranglovih ljudi je sprejetih v vojno službo. = Gladnl štrajk kot protest proti terorju- Iz Sofije poročajo, da bivši minister agrarne reforme stambulinskega kabineta Stefanov in bivši upravnik sofijskega »Dela« Trackni nočeta uživati hrane v sofijskih zaporih radj neznosnega režima, ki je nastal po begu Atanasova in Stanojeva. == Nemški nacijonalci proti sprejemu Londonskega dogovora. Na seii nemških nacijonalcev je bilo sklenjeno, da vztraja stranka na svojem dosedanjem stališču in da more pritrditi Londonskemu dogovoru le, če bo vseh njenih sedem pogojev izpolnjenih. Ker je to izključeno, se smatra kot go- tovo, da ne bo Londonski dogovor od nemškega parlamenta ratificiral. Posledice ne-sprejema morejo biti za Nemčijo _ usodne. Zato opozarja nemški kancelar, da imajo zavezniki zopet proste roke, če ne bo dogovor ratificiran do dne 30. avgusta. Gotovo je, da bodo pogoji za Nemčijo tem težji, čem poznejše bo Nemčija sprejela predloge zaveznikov. V slučaju, da nemški nacijonalci_ nikakor ne bi hoteli odnehati, bo nemški parlament razpuščen in razpisane bodo nove volitve. — Državni svet je izvršilne zakone k Davvesovemu načrtu sprejel. Tudi za železniški zakon je bila dosežena dvetretjin-ska večina. Samo zastopniki Vzhodne Prusije 'n Pomorjanskega so glasovali protL Glasovaija so se vzdržali zastopniki Bavarske, Virtemberškega, Turinške in Meklen-burga. Značilno je, da le bila dvetretiinska večina, dosegljiva le na ta način, da sta^se oba nemško nacijonalna zastopnika vzdržala glasovanja. — Francoski parlament za Herriota. V četrtek popoldne je prišel francoski parlament v razpravo o Londonskem dogovoru. Kot prvi je govoril Herriot. Povdarjal je veliki pomen Londonske konference za mir. Poročal je dalje o težkočah, ki jih -je bilo treba premagati in o dobri volji Francije, ki je omogočila uspeh konference. Londonska konferenca pomeni prvo etapo k trajnemu miru in početek nove dobe. Po Herriotovem govoru je javil zbornični predsednik, da je podanih 14 interpelacij o Londonski konferenci. Vpraša zbornico, če se naj o teh interpelacijah takoj zboruje ali pa se naj debata preloži. V imenu vlade izjavi nato trgovinski minister, da ie vlada za takojšnjo debato. Clan desnice poslanec Bokanov-ski pa predlaga, da se debata odloži. Herriot pa ie izjavil, da vlada vztraja na takojšnji debati, nakar je bil predlog Bokanovskija odklonjen s 320 proti 209 glasovi. Vlada ima torej v zbornici trdno večino. — Tudi v senatu je doživela vlada Herriota popolno zmago in izrečena ji je bila zaupnica s 177 proti 109 glasovi. S tem je sigurno, da bo od Francije Londonski dogovor ratificiran. = Značilno. Kakor poročajo zemljorad-niške »Novosti« so čestitali Davidovlčevl vladi med dragim tudi poslanik Spalajkovič, Antonijevič, Milutin Jovanovič, Jova Markovič, ki pripadajo vsi radikalni stranki. Na ta način upajo ti gospodje, da ostanejo na svojih mestih. Drobne vesti. Znan! belgijski socijalist Vandervelde bo v kratkem potoval v aeroplanu na Balkan. Estlanski poslanec, neodvisni sodjalist Milson je bil od komunistov ubit. Angleži so ujeli kitajski parnik, ki se I* bavil z morskim razbojništvom. Rumunska vlada je sklenila, da prekine pogajanja z Vatikanom glede sklenitve konkordata. Pogajanja se bodo nadaljevala v jeseni. Brazllijanske vladne čete so potopile na reki Parasi parnik, ki je prevažal vstaške čete. Skoraj vsi vstaši so utonili. Španska pripravlja novo ofenzivo proti vstašem v Maroku. Poljska vlada le sklenila, da potegne ves papirnat denar iz prometa. Razcrožitveno konferenco bo sklical predsednik Coolidge, kakor hitro stopi V veljavo Dawesov načrt. Grof Rokovcov, bivši predsednik ruskega državnega sveta je posvetil nedavno v »Revue des deux Mondes« velezanimiv in poučen članek ruskemu agrarnemu vprašanju. Grof Kokovcov dokazuje, da tiči pravi vzrok eksistence agrarnega vprašanja v Rusiji v dejstvu, da izborno koncipirana reforma iz leta 1861 ni bila popolnoma izvedena. Pač so bili osvobojeni kmetje, nakazali so jim posestva, kojih obsežnost je v pretežni večini slučajev v obilni meri zadostovala za njihovo subsistenco, seveda le pod pogojem, da se v bodočnosti izpopolnijo metode kulture, in da še mr.ože pridelki teh posestev sorazmerno s porastkom prebivalstva. To pa je bilo skoro onemogočeno radi tega, ker je sistem posesti in eksploatacije zemlje ostal isti, kakor je bil za časa tlačanstva: Sistem skupnosti ali mira. Merodajni krogi so se ustavili sredi pota s tem, da niso ustvarili individuelne lastnine, ki je temeljni in bistveni pogoj vsacega napredka v agrikulturi, vsled tega pa v Rusiji tudi ni nastal razred malih kmetskih posestnikov. Režim mira je ubijal vsakoršen duh inicijative, s tem, da je silil člane zadruge k skupnemu obdelovanju zemlje po sistemu »treh polj« ter je s tem korenito onemogočil vsako amelijoracijo, vsako stopnjevanje produkcije. Mir pa je imel za posledico »e drag nedostatek: Vsi člani mira so bfli so-lidarično odgovorni za plačilo davkov, » jih je moral mir plačevati državi. Ta soU-darična odgovornost glede davščin je bila neke vrste premija za lenobo, ker je prinesla element nesigurnosti v individualni budžet vsakega kmeta. V teh izvajanjih bivšega predsednika ruskega državnega sveta tiče trajne gospodarsko politične resnice, ki veljajo za vse države. Baza vsakega napredka v poljedelstvu je individuelna lastnina. Človek se trudi zato, da pridobiva lastnino. Z uvedbo komunizma je padla Rusija pod režim, ki jo je še bolj oškodoval, kakor oni. kateremu veljajo opravičene pritožbe grofa Kokovoovega, ki smo jih pravkar resu-mirali. Tako pa bi se razvijale stvari v vsaki držaivi, ki bi pristala na doktrine tretje internacijonale. ipert. Za današnjo in Jutrišnjo prireditev S. K. Slovana, na kateri se bodo predvajala najlepša težko-atletična predvajanja, vlada izredno veliko zanimanje. Povpraševanje po vstopnicah je že vsesplošno. Vsakdo se trudi zasigurati sl pravočasno možnost, da si ogleda prireditev, kakršne do sedaj v Ljubljani še ni bilo. Sam svetovnoznani prvak v težki-atletiki jamči za prvovrsten spored. Poleg tega nastopijo prvikrat v Ljubljani domači atleti, ki so v Ljubljani, še bolj pa v ostalih krajih Slovenije poznani in o katerih je svoječasno pisalo časopisje jako laskave ocene. — Kakor čujemo, se bo atlet Matijevič odzval pozivu atleta Suma-reva. — Začetek obakrat ob pol 9. uri zvečer. Vrši se v Narodnem domu. Admlra (Dunaj) : Ilirija. Nastop nogometnega moštva dunajske Admire proti našemu prvaku Iliriji dne 23. in 24. trn. predstavlja eno redkih velikopoteznih športnih prireditev v Ljubljani. Admira stoji v prvenstvu dunajskega I. razreda na petem mestu z malo diferenco točk za znamenitimi Amaterji, Vienno, Rapidom in Wr. Šport klubom. V Ljubljani nastopi s kompletno I. garnituro, v kateri igrajo avstr, reprezentančni igrači Wieser (vratar), Koch (sr. half) ter napadalca Schierl in Klima. V mesecu juniju je gostovala Admira z velikim uspehom v Beogradu, kjer Je po krasni igri zmagala nad Jugoslavijo s 6 : 2 in nad Beogr. SK s 5 : 3, O visoki, kvaliteti Admire pričajo tudi rezultati 5 : 0 proti graškemu Sturmu, 6 : 1 proti FC Karlsruhe, in 2 : 0 proti lvovskemu Pogonu. V soboto se vrši tekma ob 17. 30, v nedello ob 17. uri. Predprodaja od petka naprej v trg. J. Goreč. Ker je zvezano gostovanje Admire z velikim financijeluim rizikom, je SK Ilirija primorana k nekaterim izrednim odredbam glede vstopnine. SK Ilirija objavlja V informacijo športne publike in članstva: Z ozirom na velik fmaadjebii riziko, s katerim sta spojeni isk- rni z dunajsko Admiro dne 23. in 24. t. m., je odbor prisiljen ukiniti za ta slučaj vse proste vstopnice, izvzemšl novinarskih ter nekoliko zvišati običajno vstopnino. Uporaba sedežev je seveda dopustna le z vstopnico za sedež, dijaške in članske vstopnice se bodo pri vhodu strogo kontrolirale. Za avtomobilsko gorsko tekmo, ki se vrši v nedeljo, dne 24. t. rp. na serpentinah med Vrhniko in Logatcem, so predpriprave in tehnične dispozicije dokončane. Trenaža motociklov in automobilov se vrši pridno in je pričakovati, da se dosežejo vzlic nevarnim in mnogoštevilnim ovinkom zelo ugodni časi. Pri motociklistični tekmi ima naš znani dirkač gospod BaTešlč največ šans. Nevaren konkurent mu je znani športnik Rado Hribar. Iz Beograda je privozil na lastnem motociklu športnik Mišič na DKW vozu v Ljubljano ter pridno trenira na tekmovalni progi. Za najboljši čas dneva je razpisal avtomobilski klub lepo umetniško darilo, predstavljajoče avtomobil iz brona, vozeč v polnem diru, prva cena športnega voza in prva cena potniškega voza umetniške štatuete iz brona. Dalje je podaril avtomobilni klub motociklističnemu klubu srebrn pokal za najboljšega vozača. Darila so razstavljena v izložbah tvrdke Magdič v Ljubljani. Razdelitev daril se vrši v hotelu Kramar v Logatcu takoj po končani tekmi. r ! • * Vestsa® zadnje novosti I | SAMO j | SKICAM & MEJAČ, j ? Šeieniturgova ulica 3. j Dnevne vesti. S fotoMČenJ# patrijarha v PečL K OTtpItteuju je po ministnt ver povabljena mestna obilna ljubljanska* Na vabile je |laan{ Komisar dr. Perič odgovoril z iu- tsiednjo brzojavko; >G. ministru ver dr. An-11 Korošcu, Beograd. — Zahvaljujoč se za ist povabila »poročam v imenu mestne ob-*ine Ljubljane naiskrenejse čestitke vsemu pravoslavnemu svetu naše države k zKodo-'Mikemu dejstvu ustoličenja srbskega pravoslavnega patrijarha po prekinienju več »ego 150 let. Ker m! radi uradnih postov ni pogoce osebno prisostvovati velikemu in P Ponosnemu momentu ustoličenja Njegove svetosti patrijarha Dimitrije v Peči, Vas, gospod minister, prosim biti moj posrednik ® sporočiti Njegoš Svetosti gospodu patri-da se njegovi častitljivi osebi klanja ♦ravensko glavno mesto Ljubljana, radujoč i80 na^ Pravoslavni bratje in sestre ™«vei dan zopetnega ustoličenja lastnega •_ rnovnega poglavarja svoje cerkve in da fiarod^'*1 n^vi^‘ ceTkveni knez sin lastnega i\vk~T ,2? po neurja prizadeto prebivalstvo. DdnK? , ministrstvo je odredilo, da se n*,,*? znesek 1 milijon dinarjev za po urfo prizadete razdeli prebivalstvu v po vraniski’ P«1 rinski dubrovaški, Jtarcv^ ljubljanski, splitski, zetski, mo- ohi2*‘ 11 be°Sraiski oblasti. V vsaki od teh f£w\se b? razdelilo po 100.000 dinarjev. df!n 8 *e Potied&lsko ministrstvo odre-k&rn,o prizadetemu prebivalstvu razdeli skifc t’ smo Prejeli na račun bolgar-«arpAkxE?raci^ in s'cer: po dva vagona v bnStffv?’ tU2lanskl, primorsko - krajiški in don-i i oblasti. Po tri vagone v raški, posavski, splitski, osješkl, užlški, šumadij-i. vaijevski in beograjski oblasti. Po Sti-tabiiS V mostarski, mariborski in ^blastf pet vagonov v baški tu- ~ Jesensko porotno zasedanje v Ljub-prle“® ^*e 9- septembra. Do sedaj ian Fwane sl®deče obravnave: 9. IX.: Rus-Franr.?rjau' .°^rl™ba (§ 127 k. z.). Ježek Vikw' ub?J MO k- *■); 10. IX.: Habič Nov^v F0!118^0.<§ 125 k. z.), Dolčič Anton. 127 t \ ^ Cernjak Ivau, oskrumba (§ (§ ig-- .*•)» 12. IX. Heufd Alojz, goljufija Par Rasven tega pride mogoče še tortniaV a na vrsto, med tem znani Sre-toliufiia /Bnton. l&sni agent radi hudodelstva -Vinc«.* k. z.), Salaj Ignac in Obrul te obravii hudodelstva tatvine (171 k. z.). Se n« J™ye Pa še niso razpisane. Is to tako ' ve glede Jerančiča še nič. Vp&kfT?Jlt,eve vpokojencev iz novih krajev. ^rečan!?ci ,z novih krajev naše države SoJtomii!!' *“*>■*> sedaj prejemali svoje S ti iUtnn?, v dmarjih in sicer proti vredno-jugosovaiiske krone, so predložili il-šaTS" pjmstru zahteve, da se jim od-Uko e^°vPokojnine v dinarjih In sicer - 1 d® se računa prejšnja krona za dinaT. fteri.7r Predavanje v higijenskl razstavi. V ^„^’,dne 24. t. m. predava ob 16. url 6kiL ..hlgtienSo?ga zavoda v Ljubljani »O ““Ohollzmu v Sloveniji.« Hh ,Š!t0da- ^ Podatkih, ki Soda. Id to ^^“.ministrstvo, znaša Ki 228 etoSnie neurie »l,!1 Zlj . u °m. Škoda p0 poplavah ' znaša 383,363.892 Din. ^Istrst™ ,?re^° Drine- Prometno tisoč d?,! ■ odobrilo kredit v znesku 40 titul n^TJfY v1svrT^o gradnje inštalacij za Sne Preko Drine v Zvoriiik. Te ži- *ec. alaciie bodo dovršene že bodoči me- ®1inhtr«f*0v tr*ovs{fi zakon. Pravosodno b zflir^iv° Pripravlja nov trgovski zakon ; S za čekovni promet. Hes IT ®“niarskl kongres v Sarajevom. Da-Sres .orvorjen v Sarajevem šumarski kon-4ržaW v1?23 se udeleže šumarji iz cele feeHa ; a.kongres je odpotovala tudi dele-^iz ministrstva šum in rud. •ne 24. t °rl*ev konjske razstave. Jutri, Veleseim,', T' ° ■ uri dopoldne se otvori na temo oh?L razstava, na kar opozar-*tta, stvo, ki se za to razstavo zani- . ki je kmalu poplavila cele k Vdiral-, p?'ia- Voda je tako narasla, da — k- V lliše in kieti. feeh 0(f'^?*r,es pravnikov v Zagrebu. V aKrebu v 21’ sePtembra se bo vršil v fallevi^ ??Kres v56*1 Pravnikov iz cele »upifst ~ imni»w®ivu IHJVOIliO ir K «toml v sodni službi zaposlenim prav-VS • *i se žele kongresa udeležiti. ^eino Jh av*usta »924 konča rok za ? datim,^ bankovcev I. izdaje (rudeče) §vrŠuh^tm apr‘ tega Irmina fcanc v žmenjav0 banžni urad ministrstva 1 bank^v ■raci’ končanem roku se bodo piih. izmenjavali le v izvanrednih slu- y„ ^benem gospodinjstvu naj ne !fiovce\f iV xa dobrega čaja. Zahtevajte od ^a« iror ajne mešanice znamke »Bud- v»le’d teza nai'zdatnejše in najboljše, 8 tudi najcenejše v uporabi. D MESTNI TRQ S v ERNATOVIC Ljubljana, 'dne 23. avgusta. Ljfubliana. 1— Tatvine na velesejmu. Minki Zupančič je bila 22. t. m, ob 17. uri iz ročne torbice ukradena v higijenskern paviljonu usnjena listnica % 2-130 D v bankovcih. Kmalu nato so našii listnico v paviljonu, seveda — prazno. — Trgovcu' Matevžu Turnerju je bila istotam 20 minut pozneje ukradena s_rebrna_ cigaretna doza z monogramom M. 1., vredna 200 Din. — V paviljonu I so bile ukradene v noči od 21. na 22. štiri usnjate listnice vredne 280 Din. — Kontoristinji Franji Knez je bila, — medtem ko se je za hip odstranila — iz paviljona H ukradena ročna torbica, v kateri je bilo 170 Din, 1 račun, ve-lesejmska legitimacija in 1 ključ. Tatvine sumljiva je neka Ana V. — Dne 21. med 13. in pol 14. uro je bilo vlomljeno v pisalno mizo Milana Kersnika, knjigovodje pri tvrdki Remec in drug v paviljonu E. Tat je imel smolo, zakaj našel je miznico prazno, ker je knjigovodja denar že ob 1 uri odnesel. — Poškodbe na predalu se cenijo na 300 Din. 1— Nesreča. Rafael Stožir, kletar pri Krapežu je pridrvel dne 21. ob pol 11 uri z enovprežnim vozom po Resljevi cesti ter podrl trgovskega slugo Alojza Artača, ki se je pripeljal iz nasprotne smeri na kolesu, in ki trdi, da je voznik tako hitro vozil, da ni imel časa, da bi se mu bil s kolesom izognil. Artač si je raztrgal oblek« ter za-dobil na levi roki in nogi lahke poškodbe. 1— Poskušen samomor. 17 letna M. S., učenka pri zlatarju Ravniharju na Sv. Petra cesti, je izpila včeraj dopoldne v samomorilnem namenu precejšnjo kvantiteto lizola. Prepeljali so jo nezavestno v bolnico. Njeno stanje je resno. Vzrok poskušenega samomora so baje družinske razmere. 1—Policijske prijave. Tatvine 4, vlom 1, prest, cestnopollcijskega reda 6, prest, pasjega kontumaca 5, prest, obrtnega reda 1, nezgoda 1, eksces 1, ribolov brez dovoljenja 1, prest, zglaševaluih predpisov 2, poškodba javnih nasadov 1. 1— Aretacije. 1 radi beračenja. 1— Tatvina v vlaku. Mate Sandal, trgovec Iz Boljunca v Istri je med vožnjo v vlaku az Zagreba proti Ljubljani nekoliko zadremal. Prebudivši se v Brežicah, je opazil, da mu je nekdo med spanjem ukradel listnico 1585 lir (to je približno 80.000 kron), 100 Din ter potnim listom, glasečim se na njegovo ime. 1— Umrli so v Ljubljani: Ivan Šuštaršič. posestnikov sin, 32 mesecev. — S. Marjeta Kolumba Zupančič, usmiljenka, 42 let. — Fran Kotnik, poljski dninar, 24 let. 1— Pravljičen stolp. Stolpič, ki je izležen v drogeriji »Adria« v Selenburgovi ulici, je narejen iz šatulj po vsem svetu znane »Ovomaltine«:, ki je prirejena iz svežih ja-jec, mleka, kakaoa in dr. VVanderjevega medenega ekstrakta. — Opozarjamo na današnji oglas Umetniško tiskarskega zavoda »Ažbe« v Mariboru. Maribor. Velika pomožna akcija za brestanovanj- ce. Po dolgotrajnih ovirah se je kreditni in stavbni zadrugi »Mojmir« posrečilo ustanoviti dobrodelno akcijo, ki ima namen zgraditi en dom za največje reveže brezstano-vanjce in en dom za tuberkulozne reveže in sicer najpreje v Mariboru. Po dosegi namena v Mariboru, se akcija razširi tudi na druga mesta; zato je priporočljivo zanimanje za to akcijo za celo Slovenijo. Akcija se je pod predsedstvom g. Djure Džamonja, solastnika velepodjetja »Vrt«, organizirala v popolnoma samostojni odbor »Dom ubogih«, katerega protektorat je prevzel knezoškof dr. Karlin, častno predsedstvo pa veliki župan dr. Ploj, namestnik župan g. Grčar. Za 15. septembra se skliče v mestni dvorani večja anketa, na kateri se ustanovni odbor razširi v glavni in loterijski odbor. V svrho sredstev je projektirana tombola In dobrodelna loterija. Ustanovila se je tudi nabiralna akcija »Temeljni kamen« po Din 100.—, katerih je bilo takoj prijavljenih 10. Določi se tud! en teden splošne javne zbirke v celi mariborski oblasti. Za 5. oktobra je projektirana velika ljudska veselica s tombolo, gledališko predstavo ter sodelovanjem raznih društev v Ljudskem parku. En dom je posvečen spominu Nj. Veličanstva, drugi dom pa spominu rojstva prestolonaslednika. Natančneji vspored sledi po izidu naproše-nega dovoljenja za prireditev dobrodelne loterije. Zafetek šolskega leta. Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Osnovna šola: Vpisovanje 13. sept. od 9. do 11. ure. — Gimnazija: Ponavljalni (razredni) in dodatni izpiti 4, 5. sept. ob 8. uri. Pismeni višji tečajni izpit 5. in 6. sept. ob 8. uri. Nižji tečajni Izpiti 5. in 6. sept. ob 8. uri. Ustmeni višji tečajni iapit 9. in 10. sept. ob 8. uri. Vpisovanje novih gojenk za II. do VI. razred gimn. 12. sept. od 8. do 9. ure. Sprejemni izpiti za te gojenke 12. sept. ob 9. uri. Vpisovanje gojenk, ki so že bile na zavodu, 13. sept. o* 9. do 1J. ure. — Otvoritvena služba božja 14. sept. ob 9. uri v nunski cerkvi. Pouk se prične 15. septembra ob 8. uri. Na državni realni gimnaziji v Kočevju se začne šolsko leto 1924-25 dne 1. septembra 1924. Vpisovanje učencev za I. razred bo v petek dne 12. septembra od 8. do 10. ure, nakar se prično sprejemni izpiti. Vpisovanje učencev v višje razrede (II. do VI.) bo v soboto dne 13. septembra od 8. do 12. ure. Otvoritvena šolska maša se bo vršila v nedeljo dne 14. septembra ob 8. uri v mestni župni cerkvi, od koder odidejo učenci v šolo. Redni šolski pouk se bo začel v ponedeljek dne 15. septembra. Razredni (ponavljalni) naknadni izpiti, kakor tudi vsi drugi izpiti (n. t. izpit) se bodo vršiti v času od 1. do 13. septembra vselej od 8. ure dalje po sporedu, ki je objavljen na uradni deski. >PM NIZKI CENK IGN. ZARGI LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠT. 3 Trgovina z N« debelo drobnim, pletenim ta ne drobno m modnim. blagom ter raznim Perilom in kravatami PotrebSiine za < krojače In ilvllje • 1 I Prmm ta. ' »Gorenjski slavček«. Danes v nedeljo ob pol 8. uri zvečer poje se v Narodnem gledališču v Ljubljani priljubljena Foerster-ieva narodna opera »Gorenjski slavček«. (J veliki priljubljenosti te opere naj priča samo dejstvo, da je bila v teku dveh let vpri-zerjena na našem gledališču že 33 krat. Glavno vlogo Minke poje ga. Lovšetova kot gost, Franjota pa g. Banovec. Vse ostale vloge so v navadni v resnici dobri zasedbi. Drama pa vprizori danes zvečer vele-zabavno ameriško veseloigro »Firma P. B.« v režiji g, Putjate. Igra ima toliko komike, da poslušalec skoro ne pride iz smeha. Predprodaja vstopnic za obe nedeljski predstavi se vrši v opernem gledališču in sicer od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ure popoldne ter od 7. naprej pri večerni blagajni v opernem, v dramskem pa od pol 8. ure dalje. Ljubljanska drama. »Paglavka«, priljubljena francoska veseloigra P. Veber-a in de Grossa se je uprizorila kot druga »sejmska« predstava. Vsekakor je igra dovolj duhovita, precej originalna, ima polno neprisiljene karakteristike in h koncu še problemček o mladosti, ki noče umreti. Po strašnem amerikanskem »Butn-bumu« firme »P. B.« je vplivala ljubka podoba Colette Auradoux-jeve kot prijazen žarek po burkasti nevihti. Ga. Nablocka jo je podala sveže in prepričevalno, a v temeljiti mešanici ruske slovenščine. Obe teti (^papa* in »mama«) sta že po avtorju s tenkim zmislont dobrega opazovalca ustvarjeni in postavljeni v zanimivo podan malome-ščansko-ozki milič, Deianoy, slikar pa je v g. Putjati našel svoj resnični izraz. Pravtako je režija — zlasti v prvem dejanju — pokazala i-zkušeno roko in mnogo znanja. V splošnem so igrali dobro in čvrsto. Publike manj kot stvar zasluži. IV. Ljubljanski vzorčni velesejm. Dopisi. Slovenska Bistrica. O tatvini konjev pri tukajšnjem veleposestniku in lesotržcu Karlu Kukoviču, o kateri smo že zadnjič poročali, zvemo naknadno, da sta bila konja po dveh lopovih že prvi dan dovedena do nekega »Sturmvirta« blizu Fale, kjer se je eden od tatov skrival ves dan in odšel s konji proti večeru proti Breznemu. Tu ni mogel dobiti hleva in je hotel'prenočiti kar na prostem. Vsled prenagle vožnje in kolike, ki je napadla enega konja, je bil tat prisiljen pustiti konje na neki njivi, kjer je oboleli konj tudi poginil. Ljudje, ki so šli zgodaj v nedeljo v cerkev, so našli konja in ju opravili k posestniku Rižnarju. Ugotovljeno je o tatovih, da se je eden pripeljal za drugim po železnici do Breznega, kjer je najbrže pomotoma izstopil in si v naglici najel voz do Marenperga, od koder je hotel na sejem v Vuzenico. Izdajal se je za mesarskega pomočnika iz Slov. Bistrice. Drugi tat je istotako pobegnil z vlakom. Pri volit-vi župana, ki se je vršila v torek dne 19. t. m., je bil zopet izvoljen dosedanji napredni župan trgovec g. Daniel Omerza, a za podžupana senotržec Ivan Kac, svetovalcem pa gg. Karol Kukovič, dr. Pučnik, Ivan Walland in Hinko Gril. — Plesni učitelj g. Pečnik iz Maribora namerava otvoriti v Slov. Bistrici v mesecu septembru štiri-te-denski plesni tečai, ako se oglasi v ta namen najmanje 30 kandidatov in kandidatinj, ki se zanimajo za nove, moderne plese. — V soboto dne 30. t. m. priredi imenovani v hotelu »Beograd« družabni večer in bo ob tej priliki plesaželjne seznanil s svojo umetnostjo. LJUBUMii Lattermannov drevored S F [ ©d sianes v soboto dne 23. avgusta ob 8. uri zvečer dalje nov spored Med mnogim drugim: dresirani prašiči in biki. Uel ia Fuikel nerazbitna. [ MtabR širini skok z vrha cirkusa. Pridite, ker t£ko razburjanje, ko nekdo tvega si življenje! Cossmsfjeve najnovejše proste dresure konjev. llly Petera s svojimi divje ujetimi berberskimi levi. S sejma. Osmi dan velesejma je bil do sedaj morda najživahnejši. Prijazno vreme je privabilo na sejmišče veliko obiskoval cev, katerih Število je doseglo najmanj 10.000. Prispelo je zopet mnogo novih trgovcev iz vseh krajev Slovenije, zla sti iz Štajerske. Velesejemski urad je zabeležile tekom včerajšnjega dn'e nove posetnike iz Zagreba, Krškega, Skoplja, Bitolja, Sunje, Banjaluke, Gorice, Vipave, Bleda, Prijedora, Beograda, Zemuna, Kragujevca, Idrije, Budimpešte, Tr sta, Leobena, Ormoža, Dravograda, Su šaka, Maribora, Pazina, Dunaja, Cetinja, Celovca, Aucklanda (Nova Zelandija), Pardubic, Aten, Sofije, Virtenberške itd. Od blizu in daleč prihajajo tedaj interesenti, da si ogledajo izredno lepo uspeli letošnji naš velesejem, kar je dokaz, da so ljubljanski vzorčni sejmi enaki razstavam po drugih državah. Velepomemben je tako mnogoštevilen in različen obisk našega velesejma tako v narodnem, kot gospodarskem oziru. Vsi ti ugledni tujci, ki prihajajo te dni v našo belo Ljubljano, bodo ponesli v kul turni svet glas o podjetnosti, vztrajnosti, sposobnosti in delavnosti našega naroda ter nam tako zagotovili sloves, zaupanje in priznanje gospodarsko vzorno urejenih držav. Hvaležno je treba naglasiti, da se zlasti bratski češki narod zelo zanima za razvoj naše industrije, obrti in trgovine in da severni bratje nesebično spremljajo naš gospodarski pokret. Več jih je bilo te dni na velesejmu, iz Češkoslovaške, ki so pri nas še nevpeljanitn tujcem, dobrohotno in radevolje tolmačili napredek produktivne Jugoslavije. Včerajšnji dan je bil tudi v pogledu sklenjenih kupčij eden najboljših. Trgovale so vse stroke. Ker se sejmski dnevi bližajo koncu, vsakdo hiti, da si nabavi ono, za kar se je bil odločil. Zadovoljstvo med razstavljalci narašča vedno bolj in mnogi so Izrazili željo, da se prične z beleženjem prijav za prihodnjo udeležbo. Tako je velesejmska uprava sklenila, da prične z današnjim dnem sprejemati prijave za V. vzorčni velesejem, ki bo prihodnje leto ob tem času. Ker želi večina razstavljalcev obdržati prihodnje leto iste razstavne prostore, jim je šla uprava tudi v tem oziru na roko in pričela zbirati prijave za sledeči velesejem. Obisk je napovedalo te dni še nekaj odličnejših gostov. Danes dopoldne je prispel iz Zagreba predsednik zveze in-dustrijalcev g. D. Aleksandar in gen. tajnik g. Marko Bauer. Oficijelno zastopa nemško republiko univ. prof. Goetz iz Bonna. Italijanski konzulat iz Zagreba je poslal velesejmu svoje ča-stitke k uspehu. V Ljubljani se mudi tudi češkoslov. narod, poslanec dr. Jožef Matoušek, ki je bil včeraj na sejmišču in je izrazil iskrene častitke k tako pestro in bogato opremljeni razstavi. V splošnem poteka življenje na sejmu mirno in dostojno. Tu pa tam sitnarijo vsiljivi bosanski »kafedžije« in čevapčičarji, ki nadlegujejo obiskovalce. Nekateri so se pritožili v velesejem-skem uradu preko prevnetih prodajalcev črne kave in je poskrbljeno, da se n&pravi v tem oziru red. Veliko zanimanje vlada za jutrišnjo konjsko razstavo, ki bo otvorjena ob 9. uri dopoldne. Do 150 najlepših konj iz Slovenije bo pripeljanih na razstavo, katere se udeleži tudi armijski generai Tuoakovič '? Zagteba. Pričakovati je, da bo to tudi komisijska razstava, ki je letos prvič združena z velesejmom, lepo uspela. ( , belokranjska razstava Naš vrli zbiralec narodnega blaga, nadučitelj Božo Račič iz Adlešičev v Beli Krajini je priredil na velesejmu ljubko razstavo belokranjskih narodnih izdelkov. Omenili smo že to razstavo mimogTede in opozorili obiskovalce velesejma, da si ogledajo originalne razstavljene Izdelke naših Belokranjcev. Z ozirom na razmeroma pomanjkljivo zanimanje za to razstavo pa čutimo potrebo, da spregovorimo o belokranjskih Izdelkih nekoliko več besedi. Morda nikjer v Sloveniji ne hrani narod s toliko ljubeznijo in vnemo svojih starih tradicij, kakor ravno v Beli Krajini Znane belokranjske pisanice so vzbudile zanimanje celo po ostalem slovanskem svetu in menda ni potrebno posebef omenjati, da jih pozna pri nas vsak Solarček. Te pisanice si lahko vsakdo ogleda tudi na letošnjem sejmu. Velik del domačega belokranjskega življenja nam predočuje mali paviljonček na sejmišču. Od najpreprostejšega izdelka, ki predstavlja malo vreteno in tkalčev stol, ki ga je s pipcem izrezljal belokranjski deček, pa do umetno zgrajenega sodčka in skrbno vezenega kožuščka, vse to Je nekaj pristnega, nekaj našega, narodnega, kar je izdelala marljiva in vešča roka. Božo Račič mi je pravil, da se je pojavil pred kratkim v razstavi neki priznani domači slikar, ki kar ni mogel verjeti, da so n. pr. razstavljene pisanice pristno ročno delo in je vse skupaj enostavno nazval »švindel«. Božo mu ie potem nazorno pojasnil, da znajo edino Belokranjci izvesti vse one slikarije na pisanicah, ne da bi zato potreboval! kake posebne akademsko-slikarske Izobrazbe. Pisanice so narodova izključna last In tudi spretnost, s katero se pisanice barvajo, j« prirojena edino Belokranjcem. Razstavljeni sodčki so, razume se, ročne delo, katerega dovršenost tvorijo umetno Izrezljani okraski v narodnem stilu na prednji strMii. Cena tem sodčkom, ki stoje na posebnih stojalih, je razmeroma nizka, prav tako cena vezeninam. Ne gre pa tu toliko za namen kupčevanja, kakor za to, da se obiskovalci seznanijo z našo domačo umetnostjo. Ugotoviti moramo, da je žlastl Čehe belokranjska razstava zelo zanimala in so pokupili več razstavljenih predmetov. Zbirko izrezljanih igrač ki tvorijo nekako mlnijaturo tkalčevega orodja, katero je izdelal Šolski deček, je kupil deželni muzej. Kolo Jugoslovanskih Sester je v belokranjskem paviljonu razstavilo razne veze« n:ne, ki so posnetek belokranjskih. Na belokranjsko razstavo opozarjamo ob tej priliki predvsem naše narodne dame, ki se zanimajo za domače blago, a tudi vsakega zavednega narodnjaka, ki se pridružuje želji, da se narodne tradicije ohranijo in med ljudstvom obnove. V interesu narodne zavednosti, zgodovine in kulture je, da pokažemo zmisel in voljo za podpiranje domače umetnosti. ~ Ljubiteljem najelegantnejšlh suken la volnenih tkanin, kakor tudi ljubljanskim krojačem priporočamo na velesejmu tovarnllko skladišče sukna in volnenih tkanin Dragutin Sefian, Karlovec. Ta tvrdka je* letos razsta-vila že včetrtič, kar dokazuje, da se je vpeljala na naših veletržiščah in da fascinira vse ljubitelje izredno finega blaga ter tkanin iz najboljših tovarniških skladišč inozemstva. Tvrdka Seljan se je specializirala na kamgarne, dosklnge, marenge in mandarine ter je tudi letos razstavila najrazkošnejše vzorce. Ljubljanski krojači, ki morajo za svojo izbirčno klljentelo imeti vedno v zalogi vedno novo ter najmodernejše tkano blago, so vedno naskočili ta razstavni prostor in ga v par dneh pokupili. Tvrdka Se-Ijan trguje s celim Balkanom. Odtod velika zaloga ter izredna kvaliteta njenega blagal (Tvrdka je razstavila v paviljonu H 331.) Pod pokroviteljstvom NJ. Vel, kralii Aleksandra L RAZSTAVA ČEŠKE MODERNE UMETNOSTI. Društvo upod, umetnikov »Mfines« Iz Prage. Ljubljana, Jakopičev paviljon od 9. do I. dop., od 3 do pol 7. pop K in druge nove senzacije, nfl 3utrl, v nedeljo 24. avg. ffj Y 2 slavnostni predstavi 2 v > popoldne ob 4. n zvefer ob 8. ari. I ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼T? Sodišče. § 502 k. z. (ZAKONOLOMSTVO). Antonija R. je imela ljubezensko razmerje z oženjenim P. Seveda ni ostalo pri platonični ljubezni. P.jeva boljša zakonska polovica je že dolgo časa vedela, da njen mož s Tončko spolno občuje, toda dokazov ni imela za to. Nekega dne pa ji piše draga prijateljica, da naj naTedi škandalu konec. V dolgem pismu je navedla toliko konkretnih dejstev in toliko obtežilnega ma-terijala zoper nezvestega »Ehekriipplja«, da je nastopila Ivana P. konečno enkrat energično napram svojemu možu. Možiček si spričo ogromnega dokaznega materijala ni vedel drugače pomagati, kakor da je skesano priznal in prosil odpuščanja. Ko je Ivana P. prihodnjo nedeljo po »sveti maši« zagledala svojo konkurentinjo praznično opravljeno pred cerkvijo, ni mogla več brzdati svoje jeze. Stavila jo je vpričo cele verske občine na odgovor z besedami: »Prašiča, si mi ga požrla... v obraz si se mi pa hlinila, še ko si me obiskala pred dobrim mesecem ob zadnjem porodu«. Še več krepkih izrazov, ki jih tu ne moremo reproducirati, je rabila varana ženica ob tej priliki. Vsled tega se je čutila Tončka seveda hudo žaljeno na državljanski časti, tekla je na okrajno sodišče v Cerknici teT vložila tožbo. Ko so gospod župnik zvedeli, kake nemoralnosti se gode v njihovi fari, so poklicali varano zakonsko ženo v župnišče na razgovor in posvetovanje. Predno je prišla Ivana P. do gospoda župnika, jo je interpelirala v škandalozni zadevi seveda farovška kuharica, ki jo je prepričala o tem, da je neobhodno potrebno, da naredi grehu temeljit konec s tem, da vloži pri sodišču ovadbo zoper Tončko. To ie Ivana P. tudi storila in Tončka je dobila pred okrajnim sodiščem 12 dni zapora, »ker je spolno občevala z oženjenim P.«. Da se utegne kaj takega zgoditi, si Tončka nikdar niti mislila ni. Zakaj za obsodbo Je treba dokazov in prič, katerih seveda nikdar ni bilo poleg. Pa zgodilo se je nekaj nevrjetnega. Nehvaležni zakonski mož je Pozabil na lepe urice ljubezni ter je kot priča zaslišan skesano priznal... Tončka je bila torej obsojena na 12 dni zapora. To ji ie bilo zelo neljubo, tembolj ker ni bila. še nikdar zaprta. Zato je prijavila zoper to sodbo vzklic na deželno sodišče v Ljubljani. — Hotela je dokazati »subjektivno zastaranje«. Pa ni šlo. Ostalo-bi bilo pri starem, da ji ni dal predsednik edin! praktični svet, ki je bil mogoč, ako naj se Ji kazen vsaj zniža: »Prosite jo odpuščanja.« In Tončka se je hitro obrnila proti Ivani P. z besedami: »Prosim odpuščanja«. Ivana P, se je sprva branila, rekoč: »Ne morem ji od* pustiti. Tri leta ga je imela... dvakrat sem jo opozorila. Poprej je bil pošten. Šest otrok imam ž njim...» — Predsednik je repliciral: »Saj je šel sedaj itak v Ameriko...« Ivana P. je odgovorila: »Saj ravno radi nje je šel.« — Naposled se je pa Ivani P. vendarle srce omehčalo, kar kaže, da ni hudobna in maščevalna ženska, in dejala Je: »Naj bo; zaradi- Boga ji odpustim.« — Na Podlagi tega Je sodišče Francki znižalo ka zen na samo tri dni... Čajne mešanice v srebrnih zavitkih z znamko „BuddhaM so priznano najboljše. Dobe se povsod. Zahtevajte navodila. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni fr odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. 86 FDGMid Burroughs: TARZAN IN SVET »Srečen slučaj, Nikolaj,« je pojasnjeval Pavlovič. »Očividno nosi te spise vedno s seboj. In slučajno je prej, ko se je preoblekel, pozabil vzeti papirje iz žepa. Toda če opazi, da jih nima, bodeva drago plačala. Bojim se, da bo sumil takoj vas, kar bo to njegova prva misel zdaj, ko ve, da ste vi na krovu. »Vseeno je, koga bo sumil po tej noči,« je odločil Rokof. Ko je šla mis Strong v svojo kajuto, se je Tarzan naslonil na ograjo in strmel na morje. Odkar je bil na krovj, je postajal vsako noč tako. Večkrat je stal tam celo uro. To sta vedela tudi oba moža, ki sta ga skrivaj opazovala, odkar se je v Alžiru vkrcal na parnik. Ko je to noč stal zopet tam, so počivale njune oH na njem. Tedaj je poslednji sprehajalec zapustil krov. Bila je jasna noč brez mesečine in komaj si razločeval stvari na krovu. Iz' sence neke kajute sta se skrivaj splazili dve postavi za opičjega človeka. Bitje valov in ropotanje strojev je preglasilo tthi šum njunih korakov. Oba sta bila zdaj prav pri njem. Eden od obeh is dvignil roko in jo povesil, kakor bi štel sekunde: ena — dve — tri! Kakor en mož sta planila na svojo žrtev. Vsak je zgrabil eno nogo in predno se je Tarzan mogel okreniti, je zletel preko nizke ograje in potonil v morju. Hazel Strong je skozi okno kajute zrla na daljno morje. Naenkrat Je šinilo neko telo s krova mimo okna. Izginilo je tako hitro v temnih valovih, da ni mogla raztolmačiti, kaj je bilo. Reči ni moda, če je bil človek. Prisluhnila je, kdaj se raz-legne glic: »Vsi na krov!« Toda vse je bilo tiho na ladji in tudi Atlantsko morje je bilo mirno. Iz tega je Hazel sklepala, da je kakšen mornar sagnal čez krov vrečo odpadkov; mirno je šla ipat. »Lady Aliče« se razbije. Drugo jutro Je bil pri zajutreku Tarzanov prostor prazen. Mis Strong je to deloma osupnilo, ker je mr. Caldwelle običaval zajutrkovati ž njo in S njeno materjo. Ko je pozneje sedela na krovu, je ostal Thuran pri njej, da bi spregovoril ž njo par prijaznih besed. Bil je videti izborne volje, vendar )e bil tudi sicer skrajno ljubezniv. Ko je odšel, si je mislila mis Strong: Gospod Thuran je vendarle krasen človek. Pričela se je dolgočasiti, ker je pogrešala mirno družbo mr. ColdwelIa. Pravzaprav je čutila neko posebno nagnjenje do njega. Znal je tako zanimivo pripovedovati o krajih in mestih, ki jih je videl, o ljudeh in njihovih navadah, in o divjih zvereh. Večkrat je tudi na svoj način zlobno primerjal ljudi z drugimi živalmi, ki jih je očividno zelo dobro poznal. Ko je gospod Thuran obstal popoldne pri njej, ji je bil zelo dobrodošel, ker je nekako pregnal monotono puščobo dneva. Vendar se je pričela resno vznemirjati nad odsotnostjo mr. Caldvvella. Domislila se je, da bi bilo to morda vendarle v kakšni zvezi s strahom, ki ga je doživela prejšnji večer, ko je skrčal mimo okna njene kajute temen predmet v morje. Zdaj je zaupala to gospodu Thuranu. Tudi on še ni videl gospoda Caldwella. »Ni ga bilo pri zajutreku, kakor vsak dan,« je dejala mlada deklica. »Od včeraj ga nisem niti enkrat še videla.« Gospod Thuran je hlinil veliko skrb. »Nisem imel te radosti,« je dejal, »da bi poznal •gospoda Caldvvella bliže. Vendar se mi je zdel spoštovanja vreden gospod. Morda nu ni dobro in je ostal v svoji kajuti. To bi ne bilo nič nenavadnega.« »Ne,« je odvrnila mlada deklica. »Seveda bi ne bilo nič nevadnega, vendar me iz nejasnega vzroka obhajajo slutnje, da ni 7. gospodom Cald-wellom vse v redu. Imam tak čuden občutek, kakor da ga ni več na ladji.« Gospod Thuran se je veselo smejal. »Toda, draga mis Strong, kje bi pa naj bil? Že več dni nismo videli nobene zemlje.« »Seveda je to smešno,« je pritrdila, toda potem je odločila: »Nočem si več ubijati glave. Poskusila bom izvedeti, kje je gospod Caldwell. Zraven je pomignila mimoidočemu slugi. »To ne bo tako lahko, kakor ti misliš, draga deklica,« si je mislil gospod Thuran in glasno pristavil: »Na vsak način je to dobro.« Ona je naročila slugi: »Poiščite, prosim, gospoda Caldvvella in recite mu, da njegove prijatelje zelo skrbi, kje se tako dolgo mudi.« »Vam je gospod Caldvvell gotovo zelo všeč?« je vprašal gospod Thuran. »On je krasen človek,« je odgovorila »in moja mati je vsa zaljubljena vanj. On je eden tistih mož, pri katerah imamo občutek brezpogojne varnosti. Lahko se mu popolnoma zaupa.« Sluga se je kmalu vrnil in javil, da gospoda Caldvvella ni v kajuti. »Ne morem ga najti, mis Strong,« in — malo se je obotavljal — »videl sem. da je njegova postelja še od včeraj nedotaknjena. Najbolje bo, če javim kapitanu celo stvar.« »Gotovo,« je kliknila mis Strong. »Z vami grem h kapitanu. To je strašno! Vem, da se je zgodilo nekaj groznega! Moja slutnja me vendar ni varala!« Oba sta se zelo razburjena javila pri kapitanu. Ta je molče poslušal celo povest in osupnil, ko mu je sluga zagotovil, da je pogrešenega potnika povsod zaman iskal. »In vi ste prepričani o tem, mis Strong, da ste videli pretečeno noč telo, ki je padlo s krova?« je vprašal kapitan. »Niti najmanj ne dvomim.« je odvrnila ona. »Vendar ne morem trditi, če je bilo to človeško telo, ker nisem čula nobenega krika. Toda, če ne najdemo gospoda Caldvella na krovu, potem je bil to gotovo on.« Kapitan je odredil takojšnjo temeljito preiskavo cele ladje; nobenega kota se ni smelo prezreti. Mis Strong je nestrpno čakala izida preiskave. Kapitan jo je še marsikaj vprašal, vendar ni mogla o pogrešanem ničesar več povedati, kar je vedela iz kratkega očevanja ž njim na krovu. Gospod Caldvvell ji je v resnici pravzaprav malo povedal o sebi in svojem prejšnjem življenju. Vedela je le, da je bil v Afriki rojen in v Parizu vzgojen in še to je izvedela ob priliki, ko se je čutila, da govori Anglež angleško s tako izrazito francoskim naglasom. »Je govoril kdaj o kakšnem svojem sovražniku?« je vprašal kapitan. »Nikdar.« »Je občeval s potniki?« »Le tako, kakor z menoj; slučajna srečanja na krovu.« »Je bil po vaših mislih pijanec,« mis Strong?« »Kolikor jaz vem, sploh ni pil. Vsekakor ni pol ure piej, predno je padel v morje, še ničesar pil, ker sem jaz takrat odšla s krova.« NAZNANIM. Slav. občinstvu vij. naznanjam, da sem otvoril v Židovski ulici št. 5 poleg svojega že obstoječega podjetja pletenin še cčeliksatesrco trgovino. Najfinejši likerji, specijalitete in večkrat na dan svež kruh in pecivo iz priznane pekarne V. Bizjak. Točna in solidna postrežba. Priporoča se Prane SCos. Zastopnike ki so dobro uvedeni pri industrijah itd. iščemo, za razpečevanje prvovrstnega gasilnega aparata „Knock-Out" po vseh večjih krajih po Sloveniji- MEXiDA d. z o. z. Ljubljana, Holodsorsha »/1 Novost! Poior Novosti troovcl, društva, podjetnici in fotografi! mbkbzbmb v najmodernejši obliki in po najugodnejših cenah izdeluje točno in hitro prvi domaC( špec. umetniško-tiskarski zavod v Mariboru, Koroška cesta Št. 39. Istotarn se naročajo tudi vse vrste umetniških razglednic v barvotisku, trgovska re!*!a™a’ kakor tudi diplome, podobice itd. Zahtevajte cenike! Za vse večje kraje se iščejo agilni in kavcije zmožni zastopnlKi« Umetniško-tiskarski zavod „ A Ž B E “ Maribor, Koroška cesta št. 39 Novosti SlHff Originalne potrebščin mehanik M LEGAT. špecijallst za pisarniške stroje I (Mor, Mrtojska ul.30.W-l11*-1*® Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Brzojavke: Zadruga Kropa v ' Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) gorici Telefon interurban: Podnart 2 žeblji za železnice, žebiil za ladje, črn! ali pocinkani, iebiil za zgradbe. Žeblji za fevlje. Spojke za odre in prage. Spoike za ladje in splave. železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid Itd* Vijaki z maticami. Zakovice za tenderje, kotle in mostove. ViiaCnl čepi. Verige. HI * * * * * * * * * * * HI « * HI •Sl delniška družba Dovje v Mojstrani priporoča prima portland-cement katerega izdeluje iz umetne zmesi krede in iiovice v vedno enakomerni, predpise daleč presegajoči kakovosti. L Manufaktuma trgovina se Je preselila v popolnoma druge prostore na Sv. Petra cesto St 26, nasproti hotela Tratnik. Velika izbiral Dobro blago) Nizke cenel Manufakturna trgovina S MARIBOR, < I Glavni trg 17 M. Z. Z O. Z. v novopreyr@!ei^gh prostorih ¥ Ljubljani obrestuje vloge na hranilna knjižice In fekoii raiun po '//'{'o Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi. LJUBLJANA, MESTNI TRG 6 OBLEKE ftar@Jene najvelja izbira samo v trgovini O. BERNATOVIČ MESTMI rm 5 i IESEIII1 lili!! Ljubljana, Prešernova ulica 5. Izdelovanj« Iclrurglčnega orodje In obvez. Tovarna ortopedlčnlh aparatov, umetnih udov, priprav za zdravilstvo In strežbo bolnikov, vta vrata zdravstveni gumi predmeti, klrurglčnih obvei In predmetov, oprave za ordinacije In operacijske sobe. f LjuMf asiski velesaf&m | ! Izložh&ml paviljon II331 | I v | j Dragutin §©IJaia I Karlova© s * sš 1 Tv oru lika skladlšte sukna 1 vime- | ultk tkanina M Specialiteti: I Mandarin, dosklng, kamgarn 1 marengo |i!lltti{HHtinillMI!S!nilllllHlll!linilltlill!li!!liirHi!!!ll1UI!l!lieillHimilltlli:| I m Prvorazredni moderni brzopisalni stroj StuEwsr-Hccnrd Vrhunec finomehanike! Zastopstvo: Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenbursova ul. 6/1. ¥ELESiliM! Kavarna „ JADRAN*® odprta do 4. zjutraj. Breg. v „IDEAL“ tvorniško nov najnovejši model Din 5.500*— pri tvrdki Franc Bar, Ljubljana. Oglejte si paviljon H 285 Šampanjec >Boiisier< Originalna vina v steki eni®ali, lastnega pridelka. CLOTAR BOUV1ER dobavitelj, Gornja ftadfgona. Aastooniii; Lovre Kumer, Jesenice, Gorenjsko Dokazano je, da je najsolidnejša modna trgovina E. Veselinoviči G Maribor, Gosposka 26 FRANC CERAR, družba z o. z. v Domžalah pri Ljubljan tovarna slamnikov m klohukcn zaloge v Celju, Gosposka i Popravila se sprejemajo vsaki sredo v Ljubljani, Prešei nov ul. 5, na dvor. Kovačič & Tršar Foznp! Trgovci PmbfI Dovoljujem si Vas obvestiti, da ne zamudite ogledati si ob priliki poseta IV. ljubljanskega vzorčnega velesejma Paviljon H 348 tvrdke MIROSLAV BIVIC Ljubljana, Sv. Petra oesta29 Zaloga šolskih zvezkov, notesov, map, blokov in odje-malnih knjižic. Cene nizke — lastni izdelek. S spoštovanjem se priporoča n. Bivic Manuf&kturna in modna trgovina Ivo Vekjet Maribor, Šolska ulica 4 (blizu Stolne cerkve) po zelo nizkih cenah ■ ............... s Pozori Pozori IPivaiitiMail . Josip Povodnika, Harlbor, S Vojašniška u. 4, Mesarska u. 5 s toči prvovrstno pristno j dalmatinsko vino in ima | vadno v zalogi več vagonov zajamčeno pristnega dafmatinca. Vse kar v to , klet leze, gre in vre, prav I dobro ve, da vino pristno f dalmatinsko jel Vrhutega | leži v kleti vsakemu gostu S uradno uverenje v gled, da je vino dt j tinskega izvora in pri w*wswet*em«*e®se®ee»w«?«ww Javna dražba. Dne 18. septembra 1924 se vrši pri okrajnem sodišču v Celju na št. 4 ob 10. uri dopoldne Jawina .dražba kovinske tvorniee Karola Pertinača v Celju. Tvomica proizvaja pločevinasto posodo iz železa in aluminija. Tvomica je cenjena na.....Din 3,895.789’— vadij znaša.................n 384.000 — najnižji ponudek za tvornico je . . „ 1,919.830’— Tvornico se lahko ogleda proti poprejšnji prijavi pri ^“ttfijnem sodišču v Celju, odd. III. Tvomica prvovrstnih Igra© M. Raunacher Ljubljana, Poljanska cesta 13 Paviljon „E“ 92/b. II čisli t-Sioti došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljubljana, pha sc dobro ohranjeno pohištvo za 1 sobo in kuhinjo. Ponudbe na upravo lista poo „ Pohištvo*'. lil samski, tiezea in zanesljiv se spiejme takoj v stalno službo s plačo in vso oskrbo po dogovoru. Ponudbe je poslati na: VINKO TOMŠIČ, valjčni mlin Vrhnika št. 333. Kapi SC do 200m- zemlje na periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod „Dom“. 10 s posebnim vhodom Išče go-spodična9 1. ali 15. septembrom. Ponudbe na upravo lista pod „Mirna“. Mil Stiskalnico (prešo) za stiskanje grozdja in sadja, srednje veliko, dobro ohranjeno. Ogleda se lahko vsak dan, Dolenjska c. 23 pri hišniku Krajšku. Pismene ponudbe je poslati do 28. t. m. upravnemu odboru dr. Oražno-vega dijaškega doma (Univerza) Ljubljana. Na stanovanje in dobro domačo hrano se sprejme en deček (učenec) Iz dežele od 12—14 let. Ljubljana, Krekov trg 7, pritličje levo. F. POŽAR. Kopi se dobro ohranjen štedilnik. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod „ štedilnik". Elegantna spalnica, nova, kompletna, jesenova, po-litlrana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. tli is Icgiiijc, akor tudi vsa fotografska dela sdeluje najhitreje fotograf Hu-oa Hlbšer, Ljubljana, Valva-orjev trg 7. Suite kupuje Sever & komp. Ljubljane. Wolfova ulica. ohranjena stanovanjska baraka se kupi. Ponudbe na upravo lista pod „Takoj“. ii stroj znamke „Ilirija“, štev. 6, zt pavolo in volno, dobro ohranjen se ugodno proda. Na ogled itt cena pri Angela Valter, TtžlS štev. 220. Trgovski osuti izučen v manufakturnl in špecerijski stroki, vojaščine prost, išče mesta za takoj, kjerkoli Gre evont. tudi ža potnika. Ponudbe pod ..Pošten" na upravo lista 2‘/, konjskih sil močan dinamo Rabljen samo 1 leto Cena po dogovoru. Alojzij Vrhovec, Žužemberk Parni kotel z* nizki pritisk, pripraven za vsako manjšo industrijo ali obrt. Parni »troj 45 HP. BlUar znamka „Seitert‘‘. Voz (Kočija gumi kolesa) In brum tei konjsko opremo. Vse v dobrem stanu se ceno proda. Natančneje se poizve pri poitlrju hotela„Slon'‘Ljubljana. takse prosta, se zelo po ceni proda. N« ogled in cena: Graji* čina pri Sv Duhu, Škofja Loka. Pripusta sc: parno in kadno kopališče t hotelu „S!on“, edino v Ljubljani. Otrobi vozičkiEaiceD#i* domači iz- delki. za velika dela, s plačo po dogovoru, ter hrano in stanovanjem v hiši, sprejme takoj: Rudcfli Ribezel, krojač, Dol pri Hrastniku. 4 letni, je za 500 Din naprodaj Informira se pri graščini Brdo pri Kranju. Dvokolesa: bro pnevmatiko. Motorji kan=«ega tipa Evans** .D.K. VV.'*, .Perach" .Vlronette", ..Motorelle* Pnsumatika: ma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvokolesa in ši- olae stroje vedno v zalogi. Predprotajalci in mehaniki niz « cene. Spreimejo se tudi vsa popravila, emadiranje in poniklja-nje. .TRIBUNA", F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Razstavni paviljon „F“ št. 191. lililiiilillllililiilPl^iiliiillllllllllliiliil) llilllliiiilllliiilllli Obveščam tem potom slavna občinstvo, da sem zopet na novo otvoril sedlarsko delavnico s prvovrstnimi močmi, kjer se sprejemajo vsa nova dela, kakor tudi popravila po naj-nižjih cenah. JAGER MIHAEL, sedlar, Poljanska cesta 9. pri Kranju, z vrtom in travnikom 9d proda. Poizvedbe pri upravi graščine Brdo pri Kranju. linja boljša, mlajša, išče mesta pri boljši rodbini, (tudi z otroki). Ponudbe pod „Pridna in zvesta" na upravo lista ~ TigiL ’ mlad, samostojen, želi znanja v svrho ženitve, z gospodično, ki bi imela veselje do gostilne in nekaj premoženja Le resne ponudbe s sliko pod „Srečna bodočnost** na upravo lista. Gospfna, prevzame proti nizkemu plačilu razna ročna dela. Ponudbe na upravo liste pod .Marljiva". ________• lotil kolo „Puch" 5 ks. v dobrem stanju se vsied odpotovanja proda za 5 200 Din. Jamski trg 196, Zelena Jama, Ljubljana, Za ijMko 01 iščem lokal na prometnem kraju, ako mogoče s stanovanjem bilo na dežeii ali v mestu. Ponudbe na Alojz Jager, krojač, Laško. Gospodična z večletno pisarniško piakso spiejme čezurno delo v kaki pisarni eventuelno tudi na dom. Ceniene ponudbe prosi na upravo lista pod ..Vestna". Mfiiom DNtvmifi Dunajska cesta 35 LjUbljaM Dunajska cesta 35 »trd- Na velesejmu paviljon F Brzojavi ^ps» Stroji za obdelovanje lesa “Turbine Transmisije in železne konstrukcije Ognjegasne potrebščine ZVONOVI Sesaljke — Armature 0 Železolivarna ——- Kovinolivarna ZDRUZEnE 0PEKRRI1E D. D. LJUBURDR Miklošičeva cesta 13 preje VIDIC-KNEZ tovarne na Vliu In Brda nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema, zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in zidno opeko Opozarjamo na naš paviljon na velesejmu! V Na željo se pošlje takoj popis in ponudba l 0Q000000^)00000Q0Q0Q00Q00Q00099QQQQQQQQQQO9GQQ9QQQQ9Q9|9QQQQ9QQ9QQQQ9QQ^ Ustanovljeno leta 1874. (Industrie Yougoslave de Huiles & Couleurs) d. d. proizvaja vsakovrstne zemeljske, pigmentne In kemične barve od naJnavadneJSe do najflnejie vrste Paviljon E, ko j a 29-30 ^eoeeeeeee^mgsaiSfteaeeoooocMioooeeeeeeeegHiiOTOTOeee«^^