PTICE, KI SO ZaZNaMOVaLE 30 LET DOPPS // Al Vrezec Bela štorklja (Ciconia ciconia) Gre za eno tistih karizmatičnih vrst, ki smo se jih lotevali dokaj celostno, z vse- slovenskim popisovanjem, obročkanjem, raziskovanjem in popularizacijskim var- stvom z evropsko vasjo štorkelj, Veliko in Malo Polano, v letu 1999 [Bračko, F. (1987): Acrocephalus 5 (21): 42-43; Štumberger, B. (1999): Novice DOPPS 5 (4); Denac, D. (2001): Acrocephalus 22 (106/107): 89-103]. foto: Leon Kebe Veliki žagar (Mergus merganser) Odkritje novega gnezdilca Slovenije v letu 1991 na Trbojskem jezeru je vzbudilo veliko zanimanje za to nenavadno rečno raco in vodeče samice so kasneje opazovali tudi na drugih slovenskih rekah [Trontelj, P. (1992): Acrocephalus 13 (50): 2-16; Ciglič, H. & Gei- ster, I. (1995): Acrocephalus 16 (73): 181-186; Marušič, S. (2007): Acrocephalus 28 (134): 128]. foto: Tone Trebar Kormoran (Phalacrocorax carbo) Kljub zakonskemu varstvu ptice niso var- ne pred ponovnim odprtjem lova nanje, česar smo se ornitologi dobro zavedali na primeru konflikta med kormoranom in ribištvom ter burnimi, še vedno nekon- čanimi razpravami na to temo [Geister, I. (1995): Acrocephalus 16 (72): 130-137; Odbor za varstvo narave DOPPS (2000): Svet ptic 6 (1): 10-14]. foto: Tomaž Mihelič Klavžar (Geronticus eremita) Z letom 1999 so bila dokončno poenotena slovenska imena palearktičnih ptic s po- novno obuditvijo Zoisovega klavžarja, naše srednjeveške ptice, ki nas je leta 2006 zopet obiskala kot ptice iz avstrijskega reintroduk- cijskega centra [Jančar, T. et al. (1999): Acro- cephalus 20 (94/96): 97-162; Perco, F. & Tout, P. (2001): Acrocephalus 22 (106/107): 81-87; Koren, B. (2006): Svet ptic 12 (2): 24-25]. foto: Anže Kacin Labod grbec (Cygnus olor) Prvih 20 let DOPPS-a je na slovenskih vodah minilo tudi v znamenju velikega povečevanja gnezditvene populacije, vr- sta pa je bila tudi del KoLaČa, popisa kor- moranov, labodov grbcev in sivih čapelj [Bračko, F. (1996): Acrocephalus 17 (77): 113-116; Geister, I. (1997): Acrocephalus 18 (80/81): 14-22]. foto: Darinka Mladenovič Čapljica (Ixobrychus minutus) Simbol naravnega rezervata Škocjanski zatok, kamor se je po renaturaciji spet vrnila v znatnem številu, poleg tega pa je ta ptica botrovala ustanovitvi drugega slovenskega ornitološkega društva Ixo- brychus leta 1984 [Trilar, T. (1984): Acro- cephalus 5 (22): 65; Mozetič, B. & Šalaja, N. (2001): Naravni rezervat Škocjanski zatok (zloženka). DOPPS, Ljubljana]. foto: Kajetan Kravos 4 Svet ptic Njivska gos (Anser fabalis) Ptice ne poznajo meja in naravovarstvene fronte se včasih raztezajo onkraj Sloveni- je, kakršen je boj slovenskih ornitologov s hrvaškimi lovci za gosi na Ormoškem jezeru, kjer se kljub naporom stanje slabša, število prezimujočih ptic pa je že z letom 2000 strmo upadlo [Štumberger, B. (1999): Novice DOPPS 5 (1); Štumberger, B. (2007): Svet ptic 13 (1): 26]. foto: Dare Šere Vranjek (Phalacrocorax aristotelis) Izziv slovenskih ornitologov za pri- hodnost je morsko območje IBA/SPA, katerega glavni argument je več kot 10 % sredozemske populacije vranjekov, ki se pridejo prehranjevat v vode Tržaške- ga zaliva [Vrezec, A. (2006): Acrocephalus 27 (130/131): 117-119]. foto: Petra Vrh Vrezec Kostanjevka (Aythya nyroca) Globalno ogrožena raca je botrovala raz- glasitvi novega IBA-območja Črete v letu 2008, kjer se je populacijsko stanje vrste, kot kaže, celo izboljšalo [Vogrin, M. (1991): Acrocephalus 12 (47): 27-28; Bordjan, D. (2009): Svet ptic 15 (3): 17-19]. foto: Dejan Bordjan Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) Leto 1990 so zaznamovala številna odkri- tja novih slovenskih gnezdilk, med njimi je bil prvovrstno presenečenje rjavovrati ponirek na Cerkniškem jezeru. Na tem edinem slovenskem gnezdišču še danes vsako pomlad znova kruleče prepevajo ti ponirki [Jančar, T. (1991): Acrocephalus 12 (48): 50-56]. foto: Dare Šere Čeprav nam je ornitologom pomembna prav vsaka ptica, pa so neka- tere vrste še posebej usodno zaznamovale delo in prizadevanja čla- nov DOPPS. Zaradi tega so bile deležne bolj poglobljene pozornosti članstva, kar se je udejanjalo v številnih člankih, raziskavah, akcijah, naravovarstvenih prizadevanjih ali v povsem terenskih ornitoloških avanturah, ki so članstvo povezovale skupaj. Beloglavi jastreb (Gyps fulvus) Umeščanje vetrnih elektrarn v Slovenijo je razburkalo ornitološke naravovarstve- ne vode po letu 2004, pri čemer so zaradi nevarnosti trkov z vetrnicami glavno vlogo odigrali beloglavi jastrebi, ki se prek Slovenije selijo v Alpe [Mihelič, T. & Genero, F. (2005): Acrocephalus 26 (125): 73-79; Jančar, T. (2007): Acrocephalus 28 (134): 89-94]. foto: Slavko Polak Sokol selec (Falco peregrinus) Kako resen problem je lahko kraja mladi- čev iz gnezd, smo se ornitologi zavedeli v letu 1999, ko je bila speljana prva akcija varovanja gnezd sokola selca, DOPPS pa je vseskozi zavračal možnost legalizacije sokolarjenja [Polak, S. (1992): Acrocephalus 13 (52): 65; Anonimus (2000): Svet ptic 6 (1): 25; Mihelič, T. (2003): Svet ptic 9 (4): 11-12] foto: Aleš Jagodnik Priba (Vanellus vanellus) Priba je s svojo opaznostjo in vezanostjo na odprte poljske površine vedno vzbu- jala zanimanje pri ornitologih, najprej kot zanimiv raziskovalni objekt in nato kot varstveni problem ptice, ki izginja [Trilar, T. (1983): Acrocephalus 4 (15): 3-6; Tome, D. (1998): Acrocephalus 19 (90/91): 130-133; Aleš, K. (2004): Acrocephalus 25 (123): 187-194]. foto: Janez Papež Kosec (Crex crex) Kosec je bil ključna vrsta pri razglasitvi IBA- in kasneje SPA-območij. Hkrati pa je prispeval k veliki mobilizaciji ornitologov v številnih skupinskih popisih po vsej Slo- veniji s tradicionalnim »Crex Night« na Cerkniškem jezeru z začetkom leta 1992 [Trontelj, P. (1995): Acrocephalus 16 (73): 174-180; Polak, S. et al. (2004): Acrocephalus 25 (121). 59-70]. foto: Ivan Esenko Veliki škurh (Numenius arquata) Zadnji mostiščar velja za glavno ornitolo- ško atrakcijo Ljubljanskega barja, simbol lokalnega ornitološkega atlasa Ljubljan- skega barja, gre pa tudi za pomembno karizmatično vrsto pri naravovarstvenih prizadevanjih na območju [Ota, D. (1985): Acrocephalus 6 (24): 21-22; Tome, D. et al. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Mono- grafija DOPPS št. 3, Ljubljana]. foto: Kajetan Kravos Kragulj (Accipiter gentilis) Z aktivnim prizadevanjem je DOPPS zna- tno vplival na sprejem nove lovske zako- nodaje v letu 1992, ko sta pri nas postala trajno zavarovana kragulj in skobec, za kar se je Komisija za ujede zavzemala že od leta 1987 [Luskovec, V. (1990): Acrocephalus 11 (43/44): 1-2]. foto: Aleš Jagodnik Polojnik (Himantopus himantopus) Begavci polojnika so bili na slovenskih tleh prvič opazovani leta 1990 v Sečoveljskih solinah, navdušenje nad novo gnezdilko pa se je šest let zatem razširilo še na SV v Ormoške lagune [Makovec, T. & Škornik, I. (1990): Acrocephalus 11 (46): 87-95; Štum- berger, B. & Bračko, F.(1996): Acrocephalus 17 (78/79): 135-143]. foto: Tone Trebar Rečni galeb (Larus ridibundus) Edine gnezdeče kolonije so v Sloveniji na umetnih splavih in otokih; slednje ornito- logi Štajerske sekcije na Ptujskem jezeru že od leta 1980 redno čistijo in varujejo pred zaraščanjem [Janžekovič, F. & Štumberger, B. (1984): Acrocephalus 5 (22): 54-56; Vogrin, M. (1991): Acrocephalus 12 (49): 121-122; Kerček, M. (2004): Svet ptic 10 (4): 38-39]. foto: Dejan Bordjan Mali deževnik (Charadrius dubius) Simbol Ornitološkega atlasa Slovenije, pri katerem je ornitologom vzbujalo posebno pozornost njegovo naseljevanje od člove- ka spremenjenih okolij, denimo gradbišč, gramoznic in smetišč [Trontelj, P. (1992): Acrocephalus 13 (51): 38-43; Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana]. foto: Tone Trebar Črni škarnik (Milvus migrans) Nova gnezdilka, katere gnezdo je bilo pr- vič odkrito leta 1990 pri Lescah, temu pa je sledilo več novih odkritij gnezdišč te ujede, ki se pri nas počasi, a vztrajno širi [Kozinc, B. (1991): Acrocephalus 12 (48): 57- 70; Kozamernik, J.J. (2000): Acrocephalus 21 (102/103): 277]. foto: Jörg Mage / Saxifraga //letnik 15, številka 04, oktober 2009 5 Belorepec (Haliaeetus albicilla) V letu 1993 odkrito orjaško gnezdo v kočevskih gozdovih je dolgo veljalo za edino gnezdišče tega orla pri nas, zaradi ranljivosti pa je bilo deležno večje naravovarstvene pozornosti [Perušek, M. (1995): Novice DOPPS 1 (6): 1; Polak, S. (2000): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 1, Ljubljana]. foto: Marjan Artnak Južna postovka (Falco naumanni) Izgubljena bitka: kljub naporom za ohra- nitev, je vrsta v Sloveniji zadnjič gnezdila leta 1994, kasneje pa so se posamezne ptice še pojavljale, a so bili njihovi obiski vsako leto redkejši [Geister, I. (1998): Ali ptice res izginjajo? TZS, Ljubljana; Tome, D. et al. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS št. 3, Ljubljana]. foto: Dare Šere 6 Svet ptic Veliki skovik (Otus scops) Skupinske popisne akcije so prinesle kup novih kvalitetnih podatkov, s katerimi je bilo mogoče določati in zagovarjati po- sebna varstvena območja (SPA), skupin- ski popisi pa so razkrili do tedaj neznana populacijska dejstva pri velikem skoviku na Ljubljanskem barju (1998) in Goričkem (1997) [Senegačnik, K. (1998): Acrocephalus 19 (90/91): 143-146; Štumberger, B. (2000): Acrocephalus 21 (98/99): 23-26]. foto: Jure Bizjak Kmečka lastovka (Hirundo rustica) Kot ptica z domačega dvorišča je bila kmečka lastovka vseskozi deležna velike ornitolo- ške pozornosti v Sloveniji, tako s stališča obročkanja, opazovanja selitve kot pre- števanja gnezdilk, leta 1998 pa je bila raz- glašena za prvo ptico leta [Šere, D. (1980): Acrocephalus 1 (5): 79-81; Kus, J. & Vukelič, E. (1998): Novice DOPPS 4 (2)]. foto: Branko Brečko aleksander (Psittacula krameri) Edina papiga, ki se je vsaj kot možna gne- zdilka pojavila v Sloveniji, ko je bilo leta 1981 in 1989 na Obali opazovanih več ptic, je sprožila tudi ugibanja o priseljevanju tujerodnih vrst ptic v naše kraje in o nji- hovem možnem vplivu [Škornik, I. (1985): Acrocephalus 6 (25): 44-45; Škornik, I. (1991): Acrocephalus 12 (47): 31]. foto: Borut Rubinić Kozača (Strix uralensis) Malo znana sova se je z novejšimi raziska- vami izkazala za eno ključnih vrst pri va- rovanju obsežnih gozdov v okviru omrežja Natura 2000, saj je slovenska populacija ena najmočnejših v Evropi [Mihelič, T. et al. (2000): Acrocephalus 21 (98/99): 9-22; Bo- žič, L. (2003): Mednarodno pomembna ob- močja za ptice v Sloveniji 2. Monografija DOPPS št. 2, Ljubljana; Vrezec, A. (2003): J. Raptor Res. 37 (1): 55-62]. foto: Matej Vranič Čebelar (Merops apiaster) Vrsta, ki je začela uspešno zasedati umetno nastala okolja v gramoznicah in peskokopih ter je postala simbol marsika- terih naravovarstvenih prizadevanj, mor- da najbolj očitno v peskokopu Bizeljsko [Gregori, J. (1990): Acrocephalus 11 (43/44): 3-10; Sovinc, A. (1993): Acrocephalus 14 (61): 219-222]. foto: Dare Fekonja Velika uharica (Bubo bubo) Problem vznemirjanja v skalnih gnezdi- ščih Kraškega roba je bil povod za večjo naravovarstveno akcijo z vsakoletnimi bolj ali manj vseslovenskimi skupinski- mi popisi vrste in z aktivnim varstvom njenih gnezdišč [Mihelič, T. & Marčeta, B. (2000): Acrocephalus 21 (98/99): 61-66; Mihelič, T. (2002): Svet ptic 8 (2): II]. foto: Tomaž Mihelič 6 Svet ptic Zlatovranka (Coracias garrulus) Populacija te nekdaj pogoste gnezdilke je v 80. letih strmo upadla, v 90. je v SV Slo- veniji še životarilo nekaj parov, a je vrsta kljub naravovarstvenim prizadevanjem leta 2005 pri nas gnezdila zadnjič [Bračko, F. (1986): Acrocephalus 7 (30): 49-52; Štum- berger, B. (2000): Svet ptic 6 (3): 26; Božič, L. (2009) v Rubinić, B. (ur.): Ptice v Sloveniji v letu 2008. – DOPPS, Ljubljana]. foto: Michael Tiefenbach Pegasta sova (Tyto alba) Podstrešja cerkva in gradov so bila pogosto tarča mladih ornitologov na raziskovalnih taborih, pri čemer je bila ciljna vrsta pegasta sova, katere prehranske navade so se zrcalile v njenih izbljuvkih [Šorgo, A. (1991): Acrocephalus 12 (49): 139-140; Denac, D. et al. (2002): Acrocephalus 23 (112): 91-95; Koce, U. et al. (2003): Acrocephalus 24 (118): 103-107]. foto: Bojan Marčeta Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) Gozdne vrste so bile šele v zadnjem času deležne večjih ornitoloških raziskav, med njimi pa za najbolj skrivnostno in vselej velike pozornosti deležno velja belohrbti detel, značilni pragozdni element [Peru- šek, M. (1991): Acrocephalus 12 (47): 14-18; Gregori, J. (1996): Acrocephalus 17 (78/79): 153-155]. foto: Tomaž Mihelič Mala čigra (Sternula albifrons) Prvo gnezdenje je bilo leta 1979 odkrito ob reki Dravi pri Ptuju, ob morju v Sečovelj- skih solinah pa leta 1985, vendar je kasne- je rečna populacija vrste izginila, ohranila se je le v Sečovljah [Štumberger, B. (1982): Acrocephalus 3 (11/12): 13-14; Škornik, I. (1985): Acrocephalus 6 (26): 55-56; Mako- vec, T. et al. (1998): Falco 13/14: 5-48]. foto: Piet Munsterman / Saxifraga Rumenonogi galeb (Larus cachinnans/michahellis) Zapletena problematika določanja velikih galebov je vedno znova razburjala orni- tološko srenjo, še najbolj očitno in žareče ob prvi najdbi (pod)vrste L. c. cachinnans v Sloveniji leta 1994 [Kurillo, J. (1985): Acro- cephalus 6 (24): 18-21; Škornik, I. (1993): Acrocephalus 14 (58/59): 129; Rubinič, B. (1997): Acrocephalus 18 (85): 165-171]. foto: Ivan Esenko Navadna čigra (Sterna hirundo) Reševanje vrste na Dravi se je z udarniško ornitološko akcijo leta 1997 pričelo s postavitvijo prvega gnezdilnega splava v Ormožu. Čigre so ga uspešno in mno- žično naselile, v kasnejših letih pa so mu sledili še novi splavi, kar je populacijo vrste pri nas znatno okrepilo [Smole, J. (2001): Svet ptic 7 (2): 22-23; Denac, D. (2002): Acrocephalus 23 (115): 163-168]. foto: Miha Podlogar //letnik 15, številka 04, december 2009 7 Breguljka (Riparia riparia) Majhna rečna lastovka, vezana na izgi- njajoče strme rečne brežine, je v skupno akcijo, ki poteka že od leta 1994, povezala štajerske ornitologe in njihove hrvaške kolege pri čiščenju obrežnih sten, ki jih vsako leto naselijo breguljke [Bračko, F. & Štumberger, B. (1995): Acrocephalus 16 (68/70): 62-67; Kočevar, B. (2005): Svet ptic 10 (4): 32-33]. foto: Branko Brečko Mušja listnica (Phylloscopus inornatus) Redke listnice so bile med obročkovalci na seznamu težko pričakovanih vrst in prva izmed njih, ujeta v letu 1991 na Vrhniki, je znatno povečala zanimanje za to manj opazno skupino ptic, čemur je kasneje sledila vrsta novih najdb [Šere, D. (1991): Acrocephalus 12 (49): 114-120]. foto: Franc Bračko Veliki srakoper (Lanius excubitor) Simbol Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije, ki smo ga šele z letom 2000 pričeli bolj sistematično popisovati tudi s skupinskimi popisi [Sovinc, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. TZS, Ljubljana; Bombek, D. (2001): Acrocephalus 22 (104/105): 41-43]. foto: Dare Fekonja Mali muhar (Ficedula parva) Z ustanovitvijo DOPPS so se pričele inten- zivne favnistične raziskave ptic za potrebe izdelave ornitološkega atlasa Slovenije s poudarkom na malo znanih vrstah in prva izmed teh, ki je bila deležna večje pozorno- sti že v letu 1980, je bil mali muhar [Šere, D. (1980): Acrocephalus 1 (2): 27; Tekavčič, R. (1987): Acrocephalus 8 (31/32): 9]. foto: Dejan Grohar Poljska vrana (Corvus frugilegus) Vrnitev izginule gnezdilke – po tragičnem uničenju edine slovenske kolonije v Peti- šovcih leta 1990 so poljske vrane ponovno osnovale kolonijo leta 2004, tokrat pri Krškem [Gregori, J. (1993): Acrocephalus 14 (58/59): 129-130; Hudoklin, A. (2007): Acrocephalus 28 (132): 35-36]. foto: Pavel Majerle Pegam (Bombycilla garrulus) Ena najbolj znanih invazijskih ptic še danes vedno znova vzbuja začudenje, ko se vsakih nekaj let pri nas pojavi v velikem številu skoraj vsepovsod, denimo v zimah 1988/89, 1989/90, 1990/91, 1991/92, 2004/05, 2005/06 [Bračko, F. & Grošelj, P. (1994): Acrocephalus 15 (62): 16-26; Bračko, F. (2009): Scopolia Suppl. 4: 197-198]. foto: Darinka Mladenovič Plašica (Remiz pendulinus) Gnezdilka SV Slovenije se je v 80. letih med dramatično invazijo razširila na zahod, kjer je v večjem številu gnezdila tudi na Ljubljanskem barju in vse tja do obalnih mokrišč, v 90. pa je od tod zopet izginila [Jančar, T. (1984): Acrocephalus 5 (21): 41; Šere, D. (1994): Acrocephalus 15 (64): 73-96; Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Sloveni- je. – DZS, Ljubljana]. foto: Dare Šere Travniški vrabec (Passer hispaniolensis) Posebnost prvega popisa ptic Kozjanskega regijskega parka leta 1999 je bil prvi svatu- joči samec travniškega vrabca pri nas in s tem nova domnevna slovenska gnezdilka, ki je bila kasneje najdena tudi drugod po Sloveniji [Jančar, T. & Trebušak, M. (2000): Acrocephalus 21 (100): 107-134; Vrezec, A. & Štumberger, B. (2000): Acrocephalus 21 (100): 161-163]. foto: Davorin Tome Rjavi srakoper (Lanius collurio) Vrsta z neugodnim varstvenim statusom v Evropi, ki pa je v Sloveniji še vedno razmeroma pogosta, je bila v letu 2000 izbrana za simbol projekta Mednarodno pomembnih območij za ptice v Sloveniji – IBA [Polak, S. (2000): Mednarodno po- membna območja za ptice v Sloveniji. – Monografija DOPPS št. 1, Ljubljana]. foto: Janez Papež Povodni kos (Cinclus cinclus) Čeprav so bile sprva raziskave vrste zgolj lokalno omejene, se je zlasti po letu 2007 v okviru štetij IWC zanimanje za vrsto razširilo na domala vso Slovenijo in akcija štetja povodnih kosov je uspešno povezala različne sekcije DOPPS [Božič, I.A. (1997): Acrocephalus 18 (85): 172-179; Rijavec, A. (2009) v Rubinić, B. (ur.): Ptice v Sloveniji v letu 2008. – DOPPS, Ljubljana]. foto: Milan Cerar //letnik 15, številka 04, oktober 2009 7 Rumena pastirica (Motacilla flava) Rumene pastirice Cerkniškega jezera so lep primer, kako se je iz sprva zgolj ekološke raziskave razvila tradicionalna akcija vsakoletnega popisovanja vrste, ki jo Notranjska sekcija organizira že od leta 2005 [Kus-Veenvliet, J. (2001): Acrocepha- lus 22 (104/105): 23-28; Bordjan, D. (2009) v Rubinić, B. (ur.): Ptice v Sloveniji v letu 2008. – DOPPS, Ljubljana]. foto: Leon Kebe Trstnice (Acrocephalus) Slovenski ornitološki-strokovni reviji Acrocephalus, katere prva številka je izšla leta 1980, je ime posodil rod trstnic, ki simbolizirajo delovno in problemsko zasnovo glasila, saj so trstnice glede na težavnost določanja, ekologijo in ogroženost za raziskovanje zelo privlačne [Geister, I. (1980): Acrocephalus 1 (1): 1-3]. foto: Leon Kebe