Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1'-
Stcv. 225.
V	Ljubljani, sreda 5. oktobra 1938.
Leto III
Na poti do zveze štirih evropskih velesil:
Pred sestankom Chamberlaina z Mussolinijem Francija bo jutri priznala zasedbo Abesinije
Rim, 5. okt. o. Italijanski zunanji minister grof Ciano jc včeraj imel dolg razgovor z angleškim poslanikom lordom Perthom. Na njein sta razpravljala državnika o pripravah za sestanek med Chamberlainom in Mussolinijem, do katerega ho prišlo prav v kratkem.
London, 5. okt. o. V angleških političnih krogih trdijo, da jc italijanski poslanik v Londonu sporočil angleški vladi Mussolinijevo eeljo, da bi angl.-italijanski sporazum začeli čimprej izvajati, tako da bi Mussolini s tem dejstvom že lahko stopil pred sejo velikega fašistovskcga sveta. V dosego tega cilja je [talija pripravljena odpoklicati in takoj odposlati iz Španije domov 10.000 svojih prostovoljcev, ki sc že zbirajo v Cadixu. Trdijo, da na angleški strani po tem ne bi bilo ovire za izvajanje sporazuma.
Pariz, 5. okt. o. Zunanji minister Bonnct, je sporočil francoskemu odpravniku poslov v Rimu, da je Francija sklenila poslati v Rim svojega poslanika, katerega ni imela že od začetka abesinske vojne. Pričakujejo, da bo novi poslanik imenovan še danes ali jutri in bo takoj odpotoval na svoje mesto. V poverilnicah, ki jih bo poslanik izročil italijanskemu vladarju, bo ta imenovan z naslovom >kralja Italije in ccsarja Abesinije«, s čimer bo Francija priznala italijansko zasedbo Abesinije. Domnevajo, da bo za novega francoskega poslanika v Rimu imenovan sedanji berlinski poslanik Poncet, na njegovo mesto pa bo prišel sedanji francoski poslanik v Varšavi. S tem priznanjem bo nastopila nova doba v odnošajih med Francijo in Italijo, ki
so bili napeti in skoraj sovražni že od začetka abesinske vojne.
Pariz. 5. oktobra. A A. (Stefani) Včerajšnji poluradni »Temps« prinaša ppmemben članek o potrobi evropskega sodelovanja, v katerem med drugim pravi:
Te dni se je pokazalo, da je mogoče evropsko sodelovanje med demokratskimi in avtoritativnimi državami, pa čeprav obstojajo med njimi osnovne razlike. To se je potrdilo na zelo zgovoren način, ter bo služilo kot izhodna točka za novo mednarodno politiko. Staro stanje, ki je bilo ustvarjeno leta 1919, se mora zamenjati z novim, da se zavaruje mir. Treba je delati za obnovitev Evrope, upoštevajoč stvarnost, poleg tega pa je treba utesniti vse ideološke razlike, ki bi mogle povzročiti novo evrposko vojno.
General Sirovy je sestavil novo češkoslovaško vlado
V njej sta dva slovaška ministra
Praga, 5. oktobra, o. Včeraj zjutraj je vlada generala Sirovega odstopila, predvsem zaradi notranjepolitičnih težkoč, zaradi katerih se je pokazala potreba po novi, razširjeni vladi. Predsednik republike je odstop sprejel ter dal naročilo za sestavo nove vlade spet generalu Sirovemu. Zvečer je bila imenovana nova vlada, ki je sestavljena takole:
Predsednik vlade in vojni minister general J*nSyrovy.
Zunanje zadeve: dosedanji poslanik dr. Frantl-iek Hvalkovski.
Notranje zadeve: Jan Černy.
Finance: dr. Josip Kalfus,
Pravosodje: Vladimir Fajnor.
Železnice: general Vladimir Gaj dol
Javna dela: general Karel Husa rek.
Kmetijstvo:	dr, Ladislav FeierabaB^
dosedanji direktor žitne monopolske uprave.
Socialna politika: dr. Peter Ženki.
Ministri brez portfelja:	dr. Stanislav B u -
fe o v s k y, dr. Hugo Vavrežka, in dr. Ivan Par kan j.
Pravosodni minister bo začasno vodil tudi mini-strstvo za izenačenje zakonov, prometni minister tudi pošto in brzojav, minister brez portfelja dr. Bukovsky pa šolstvo in telesno vzgojo. V vlado bo imenovan
tudi še en zastopnik Slovakov brž, ko to v načelu dosežen sporazum glede slovaških zahtev.
Po sestavi je nova vlada zelo umerjena, ter nima več izrazito poudarjene politične barve. Prisotnost treh Slovakov v vladi smatrajo kot do neke mere priznanje Slovakom, toda zdi se, da njihov vstop v vlado ne bo popolnoma zadovoljil slovaških avtonomistov. — Zastopniki Podkarpatske Rusije so se združili s slovaškimi avtonomisti ter so včeraj obiskali nekatera tuja poslaništva, da bi pospešili svojo zahtevo o plebiscitu.
Praga, 5. okt. Ves češki tisk izjavlja, da Zahteva novi položaj, ustvarjen po sporazumu v Monakovem, takojšnjo rešitev več notranjih vprašanj, s čimer bo zagotovljeno normalno življenje novi Seški, državi. Predvsem gre za rešitev elo» vaškega vprašanja, katero zahtevajo zdaj vse slovaške stranke brez razlike. Napačno bi bilo misliti, da bo Slovake zadovoljila kaka začasna rešitev. Treba je najti pot, po kateri bo mogoče enkrat za vselej razčistiti odnošaje med Čehi in Slovaki, in sicer ugodno za Slovake. Rešitev se mora držati pittsbunške pogodbe in dati Slovakom čim širšo avtonomijo ter priznati njihovo narodno samobitnost. V novi češki vladi ni nobenega zastopnika slovaških avtonomistov.
Nemška vojska je zasedla tretji pas sudetskega ozemlja
Hitler v Karlovih Varih
Praga, 5. okt. o. Zasedanje tistih delov sudetsko nemškega ozemlja, -ki jih mora Češkoslovaška brez plebiscita odstopiti Nemčiji, se nadaljuje po načrtu, ki je bil sprejet y Miin-chenu.
Včeraj so nemški oddelki zavzela drugi del tretjega predela Nemčiji odstopljenih krajev. Ta predel so češkoslovaške čete popolnoma izpraznile davi oib 8. Predel omejuje črta, iki gre s severa od Qberwitzenthala proti Plinovcu, Jahimovu, Hornu, Brandu, Ostrovu, Niediju, Vseborovici, Karlovdm Varom in Kirchenham-mer ju do Teplioke ob reki Tepli, nato pa čez Beckovo, Teple, Leskovo in Oiibramov čez rečico, 'ki teče tri km od Chernosina in ob toku te reke do njenega izliva. Nato se črta dotakne Damnova in Hota proti Botu in gre dalje čez Šumer in Novoves do Eisendorfa. Občini Lest-jov in Ol.bramov sta v notranjščini tega predela. Nemški oddelki, ki so včeraj zasedli črto K ras tiče, FaLkenau, SteinhoF,_ Marjanske Lažni, Plana, Nove domki, so davi to črto prekoračili in ob 8 vkoraikali v navedeni predel. O
f Dr. Jože Debevec
*•-	,	j.	v1**
***** ' *
kakšnem posebnem incidentu v zvezi z operacijami pri odstopu prvega odseka tretjega predela severnozahodne Češke ni nobenih poročil.
Ilitler se je včeraj opoldne pripeljal z avtomobilom v Karlove Vary. Prebivalstvo mu je priredilo navdušen sprejem. Vse hiše so okrašene z zastavami s kljukastim križem in z zelenjem. Ilitler se je v Henleinovi družbi ustavil na Gledališkem trgu, nato pa je odšel v poslopje in se kmalu prikazal na balkonu. Karlo-varški župan je v kratkem nagovoru pozdravil Hitleirja. Za njim je povzel ibesedo sudetski poslanec Franck, ki je dal izraza navdušenju prebivalstva, da se Hitler mudi med njimi. Nato je imel Hitler kratek nagovor, v katerem je med drugim poudaril potrebo utrditve nemške narodne skupnosti. »Kar čutijo sudetski Nem-i,< je rekel Ilitler, »čutijo tudi vsi drugi Nemci !« Na koncu je Hitler govoril o izvedbi raznih
ci,< je rekel Ilitler, »čutijo tudi vsi drugi Nemci !« Na koncu je Hitler govoril o izvedbi raznih ukrepov v sudetskih krajih, ter posebno poudaril potrebo po obnovi dežele. Ljudje so z viharnim vzklikanjem'sprejeli kratki ^nagovor.
Francoska zbornica je odobrila vladno zunanlo politiko
Pariz, 5. oktobra, o. Francoski ministrski predsednik Daladier je imel včeraj v poslanski zbornici
Sovor, v katerem je razložil razvoj zadnjih političnih ogodkov, Id so privedli do sestanka v Monakovem in do sporazuma glede češkoslovaške. Po njegovem govoru je bilo glasovanje o tem, ali ji zbornica odobri vlačino zunanjo politika ali ne. Zbornica je vladi izrekla zaupanje z ogromno večino. Za vlado je glasovalo 535, proti njej pa 57 poslancev (komunisti). — Zbornica je vladi odobrila izredna gospodarska in finančna pooblastila.
Češke oblasti odločno zanikajo zlobne vesti, da bo v Brnu plebiscit. Take vesti širijo ljudje, ki hočejo sejati zmedo, zato bodo oblasti proti njim najstrožje nastopile.
Velika manifestacija za ČSR je bila včeraj v Orlovi na tešinskem ozemlju. Udeležilo se je je 17.000 ljudi.
Za novega japonskega zunanjega ministra bo najbrž imenovan sedanji poslanik v Londonu šigemicu.
Za pokrajinskega namestnika v tistih predelih tešiniskega ozemlja, katere je zasedla poljska vojska, je bil imenovan bivši TK>slanec teh krajev Wo,J”
Predsednik vlade dr. Stojadinovič je včeraj sprejel romunskega in nemškega poslanika.
O	uveljavitvi sporazuma, ki sita ga pred meseci sklenili Anglija in Irska, sta se včeraj v Londonu razgovarjala predsednik vlade Chamberlain in irski ministrski predsednik de Va-lera.
Češke oblasti so izpustile 650 Poljakov, ki
so bili zaprti zaradi političnih prestopkov.
Pod naslovom »Madžarska pravica« zahtevajo včerajšnji italijanski listi spet čim prejšnjo ureditev madžarskega vprašanja v ČSR.
Pokojnega romunskega maršala Avaresca bodo pokopali na državne stroške z vsemi slovesnostmi.
15 mornarjev je našlo smrt, ko je francoska ribiška ladja »San Scbastian« nasedla pri otoku Ilostu.
Japonska vlada je ustavila še zadnje sodelovanje z Zvezo narodov, s katero je kljub izstopu iz Zveze še nadaljevala.
V	Palestini je od sobote do ponedeljka v bojih med Angleži in Arabci našlo smrt 140 ljudi.	*
Sporazum v Mii n c h ena pomeni poraz za boljševizem, judovstvo in framazonstvo. Tako piše ne ljubljansko »Jutro«, marveč romunski liberalni »Universul«.
Vsi angleški listi odobravajo načrt Chamber-lainove vlade, ki bo dala Češkoslovaški veliko posojilo.
Vesti 5. oktobra
Svetovno konferenco za zagotovitev trajnega miru v Evropi predlaga ameriški senator Burke. Proti laki konferenci ostro pišejo nemški listi.
Začetek zbiranja za nemško zimsko pomoč bo danes, ko bo nabiralno akcija odprl propagandni minister Goebbcls z velikim govorom.
I 550 km dolgo avtomobilsko cesto čez Švedsko | bodo začeli v kratkem delati. Veljala bo 133 milijonov švedskih kron.
Načelnik francoskega generalnega štaba Ga-melin nadzoruje te dni francoske garnizije ob nemški meji. Včeraj je dospel v Strassbourg.
Silovito neurje je spet obiskalo južno Anglijo, pretrgalo skoraj vse prometne zveze in povzročalo ogromno škodo.
Danski državni zbor se je včeraj sestal na zimsko zasedanje. Ministrski predsednik je v svojem govoru poudaril, da je Danska strogo nevtralna in da živi z vsemi sosedi v miru.
Nemški gospodarski minister dr. Funk jc danes dopotoval iz Belgrada v Carigrad, od kader [ pojde v Ankaro, kjer bo imel važna gospodarska pogajanja 6 turško vlado.
Nove podpredsednike so postavili v sovjetski državni banki. So to Sokolov, Cistijakov in Bosjakov. Kaj se je zgodilo z njihovimi predniki, nihče ne ve.
Predsednik socialistične interenacionale, Belgijec Vandervelde je izjavil, da se bo umaknil iz političnega življenja zaradi razočaranj, ki jih je socializem doživel na svetu zadnje čase.
V	Berlinu so včeraj obglavili dva vohuna, enega moškega in eno žensko, kt sta izdajala v tujino vojaške skrivnosti.
Prvi mednarodni kongres za umetna gnojila se je začel v Rimu. Udeležuje se ga 56 držav.
»Belo knjigo«, uradno poročilo o dogodkih zadnjega meseca pripravlja češkoslovaška vlada.
Odbor češkoslovaške socialno-demokratske stranke zanikuje vesti, da bi se bila ta stranka združila s komunistično.
\ 7-■'	‘	Ljubljana, 5. oktobra.
Danes zjutraj olj pol treh je umrl v Leonišču msgr. dr. Jože Debevec, urednik >Doma in sveta« in zaslužni slovenski kulturni delavec.
Dr. Jože Debevec se je rodil 15. marca 1867 v Begunjah pri Cerknici. Ko je v Ljubljani končal gimnazijo, je stopil v bogoslovje in bil potem prefekt v Alojzijevišču, nato profesor na gimnazijah v Kranju in Ljubljani. Leta 1924 je stopil v pokoj, vendar pa je bil s šolo tako tesno povezan, da je bil potem vse do zadnjega ravnatelj uršu-linske gimnazije v Ljubljani^
Pokojni dr. Debevec je že kot dijak in bogoslovec mnogo pisal, a najbolj znana je njegova vzgojna povest cVzori in boji«^ kjer nam v pismih pripoveduje o dijaškem življenju v osemdesetih letih preteklega stoletja. Večino teh pisem je pisatelj resnično pisai svojemu najboljšemu prijatelju Grudnu, ki je postal pozneje poštni inšpektor v Ljubljani in je umrl pred nekaj leti. Nadaljevanje te povesti je »Do zmage«, kjer govori o življenju naših študentov na Duhaju. Poleg teh dveh povesti pa je objavil še ljudski povesti »Materina daritev« in »Mladi, mornar«.
Še bolj znan kot pisatelj pa je bil kot prevajalec. Njegovo življenjsko delo je prevod veličastne Dantejeve »Božanske komedije«, ki je več let izhajala v »Domu in svetu«. Prevedel pa je tudi Dantejevo »Novo življenje«, ki ga je začel priobčevati v letošnjem »Domu in svetu«. Bil je odličen poznavalec in razlagalec Danteja in kot takega so ga prav posebno upoštevali italijanski danteologi.
Neprecenljivih zaslug pa si je pridobil tudi kot urednik »Doma in sveta«, ki ga je več let urejeval pred vojno. In ko je zadnje čase prišla revija v krizo, je bil on tisti, ki jo je skušal rešiti iz nje. V zadnjem času pa je marljivo sestavljal obširno kazalo vseh petdeset letnikov te revije.
Pokojni dr. Debevec pa se je uveljavil kot odličen kritik, znan po svoji nepristranosti. Nepregledna je vrsta njegovih daljših in krajših člankov po najrazličnejših revijah.
Z dr. Debevcem sta slovenski narod in slovenska kultura izgubila odličnega delavca, kulturnega in književnega vzgojnika in človeka svetovne izobrazbe, širokih pogledov ter nepristranosti, enega najčistejšili zastopnikov tiste vrste značajev, ki iz naše srede vsebolj izginjajo, ki pa tvorijo vsaki družbi in v vsakem narodu njegovo najtemeljitejše jedro.
Šest odstotkov vseh francoskih vlakov boda zaradi varčevanja odpravili. Predvsem gre za ekspresne in brzovlake, s katerimi se vozijo razni zastonjkarji.
Izredni občni zbor Zveze trgovskih združenj
Celje, 5. oktoibra. Danes ob pol 10 dopoldne 60 se v rtali dvorani celjskega narodnega doma zbrali delegati vseh trgovskih združeni Slovenije. Navzočih je bilo nad 70 delegatov. Na tem izrednem občnem zbo,ru bo izvoljen glavni odbor in novo tajništvo. Predsednik g. Stane Vidmar iz Ljubljane je poročal o tekočem delu, zlasti o vseh prireditvah, tako o trgovskem kongresu v Ljubljani kot o skupščini v Logatcu. Omenil je, da je zveza izvršila
■ vse sklepe logaške skupščine. Poročal je tudi <\ seji centralnega predstavništva, ki je sklicana za prihodnji ponedeljek v Belgradu. Na tej seji bodo obravnavana razna pereča vprašmja, kakor izvolitev treh delegatov jugoslovanskih trgovskih . organizacij v poiseben odbor, ki bo razpravljal o carinski uniji med Jugoslavijo in Bolgarijo. Sklepali pa bodo tudi o ustanovitvi nove trgovske tiskarne v Belgradu. Po poročilih je skupščina prišla na dnevni red. Kakor se je izvedelo, je bil na pred-konferenci, katere se udeleže zastopniki TOI gg. Jelačin, Smrkolj, dr. Pless, predlagan sledeči odbor: predsednik g. Vidmar Stane, podpredsednik Pinter Ferdo, drugi podpredsednik Verbič Anton,
| blagajnik Fabijani. Nekatera združenja bodo vlo« žila na skupščino predloge, ki jih bo skupščina'
■ obravnavala ter bo* sestavljena o njih resolucija.
I	.Posebej bodo razpravljali o predlogu zve zine les-\ ne sekcije.
Včerajšnje ffJutro"
»Jutro«, ki ljubosumno bedi nad svojo 5n svojega tabora žalostno ter grehov nad slovenstvom polno preteklostjo, je nemudoma odgovorilo na našo včerajšnjo ugotovitev, da na razstavi povojne slovenske knjige manjka tistih srednješolskih čitank, iz katerih je naš domači jugoslo-venski nacionalizem vrgel in dal sežgati vse strani, ki so govorile o slovenski domovini.
»Jutro« skuša to neprijetno ugotovitev ovreči s kislimi zafrkacijami in s frazami o tem, kaj je katoliški tabor zagrešil nad Cankarjem. Znano je, kaj je o teh grehih — mišljen je nastop pokojnega nadškofa Jegliča proti Cankarjevi »Erotiki« — menil Cankar sam. Še bolj znano pa je, da je Cankar ogromno večino svojega polemičnega in satiričnega dela posvetil razkrinkavanju slovenskega gnilega liberalizma, današnjega ju-goslovenstva. Svojo eodbo o njem iti o njegovih političnih ter kulturnih zastopnikih je strnil v »Krpanovi kobili«. Kako je ta tabor mislil o Cankarju in kako dejansko misli še danes, priča polemični boj med Cankarjem in med ošrednjo liberalno postavo v naši književnosti g. Govekarjem. Znana je pravda g. Govekarja deset let: po Cankarjevi smrti, ko je bil Cankar od vsega slovenskega naroda priznana in češčen. Tedaj je gospod Govekar jfted sodnijo dokazoval, da je Cankar bil manj vreden pisatelj, žalostne vrste človek itd., ki ni ustvaril dosti pomembnega, nasprotno pa je g. Govekar ustvaril velika dela. Ob tej sramotni pravdi nista ne »Jutro« ne »Narod« jemala Cankarja v varstvo, kakor tudi sicer nikdar ne, razen če jima je Cankar služil za bodalo proti klerikalcem. Tudi ni »Jutro« pri vsej svoji kulturni svobodnošti, širokosti in nepristranosti našlo za Cankarja besede tedaj, ko je njegov politični tabor najlepšo Cankarjevo narodnostno izpoved vrgel na grmado. Bilo je to leta 1032, ko je o usodi slovenske besede, slovenskih živih in mrtvih velikih ljudi odločal jugoslovenski tabor. Vodja vse izobrazbe v Sloveniji je bil odlični član naprednega starešinstva in član raznih ju-goslovenskih političnih ter kulturnih eksekuiiv g. Breznik, inšpektor za srednješol. in napredno »svobodoumnih«, proti »slehernemu duhovnemu in jugoslovensko nič manj zaslužni'g. Vrhovnik. Leta 1932 je bil v svobodni državi po zaslugi in političnemu nasilju borečih se« ljudi sežgan Ivan Cankar. Prosimo »Jutro«, da te ugotovitve zanika ali po svoji časnikarski dolžnosti z dejstvi ovrže. Potem se bomo o duhovnem nasilju z njica razgovariali naprej
Kako bi pogledal po dvafsetih letih ,
Ljubljana se je v kratkem času. neverjetno spremenila
■	■
Dvajset let konec krajev ni tako dolga doba,
—	Se v človeškem življenju, ki ni kaj prida založeno z leti, ne pomeni nenadomestljive dolžine, kaj Sele v življenju mesti V dvajsetih letih se mesta prejšnje čase niso na zunaj bog ve kako močno iz-preminjala, dandanašnji pa, ko je svet zagrabil pospešeni, silni tempo, se izprememhe izpodrivajo z naglico, ki bi se našim dedom zdela nemožnn, strahotna. Kako bi pogledal po dvajsetih letih človek, ki bi prvič po tej dobi stopil spet na ljubljanski tlaki Saj v tej modernizirani, razširjeni in povečani Ljubljani kar ne bi utegnil skoraj prepoznati malega podeželskega, lihega in idiličnega mesta, ki ga je bil zapustil, ko je moral po volji usode iz njega odriniti ob koncu svetovne vojne. Ta, današnja Ljubljana, je vse nekaj drugega kot je bila stara. Ulice so se razširile, vzrasle so namesto pritlikavih, zanemarjenih in starih stavb nove, visoke, svetle, promet je zajel tudi tihe količke, življenje je dobilo naglejši ritem, izginila je stara, potrpežljiva ljubljanska dobrodušnost, ki je noben dogodek ni mogel vreči iz ravnotežja. Tudi iružabno življenje se je močno izpremenilo od Ustih časov pa do danes. Nekam svetovljanski podajamo, zveze se pleto vse dalje in bolj široko kot <o se svoj čas, v Ljubljano prihajajo novice urnejše kot so njega dni; bolj se občuteva pomembnost slovenske metropole, občuteva se, da je zaledje :esnejše povezano z našim mestom kot je bilo ta-srat, ko so ga imeli v pesteh avstrijski črnožolti nogočniki. Svobodnejše teče življenje, poskrbljeno !e za miren, neoviran napredek na slednjem področju, od gospodarskega pa tja do kulturnega, ki e prav te dni pokazal zmagoslavni uspeh svobod-aega, podpiranega in upoštevanega dela z raz-flavo slovenske knjige v razdobju od leta 1918. pa io leta 1938. Vse panoge skupnega in privatnega aveljavljanja se razvijajo vedno lepše in tudi tisti, ti nam prva leta po vojni niso hoteli priznavati sposobnosti, so morali najprej umolkniti, potem ,ia so morali drug za drugim priznati, da je pri las delo smotrno in v resnici uspešno tako, da nas '.a rezultate morajo zavidati vsi.
Izpremen eni zunanji obraz
Prva leta po svetovni vojni si v našem mestu e ved a imel za najbolj reprezentativne stavbe iste, ki so bile zgrajene po nekakšnem »hofrntov-,kem« stavbarskem okusu iz okolice leta 1908. ,Jeh stavb v današnjem času sicer še opaziš v na-iem mestu precej, — dobile pa so vsaj na zunaj ekoliko veselejšo barvo; včasih so bile vse pobarvane v nekakšni mrko sivi barvi, prav tako
o	bile čmerne kakor zloglasni avstrijski uradni ■serec«, ali kakor »Žolnir«, ki je stražil do vratu ;apete veljake nekdanje birokracije. Po vojni so e stavbe — kljub novim pleskanjem v živejših oarvnih tonih — začele prav kmalu druga za dru-;o izgubljali svojo pomembnost. Vstran so bile ■Kirmjene, nekaj stare, mrke in mračne glorije je r žalostni, tegobni luči zasijalo na njih le ob pri-'ikah, ko je bil pred njimi postavljen žalni kala-alk zaslužnemu možu in so od njihovih zidov od-nevali glasovi žalostink ter gromka gesla žalnih govornikov. Sicer pa so se kar nekam potuhnilb; love, moderne, visoke, svetle in vesele stavbe so začele vezati nase vso pozornost domačina in tujca. Vlestni videz je na ven začel privzemati noto večje svobode in vztrajno stopnjevane naprednosti. Stare stavbe so začenjajo pomalem izginjati, prihajali so lelavci, .ki so rušili, kopali in odvažali, za njimi ;idarji, ki so postavljali nove temelje — in kmalu <e je nova zgradba začela dvigati visoko nad oko-ico. V sredi mesta so še stale zanemarjene trate, ao katerih so se preganjali bosi otročaji, okrog Kolodvora ni bilo nič boljše, — da ne govorimo o bližnji periferiji. Leto za letom je bilo teh nezazidanih parcel manj. Nove, ponosne zgradbe' so zrasle na njih, nam v ix>nos, tujcu v spoštovanje in občudovanje. V teh letih smo marsikdaj postali v tem ali onem delu mesta, kjer so pravkar zidali novo palačo; največ senzacije je v Ljubljani svoj čas napravila gradnja nebotičnika, — toda komaj smo staro dobro registrirali, so podjetni ljudje že
Mož s sumljivimi kolki
Maribor, 4. oktobra.
Mariborska policija si je danes ogledala nekatere mariborske točilnice. Bila je to neke, \ rste racija, ki jo policija večkrat izvede, ker ji ob taikiii prilikah padejo v roke včasih sumljivi l judje. Policijski organi so naleteli v neki točilnici na Aleksandrovi cesti na hrvaško govorečega moškega, ki je imel pri sebi precej denarja. Odvedli so ga s seboj na policijski komisariat, pa so našli pri njem poleg denarja še druge bolj sumljive reči — namreč veliko količino državnih in banovinskih kolkov. Vsega skupaj je bilo teh kolkov za 7100 din. Banovinski kolki so bili iz savske banovine, mož pa je iz Zagreba ter se piše brane Michel, star je 27 let ter po poklicu trgovski potnik. .Našli so pri njem tudi novo, neizpolnjeno prometno knjižico za osebni avtomobil. Michel je na policiji zatrjeval, da prodaja kolke z dovoljenjem policijske uprave v Zagrebu. Tega dovoljenja pa ni imel pri sebi in bi bilo tudi čudno, če bi kakšna oblast izdala takšno dovolilo zasebniku. Zaradi tega so ga pridržali v policijskih zaporih, da se pojasni, od kod izvirajo ti kolki in na kak način je prišel mož v njihovo posest.
kje drugje pričenjali z novim zidanjem. Hitro smo pozabljali, da te in, te palače še prav pred kratkim ni bilo; le na nove, na »tekoče« reči smo še pazili. Ko pa v duhu stopamo nekoliko let nazaj, tedaj ugotovimo, da je Ljubljana v pičlih dvajsetih letih po vojni postala iz skromnega podeželskega mesta pravo moderno mesto. Promet je izredno narasel. Včasih se nam o avtobus^ še sanjalo ni, zdaj pa brez začudenja gledamo ta'velika prometna sred-stv, ki mesto trajno vežejo na vse strani z okolico. Struga večno kalne Ljubljanice je bila regulirana, lepo so bili urejeni tisti deli mesta, na katerih je zgodovina pustila svoje opazne sledi (Mirje), urejeni so bili naši nasadi in naši parki ter sprehajališča so bili regulirani tako lepo in tako sodobno kot nikjer v državi. In vse to v pičlih letih resnega, smotrnega dela. Zdaj smo dobili celo tramvajsko zvezo s pokopališčem pri Sv. Križu. Toliko je novega, da se moramo čuditi, zlasti še, če upoštevamo dejstvo, da so bila našim javnim ustanovam in ljubljanski mestni občini na razpolago prav za prav ves čas le izredno skromna denarna sredstva. Godrnjamo in godrnjamo ves čgs, če pa pogledamo to razveseljivo bilanco, moramo na vsak način za čas umolkniti.
Važne novice in vinogradnike
Celje, 5. oktobra.
V	celjskem okraju se je v nekaterih krajih pojavila slinavka in parkljevka, ki občutno tepe našega, že itak gospodarsko šibkega kmeta. Tako je slinavka in parkljevka ugotovljena v vasi Hramše pri Veliki Pirešici in na Klancu pri Dobrni, sum slinavke pa so oblasti dognale tudi že v občini Št. Jurij pri Celju. Zaradi tega so v celjskem okraju prepovedani vsi živinski sejmi do preklica, preloženo pa je tudi licencovanje bikov za nedoločen čas. Razpored licencovanja bo isti, kot smo ga objavili. V okuženih krajih je prepovedana tudi prodaja nekuhanega mleka, kar je za našega kmetovalca hud udarec. Okrajno glavarstvo v Celju je izdalo vsem občinam posebna navodila; s katerimi opozarja kmetovalce na potrebne mere za omejitev razširjenja in razvoja slinavke in parkljevke. V interesu našega narodnega gospodarstva je, da kmetovalci ta navodila z vso vestnostjo upoštevajo, da se na ta način razvoj in razširjenje te bolezni prepreči v splošno korist naše živnoreje, kakor tudi vsega našega gospodarstva.
Celjski perutninarji se bodo izkazali na perutninarski razstavi v Mariboru, ki bo v dnevih od 22. do 25. oktobra v Mariboru. Razstavili bodo namreč dve letošnji kokošji družini, dve lanski, 15 petelinov, 15 jarhic in 3 kopune, čistokrvne rjave štajerske pasme. V glavnem bosta zastopani priznana perutninarja Pišek Ivan in Čreta in Kan-tuar Blaž v Zgornji Hudnji pri Celju. Generalna direkcija je dovolila polovično vožnjo za obiskovalce te pomembne razstave. Tudi Celjani, zlasti okoličani, naj se te razstave polnoštevilno udeleže. Kupiti je treba na celjski postaji celo vozno karto ter legitimacijo obrazec K 13. S potrdilom, da so se razstave udeležili, imajo pravico do brezplačnega povratka po železnici. Istočasno bo v Mariboru tudi perutninarski kongres in vzorčni sadni sejem. Tudi za obisk tega bo veljala polovična voznina na železnicah. Ker imamo v celjskem okraju tudi mnogo vzornih sadjerejcev, bo tudi celjski okraj gotovo častno zastopan. Na vzorčni sadni sejem pa se bodo peljali prav gotovo tudi sadjerejci iz gornjegrajskega okraja, kjer je sadjarstvo še posebno dobro razvita in nosi zlasti letos lepe dobičke.
Slajenje vinskega mošta v celjskem okraju. Po zakonu o vinu je letošnje leto zaradi vremenskih ali elementarnih katastrof izjemoma v posameznih občinah dovoljeno slajenje vinskega mošta. Katerim občinam se bo dalo dovoljenje, bo
Družabno žlvl|cn;e
Tudi družabno življenje se je razmahnilo. Včasih je bil koncert kar edinstven dogodek, zdaj smo z njimi dobro preskrbljeni. Dobili smo svojo, slovensko narodno dramo in opero; dobili smo razne bioskopo; kje zadaj so že časi, ko je ljubljanski meščan hodil v kino Tivoli! Prireditev kulturnega in zabavnega značaja v Ljubljani ne zmanjka, še poleti nismo povsem brez njih. Kavarne so oživele, tudi ta zavetišča resnih, udrža-nih in dostojanstveno zaprtih ljudi so se modernizirala v demokratičnejšem duhu. Prijetnih lokalov za ljudi, ki se jim pred polnočjo ne da spati, je v Ljubljani dovolj. Tudi stare gostilne je zajel novi duh. Tujski promet je postal važen faktor, ki se mu tudi ljubljanska brezbrižnost in lena dobrodušnost nista mogla izogniti. Nekako velikopotez-nejše je vse postalo, počasi postajamo »svetovljani:
—	ne samo ob toplih aprilskih nedeljah, ko se na promenadi dopoldne »svetovljanstvo« razodeva v najnovejših pariških modnih kreacijah, — tudi sicer, v družbi, v pogovoru, v debatah, — še nekaj humorja, ki ni več scesarsko-kraljevo« preprost, ampak razodeva duha, ki samostojno misli in že začenja kombinirati, smo dobili. In vse to je prišlo v pičlih dvajsetih povojnih letih. Če bodo Šle stvari tako naprej, Ljubljana v kratkem celo ne bo več na glasu kot — mesto penziouistov.
za kmetovalce celjskega okraja
določil kmetijski referent na okrajnem glavarstvu v Celju. Za posamezne vinogradnike bo dal dovoljenje župan, Vsa podrobnejša navodila so bila izdana z razglasi okrajnega glavarstva v Celju po občinah, na katere opozarjamo vse vinogradnike. Slajenje mo,šta od samorodne (šmarnice) oziroma mešanih moštov s plemenitimi sortami je najstrožje prepovedano. Letos je dovoljeno na 100 litrov mošta dodati le 3 kg sladkorja.
Kdaj bomo trgali? Ker se zadnja leta apaža, da vinogradniki prezgodaj trgajo grozdje, kar škoduje kakovosti vina, so bila izdana posebna navodila, da bi tako dosegli, da bo letošnje virio čim kvalitetnejše. Kmetovalci se opozarjajo, da začnejo z vinsko trgatvijo po 10. oktobru. Edino v izjemnih primerih, če bi bila tTajno deževje in bi jagode zelo gnile, se lahko prične trgatev že pred določenim datumom.
Določevanje sladkorja in vinske- kisline v moštu. Okrajni kmetijski referent bo letos pri vinogradnikih določeval odstotek sladkorja in pro-milo vinske kisline v moštu, da bo na ta način ugotovil kvaliteto letošnjega pridelka vina. Zato se vinorodne občine opo.zarjafo, da javijo okrajnemu kmetijskemu referentu, v katerih dneh bodo vinogradniki trgali grozdje.
Posebna odlikovanja. Trije najboljši kmetovalci v celjskem okraju bodo v kratkem odlikovani od ministrstva za kmetijstvo, Katere posestnike v_ celjski okolici bo zadela ta čast, še ne vemo, občinstvo pa se bo seveda zanje zelo zanimalo. Odlikovanja sama bodo velika čast za srečne posestnike, še srečnejši pa bi bili, če bi za svoje vzorno gospodarstvo dobili tudi kakšno nagrado.
9575 din nagrade za lepo živnsko pasmo. Rodovniško premovanje gaveje živine v Št. Juriju pri Celju je v triletnem delovnem obdobju doseglo pohvalne uspehe. Ocenjenih je bilo 165 glav živine, med katerimi je bilo precejšnje število po oblikah izdealnih pasemskih tipov. Razdeljenih je bilo 9575 din nagrade, kar je bilo našim živinorejcem gotovo velika gmotna podpora, pa tudi moralna pobuda. Vbe prvovrstne živali so bile slikane. Člani zadruge lahka dobe te slike v banovinski oli v Št. Juriju pri Celju.
Podpore za učence na kmetijskih šolah. Okrajni kmetijski odbor v Celju bo tudi letos, kakor je že vsako leto v navadi, dajal vzdrževalne podpo.re za šolanje učencev na kmetijskih šolah iz celjskega okraja. Vsi interesenti naj čimprej vložijo prošnje na okrajni kmetijski odbor v Celju.
Strašni zločin mladega dekleta
Maribor, 4. oktobra.
Orožniki v Konjicah so razkrinkali mlado zločinko, ki je a svojimi zločinskimi dejanji gotovo edinstven primer v kriminalni kroniki naše ožje domovine. Komaj 18 letna Ana Višner iz Planine pri Zrečah zna namreč na svoji vesti nič manj kakor
šest otroških iivlfenf
Morila je otroke po raznih družinah, pri katerih ae je vdinjala za nekaj časa kot služkinja in pestunja. Morila jih je iz neke nepojasnjene strasti hladnokrvno, kakor da niso to človeška bitja. Kakor kak smrtni angelj je hodilo to dekle od družine do družine ter je puščalo za seboj samo grenko žalost in bolest. Na sled so ji prišli orožniki ob priliki umora 4 letnega Mirka, sinčka posestnika Majevža Črešnarja na Padeškem vrhu. Pri Črešnarju se je vdinjala Ana Višner pred nedavnim časom ter je v glavnem pazila na otroke. Nekega jutra je bil najmlajši otrok v svoji zibelki mrtev. Vsa prestrašena in objokana je prišla Ana Višner s to novico k domačim ter je povedala, da je otrok ponoči hudo jokal, ker ga je gotovo napadla nenadna bolezen s hudimi krčj, proti jutru pa je naenkrat utihnil. Ko je prišla pogledat, je
Raznoterosti Iz dnevne kronike
Ljubljana, 5. oktobra.
f ram vaj k Sv. Križu je včeraj stekel
rfčeraj popoldne ob 5 je stekel k Sv. Križu prvi tramvaj. Ob tej priliki je bila velika slovesnost, ki se je je udeležilo poleg številnega občinstva tudi veliko število odličnikov, med njimi župan dr. Juro Adlešič z nekaterimi člani mestnega sveta, dalje predstavniki Muloželez-niške družbe, inženirji, ki so vodili delo, delavci in lepo število novinarjev. Povabljenci so se v dveh vozovih odpeljali po novi progi k Sv. Križu,-kjer je imel slavnostni govor zastopnik Maloželezniškc družbe, občinski svetnik vseučiliški profesor inž. lirovht, ki je podal zgodovino novih tramvajskih prog in branil tramvaj pred nekaterimi pristaši drugačnih prometnih vozil. Nato pa je stolni kanonik in občinski svetnik arhidiakon dr. Tomaž K|inar s svojima asistentoma šempeterskim župnikom ICošmerljem in upravnikom svetokriškega mrliškega urada Legatom blagoslovil novo progo. Ob tej priliki je imel tudi kratek nagovor na vse navzoče. Po blagoslovitvi pa je bil v restavraciji pri Pavšku pripravljen za povabljence skromen prigrizek. Tedaj je imel župan dr. Adlešič daljšo napitnico, v kateri se je za-
hvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli s svojim delom do zgraditve te proge. — Od danes zjutraj je na novi progi že redna vožnja za občinstvo, ki se bo novega tramvaja brez dvoma v velikem številu posluževalo.
Razne nesreče
Včeraj okrog poldneva se je zgodila na Prulah precej težka nesreča, katere žrtev je postala 19 letna služkinja J. Funkel. Tedaj je namreč peljal hlapec Franc Čižmar, ki je uslužben pri trgovki Kraljevi na Tržaški cesti, težak voz z 32 vrečami moke. Zavil je po nabrežju proti Prulam. Ker pa je stal na desni strani ceste tovorni avtomobil, je moral voznik voziti po levi. Tedaj pa je težki voz pritisnil ob zid omenjeno pasantko, ki-je dobila hude notranje poškodbe in je njeno stanje precej nevarno.
Nocoj ob dveh zjutraj pa so bili reševalci poklicani v Kresnice, kjer je padel z vlaka I. 1888 rojeni Gjril Janez iz Kresnic. Pri tem je dobil težke poškodbe in so ga prepeljali v ljubljansko splošno bolnišnico.
Janez Leben, ki ga je v nedeljo pri Zapn-žah podrl tramvaj, o čemer smo že poročali, je zaradi poškodb, ki jih je dobil pri tei ne-, sreči, včeraj v bolnišnici umrl.
bilo dete že mrtvo. Ker pa so se zadnje čase dogajali številni taki primeri, da so zdravi otroci nenadoma umrli in to samo v družinah, v katerih je bila zaposlena Ana Višnerjeva, so oblasti odredile zdravniški pregled malega mrlička. Ko je Višnerjeva izvedela, da se zanimajo orožniki za nenadno smrt otroka, je nenadoma izginila. Raztelesenje, ki ga je izvršila sodna komisija, je pokazalo, da je umrl otrok nasilne smrti. Malček je imel
strto lobanio
ter je zaradi tega nastopila smrt. Višnerjevo so potem iskali orožniki po vsej okolici, vendar zastonj. Nazadnje pa jim je le padla v roke. Bila je tako predrzna, da je prišla v Konjice na trg, kjer so jo prepoznali ter aretirali. Z njeno aretacijo se je pojasnila strahotna vrsta dosedaj nepojasnjenih zločinstev. Višnerjeva je zločin najprej tajila, potem pa je dejanje pod silo dokazov priznala. Najprej zločin pri Čreš-
Nenavadna tatvina pri belem dnevu
Maribor, 4. oktobra.
Lekarnar Petrovčič iz Sv. Kungote je prijavil oiožnikom nenavadno tatvino, ki je bila izvršena pri belem dnevu. Petrovčič ima pri Kungoti posestvo, na katerem stoji na samem velik senik, poln sena. Nekega dne so se pojavili pri tem seniku ljudje z več vozovi ter so začeli brez vednosti lastnika nakladati seno. Naložili so šest polnih voz ter jih odpeljali proti Mariboru, kjer so seno prodali, denar pa so si razdelili. Sled za tatovi je vodila v Studence, kjer so vso družbo izsledili. Kolovodja je bil neki Karol Brglez. Denar, ki so ga izktipili za seno, so že porabili.
Mudje na zatožni klopi
Maribor, 5. oktobra. Pred okrožnim■ sodiščem v Mariboru se vršita danes dve zanimivi razpravi, ki ob času našega poročila še nista končani. Zaradi
detomora
je prišla na zatožno klop služkinja Katarina Kokot iz Stanovščaka. Njena zgodba je slična žalostnim zablodam premnogih naših deklet. Mlado dekle pride v službo, lahkomiselna kri jo žene v ljubavne avanture in slednjič je sad greha —• nezakonski otrok.
Ko je prišlo dete na svet, je dozorel v mladi materi zločinski sklep, da se ga iznebi. Otrok je bil zdrav in krepko razvit ter ni bilo upanja, da bi ga pobrala kmalu kaka bolezen. Zaradi tega se je odločila za umor. Zamašila je detetu ustka in nos s cunjami, da se je zadušilo, potem pa je te cunje odstranila ter dejala, da je umrl otrok naravne smrti. Nič pa ni tako skrito, da ne bi postalo očito in tudi njen zločin je bil kmalu razkrinkan. Sodno raztelesenje malega mrlička je pokazalo kot vzrok smrti zadušitev in nato je tudi mati priznala svoj zločin. Pred sodiščem se zdaj zagovarja z obupom.
Poldrugo leto «e svetil zastonj z ukradenim tokom
Druga razprava, ki se odigravp danes pred malim senatom, je brez tragične vsebine. Na zatožno klop je prišel posestnik in ključavničarski pomočnik Ivan Teger iz Slov. Bistrice zaradi nenavadne tatvine: kradel je električni tok. Tege.r se razume na elektriko,_ pa si je napeljal v svoje stanovanje skrivaj poseben vod 7. elektrovoda ter na ta način užival ugodnost zastonjske razsvetljave. Ko so mu prišli letos na sled, je priznal, da se je na ta način zalagal s ceneno elektriko že od 15. decembra leta 1936. Elektriško podjetje računa, da je oškodovano najmanj za 12.000 din.
Izza meja
Žalostna smrt je doletela neko Marijo Gnezda, staro 43 let, stanujočo v Idriji. Nesrečnica je hotela zajeti vodo iz vodnjaka, pa ji je pri tem prišlo slaibo in je padla v vodnjak, iz katerega so šele pozno zvečer potegnili njeno truplo.
V	Kopru bodo zgradili v hiši, v kateri se je rodil Naizario Saii.ro, kostnico z,a vse one istrske Italijane, ki so dali življenje za Italijo. Sedaj se izdelujejo načrti, da bo zgradba čim veličastnejša.
njarju, potem pa še tri druge. Dve je izvršila v svoji lastni rodbini, ko je umorila dvoje nezakonskih otrok svoje 6estre Marije, tretji zločin pa je izvršila v rodbini posestnice Marije Vetrih v Korit/nem. Ostala dva zločina, katerih je oblasti dolže, pa ni hotela priznati,
Maščevanje in jeza — vzrok umorov
Za svoja strašna dejanja je navedla nenavadne vzroke: maščevanje in jezo. Če se ji je gospodinja zamerila, pa ji je umorila otroka. Če je otrok jokal in sitnaril, pa ga je umorila. Oba otroka svoje sestre je umorila — kakor je sama izjavila — na prošnjo sestre in ker bi morala sama skrbeti za oba malčka. Morila pa je otroke na ta način, da jih je nenadoma močno stisnila čez trebuh ter jim je poškodovala notranje organe. Smrt je nastopila takoj ter brez vidnih posledic. Žrtve njenih zločinstev so sledeči otroci: 4 mesečni sinček posestnika Črešnjarja, 4 mesečna Marija, hčerka posestnice Marije Vetrih v Koritnem, otrok posestnika Karla Bobika v Brezju, otrok posestnika Antona Vetriha na Paleškem vrhu ter dva nezakonska otroka njene 6cstre, 4 mesečni Mirko Višner in pozneje še 7 mesečni Stanko Višner. Vse otroke je ubila z omenjenim pritiskom na trebuh, pri otroku posestnika Črešnjarja pa se ji to hi posrečilo, pa mu je potem s komolcem razbila lobanjo.
Orožniki so aretirali še njeno se6tro Marijo Viš-°er o "j6"0 ma*er' katero pa so pozneje izpustili.
Razkritja teh zločinstev so povzročila v vsej ta-mošnji okolici strahovito razburjenje in ogorčenje. — Zločinko so oddali v zapore okrožnega sodišča v Celju. Na videz je dekle popolnoma normalno ter je prava uganka, kako je moglo izvršiti takšna dejanja.
Vsej častiti duhovščini, sorodnikom, prijateljem in njegovim številnim učencem naznanjamo z žalostjo, da je danes ob pol treh ponoči v 72. letu starosti umrl prečastiti gospod
monsignor
dr. Jože Debevec
papežev tajni komornik, profesor v p., ravnatelj uršulinske gimnazije, pisatelj in urednik »Doma in sveta«
Živel je samo svojemu Bogu, ljubezni do bližnjega, šoli, knjigi in delu, sredi katerega mu je otrpnilo dobro srce.
Pogreb bo v četrtek ob štirih popoldne izpred mrtvašnice na Stari poti. Na željo pokojnika se odklanjajo venci v prid Baragovega semenišča. Ljubljana, Begunje pri Cerknici, Cleveland, 5. oktobra 1938.
Marija por. Remec, Franca por. Škerlj, Tone, Matija, Fr ance in Jakob Debevec, bratje in sestre — ter ostalo sorodstvo.
Od tu in tam
Skoraj 6 in pol milijarde din je znašal naš denarni obtok proti koncu preteklega meseca. Obtok je zadnje čase stalno naraščal. V začetku leta 1935 je znašal nekaj manj kot 4 in pol milijarde din, v drugi polovici lani se je povzpel za eno milijardo din višje, a proti koncu leta se je povzpel na 6 milijard din.
Slive jugoslovanskega izvora se na dunajskem tržišču zelo dobro prodajajo. Pred dvema dnevoma je spet prišlo tjakaj osem vagonov sliv iz Višegrada in Ustiprače. Vse blago je bilo takoj razprodano. Cene so dobre in stalne. Povpraševanje je toliko večje, ker prihaja na trg iz drugih držav le bolj pičla količina blaga.
Čuden, prav za prav za današnje čase ne* verjeten sklep so sprejeli člani pravoslavne- verske občine v Novem Sarajevu v Bosni. Kmetje so se zbrali pod vodstvom svojega predsednika J. Vukotiča in sklenili prositi bansko upravo, naj jim dovoli, da izkopljejo iz groba na svojem pokopališču truplo neke ženske, katero so bili do kosti izgrizli psi. Kmetje pravijo, da so se od časa, ko so to žensko pokopali na njihovem pokopališču, čeprav ni bila njihove vere, začele dogajati kar zapovrsti hude nesreče. Zato mislijo, da se bo zlu prišlo v okom na ta način, da truplo ženske izkopljejo in ga pokopljejo na pokopališču tiste veroizpovedi, kateri je ženska pripadala.
Popuščanje napetosti na svetu je imelo precej močan vpliv tudi na vsa žitna tržišča, med temi seveda tudi na jugoslovanska. Pred kratkim smo poročali, da pridelovalci niso nič preveč ponujali svojega žita kupcem, ker so čakali, da se bo morebiti vnela vojna in bodo pri povišanih cenah prav lepo zaslužili. Ker pa se njihova pričakovanja niso hotela uresničili, so morali svoje blago dati na trg pod nižjimi cenami. Tako so na vojvodinskih tržiščih nenadoma ugotovili, da je ponudba večja kakor povpraševanje. Korist od nižjih cen bodo imeli skoro vsi prebivalci države.
2175 bolniških postelj imajo vsoga skupaj v
treh zagrebških bolnišnicah. Večja bolnišnica je tako imenovana Zakladna bolnica, a le nekoliko manjša je bolnišnica usmiljenih sester, čeprav se zdi na prvi pogled, da je število postelj veliko, je treba reči, da za tako veliko mesto, kakor je Zagreb, ne zadostujejo. Kakor pri nas, se tudi tam bolnišnice bore z enakimi težavami: stiska v vsakem oziru, a pomoči in denarja od nikoder. Povrh vsega pa imajo bolnišnice velike dolžnike, med katerimi je prva po stari navadi država.
Osem dni se hodo v Splitu posvetovali člani prometnega komiteja držav Balkanskega sporazuma. K prvi seji se bodo zbrali 12. t. m. Po končanem zasedanju bodo obiskali še nekaj dalmatinskih letoviških krajev. Jugoslovansko delegacijo vodi načelnik pomorskega oddelka v prometnem ministrstvu Penovič, a v komisiji bodo poleg zastopnika zasebnih lastnikov ladij še razni strokovnjaki iz strokovnih ministrstev ter iz zunanjega ministrstva.
Denarnega pismonošo je pri belem dnevu sredi mesta v Splitu oropal brezposelni mornar Ilija Bonačič. Pismonoša Reič je nesel v svoji torbi 12.000 din častnemu bolivijskemu konzulu Saauniču. Ko je Reič stopil iz bližnje hiše, je skočil proti njemu neki neznanec in ga s pestjo udaril po sencu. Poštar se je zgrudil, a se takoj spet prebudil in začel ljudi klicati na pomoč. Ko ,(e ropar videl, da so mu ljudje za petami, je odvrgel dve vrečici, v katerih je bilo 12.000 din gotovine, ter jo še hitreje ubral po stranskih ulicah iz mesta. Toda po opisu, ki so ga dali zasledovalci, ga je policija našla in zaprla.
Ukradeno kravo je z lakom prebarval neki tatič iz vasi Budaševa pri Sisku. Kmetu Ferenčaku je izginila krava, za katero je bila Izginila vsaka sled. Domači so sicer mislili, da jo je odpeljal eden izmed njihovih sosedov, toda orožniki krave s takimi in takimi lisami ter posebnimi znaki niso našli. Po nekaj dneh pa je tatiča le začela grizti vest, da je kravo izpustil in jo sredi noči nagnal na bližnji pašnik. Zjutraj so kravo našli in ugotovili, da je imela lise prebarvane z lakom.
Zaradi žalosti za umirajočim prijateljem je
zadela kap 54-letnega trgovca Josipa Kuna iz Ivankova pri Vinkovcih. Kun je bil šel obiskat svojega prijatelja, ki je ležal na smrtni postelji. Ko je spoznal, da za prijatelja ni vež zdravil, gn je to tako prevzelo, da mu je na poti proti domu prišlo slabo ter je obležal v bližini svoie hiše na cesti mrtev.
Šestletni deček je dobil brke — tako vsaj poročajo	belgrajski	časopisi o	nekem Zonaru
Glogu iz	vasi Novi	Dol pri Nevesinju.	Danes je
deček star že osem let, a nosi že dve leti košate brke, pa	tudi po ostalih delih	telesa	je močno
poraščen.	Nekateri	znanstveniki	so se	za dečka
začeli zanimati, toda njegov oče ga noče pustiti njim v roke. Otrok sam se skriva, ker se boji, ga bi ga kdo ukradel. Fantiček je tudi košat in močan, le v rasti v višino je nekoliko zaostal. Meri namreč le 90 cm.
Upokojeno 70-letno učiteljico Milico Mihajlo-
vič iz Belgrada je umorila njena postrežnica Mi-lija Vujadinovič zaradi denarja, ki ga je bila starka dobila na račun svoje prodane hiše. Zverinska postrežnica, katero je policija takoj osumila groznega zločina, je bila pri svojih pripravah za zločin zelo nespretna in neokretna, kajti šla je k svoji sosedi po železen drog, a po izvršenem zločinu je vsa zmedena odgovarjala na vprašanja sosede, ki jo je videla, kako se je plazila preko streh na bližnji vrt, čeprav tani ni imela nikdar navade hodili. Takoj potem je Vujadinovičeva odšla v bolnišnico in se prijavila kot malarično bolna. Ko je stopila policija v bolniško sobo, je pravkar simulirala malarični napad. Pa so ji takoj dokazali, da je bila tudi v tem preveč kratkovidna, kajti toplomer je bil pokazal čisto navadno človeško toploto pri njej. Sledila je aretacija in preiskava, pri kateri so našli v bluzi všitih tudi 8000 din, ki jih je bila SVoji žrtvi ukradla. Na policiji je ta zverina svoj zločin tako mirno in prostodušno priznavala, da so se ji izpraševalci kar čudili. Kaj takega se namreč niti pri najbolj pokvarjenih zločincih ne dogaja v tolikšni meri.
90(5 litrov vode so izčrpali iz bolne muslimanke, ki je bila že 11 mesecev bolna na vodenici, v Mostarju. Bila je to Hala Salčin. Vseh 11 mesecev je preležala v mostarski bolnišnici, kjer so ji črpali vodo skoraj brez preslanka. Zdravniki so se čudili, odkod toliko vode. Dogodek pomeni tudi zn medicinsko znanost redkost, s katero se bodo še strokovno bavili. Vse zdravljenje pa ženski ni pomagalo, da bi se za daljši čas obranila smrti.
Pod udarom kazenskega paragrafa
Velika afera s polmilijonsko nagrado
Ljubljana, 5. oktobra. Kazenska obravnava o po.lnulijon.ski nagradi, ki jc bila pretekli torek prekinjena, se je včeraj pred malim senatom nadaljevala pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Breliha. V informacijo naj | podamo še nekatere zanimivosti. Že od 1. 1933. se je razpletala velika afera Kemične tovarne v Mostah pri Ljubljani. Totvarna je bila ovadena, da je iz Nemčijo vtihotapljala carin proste stroje in strojne dele. Finančno ravnateljstvo v Ljubljani | je Kemično tovarno obsodilo na plačilo vseh predpisanih taks in na carinska kazen v skupnem znesku 5,178.577 din. Državno pravobranilstvo v Ljubljani je nato konec 1934 predlagalo pri okrajnem sodišču vknjižbo gorenjega zneska na vse [ nepremične objekte tovarne. Kemična tovarna sc je proti sodbi prito.žila na finančno ministrstvo. Finančno ministrstvo je sodbo potrdilo. Zadeva je bila nato predložena državnemu svetu v končno presojo; Državni svet je 22. decembra lani obe sqdbi razveljavil z utemeljitvijo, da ni zakonite podlage za obsodbo Kemične tovarne zaradi tihotapstva.
Na tovarni vknjižena milijonska kazen je bila šele letos 9. maja izbrisana iz zemljiške knjige pri vi. št. 319 in 339 k. o. Moste.
V dobri veri
Prvi obtoženec Peter Pirc, ki je doživel velika nesreč	v svojem	razburkanem življenju, je
senatu predložil nov, obširen zagovor, 6pisan na dveh straneh. V njem pravi:
»V dobri veri sem bil, da sprejmem nagrado. Prejel sem	obvestilo	od finančnega ministrstva,
| da jc nagrada tik pred izplačilom.«
Drugi obtoženec	Sagmeister je pripomnil:
-Res sem prejel od Ro.zmana poročilo, da bo nagrada izplačana. Ta je izjavil, da je o nagradi govoril celo s finančnim ministrom Letico. O te) nagradi jc Rozman pravil tudi gdč. Anici Lukc-ževi.« Pirc	nadalje:	»Sagmeistru sem obljubil
50% nagrade, da intervenira pri poslancu Komanu, ministru dr. Korošcu in senatorju Puclju. Ni res, da bi bil ‘kdaj prejel od finančnega ministrstva rešitev, da mi ne gre nikaka nagrada.« Pirc je vzkliknil: »Trpim nepopravljivo škodo!« Zanikal je ponovno, da bi si bil on prilastil na direkciji uradno štampiljko, trdil je, da mu je obe listini izročil neki Jože Matjašič.
Predsednik: »Kakšen je ta Matjašič? Opišite ga nam natančneje!«
Obtoženec:	»Star okoli 50 let. Širokoplečat.
Male, angleške brke. Nekojiko plešast.« Priča Franc Rozman je izjavil, da za obtoženca ni nikoli posredoval, zanimal se je le za Artnikovo zadevo.
Misija poslanca Komana
I	Nato je sledilo zaslišanje posl. in posestnika | Albina Komana iz Vižmarij. G. poslanec je v bistvu izjavil:	...
»Sagmeistra poznam. Pirca sem enkrat videl pred Figovcem. Prvi me je naprosil za intervencijo v Pirčevo korist. Sagmeister mi je razložil zadevo in omenil, da ima Pirc do,biti polmilijon-j sko nagrado. Podal mi je vse podatke. Zglasil
Iz športne krošnje
V tabeli najboljših strelcev pri tekmali za ligaško prvenstvo so se doslej najbolj izkazali Petrovič, Kacijan, Lešnik in Matošič ml., ki so dali vsak po 6 golov. Sledita Glišovič po pet in \VolfJ po štiri. Med Slovenci je doslej najboljši Pupo z dvema goloma. Auto gole pa so doslej dali Žitnik, Bertoncelj, Šercer, Boncelj, Denadič in Petkovič. _	,
V nogometnem turnirju za nordijski pokal, za katerega so tekmovali Danci, Švedi, Finci in Norvežani, so zmagali Norvežani z 9 točkami pred Danci s 7 točkami, Švedi s 6 in Finci z
2	točkama. V zadnji tekmi so premagali Norvežani Švede s 3:2 (3:1).	v .
Največji športni uspeh v letošnjem letu je brez dvoma dosegel Finec Maeki, ki je prejšnji četrtek, kot smo že poročali, izboljšal svetovni rekord ua 10.000 m z novim čaisom 30:02.
Ko je leta 1924. Finec Pavel Nurmi postavil tedaj s vet o vmi rekord na tej progi s 30:06.2, so iljdli športni strokovnjaki omenja, da je s tem rezultatom dosežena najskrajnejša meja človeških možnosti in da je tak rezultat dosegel lahko samo Nurmi, ki je veljal tedaj za pravo tekaško čudo, ki ga ne ibo nihče dosegel. Skoraj je kazalo, da drži mišljenje teh strokovnjakov. Trinajst let se nihče ni mogel niti od daleč približati Nurmijevemu rekordu na tej progi.
V	vseh disciplinah so leto za letom padali svetovni rekordi, le temu neverjetno dobremu času ni bil nihče .kos. Končno se je Nurmijevemu učencu, tedaj že skoraj 34-letnemu naredniku finske armade, Salminen u posrečilo popraviti svojega učitelja za celili 6 desetink sekunde. Nova svetovna znamka za
10.000	je 'bila 30:05.6. Toda niti ta čas ni bil skrajna meja človeških možnosti. Nurmi, ki je prenehal tekmovati sam, je vse svoje izkušnje stavil na razpolago mlajši finski generaciji, Uspeh ni izostal:	nenadomestljivega
Nurmi ja so zamenjali drugi prav tako d oibri tekači, kot so bili- Maeki, P eku ni, Askala, Salmi-nen in drugi. Maeki, čigar ime je vidnejše stopilo v ospredje pred kakimi tremi leti, je bil eden najbolj talentiranih in najbolj zagrizenih borcev, ki so šli skozi Nurmi jevo šolo. Pred tedinom dni pa je Taisto Maeki postavil na tO.OOOm fantastičen rekord kot pred 14 leti Nurmi. Maeki je prepričljivo za cele 3.6 sekunde izboljšal 3 leta stari Salminenov rekord. Pri svojem rekordnem teku je Maeki pretekel 1500 m v 4:26, 3000 m v 8:56, in 5000m v 14:56; zadnjih 1000 m je pretekel v 2:57. Na startu je bila tedaj vsa finska dolgoprogaška elita: Pekliti je pretekel progo v 30:18.2, Askala 30:48.3, Salminen pa je bil šele peti s časom 31:04 — to je v zadnjih dveh letih njegov najslaibši čas.
Novi rekorder šteje danes 27 let, je visok 173 cm in tehta 65 kg. V mednarodno areno je stopil pred štirimi leti. Maeki je tudi letošnji evropski mojster v teku na 5000 m.
Razvoj rekorda na 10.000 m jc naslednji: leta 1912. Kolehmaimen (Finska) 31:20.8 leta	1913.	Bouin	(Francija)	30:58.8
leta	1920.	Nurmi	(Finska)	’0:40.2
leta	1924.	Ritola	(Finska)	30:35.4
leta	1924.	Ritola	(Finska)	30:23.2
leta	1924.	Nurmi	(Finska)	30:06.2
leta 1937. Salminen (Finska)	30:05.6
leta	1938.	Maeki	(Finska)	30:02
Toda skoraj gotovo niti s tem rekordom, ki je skoraj neverjeten, ni zaključena za vedno tabela svetovnih rekordov. Tudi Maeki jev rekord bo slej ali prej padel. Zopet bo prišel nov Nurmi, ki bo znova začudil svet
sem se v finančnem ministrstvu. V Belgradu sem poizvedoval, če obstoje kaki spisi o Kemični tovarni. Povedali so mi, da je bila ta tovarna enkrat kazno,vana zaradi tihotapljenja valut na
125.000	din. To 1. 1935. Začel sem o nagradi dvomiti. Moja misija je bila nato končana.«
Matjašič in Pirc
Na sodišče je bil nato pozvan magistratni uradnik Josip Matjašič, da ga konfrontirajo z obtoženim Pircem, ki je vztrajal pri trditvi, da mu je listine dal Joče Matjašič, kakor ga je bil poprej opisal. Predsednik obtožencu Pircu: »Ali je gospod tu pravi?« Pirc polglasno: »Ta gospod ni pravi?« Predsednik priči: »Ali poznate tega gospoda?« Priča Matjašič: »Nc poznam ga! Saj je več oseb v Ljubljani mojega imena in priimka.« Branilec ex-oiffo: »Naj se obtožencu Pircu nudi možnost, da poišče pravega Matjašiča!«
Priča Anica Lukeževa je pripomnila, da je prvi obtoženec od nje kupoval večje zemljišče ob Orlovi cesti na dolenjski strani. Posredoval je Sagmeister. Napravili so le začasno poigodbo za kupnino 150.000 din. Pirc ji jc takrat izjavil, da napravijo definitivno kupno pogodbo takrat, ko dobi polmilijonsko nagrado izplačna Pozneje ji je Sagmeister povedal:
*Ne bo nič! Listine so ponarejene!«
Priči Lukeževi je Rozman dejal, da je zadeva Pirčeva autualna in da bo Pirc prej dobil denar kot pa Artnik.
Obsojen na 7 mesecev
Potek oibravnave je pokazal, da je bil Pirc glede nagrade -trdno prepričan, da bo prejel od finančne oblasti izplačanih 521.125 din kot nagrado za zadevo Kemične tovarne. Po končanem^dokaznem postopanju in govarih državnega tožilca 'n branilcev je sledila sodba.
Peter Pirc je bil zaradi zločinstva ponarejanja javnih listin obsojen na 7 mesecev, strogega zapora. Oproščen je bil pa od obtožbe tatvine uradne štampiljke na finančni direkciji. V kazen 6e mu je vštel preiskovalni zapoir od 4. decembra lani, ko je bil prijet. Drugi obtoženec Anton Sagmeister, ki je nastopal kot Phrčev posredovalec in mešetar, je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Pirc si je pridržal tridnevni rok za prito,žbo.
Za hrbtom varnostnih organov
Celje, 4. oktobra.
Pod lem naslovom je poročal »Slovenski dom« dne 24. sept., da so neznani fantje pretepli pozno v noči pri Maksimilijanovi cerkvi na Mariborski cesti 18-letnega brivskega pomočnika, ki je bil zaposlen pri nekem celjskem brivcu na Slomškovem trgu v Celju. Bilo je ono noč, ko je celjska mladina hotela manifestirali za Češkoslovaško. V celjsko bolnišnico je prišel Ban, ki je izpovedal, da ga je v noči napadlo 5 fantov, eden od teh pa ga je z vso silo treščil z boksarjem v prsa, da se je zgrudil z veliko rano po tleh. Kmalu je o tem napadu govorilo vse mesto in razumljivo je, da je ta novica razburila duhove, pa tudi mi smo bili upravičeni, da smo poročali; o čemer je javnost ze nekaj dni ogorčeno govorila. Pisali pa smo šele po tem, ko smo se na mnogih mestih Informirali. Ban je lagal zdravnikom in strežnikom, natvezel celo, da je takoj po napadu zadevo prijavil stražniku. Pozneje se je za to zadevo zanimala policija, in resnici na ljubo poročamo, da se je posrečilo celjski policiji razkrinkati, kaj se je skrivalo za tem dogodkom.
Imenovani Ban Franc je res bil zaposlen na Slomškovem trgu, pa je ušel in se potem klatil in bival v celjskem parku, po Žalcu in drugod, kar ne bomo niti omenili. Dan pred »usodno nočjo«, ko so ga neznani »pobili« z boksarjem, se je klatil blizu Žalca. Pozno ponoči se je spravil na neko jabolko, da bi se najedel jabolk, pa je padel in se res precej poškodoval po prsih. V njegovem ljotičevskem srcu se je porodila misel, da bi bilo dobro, dogodek z jablane in celjske manifestacijo spraviti v sklad in tako razburiti že itak razburjene duhove. Res se mu je posrečilo, da je lagal cel teden v bolnišnici, lagal javnosti in celo policijskemu agentu, ki ga je zasliševal in ga soočil z nekaterimi osebami in celo s stražnikom. Seveda jih ni poznal, ker jih videl ni nikoli, stražnik pa tudi ni bil »ta pravi«. Zato laž pa je dobival oskrbo v bolnišnici, njegovi politični prijatelji šo mu preskrbeli celo čevlje, obleko, nosili so mu jedila in še nekaj denarja so spravili skupaj za svojega pristaša. Vse to pa je bilo menda v skladu z njegovim mišljenjem, pa ludi z mišljenjem skupine, kateri pripada. Temu nalikujejo vsaj njegove izpovedbe pri zasliševanju.
Poročali smo v »Slov. domu« o dogodku, ki ga ni bilo, ki bi bil, če bi se res zgodil, res obsojanja vreden. Danes pa, ko je vsa zadeva razčiščena, se sprašujemo: ali je res umestno, da se taki zlikovci udejstvujejo povsod, kjer imajo količkaj izgleda, da uspejo s svojo slovenskemu in poštenemu človeku osovraženo »ideologijo«? Mogoče je, da tem ljudem uspe kje, da izkoristijo zmedo in zbeganost, a trdno smo prepričani, da eo taki uspehi, ki temelje na lažeh in intrigah, hitro minljivi in kaj kmalu razkrinkani, kar zopet lepo in nazorno dokazuje ta dogodek.
Vremensko poročilo * »Slovenskega doma«
Iz škofje Loke
Adaptacija. Mestna občina je končala z adaptacijo svoje ubožnice na Spodnjem trgu. Napravili so nova modema stranišča, povečali obednico, združili dve sobi, napravili kopalnico in vso notranjščino prebelili ter postavili nekaj novih peči. To naj bi bila druga etapa k popolni adaptaciji tega poslopja. Ta dela so veljala 14.000 din.
Nov most. Ta teden so začeli podirati stari Studenski most, ki je bil že čisto slab, namesto njega bodo zgradili nov, nekoliko širši lesen most. V letošnjem občinskem proračunu je zdaj določeno din 50.000. lo bo letos že drugi novi most v našem mestu.
Knjižnica prosvetnega društva je zopet odprta ob nedeljah ob urah kakor običajno. Knjižnica razpolaga z velikim številom knjig z poučno in zabavno vsebino. Vse prijatelje prosimo, da se te knjižnice v či mvečjem številu poslužuje.
Cestni odbor je dal urediti ves prostor pred Mlekarsko šolo na Grabnu. Razširili so dohod na Spodnji trg ter uredili kanalizacijo. Preurejajo tudi prostor pred poslopjem okrajnega sodišča.
Mali park pred hišo g. Oblaka Janeza, kjer je zasajena lipa v spomin pričetka vladanja Nj. Vel. kralja Petra II., bodo v kratkem prav lepo preuredili.
Stavbno gibanje. Na Mestnem trgu adaptira novi lastnik Janko Galjot hišo št. 22. V kapucinskem pred-
Kraj	Barometer-1| sko stanje 1	Tempe« ratura v G*		1 % A USUJA i HnATjEjaH	K C C oc c3 — ■°c Oc	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		* •” a£	naj- manjša				m/m	vrsta
Ljubljana	762-4	20‘J	13-7	92	10	NE,	16*2	dež
Maribor	764-4	20-0	9-0	90	10	0	5\	dež
Zagreb	762-6	23-0	9-0	90	5	E.	—	—
Belgrad	763-8	2S-0	10-0	90	0	S,	—	—
Sarajevo	765-1	20-0	8-0	90	5	0	—	—
Vis	763-9	19-0	130	90	6	Ss	1G-0	dež
Split	763-5	23-0	17-0	80	10	E2	—	—
Kumbor	763-2	24-0	15-0	80	5	NNE,	—	—
Rab	763-6	20-0	14-0	60	10	S,	11-0	dež
Dubrovnlh	763 1	22-0	18-0	70	4	SSE,	—	—
Vrejnenska napoved: oblačno, nestalno in deževno vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo zjutraj močno oblačno; med 5.30 in 5.45 je rosilo, kasneje je na severnem delu med 7—7.25 precej deževalo, v sredi mesta pa zelo malo. Ob 7.50 se je oblačnost nekoliko pretrgala, večkrat je posijalo sonce, ostalo pa je vse dopoldne večinoma oblačno. Ob 10.15 je padlo nekaj kapljic dežja. Popoldne med 13—17.20 se je oblačnost močno spreminjala, pihal je tudi precej močan zapadni veter. Ob 17.30 se je pooblačilo in ostalo oblačno vso noč. Po polnoči je ob 0.20 pričelo deževati.
Koledar
Danes, sreda, 5. oktobra: Placit in tovariši. Četrtek, 6. oktobra: Bruno.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62: mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Lfubliansko gledališče
DRAMA. — Začetek ob 20.
Sreda, 5, oktobra: »Žene na Niskavuoriju«. Izven. Četrtek, 6. oktobra: »Izsiljena ženitev. Ljubezen -zdravnik«. Red Četrtek.
Petek, 7. oktoibra: Zaprto.
Sobota, 8. oktobra: »Potopljeni svet«. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, 9. oktoibra: »Veriga«. Izven.
OPERA. — Začetek ob 20.
Sreda, 5. okt.: »Ero z onega sveta«. Red Sreda. Četrtek, 6. oktobra: »Na sinjem Jadranu«, Premiera. Premierski abonma. Opereta.
Petek, 7. oktoibra: Zaprto.
Sobota, 8, oktobra: »Na sinjem Jadranu«. Izven. Nedelja, 9. oktobra: »Tosca«. Gostuje ga. Zinka Kunc-Milanov. Izven.
Drama:
Finžgar je najpopularnejši ljudski dramatik. Njegova dela se odlikujejo s prikupnim realizmom, imajo moralno vrednoto in tudi rahlo dan vzgojni smoter. To velja v polni meri tudi. za njegovo »Verigo«, ki je slika življenja v naši vasi. Vsi kmečki liki so odlično podani v izvedbi naših dramskih članov, zato je imelo tudi delo največji uspeh. V premierski zasedbi se bo uprizorila »Veriga« drevi za red A.
Opera:
Opozarjamo na nocojšnjo reprizo Musorg-sikega opere »Boris Godunov« v premierski zasedbi z g. Primožičem v naslovni vlogi. Prelistava bo za red B.
Nemški otroški vrtci v okolici Radgone
Pred nekaj časom je pričela ustanavljati N. S. V. na Koroškem nemške otroške vrtce, ki imajo
< -»vzgajati v narodno socialističnem duhu. Teh otroških vrtcev je bilo ustanovljenih na Koroškem 70. — Pred dnevi se je odločila za ustanovitev nemških otroških vrtcev po koroškem vzorcu tudi nemška obmejna radgonska občina za območje mesta Radgona (Radkersburg) in okoliške slovenske vasi: Dedonci, Zenkovci, Potema, Slovenska gorica in Žetenci. Radgonska občina je v ta namen najela I>osojilo 100.000 RM.
Marsikomu ni znana ta naša narodna manjšina, ki je padla, ko smo izgubili 1. 1918. mesto Radgono, v nemške roke. V samem mestu Radgoni biva danes nad 800 Slovencev, ki govore slovenščino. V zadnjih letih se je priselilo v Radgono tudi precej naših ljudi, ki so povečini hlapci in dekle. Vsa ta mala slovenska narodna manjšina v veliki Nemčiji še šteje danes nekaj nad ‘2500 prebivalcev. Zgoraj navedene vasi so še vedno nad 75%' in celo nad 80% slovenske. Prebivalci govore po prekmurskem slovenskem narečju. V tem delu slovenskih naselbin je mnogo družin, v katerih noben član ne zna nemščine, ali vsaj zelo malo. V nekaj povojnih letih je še delno ostal slovenski jezik v šoli. V cerkvi se je nekaj let oznanjala božja beseda v slovenščini. Slovenski pouk v šolah je že pred nekaj leti izginil, kakor tudi iz cerkve slovensk? beseda. K,»/»'.'■(. t.ni.li-
tv*	r	i \. *< V/i * _y>4_
*tjV- «» ▼p-'„ » 1	,B» "K. .«5 ,V »>’»,•
>;*»•	-* • +£ ‘i>	v	>	"*- >r V.Vi
» * '*»	r*	i. »frj,'sv. <-
i w -vua? ** v» - » .-• «*	^
j m.K... rftrTh i
Poziv vsem tujim državljanom
Maribor, 3. oktobra. Predstojništvo mestne policije v Mariboru poziva vse tuje državljane, ki bivajo v njenem področju in ki imajo dovoljenje za bivanje za »nedoločen čas«, da še takoj zglasijo pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru v sobi št. 2. Izvzeti so samo ruski državljani-begunci.
mestju adaptira gostilno pri »Ziherlu« lastnik Anton Fojkar, ki je to stavbo pred kratkim kupiL Na tem mestu bo zrasla stavba, Ki bo v okras vsemu mestu
V novem predmestju bosta v najkrajšem času začela graditi novi hiši Jožef Langerholc in Jožef Kermclj.
V najkrajšem času bodo začeli podirati vogalno stare? hišo Matevža Hofnerja, na tem mestu bo drugo leto zrasla nova lepa stavba
mit.
Hcrvcy Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Jupiter je visel kakor oddaljena svetilka v polovični višini nadgla-višča. Antonio ni skozi leče videl v začetku nič drugega kot črnino. Potem so sc zaiskrile zvezde. Nato je prišla pravilna podoba: Velika siva mesečna tvorba. V prvem trenutku je seveda še ni videl ostro. Privil je leči bliže očesa.
Zdaj! Zdaj je ležal pred njim ves lepi zvezdni sestav. Predirno sveteča majhna plošča s tremi svetlimi iskricami, ki so bile razvrščene v eni črti proti desni. Če bi le hotela ladja obstatil
Da, zdaj je videl malo bolje in razločneje. Zdaj je bila tam tudi četrta svetla pičica na ledu! Dosti bolj zunaj kakor si je pa mislil.
Dal je Collinsu, da je pogledal skozi steklo.
»Štirje so? Štirje meseci? To se pa nekam ne ujema, kaj?«
Collins je odšel spet na svoje mesto in odvezal krmilo.
Mimo je prišel zamorec Philadelphija, Nesel je kropa v kabino. Med potjo ga je nekaj kapelj razlil. Pozneje je Antonio videl, kako se je vrnil v svojo luknjo. Čepel je tam, držal roke na kolenih in drhtel, kakor da ga zeDe.
Ko je Antonio prišel pozneje mimo odprtine v kabino, je videl, kako miss Jorhamova pridušeno joka predse. Tega ni še nikdar storila.
Morda bi bilo prav, da bi pogledal k njej. Toda če bi se le dalo tako, da je ne bi motil. Zato je stopil proti krmi ladje, kjer je bilo v tleh drugo okence od kabine. Pogledal je navzdol. Slišati ni bilo od tam nič pri svetlem soju svetilke je videl samo gibanje tam spodaj.
Zdelo se je, da starega mučijo hude slutnje. Korakal je po kabini sem in tja in iskal nečesa, česar pa očitno ni mogel najti. Miss Jorhamova je zlezla v svoje zakotje ter zaprla odprtino. Zdelo se je, da se bdji
Zdaj je kapitan začel vse predmete v sobici postavljati na njihova mesta s prav dlakocepsko natančnostjo. Krožnike za letvo na jedilni omari je za povrstjo uredil drugače, potem je stopil za korak nazaj, da bi občudoval novi učinek. Potem je postavil celo škatljo za čas pred Marijo na cmari in se priklonil pred njo. Pri tem je mahal z rokami kakor duhovnik To njegovo vedenje je bilo hkratu smešno in strahotno.
Zdaj pa je celo pogledal Mariji čez rob plašča. Seveda, govoril je z otrokom. Njegovo obličje je bilo kakor spremenjeno. Bil je videti mlad, ko ponosen mlad oče. Obraz se mu je čisto zravnal. Božal je s prsti in se nežno sklanjal.
Nenadno pa je z neprekosljivo prebrisanostjo pijanca stopil po prstih do skrinje, ki je nosila njegovo ime in vzel iz nje podolgovato ozko steklenico rdečega vina.
Za božjo voljo! Zdaj bo s steklenico razbil podobo!
A, ne: Vino naj bi bilo samo dar za Jezuščka. Kapitan je vzel steklenico in jo potisnil Mariji v gubo plašča. Tam je bila docela skrita. Z.izra-. zom trmastega zmagoslavja se je obrnil ter stisnil pest proti zaprtemu ležišču svoje žene.
Antoniu je bilo pri srcu, da bi se bil smejal. Nenadno pa se mu je obraz zresnil, Kaj bo z njegovim opazovanjem!
Drvel je k daljnogledu ter ga v divji naglici na novo naravnal. Toda bilo je prepozno. Medtem, ko je opazoval, kako je kapitan Jorham skrival steklenico v obleko Svete Device, se je zunaj v ozvezdju dogodil prav tako pomemben pripetljaj: Notranji Jupitrov mesec je nastopil svojo pot.
Collins je pripomnil:
»Vi ste pravi mornar!«
Antonio je zaprl daljnogled ter vse svoje skrbno izvedene priprave uničil. Do odgovora se ni ponižal.
»Toda nikar, kar takoj ne razbite ure, prosim!«
Iz kabine je zadonel glasen ropot. Kapitan je očitno uničeval nekaj razbitljivega.
Collins je šepetal:
»Morda bo nocoj pa le prišlo tako daleč. Poslal bom stražo malo naprej, vi pa držite kabino na uzdi, gospod Adverso. Za red na ladji ni dobro, če moštvo vidi, kako love kapitana. Zamorec vam bo lahko pomagal, če bo treba.«
Antonio je pobral svoje stvari in šel dol. Po kabini so ležali ostanki razbitega stola, a kapitan je bil izginil. V prostoru je bilo docela tiho. Ladja je nezaznatno drsela naprej.
Nenadno pa se je Antoniu srce od strahu skoraj ustavilo. K nogam mu je planila renčeča žival in ga hotela ugrizniti. Izmed nog pri mizi je kapitan stegoval svojo glavo in lajal kakor pes. To je šlo precej dolgo.
Nazadnje se je lajanje nehalo s trikratnim dolgim mrtvaškim tuljenjem.
Čeprav 6e je Antonio skušal zbrati in biti pogumen, je vendar dobil kurjo polt. Dosti ga je veljalo, preden je kapitana srečno spravil na noge.
Potem je Jorham brez pokoja hlastaje in opotekaje se begal po sobici. Vsako pot, kadar je prišel mimo ogla mize, se je nemirno in krčevito priklonil. Večkrat je Antonia prijel in ga skušal prepoznati. Nazadnje je le prišel tako daleč. Držal ga je v trdnem objemu, mu kar naprej stresal roko, nazadnje pa odštorkljal k svojemu ležišču.
»Hvala Bogu,« si je mislil Antonio.
Miss Jorhamova je odrinila svoje okence:
»Dajte mu piti in glejte, da bo prestal noč! Fili, Fili, kropa!«
i	Zamorec je previdno prišel po stopnicah. Na pogled je pregledal položaj in splezal spet nazaj na krov, kar je le mogel naglo.
Kapitan je nenadno pijano planil proti ženi in zatulil:
»Sem s punčko!«
Žena pa mu je pred nosom zaprla svojo lino čh Antonio ga je z veliko težavo spet prikrmaril nazaj na posteljo, kjer je mož obsedel in pot mu je Id s čela. Zmešal mu je vročega groga in mu dejal, naj leže.
Čez čas se je zdelo, da se je kapitan pogreznil v nemirno spanje. Antonio ie zavesil luč in zlezel na svoje ležišče. Nameraval je ostati buden. Luč je kmalu začela plapolati in je ugasnila, tega pa že ni nič več slišal.
Ko jc spet odprl oči, je bila docela tema. Kmalu je zapazil, da ga objema nerazložljivo občutje strahu. Mislil si je, da sta ona dva spet poklicala zamorca.
Toda ne. Govoril je kapitan Jorham. šenetaie:
»Poslušaj, 6lišiš?<-
Zena jc odgovarjala!
»Tiho! Pst, pst!«
Kapitanov glas je proseče
»Tak daj mi jo vendar, Jane! Daj mi jo že vendar!«
Tedaj pa je temo pretrgal nenaden rezek krik, Antonio je poslušal z vsemi čuti, kakor še nikdar v življenju.
Da, zdaj je tudi on opazil, nekaj je stalo zunaj pred vrati. Slišal je razločno. .
Ta trenutek jc videl, kako je lezla mimo njega miss Jorhamova. Lezla je počasi po vseh štirih mimo njega v beli nočni obleki 'ter tipala po lestvi navzgor. Slišal je njeno težko sapo, potem je padlo nekaj na krov. Stala je na vrhnjem klinu lestve in se sklanjala naprej.
Zdaj je za Antonia prišel trenutek strahote, kakršne ni še nikdar čutil. Slišal je, kako v temi nad njim tipajo gole’ noge lahno, lahno po . strehi kabine. Trajalo je samo sekundo, potem je miss Jorhamova kakor zver planila na svoje ležišče in ga zaprla.
To jc bilo več kakor pa je mogel Antonio vzdržati. Planil je pokoncu, pograbil volneno odejo ter drvel na krov. Tam ni bilo nikogar razen Gollinsa, ki je s spačenim obrazom gledal izza hišice za kompas.
Antonio je vprašal:
»Ali sfe kaj videli?«
Collins je molče pokazal k zamorčevi kuhinji. Tam je gorel svetal ogenj.	5
Antonio je stopil tja « pogledal skozi vrata. Pod pokrovom je v ognjišču se rdeče žarelo. Antonio je dvignil pokrov: tam so ležali ostanki lutke gospe Jorhamove m se blU v ognju.
Kuhinjo je polnil smrad po sežganem tkivu in laseh
Zamorca ni bilo tam. Šele, ko je Antonio stopil spet ven, je videl, kako zamofčeva postava visi na kljunu ladje v vrveh in se črno odraža od neba. Možak je šel tako daleč od kuhinje, kar se je le dalo
Antonio je stekel k njemu in pogledal navzgor. Zamorec je spraševal šepetaje:	^
»Mala gospodična proč?«
»Da, čisto proč,« je dejal Antonio.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 8/111. Telefon 4091 do 4005. Uprava- Koniiari... -n.. c
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože KoŠiček.	’	1
Obisk iz domovine tulipana...!
Kaj pravi holandska pisateljica o Jugoslaviji in posebej o Sloveniji
Pred nekaj dnevi je odpotovala iz Ljubljane holandska pisateljica Mart je T. Boekel (izg. Marc Buk6)j ki je vse letošnje poletje preživela v Jugoslaviji, jo prepotovala od Ohridskih do Plit-vičkih jezer in od Subotice do Dubrovnika, zadnje tedne pa je preživela v Sloveniji, ogledovala njene naravne lepote ter proučevala naše razmere in ljudi.
Mej. (-z mejuffrouw — gospodična) Boekel je prava svetovna potnica. Deloma kot odposlanka nizozemskega ženskega društva »Bond van Boe-rinnen en andere Platte-landswrouwen» (Zveza kmečkega in drugega podeželskega ženstva), katere uradnica je, in kot poročevalka dnevnikov •Nieuwsblad van Let Noorden« ter »Schager Cou-rant» in kmelijsko-strokovnega tednika »Zeeuwsch l.andbourtvblad«, — deloma pa iz lastne vedoželjnosti je prepotovala Mej. Boekel sama že skoraj vse evropske države od najsevernejše Laponske do vroče Italije in od meglenega Londona do orientalskega Carigrada. Nihče, ki se z gdč. Boe-kol sreča, ne bi prisodH mlademu skromnemu dekletu toliko poguma in žilavosti, ki so potovalcu in raziskovalcu najpotrebnejše lastnosti.
Z notesom in fotografskim aparatom v roki
potuje gdč. Boekel vsako poletje ter nabira snov za zanimiva predavanja, ki jih ima pozimi po vsej Holandiji v klubih »Zenske zveze«. Ker je Nizozemska izrazito kmetijska država in kmečki stan v njej daleč najštevilnejši, deloma pa tudi zato, ker ima gdč. Boekel sama »majhen gruntec« s — 50 kravami, proučuje pisateljica na svojih potovanjih ne le splošne razmere in položaj ženstva v raznih državah Evrope, temveč jo zanima prav posebno povsod tudi stanje kmetijstva kot stroke in položaj ter razmere, v katerih živi kmečko ljudstvo. Tudi v naše kraje jo je prignala predvsem želja, da spozna naše narodne posebnosti in kmetijstvo Jugoslavije.
V	Jugoslaviji so prijazni ljudje
življenje je poceni in vsak drugi človek razume nemško!« je slišala gdč. Boekel praviti od sopotnikov, s katerimi se je srečala na svojih prejšnjih potovanjih in ki so se vračali iz »Joego-Slawie». Vendar pravi gdč. Boekel, da to velja v polni meri le za Slovenijo, v ostali Jugosalviji pa so sicer res posebno podeželski ljudje zelo prijazni, a poceni življenje za tujca, ki hoče imeti čisto postelj in jesti še kaj drugega kot kruh in papriko — ni, predvsem zato, ker more potnik izbirati le med giand-holeli, kjer je mogoče stanovati samo milijonarju, in ljudskimi »konaki«, kjer vzdržijo samo domačini. Edino v Sloveniji se dobi tudi v vsaki skromni gostilni čista sobica s tekočo vodo, ter okusna hrana po zmerni ceni.
Kar se tiče pripovedovanja, da v Jugoslaviji vsak drugi človek razume nemško, se po izkušnjah gdč. Boekel ni izkazalo za točno. Res pa je, pravi gdč. Boekel, da more Človek brez zadrege potovati po vseh večjih krajih Jugoslavije, če zna vsaj enega svetovnih jezikov, ker je, kar se tiče znanja jezikov, postrežba v vseh uradih in podjetjih v Jugoslaviji, posebno pa še v Sloveniji, na višku. Tega je gdč. Boekel ni nadejala, zato se je začela pred odhodom v Jugoslavijo učiti srbohrvaščine in HčVenščine. Tako je ona_ najbrž
prva Nizozemka, ki se uči slovenščine
dočim srbohrvaščino že kar dobro obvlada. V teku štirih mesecev, kar se je mudila v Jugoslaviji, je prebivala gdč. Boekel po več tednov v raznih srbskih in hrvaških vaseh, kjer drugega jezika nihče ni znal, pa ji je prav prišlo, kar se je naučila srbohrvaščine. S tem ji je bilo omogočeno spoznati jugoslovansko ljudstvo v vsej izvirnosti, kar tisočem potnikov, ki drvijo le skozi »najbolj znamenite« kraje v brzovlakih in avtomobilih, ostane prikrito. Gdč. Boekel -pa (tožna Jugoslavijo, njene ljudi in zemljo, narod in njegovo življenje, naše dobre in slabe strani tako dobro, da je o teh stvareh kar nerodno govoriti z njo, ker se navadno hitro pokaže, da pozna nas in naše razmere bolje kot mi domačini. Vrh tega človek, ki »obhodil zares je že dosti sveta«, laže pravilno ocenjuje vrednost in pomen marsičesa, kar mi večkrat precenjujemo ali pa podcenjujemo.
V	Slovenijo je prišla gdč. Boekel šele prve dni septembra. Takoj ob prihodu v Ljubljano se je zglasila v našem uredništvu, kjer se je informirala o naslovih vseh ustanov in organizacij, ki bi ji moglo koristiti pri proučevanju Slovenije, narodnih posebnosti in načina kmečkega življenja in gospodarjenja. Poleg podatkov, ki jih je dobila iz razgovorov s predstavniki raznih uradov in organizacij, si je hotela gdč. Boekel po svoji navadi tudi v Sloveniji sama ogledati, kako naše slovensko kmečko ljudstvo živi, kaj dela ob delavnem dnevu in kako praznuje svoje praznike.
Slovenija ie dežela cvetia in petja
je navdušeno izjavila gdč. Boekel pred odhodom, ko je v Ljubljani urejala svoje zapiske in nešte-valne fotografije z izletov po Sloveniji, na katerih je bilo videti predvsem naš »kozolec« v raznih oblikah, prazen in z žitom ali s krmo obložen, prizore s slovenskega žegnanja (proščenja) itd. Med spomini iz Slovenije ima pisateljica tudi slike slovenskih narodnih noš itd.
Sloveni ja je izmed vseh delov Jugoslavije najlepša, je nadaljevala gdč. Boekel, in rekla, da je zatrdno odločena, vrniti sc čimprej spet v naše kraje, ker ji zdaj zaradi bližajoče se jeseni in nevarnega političnega položaja ni bilo mogoče ostati dalje pri nas. Slovenci in slovenski kraji se zelo razlikujejo od ostale Jugoslavije, je ugotovila, in je bila zelo vesela, da je svoje potovanje po Jugoslaviji začela v Macedoniji in končala na Slovenskem, ne pa narobe, kajti če jc konec lep, je vse lepo!
Prosili smo gdč. Boekel, naj bi povedala, kake vtise je v Jugoslaviji in o Jugoslaviji dobila, in koliko ter v čem se naši kraji in ljudje ločijo od njenih domačih. Prijazno je ustregla tej želji in v naslednjih vrsticah posnemamo najvažnejše njene misli:
Predvsem preseneti tuja raznolikost Jugoslavije. Nizozemska je precej velika dežela, vendar je narod enoten, enoten in sličen pa je tudi način življenja ter gospodarska in kulturna raven prebivalstva. Jugoslavija pa je prava zbirka raznolikosti in celo nasprptij: podnebne, talne, družabne, gospodarske itd. razmere so v Jugoslavi ji tako različne, da je sploh nemogoče v teh ozirih govoriti
o	Jugoslaviji kot celoti. Isto je s političnimi, verskimi, kulturnimi itd. razmerami.
»Kdor bi hotel poznati Jugoslavijo, bi moral poznati vsako ped zemlje in vsakega človeka posebej«, pravi gdč. Boekel, in še:
»Jugoslavija je enota le zaradi krvne sorodnosti svojih prebivalcev in le, kdor to ve, more razumeti, kako je 'mogoče, da je iz toliko tako različnih delcev nastala in obstala enotna država.
A prav zaradi svoje pisane raznolikosti je Jugoslavija za tujca ne le slika, temveč film, na katerem se vrstijo vse mogoče slike. Če za primer vza-* memo ljudi: Macedonca, ki živi v koči brez poda in oken, lenari ob tobaku in kavi ter moli Alaha; Šumadijca s šajkačo, ki pije ljuto rakijo in poje junačke pesmi; Slavonca, prebivajočega v veliki vasi sredi plodne ravnine, k se vozi s tremi pari-konj in namlati po več vagonov pšenice; Ličana, ki mu raste le kamenje in vidi kruh komaj za »Uskrs«; Dalmatinca, ki mu je morje njiva in ribiški čoln plug; poleg njih pa veseiega, mfehkega Slovenca iz Slovenskih goric, ki svojo trtico neguje kot otroka; pa naprednega Gorenjca, kjer ima vsaka vas vodovod in elektriko in še ducat društev povrh, — kje na svetu je mogoče dobiti na majhnem kosu zemlje tako pisano družbo?
V	enem oziru pa so prebivalci vseh jugoslovanskih pokrajin slični: povsod je opaziti izredno razvito in izredno ohranjeno narodno umetnost. V narodnih pesmih, v narodnih vezeninah, v narodnih nošah in običajih — povsod so ohranjeni neizčrpni zakladi, zaradi katerih Jugoslavija zasluži, da bi ji tovrstni znanstveniki vsega sveta ppsve-čali več pozornosti kot dozdaj. Sploh tiči v Jugoslovanih — po mnenju gdč. Boekel — več nadarjenosti za umetnost in za ihodrovanje in govorništvo koLpa za praktično gospodarsko delo. Le tako je mogoče, da si kmečko dekle v Slavoni ji zna napraviti na praznično obleko tako umetniško vezenje, da bi jo zavidali pariški saloni, njena postelj' pa svojega imena ne zasluži. In v vsem je tako..
Vprav to, da je praktično gospodarsko delo Jugoslovanom podrejene važnosti, je v veliki meri vzrok, da je splošna življenjska raven jugoslovanr skega ljudstva zelo nizka. V mnogih delih Jugoslavije se smatra za luksus, kar je po vsem civiliziranem svetu najnujnejša življenjska potreba Po drugi strani pa je junaškemu Črnogorcu pod častjo, da bi kdaj »očohal« svojo mršavo kravico, kar je bogatemu nizozemskemu kmetu, ki ima vsak pisarno s telefonom in pisalnim strojem, vsakdanje delo.
Kmetijstvo je pri nas zaostalo
Kmetijstvo, posebno poljedelstvo, je v Jugoslaviji zaostalo.
Nizozemska pridela n. pr. povprečno na hektar : pšenice 30 q, rži 21 q, ječmena 29 q, ovsa 22 q, fižola 22 q, krompirja 165 q itd., medteni ko Jugoslavija povprečno samo: pšenice 10.5 q, rži 8.5 q, ječmena 10 q, ovsa 9 q, fižola 7 q, krompirja 60 q itd., čeprav so podnebne razmere v Jugoslaviji ugodnejše za pridelovanje, kar se pozna tudi v tem, da je hektolitrska teža žita v Jugoslaviji mnogo višja kot ha Nizozemskem. Pšenica n. pr. ima v Jugoslaviji povprečno hi težo nad 80 kg, na Nizozemskem komaj 75 kg, rž celo komaj, 70 kg, ječmen 60 kg in oves 46 kg! To pomeni, da je v Jugoslaviji zrnje bolj kleno, ker je več'sonca! Le način obdelovanja zemlje in drugo, kar je s tem v zvezi, je na Nizozemskem neprimerno na višji stopnji.
85.000 tonska nova angleška ladja »Queen Elisabeth«, ki so jo prejšnji (eden spustili v morje v zalivu Clydc. To jc zdaj najvefja ladja na svetu. Jc dvakrat tako velika, kot je bil nekoč »Titanic«.
Pa živinoreja! Nizozemci vodijo za svoje črno-belo govedo rodovnike za deset in več rodov nazaj, s podatki mlečnosti itd. vseh prednikov — pa ne samo o mlečnosti, še o tem, kako mastno mleko so dajale krave-prednice plemenske živine. Zato ni čudno, da imajo holandske krave povprečno nad 5000 litrov mleka na leto, da ima mleko teh krav vedno nad 3.8% masti in da doseže tam živina v dveh letih starosti do 800kg teže! In kako pazijo kmetje na enotno barvo in pravilne telesne oblike plemenske živinel Zato ima nizozemska živina raven hrbet, kot da bi bil »obžaman«, in trup skoraj docela sliči pravokotniku. Primerjajte k tej sliki jugoslovansko živino!
Slovenila ic gospodarsko »eio napredna
in dokazuje tudi izvedena organizacija izbire (selekcije) plemenske živine, ki jo v drugih delih Jugoslavije ni najti. • Sploh so Slovenci izredno pridni ljudje. Je skoraj čudež, kako morejo živeti na malih koščkih slabo rodovitne zemlje. Prijaznost in usluznost slovenskih ljudi je pa naravnost neverjetna. En sam velik greh pa delajo slovenski kmečki ljudje: kmečko ženstvo, posebno pa kmečke matere, morajo preveč in pretrdo delati! To je edini neugoden vtis iz Slovenije! Nizozemska zena je v družini mati in gospodinja, slovenska pa mora biti tudi dekla in celo hlapec! In kljub ?° s‘°yel1skj domovi tako snažni in okna ter vrtički polni cvetja. Slovenija je dežela nageljčkov!
Slovenske hiše so zelo lepe in praktične, skoraj kot vile, in Slovenci stanujejo bolj gosposko kol Nizozemci. Na Nizozemskem imajo kmetje vse svoje poslopje pod eno streho in je stanovanje družine kar poleg hleva. Poleti, ko je živina na pasi, pa celo kar v hlevu jedo, ki pa je seveda lepo zbeljen in očiščen. Nizozemski kmečki dom zato i zgleda kot majhna graščina, podolgnste oblike; v severnih provincah pa celo kvadratne s piramidasto visoko streho. Do vsakega doma je prejšnje čase vodil kanal, ki je nadomeščal cesto Po tem kanalu so se vozili kmetje s čolnom na obisk m v mesto po opravkih, po kanalu so spravljali pridelke itd. Odkar so prepregli deželo z modernimi cestami, so mnogo kanalov zasuli, vseh pa ne smejo, ker služijo za uravnavanje in odvajanje vode. Velik del Nizozemske namreč leži pod morsko gladino in morajo vodo umetno odvajati v morje preko visokih mogočnih obrežnih nasipov. Najvišja gora Nizozemske meri le 360 metrov Sicer pa pride gdč. Boekel o Nizozemski predavat najbrže še to zimo na naše Ljudske univerze!
Nizozemci pijejo mleko in žganje, pa kadijo radi, pa se je zato gdč. Boekel čudno zdelo, da v naših slovenskih gostilnah ni opaziti žganja na mizah ... Drugače pa so Nizozemci dobrodušni kraljico imajo radi in princeze tudi, vsemi svojimi kolonijami, ki mnogokrat prese-materno državo, živijo v lepem soglasju in v mednarodne spore ne posegajo. Ko so jim po svetovni vojni hoteli dati kos nemškega ozemlja, so rekli: Hvala, ne potrebujemo, imamo svoje zemlje dovolj! In kakor se zdi, je bil ta odgovor zelo moder. Zaradi svoje miroljubnosti se Nizozemska ze nad 100 let ni vojskovala ter nosi v tem oziru »svetovni rekord«. Svet pozna Nizozemsko le po njenem maslu in po najlepših tulipanih, ki rastejo tam ...
Kaj {e treba Jugoslaviji « bodočnosti
Da se otrese tuje gospodarske nadvlade, da preskrhi svojim državljanom boljšo izobrazbo jih seznani z osnovnimi pojmi zdravstva in čistoče tako da bi dosegla vsa država vsaj približno višino Slovenije, da nekoliko izboljša prometna sredstva in način kmetijske proizvodnje, z eno besedo, treba je, da Jugoslavija odpravi vse, kar jo dandanes mori in kar tujce plaši pred obiskom naših krajev, drugi strani pa je treba paziti, da se ohranijo čim bolj nepokvarjene lepote in značilnosti naših krajev, ljudi in običajev — pa se lahko zgodi, da postane Jugoslavija najlepša in najbogatejša evropska država!
Radio
Drugi programi
Sreda, s, oktobra: Betgrad: 21 »Trboveljski s'av - Praga: 23 Koncert - Sofija: 20.15 Verdi vAida«, 23.Oo Literarni m gledapški večer — Varšava- 21 Kon cert Chopinovih skladb, 22 Orkestralni koncert"— Budimpešta: 21.20 Klavirski koncert, 22 Simfonični 'or. kester, 23.10 Ciganski orkester - Parit: 20 Koncert -Rim: 21 Opereta cKolibrij« _ Milan: 21 «Lancillotto del Lago , opera.