^ dan rasen
»(»bot, BS-
<HJ
la prainikov.
daily
except 3*lil4ty>i g^d Holidays*
.year xxvil
Cana lia ta is »100
PROSVETA
* *
GLASJLÖ SLnVTMcrr NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uiodnilkl la upramlikl prostori: 1667 8. Lawndala Ara.
Off ios of Publication: »667 South Lawndala Aro. Telephone, Rook wall 4904
mnnt	Jaautry U. IMS %t tka M^iru. /„ .	...--r "■' 11 1 11	T T mm
us-*.u.	„ a^rtliS: Chicago, III., petek, 23. novembra (Nov. 23), 1934.
IComentaijî
municijskl baran m ^eduje vojnim profilom T^eriéka vlada ne
tîh vojakov.
več
kadar so
dan nam prinese kaj no-., ¿ivljenju. Včasi to novo pomeni za splošnost, največ-
i:an'bo koga zanimala vest m ameriški vojni depart-v svojih načrtih za bodo-riško vojno nekaj novega, ¡meriski vojak bo imel svo-tetovirano na obeh ra-"5, obeh kolkih. Ime bo vbo-i barvo pod kožo, tako da , bo mogoče izbrisati. In ko v bodoči vojni identificirali vojake, katerim bo manj-jlave, bodo našli njegovo j» tej ali oni rami, in če bo jkalo ramen, bodo našli ime jkih. "Neznanih vojakov", b je bilo po zadnji vojni „Je in katerim je vsaka dr-postavila spomenik, ne bo Vojaki, ki izginejo popol-s tetoviranimi imeni vred izginejo, that's ali. jj to je novica, katere je vesel vsak današnji in bo-vojak. Velika pomanjklji-j« odpravljena in vojaki v i vojni bodo spoznani . . . mrtvih ne bodo več zame-in kadar mati ali žena do-osano truplo svojega dra-bo vedela, da je dobila pra-... Napredek! .. . te Amerika in ostali svet vlja na novo vojno, ni nič . Največja novica vseh da je vojna za vse čase jena — je še vedno sladki Ta novica mora čakati dru-ivilizacije.
—nekaj je. Druga no-uadnjih dni je, da a^ je Lam-du Pont, p red se oni £ E. I. I Pont de Nemours & Co., ve-municijske družbe v Zdru-državah izrekel za odpra-vojnih profitov. Njegovo ijeje, da bi vlada morala ob vojne konskribirati (ime-beseda!) ves dobiček pri-h podjetnikov, kolikor pre-normalni dobiček v mirnem
T»zahteva ni nova, novo je le <ia je to zahtevo podpisal nt du Pont, municljski r. Ne bomo zdaj špeku-takaj je du Pont za kon-ijo vojnih dobičkov. Nje-družba je ob času svetovne prejela naročil za smod-druge eksplozivne snovi «o milijardo in tristo mili-[ dolarjev, kar ji je pomo-je izplačala v dividendah odstotkov vrednosti orlgi->Klavnice v svojih delnicah, •ko mačje solze. Morda je ta <lu Ponta danes sram... Peve po konfiskaciji voj-d biekov SO pa do danes le ¡n lepe želje. Take ostalo, dokler jih kongres ne spre-\'v zakon. Zadnji Roosevel-k(">ire.s, ki je pri burboncih ,l! * "iw»ciali8ti6nega", je či-poubil na vse te zahteve. Wi Pozabi tudi bodoči kon-' kl J«' |k» sodbi burboncev ■"J "*»cial ¡stičen". Ne ve-
J'" . m nepobitna. Ka-r®'tr« postane vojna neprofl-** vojnim dobičkarjem in ; " ,llr" profitarjem, tedaj ¿T v,,('je vojne kmalu — J "JMa •<• »>o tudi bližala koncu, kadar prostaki, on« vojaška para, ki krmi na bojnih poljanah s 4 u '""i. <lobe odločilno be-" r,;ii»"v«Mii vojne. Vse to
IEOTSGHEV SNOB V CHICAGO
Avstrijski klerofašistični režim se vzdržuje na površju s pomočjo Italije, pravi Deutsch Liga narodov naj garantira Avstriji nevtralnost
Acceptance for «"»Hug at sdatUI ZZTZ . . '	"	i
*	V"*** far Is section 110«, Act of Oct S, lilt, authorised <m June 14, 1*1«.
IMPOZANTEN
Subaeriftton »6.00 Yearly
$TKV.—NUMBER 230
t«, L
»ra novica za siro-
rs«*n
''""a dobila injunkcijo '^ and.—Oblačilna družba • kateri je stavka za ' A'nal»famated Cloth • J«' dobila proti u-r!|j«* B. IVppeiror-'svkarjem začasno "P<»v*d. Injunkcijs "umešavanje za<k»ve, piketiranje
akthnoati.
Chicago, 22. nov.—"Ameriško delavstvo lahko najbolje poma ga evropskemu delavstvu, če se bori doma proti fašizmu", je rekel Julius Deutsch, bivši povelj nik avstrijskega šucbunda ali republikanske garde, na sinoč-nem shodu v Orchestra dvorani. Na shodu je govoril tudi Gerhard Seger, ki je pobegnil iz Hitlerjevega koncentracijskega taborišča v Oranienburgu.
Shoda se je udeležilo okrog 2500 ljudi kljub izredno slabemu vremenu. Aranžirala ga je okrajna socialistična stranka. V Orchestra dvorani najbrž ni bilo še nikdar toliko rdečih zastav kakor ob tej priliki, za kar je skr bela socialistična garda, ki je prvič nastopila v javnosti. Tvorila je častno stražo Deutschu in Seger ju.
Glavni del govora je Deutsch imel v nemškem jeziku, ker mu angleščina dela preglavice. Govor je bil preveden po Mattie DeHan v angleščino.
Deutsch je orisal razvoj fašizma v srednji Evropi. Rekel je, da ni slučajni pojav, kakor so prvotno smatrali Mussolinijev črnosrajčni režim, ampak metoda kapitalizma. Z nacijsko zmago v Nemčiji je Avstrija postala fašistovsko torišče — nekak pašnik Mussolinija in Hitlerja, na katerem sta se tepla za nadvlado v srednji Evropi.
•Pri izbiranju med obema fašističnima režimoma si je po na-cijih ubiti Dollfuss izbral Mussolinija za svojega zaveznika, ki je postal faktični vladar nad malo pa strategično ležečo Avstrijo. Mussolini je Dollfussa podprl z denarjem in orožjem. Po februarski revoluciji je klerofašistični režim, ki nima opore v ljudstvu, postal še bolj odvisen in navezan na svoje zaveznike v Rimu.
Deutsch je izvajal, da je v interesu miru in v interesu Avstrije same, da ji Liga narodov garantira nevtralnost ter onemogoči umešavanje zunanjih držav v njene notranje razmere. Poudaril je tudi, da kakor hitro bi sedanji režim izgubil Mussoli-nijevo protekcijo in pomoč, bi mu bili dnevi šteti, ker bi avstrijsko delavstvo hitro napravilo z njim obračun.
In kakor v Italiji in Nemčiji, je tudi avstrijski klerofašistični režim proglasil vse delavske organizacije za ilegalne. Ne more pa zatreti delavskega gibanja, ki se razvija pod zemljo. Pri tem delu so žrtve sicer velike in je stotine delavcev aretiranih, toda po vsaki aretaciji stopajo na njih mesta novi revolucionarji.
"Zagotovim ^vas, da po prihodnji revoluciji Avstrija m- bo bu rž važna republika, marveč socialistična", je rekel Deutsch. Slično je izjavil tudi Gerhard Seger o Nemčiji, ki je imel le kratek govor. Njemu teče angleščina gladko. O Nemčiji bo govoril v Chicagu enkrat po m>-vem letu.
Wagnerjeva kam-panja proti kompa-nijskimr uni jam
Naznanil je, da bo predložil nov načrt, "ki bo imel zobeM
New York. — Zvezni senator Robert F. Wagner je sestavil nov načrt, ki bo po njegovem mnenju zadal smrtni udarec kompanijskim unijam. Predložil ga bo v prihodnjem zasedanju kongresa in upa, da bo spre-jet. ^	"
Wagner je predložil sličen načrt v zadnjem zasedanju kongresa, toda administracija ga je tik pred zaključen jem kongresa porinila na stran in namesto tega je bil sprejet zakon za ustanovitev vladnega delavskega odbora.
- Proti prvotnemu Wagnerjeve-mu načrtu, ko je bil pred kongresom, je velebiznis vodil bolj ostro in zlobno kampanjo kakor proti katerikoli drugi delavski zakonodaji.
"Novi zakon bo imel zobe", je dejal Wagner. "Naša zahteva je, da voditelji industrij ne smejo v nobenem slučaju ovirati delavstva pri organiziranju v svojih unijah in da se morajo delodajalci pogajati z organizacijami, za katere se delavci izrečejo.
"Ako bi v Angliji kdo predlagal isto zakonodajo, bi se mu smejali, ker je bila sprejeta že pred leti, dočim jo ameriški velebiznis pobija z vso silo. V A-meriki nam dela velike preglavice mišljenje mnogih ljudi, da ao lastninske pravice nekaj svetega, človeške pa nekaj postran-«kega".
Cestni železničarji v I Am Aftge-lesu za stavko
Los Angeles. — Temu mestu grozi stavka na cestni železnici, za katero so se izrekli delavci pri Pacific Electric Railway. Zahtevajo višjo plačo in druge u-godnosti. V mezdnem gibanju so tudi
KAMRO BO ZAVAROVANJE PROTI BREZDELJO?
Velika konfusija v vladnih krogih o socialnem zavarovanju. Velebiznis hoče kompanijsko zavarovanje
Washington. — (FIP) — Zadnja konferenca za ekonomsko iasčito, katero je sestavila delavska tajnica Perkins, je pokazala veliko konfuzijo, ki vlada v administracijskih krogih o vprašanju socialnega zavarovanja. Pokazala je tudi burbonsko stališče ameriškega velebiznisa.
Kar se administracijskih krogov tiče, so razdvojeni na toliko skupin, kolikor je vodilnih posameznikov. Vsak si tolmači socialno zaščito po svoje in naravno tudi socialna zavarovanje.
Relifni administrator Hop-kina si zamišlja socialno zaščito v tem, da vlada preskrbi delo brezposelnim ali pa sprejme tako brezposelnostno zavarovanje, ki bo tudi nje ščitila. Tudi delavska tajnica je že čestokrat poudarila potrebo dobrega zavarovanja. -
Trgovinski tajnik Roper se je postavil na skrajno desnico. On je naklonjen le papirnatemu zavarovanju in še za tega ni navdušen. Je proti temu, da bi vlada taksirala industrije za brez-poaelnostnl fond ali pa kako drugo socialno zavarovanje. , Njegovo mnenje je, če vlada to stori, se bodo podjetniki še bolj zatekli k izpodrivanju delavcev s stroji in rezultat tega bo povečanje in ne zmanjšanje brezpoaelnostL To poudarjajo Uidi nekateri ekonomi obeh iol — stare in nove. Sploh je pa njegovo stališče, naj vlada čim bolj zmanjša izdatke in ae u-makne iz relifa in javnih del. To stališče je v direktnem nasprotju s Hopkinsovim in drugih "levičarskih" skupin. Tudi na konferenci sami so se
delavci pri Los Angeles Railway, ...	. . . „ . .
ki si deli transportni promet s	^l^T.u
prej imenovano družbo. Tej
družbi je pokrajinski delavski odbor svetoval, naj se pobota z unijo, ki zahteva zvišanje plač za 12 centov na uro, osem urni de-lovnik po šest dni na teden, priznanje organizacije in poravnanje vseh diferenc po arbitraciji.
Komunističns "knjižns bomba v Nemčiji
Berlin, 22. nov.—Pred kratkim Je v bralnem oddelku državne knjižnice v Berlinu eks-plodirsls knjigi podobna "bomba". Rsatrelbs pa ni nikogar u-bila niti ranila, temveč posula je ves prostor z msjhnimi letaki s komunistično propagando E-naka "bomba" se Je rszM*ls i-s toča * no tudi v knjižnici višje berlinake šole za politiko
Konvencija stavhinskih unij -
Washington, D. C.—William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je sklical konvencijo stavbnega departmenta federacije, katere se bodo udeležili delegatje tistih stavbnih unij, katerim je bil odrečen sedež na zadnji konvenciji Ameriške delavske federacije v San Franciscu. Konvencija se bo o-tvorila 2. novembra v Washing-tonu, D. C. Oklicanje konvencije sledilo neunpešnemu naporu za dosego sprave med stavbnim departmentum federacije na eni strani in traarji, električarji In zidarji na drugi.
ki veiebizniaa so argumentirali m privatno zavarovanje proti brezponelnosti, kar pomeni, naj vlada to stvar prepusti korpora-cijam. Njena akrb naj bo kvečjemu to, da skrbi, da ne ostane le pri Ijeaodah, pat'- pa gleda, da podjetniki privatno zavarovanje tudi izvedejo.
To zavarovanje, katerega je pričela propagirati tudi narodna trgovaka zbornica, bi bilo podobno kompanijakim unijam. Delavstvu bi ne nudilo nič več zaščite kakor jo nudijo kompa-nijske unije pred izkoriščanjem in samopašnostjo bossov. Pokrivalo bi aamo upoalene delavce. Dokler bi bil denar v blagajni, bi prejemali podporo, ko bi ae pa fond izčrpal ali pa znižal pod neko točko, nuj bi v njega priapevali tudi delavci. Podpora bi bila zelo omejena tudi za tiste, ki bi bili upravičeni do nje.
Na drugi atrani so profesorji zagovarjali splošno zavarovanje, (l>alj<* na 9. utrani.)
Butlerjev ekspoze jim je "komična opereta"
Burbonski tisk bi najrajši potlačil vse skupaj s gromskim krohotanjem. "Saj poznate liutlerja, staro klepetuljo!" je splošen komentar. Kongresni preiskovalni odsek tudi "postaja oprezen" v lu*i poročil. But-ler pa vitraja, da je povedal resnico
J«|oslov«Rska obtožb« Italijo potla&oiia
Mussolini je enako odgovoren za umor Aleksandra kakor Ogrska, toda na pritisk Francije je Jugoslavija naperila odgovornost le proti Ogrski
Rim, 22. nov.—Cim je avstrijski diktator Schuachnigg odšel domov 1« Rima, se je Mussolini začel pogajati s Francijo u sporazum. S francoskim poslanikom Chambrunom Ima dnevne razgovore. Kolikor je znano bi Francija rada vedela, kako daleč bo Mussolini podpiral Ogrsko pri njenih revizionlstlčnlh težnjah. To je ena zapreka na potu do sporazuma med Francijo In Italijo. Druga zapreka je vprašanje odgovornosti za umor jugoslovanskega kralja Aleksandra.
Francija je dala Mussolini ju razumeti, da sporazuma ne bo, dokler bo Italijo dajala Ogrski moralno oporo za revizijo mirovne pogodbe; še manj pride do kakega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Zadeva odgovornosti za maraejaki atentat je št« bolj delikatna.
Koje Jugoslavija pripravljala spomenico Ligi narodov, zahtevajoč preiskave glede te odgovornosti, Je v enaki meri dol-žila Italijo kakor Ogrsko—toda le na pritisk neke velesile (vsekakor Francije) je izpustila Italijo iz svoje spomenice in naperila tožbo aamo proti Ograki. Jugoslavija ima dovolj dokazov, da je italijanska vlada enako kriva kakor ogrska vlada, enako Je ščitila hrvaške teroriste na avojih tleh. V Italiji so bila tri taborišča za hrvaške begune; ta taborišča si* nahajajo sto milj naokoli Rima in sicer v mestih Fontac-cho, Kan Deftietrio in Sah l/b rento.
Francija vsekakor hoče, da se Jugoslavija umakne v ozadje, kar ae tiče odgovornosti Italije za maraejski atentat, to pa Iz razloga, da ne bi tr|n«l njen program sporazuma. Toda Jugoslavija ne bo dolgo ostala v ozadju. Vztrajala bo, du Liga narodov izvede strogo preiskavo—In če bo Liga ovirana, bo Jugoslavija prisiljena nama iskati zadoščenja. Tukajšnji jugoslovanski diplo-matje opozarjajo' na dejatvo, da je MusHolini pred enajstimi leti poalal lH>jne ladje v grške vode, ko ao grški banditje pri Janini ubili italijanakega generala in Štiri čaatnlke.
Eaorgija v moigaaih oddaja svotlobflo iarfco
Značilne demonstracije rleve landMkrga učenjaka dr. Crlleja
Philadelphia, Pa., 22. nov. — General Smedloy 1). Butler Je danes povedal, da ga Je poleg fašistov v Wall streetu, katere je razkril kongresnemu odseku, še 41 drugih fašističnih ali "srajčnih" organizacij vprašalo, če hoče biti njihov vodja.
"Velika vailna teh organlta-clj jo pod vodstvom raketirjev, ki delajo dobro trgovino s uniformami ali srajcami In pobirajo mesečno Članarino od bedakov", je rekel general Butler.
New York. 22. nov.—Na podlagi poročil v kapitalističnem tisku je razkritje fašlatlčne zarote v Wall streetu za strmoglsvl-tev Rooseveltove vlade navadna "komična opereta", genaral S medley D. Butler, kl je po lastni ispovedl imel dobiti od treh do |>etdosetih milijonov dolarjev za organiziranje fašistične armade, je pa "mana stara klepetulja, ki se norčuje In vedno išče reklame v časopisih.
Malo je listov, ki jemljejo Bu-t le rje v o raakritje v resnem tonu. Celo kongresni preiakovalnl odsek, ki je taallšal Butlerja in po njem imenovanega agenta fašističnih zarotnikov, Je—po vesteh v kapitalističnem čaaopisju -"postal oprezen in ne pripisuje več poaebnlh važnosti tej senzaciji".
Odsek Je včeraj zaslišal kapitana HantUttla Glazlerja, poveljnika tai>orišČa OOC v Klk Ridgu, Md. Po Butlerjevl Izpovedi Je to taborišče imelo biti zbirališče fašlatlčne armade pred pohodom v Waahington. Zaslišanje kapitana je bilo aeveda tajno, predattdnik odaeka, kongresnih MacCor-mack, je pa kasneje dejsl» «la Izpraševanje Glazlerja nI Imelo nič opraviti z Butlerjevlm eka-posajem.
Gerald d*. MaeGulre, prodajalec bOndov za wallstreetako tvrd-ko Murphy & Co., o katerem J* general Butler lz|>ovodel, da mu Je predložil (Hinudbo za vodstvo za organiziranje pol milijona mož fašistične armade, Je bil včeraj ponovno zaslišan; tri ure ao ga izpraševali, ker pa Js bilo zaslišanje tajno, ao kasneje |mi-ročali le toliko, da MarGuire "ne ve ničesar o kakšni fašistični zsrotl proti Rooaeveltu". MaeGulre lai ponovno zaallšan v |st-tek.
Ma<<?ormark Je sinoči naznanil, da danes ne bo zaslišanja o tej aferi. Odseku s» zdi l»olJ važno, da tu* Toil komunistične aktivnosti v krogih krznaraklh delavcev v New Yorku,
Kdini elan preiskovalnega odseka, k I se žitnima za Butlerjev eks|Kize, je newyorški kongres-nik Dlcksteln. Rekel Je le toll-ko, da M aH i u ire je vo trdovratno zanikanje, da "nič ne ve" ni zanj prav nič Impresivno. Itekel Je, da l»<> s mi ni« i a temeljito preiskana in če Je kaj resnice na
tem, 1m> javnost to Izvedela. fUtoland, O.—Dr. George W 1 General lluller aeveda ne mol-Crile je te dni a svojimi asisten-1in rie pusti ae ugnati s krohoti v avoji kliniki dernonatriral tanjem iu norčevanjem. Včeraj
pred tu zborujočimi člani Splošne akademske znanosti električni zna/aj možganuke tvarine. V črni temi laboratorija, ki se na-
je dejal reporterjem sledeč«;
"Vesel sem, da sem razodel to stvar kongresnemu odaeku, kajti moje ime *o vedno vlačili a to
haja pod zemljo, Je živalska N|| ono fašistično organizacijo, možganaka ma»a oddajala bil- ! jaz pa želim, da Im» ameriška Jav-aketajoče žarke, ki ao bili komaj noat enkrat za vaelej vedela, da vidni, a dovolj mo/-ni, tako da ao JM¿ nI «ion fašial. Drugič ae mora
ameriško' ljudstvo zavedati, da Crile Jr pojasnil, da Je to j faiiatično gibanje V tej defteli
atvorili nekak aij okoli mane, Dr
: direktni dokaz, da možgani živa« . Ii in človeka "siJejo z lastno lu-' čjo", to ae pravi, da zbirajo 1 avetlobno energijo, ki prihaja v telo v rastlinski hrani, rastline ' jo pa d o lie narav noat iz aolpea. i Ta energija je v bistvu električ« Tom Htmmey. ki je tu na -liki t >en«. Kern», je končno dobil prft.-| na. Možgani *o kakor- radiopo. lik«, da ae Im» njegova IS letna afera prala pred najvlAJim nodl U*m Združenih dr/a».
staja Jerumki
Il stalilee v teletu ao pre-
lil ve^ Aala, Nevarnost ne Isi od-pravljena z zasmehovanjem in omalovažanjem. Iz HitWJa ao tudi nofve brili lit ga omalovaževali akoro do zadnjega Pravite, da MacGuire vae («Ji T To ae razume! Naravno, da bo tajil in z la t ml bo hotel mene napraviti im Isžniks, ampak Jaz no bom oetaJ i«Utok I"	. ...
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
SLASII-O IK N A It OD N K
I.AHTNINA PODPOBHE
•LOVKNIU
jgdnots
•nu .r — P.WI.«- * ««- s»**— NatM Saorf»
Naročnin.: m MruUi- 4r*a»a 0«vaa Chi-„..I U K.naA; $« 00 o» Wio, 9*.M « IvU U M «a <atrf l*u ; ao Cbl«a«a ia Cta-ra |7H ta rato Urtu, M" »a »al Ma; aa taa-
r>u>: fur Um Unlu4 Stat« |rm,. CkUagot an<l Canaca »•-•• par r«ar. ¿Üm. .nd Clear« I' M Par •Miatria* M 0« P**
Caaa «wlaaoa po do«o»«ni-—Bafcaptal «a aa
W»ía¿o.	. _ '___
Advertí.!r.s rata» «"> airawaaBt-Maau-•cripta wlU aot ba raturnad.
Nafek)* «a
a I
rae, kar l«aa
PROSVETA
U»7-M «a. Lawaiala	CW«a«a. IHlaato.
mtcmbeb op thk pbdeeated psebs
Domač drobiž
Glasovi iz naselbin
---- ; ■ -
Zanimive beležke is ranili krajev
Shod kluba brezponeinili
Ponesrečenec zblaznel In »e uam rt il
Broughton, Fa.—Poročano je že bilo o smrtni avtni nesreči Franka Freiiha. Pri tej nesreči je bil Frelihov tovariš Louia Gurmovšek težko ranjen in odpeljan v bolnišnico v PitUburghu. Dne 13. novembra je Germov-šek podlegel poškodbi, toda na nenavaden način. Omračil se mu j« um in v tem slan ju je izvršil samomor v bolnišnici. 8tar je bil 42 let in 26 let j« bival v Ameriki. Bil je član druitva ¿t. 62 SNPJ in zapušča ženo, sina in hčer.	. m
Mlad odvetnik R rough ton, Pa.—Ludvik Zupančič, star komaj 22 let, je dobil licenco kot odvetnik.
Novi grobovi
Huntington, Ark.—Tu je u-mrl John Valentin, po domače Pintarček, star 74 let in doma s Potoka pri Zatični. Bil je dolgo let v Ameriki in pionir v ju-gocapadnih premogovniških naselbinah. Zapušča tri sinove.
Kansas City, Kana.-—Tu je u-mrl Peter Spehar, star naseljenec, doma iz Adlešič pri Črnomlju v Beli Krajini. Zapustil je vdovo in več odraslih otrok. Po poklicu je bil brivec in gostilni čar.
Wampum, Pa.—Tu je umrl Andrej Krašovec, doma iz Nove vasi pri Kakeku. Zapušča tri odrasle otroke.
Ely, Minn.—Po nekaj dni bolezni pljučnice je umrl Joe Tanko, samec, doma iz Dolenje vas pri Hibnici. Ni bil pri nobenem podpornem društvu in za stroške pogreba so zložili njegovi ožj prijatelji.
Diamondville, Wyo.—'Pljučni ca je pokopala Franka Zupanca, starega 62 let in doma iz Raj-henberga na Štajerskem. Bil je član društva št. 26» SNPJ in zapušča ženo, sina in dve hčeri.—-Dalje je tu umrla Kattie Galičič, Mam 40 let. Zadela jo je srčna kap. Zapušča možu, štiri otroke in pastorka.
Nenreča rojnka
South View, Pa.—Rojak Ven-celj Perešutič se je ponesrečil to dni. Zmečkalo mu je dlun leve rok«« in zdravnik je moral narediti šest šivov. Zdravi so doma<-.i M' '
Rojakinja oropana
(Cleveland.—Mary Mačerol je hilii v družbi svoje hčerke oropana na cesti ga $183. Samcat bandit jo je zbil na tla in jI vzel denar, ki ga je nesla iz svoje restavracije.
Hnjaklnin v hla/ntel
Calumet, Mich.—Žena pokoj nefS rojaka Johna UčrfflifC z Kirn ceste v Mine .lacketu Je bila zadnje dni odposlana v umobolnico v Newberry.
CblUnwood, O.—Pozor, brezposelni v Collinwoodu! le šesta zima prihaja, odkar je nastal* kriza in z njo pomanjkanje. Samo v okraju Cuyahoga je sedaj 242,000 ljudi bres dela, njih število pa stalno narašča z vsakim dnem. Ätevilne družine prosijo, za pomoč, in tudi to število se veča s vsakim dnem.
Dne 27. nov. ob 7. zvečer »e bo vršil velik shod brezposelnih v S, D. D. na Waterloo rd., na katerega pridite vsi, tudi oni, ki še delno delate. Vsak dan uvajajo nove stroje v razne industrije, kar pomeni, da novi stroji dnevno nadomeščajo delavce v velikem Številu. S tem se dnevno veča armada brezposelnih. To pomeni, da preti brezposelnost tudi tvojemu tovarišu in tudf tebi: danes meni, jutri tebi!
Delavci trpini, vsi na shod! Pokažimo, da se zavedamo položaja. Pokažimo možem v Washingtons da potrebujemo dela in ela ter strehe»
;y okraju Cuyahoga je več klu-bov brezposelnih delavcev. Skupaj sedaj štej* U organizacija \\e 160,000 članov. Po vgem okraju se organizirajo, tako farmarji kot delavci. Brez borbe in" zahtev, skupnih zahtev in skupne borbe, ne bo nič. Zbudi se,-trpin! Organiziraj se, kajti brez organisacije ae ne more ničesar doseči.
Vsi na shod kluba brezposelnih na 27. nov. v SDDI Ob tej priliki bo podano tudi klubovo pojoči lo o članstvu in drugih stvareh. Na svidenje!
Za pripravljalni odbor: Anthony J. Pire, Valentin Pire, Carel Marenčič, M. Modic.
v deželi in to bi bilo lahko napraviti onim, ki imajo dosti denarja za take reči. Tudi ne sme-no peeablti, da živimo v dažell, kjer živijo narodi celega sveta. Dasi beli narod vlada in je v veČini, vendar je splošna sodba, da se ta narod da kaj rad nahuj* skali, <pa bilo magari proti lastnim intaeesom.
Ako vzamemo vse to v poštev, vidimo, da so to težke reči za predsednika, kajti na vse zadnje j« on samo človek. Biti na Čelu tolikemu narodu, tolikim prepričanjem, ni 1 «hta stvar, in naposled mora paziti, da ne pride s ustavo navzkriž. Predsed nik Združenih držav ima sicer veliko moč—v več slučajih večjo od kralja ali cesarja, ampak i ma tudf svojo mejo. Računati tudi mora na mnenje splošnosti in sentiment naroda, in ravno
is latinščine in pomeni občln-stvo ali občinsko last zemlje. Ker je danes stroj vse povsod nadomestil človeško delo, bi to pomenilo, da bi tudi stroji bili občinski in sploh bi ae obratovalo po občinah in za občine.
Glede Rusije so tudi mnogi v zmoti, ker mislijo, da je tam komunizem, pa ni. Tam je več ko to: tam je vae država in državna last, ne občinska. V Rusiji ao sovjeti ali odbori, ampak vsi odbori so odgovorni glavnemu in najvišjemu odboru: državnemu. Torej tam je državni kapitalizem in ne občinski. Ime tudi nt pravi, da je komunistična Rusija, ampak Združene sovjetske socialietične države. Občinstvo in občinska last zemlje je starin aka, ki je bila v starih časih pri raznih narodih v praksi, ampak danes, v dobi stroja, nima pome*
na. Danes prehaja vse v državno last.
Socializem gre še naprej v svetovno izmenjavo dobrin, za odpravo političnih mej ter v ko-
ta je. V splošnem ameriški na- _ rod ne mara sociaMzma ali ko-! operativo celega sveta za dobro-munizma edino zato ne, ker v bit vaega ljudstva na celem sve-
Razna razmišljanja Belllngham, Waah.-HPri zad
njih volitvah smo oddali naše glasove demokratom in zdaj je na njih ležeče, kaj bodo naredili. Socialistom jih nismo hoteli dati, ker "itak bi ne bili izvoljeni", sicer so si demokrati izposodili precej programa od socialistov In če bodo držali besedo, bo precej boljše za delavca. Bomo videli!
Splošno se sodi, da pride v bližnji bodočnosti do velike spremembe. Govori se, da je kapitalizmu odzvonilo. To je: obratovati za proflt. Narod se tudi vprašuje: Kje bo vlada dobila denar za odplačevanje dolga? Kajti tistih, ki so na relifu, ne more obdavčiti, njim mora še dajati. Na to bom odgovoril, da vladi je lahko to storiti, samo ako hoče, namreč, da ljudstvu da in potem lahko vzame od ljudstva. In baš za to gre. Vlada mora imeti dohodke in bo morala nekaj storiti, pa naj bi bila tudi republikanska vlada na krmilu.
Vsi dohodki in profiti in vse drugo z davki vred pride le od dela. Ni res, kot se po večini sodi, da delavec le zase dela. Delavec dela za vse. Delavec plača vse in oni, ki ne dela, ne plača Deklice (st^eks) imajo vrednost )M) delu. Manj dela, manj so delpice vredne, in tako dalje, vse po delu. Ker je pa v A meri
Šoli in cerkvi in tovarni ter sploh v javnem življenju so mu zabili v kri sovražno misel. Zato so spremenili besedo socializem v amerikanizem, in kot ae vidi, bo šlo—"se že giblje". To je moje mnenje. Naj pa še drugi kaj napišejo, kako je njihovo mnenje o teh stvareh, saj se tičejo nas vseh.
Drugače se pa imamo prav lepo tukaj v tem kotu Združenih držav in države Washington. Delati ni treba veliko, nekateri celo nič, a živi ae pa le. Veselic in takih reči tukaj še nimamo, razen včasih "male domače zabave. Veliko število cerkva imamo tudi, ampak jaz ne grem nikoli vanje ; samo enkrat sem bil predlanskim v eni, ki ni imela svetnikov nič, pač pa veliko sedežev. Izgledala je bolj gledališče ko cerkev. Senator Robert La Follette je imel svoje predavanje v tej cerkvi, zato sem šel noter.
Delavski narod brez dvoma pričakuje sedaj, ko je oddal avoje glasove demokratom, veliko olajšave in proaperiteto. Ra*u-me se, da čudežev ne bo, dovol; za enkrat pa bo, če bodo drfcal besedo. Jaz ne verjamem, razen če bo zvezna vlada vzela indu* strije v avoje roke, in Četudi to stori, bodo Še zmiraj velike zapreke, dokler ae vse to uredi. Vlada lahko sprejme vae zamij&-ljene programe : starostno zavarovanje, brezposelnostno in druga, ampak kje bo vlada vzela denar in kako bo, če bo obratovala na svojo roko z ao težke stvari tudi za vlado, zato ne smemo preveč pričakovati, da ne bomo potem razočarani. Vlada sicer lahko obratuje za dobrobit naroda, ki je brez dela, in čim več takšnega dela, tem manj bo privatnega. Privatni biznis bo ogrožan in vlada bo morala, ako bo hotela vzdržati, poseči v velike industrije in nihče ne ve, kaj se zna izcimiti iz tega.
Razne grupe in organizacije se že pripravljajo na ta boj. Kako bo izpadel, mislim, da zdaj še ne more nihče gotovo vedeti. Pozabiti ne smemo, da v slučaju vladnega obratovanja bodo na vse mogoče načine zapostavljali
tu. Za sodelovanje po potrebi in za kooperacijo znanstvenikov za dobrobit vseh narodov ter za odpravo največjega barbarizma: vojne. To so atremljenja socializma. Tudi ta beseda je latinskega Izvora in je postala mednarodna in pomeni družbo. Socialist torej pomeni samo človek (sodrug), ki ve, da ni nič več, nič manj ko drug človek, in da je v Človeški družbi le majhen del velike družine, kot mali del stroja pri velikem atroju.
George Gornik, 498.
vse po ue.u. «ver je p« v nmen- Jn 8abotiri|li. áUoda w ^ delaia, ki mašinsko (strojno) delo ta- . _	^ viu.
ko napredovalo, da se zmiraj manj uporablja človeka-delavca, se je zajezil trg. Trga ni ! O da, ljudi je dosti, kl bi radi vse to |M)kupili in plačali svoje dolgove na zemljišča, hiše, avte, pohi-
če ne na skrivaj, samo da se vlado diskredltira. To so torej zapreke in zato ne smemo pričakovati preveč.
Naj omenim Še nekaj o komunizmu, ki ima precej prista-
Slsvbinakt unije pmte*tirajn
I/O« Angeles, Cal.—Represen taiitje krajevnih stavhinskih u
,,H w ,M,m- šev v deželi, ki ga obožujejo in štva, ampak ker ni dela, ne mo- ............ J___.
rejo.	i
Recimo, da bi bili republikanci dobili večino. Kaj mislite, kaj bi oni naredili? Priproat delavec, ali tudi izobražen človek, hi enoatavno rekel, da bi kapltn-listi zase delali, delavcem in u-rudnHtom pa še bolj znižali plače.
propagirajo. Dvomim, da mnogi "komunisti" sploh vedo, kaj je to. Kot mnogo drugih mednarodnih besed, tako tudi ta izvira
»	i hm i vrni vin |N» iunj ftniLoii |na«r,
ni j ao poslali oater protast proti po je gotovo, da hi, ali poglejmo Fédéral Bureau of Subsistence mM|0v kam hI to privedlo! Bank-IlomesUadaCorp., ki plačuje pri " rot na vseh koncih in krajih. Ve-gradnji projekt« v El Montu \iku kompetlcijn (konkurenca) nitjo mezdo kakor jo določa u- hi uničila vsako vrednost, kar n i j m k a lestvica. V protestu pra- delavec producira. la tega hi ae Nijo, da vlada daje s tem potu-1 rodila anarhija, splošen nered, ho privatnim podjetnikom, ki so kajtl trume delavcev bi bile vr-aktivni v kampanji ta splošno n(k ^„to, naposled diktatu-redukcijo mesd stavhinskih de- j rlli ]nt{em mogoče še kaj huj-lavcev v tem diatriktu.	AiflR.
Svet stavhinskih unij v l/m Recimo ps po drugi strani, kaj Angelesu je opozoril tudi grad-1 bi bilo. ako hi aocialisti dobili U ni départ ment Ameriške de- veČino? V tem slučalu jat vi-lavike frderaclje nn situacijo In dim največjo sabotažo in vaa 7aht«*val, naj federacija prote- mogoča nagajanja od strani ka-•tira pri avtoritetah v Washing.jpitaliatov. samo da bi diskredi-
Umu.
Zanimive vsoti iz Bridgeporta
Bridgeport, O.—Letošnja poslednja seja društva št. 18 SNPJ ae bo vršila dne 2. dec. ob l. popoldne. Torej eno uro prej ko navadno. Člani se vabijo, da ae gotovo vsi udeležijo, kajti z od šotnimi člani se bo postopalo po društvenih določbah. Letne seje so važne, to je gotovo, zato pa jih posetite vai! . V nedeljo, dne 11. nov., sva s soprogo posetila banket in prireditev dveh društev SNPJ v naselbini Bellaire. Udeležba je bila dobra, mrzlo vreme pa jih je velijo zadržalo doma. Ker je precej članov hrvatske narodnosti ao izvajali tudi svoj narodni ples kolo. Vladala je res prava bratska vzajemnost. Dobro bi bilo Če bi na tej prireditvi kdo izpre govoril par besed o delu SNPJ posebno radi mladine. Bo pa drugič ali prihodnjič. Nekateri, tamkajšnji Člani so precej aktiv-
dobičkom? To Na 17 nov smo obi8kal. ro_
jake in somišljenike v naselbin Power Point. Dobili smo jih baš na prvi ali ustanovni seji novega angleško poslujočega društva SNPJ, pri čemer jim je šlo staro društvo na roke in jim priredilo domačo zabavo, čije prebitek je Šel v njihovo začetno blagajno S tem je bil led prebit. Članov in članic je pristopilo in prestopilo skupaj 16, kar je vsekakor veliko število za tako majhno naselbino. Sedaj pa jih bo treba uvesti v društveno delo in jih obdržati skupaj. Ker imajo zmožne člane pri starem društvu, bodo to delo gotovo znal izvršiti. Naselbina Power Poini; jo aktivna v naprednih vrstah
v čemer se marsikatera druga večja naselbina ne more kosat z njo. Nekateri se veliko žrtvujejo moralno in gmotno, zakar jim gre vse priznanje.
Na Power Pointu smo se tud pogovorili glede bodoče konference JSZ, ki se bo vršila četrto nodeljo v januarju. O tem bodo še poročali oni sami. Pred odhodom smo se zbrali pri Bogata-jevih in se marsikaj koristnega
E«
pogovorili. Domov smo se vrnili ob treh zjutraj brez vseh nezgod.
Volitve so za nami. Kako bo nas goljufali, je bilo že poročano. Poslani ao bili tudi protesti na pristojna mesta. Na sejah soc. kluba št. 11 in okrajne aoc. organizacije je bilo aklenjeno, da bomo Šli a podvojeno silo takoj na delo. Soc. klub v bližnjem Martin s Ferryjii je že pričel s podučnimi tečaji, ki ae vršijo vsak petek večer, Uapehi ao ae že pokazali. Klub in okrajna organizacija sta izvolHa vsak štiri zastopnike za konferenco brezposelnoatnega zavarovanja, ki se bo vršila dne 9. dec. ob 1. popoldne v Ceškl dvorani v Bel-lairu. Zastopnikom so bila dana stroga navodila, da se morajo držati kot člani soc. stranke, da se izognemo vsem morebitnim neprilikam od zunanjih strank. Mi smo zagovarjali in propagirali zadevne zakone že davno, kajti soc. stranka je bila v tem gibanju. Ako si pa bodo kateri drugi hoteli lastiti prvenstvo, ae bomo seveda temu pro-iivili. Ce bomo šli vsi skupaj na delo kot zavedni delavci, bomo tudi resnično nekaj dosegli.
Soc. klub št. 11 priredi veliko veselico s tremi igrokazi, katerih dva sta strogo delavska, eden pa komičnega značaja. Vsi trije bodo podani v angleščini. Ta prireditev se vrši v soboto, <}ne 29. nov., v dvorani društva Domovina v Boydavillu. Podrob-noati sledijo pozneje. Ker je navadi, da mladina želi svojo irodbo, atanmrpfcNavojo, zato je club skleRll, da bo\ustregel veČini. Nifc[el je godbo Mitan iz Bellaira, v kateri igrajov trije fantje in dve dekleti. Ta godba je izvrstna; igrala je že večkrat na radiopostaji WWVA. Vstopnina bo samo 26c.
Delavske razmere so že od prošlega 1. aprila pod ničlo. Rov lie vedno obratujejo le po en dan v tednu, jeklame pa z manj ko polovičnim časom. V bližnjem Yorkvillu bo kmalu pridela obratovati nova jeklarna z novim uvedbami. Producirala bo s 120 delavci toliko kot prej z 800 delavci! Kam pa z ostalimi? Delavec, premisli malo!
Joseph Snoy, 13.
nit
petek, 23. novmm
ti, da se nahajam v rmotil Je bilo jedro moje obdoli Koliko direktorjev je r lo omenjeno pismo, ne veni
vsaj za enega, ki prav u jaz ni vedel, za kaj * je i di ne vem, kdo je prv spletkariti proti meni, | ko jih je bilo, vem pa di spletkarilo tako, da je pad ca na Coffa in Lokarja spričo tega, kar se je MV meni sploh ni bilo mogoče riti drugačnega zaključkJ je bil moj zaključek napa mata vso priložnost, da to vržeta raz sebe ter jo b nistemu ali tistim, ki so komedijo odgovorni, ako da sama nista odgovorna spletkarjenje proti meni Prosveti doslej še ni bila na diktatura in če jaz nek pišem, kar se nekomu dr ne zdi točno in praviim prizadeti vso pravico spo devo pojasniti.
Torej: če Vinku Coffu ker sem trdil, da je on voren za spletkarjenje pr nI, in če ve, da to ni res. prav lahko vrže senco <x »¡osti raz sebe s tem, d, kdo'je V prvi vrsti kriv pri$k> dO te komedije za boge delnice brez vsake Ske vrednosti, komedije, prav nič tragična, zato pi bolj smešna.
Prepričan sem, da ne bo nikomur kratila do zagovora, ako bo atvaren in brez osebnosti Ivan Jontej
— PaAerat«4 Pitona
"Pombtjeni mo¿je" ao še vedno pmahlieni v New Yorku. kjer prenoču ie jn v prtmtorih podaemnke železnice nil kjerkoli je kal
JtirnJi socialiste. "Trubel" bi bili toplote.
Da se razumemo Cleveland, O. — Vinko Coff, tajnik Slov. del. doma v Cleve-landu, ae je danes (20. nov.) pritoževal pred menoj zaradi mojega dopisa v Prosveti z dne 26. oktobra t. 1., češ, da mu dela krivico, vsled tega da bo prijel ¡Prosveto, ako omenjenega dopisa ne prekličem. Gre zaradi pisma, ki je bilo čltano na okto-beraki seji direktorija in o katerem sem trdil, da ga je tajnik Coff čital tako, da ga ni bilo mogoče razumeti (vsaj jaz nisem razumel besede, dasi se ne more reči o meni, da ne razumem angleški). V omenjenem dopisu je tudi bilo povedano, da me je Coffovo čitanje omenjenega pisma zavedlo v zmoto, da se je šlo za protest proti meni ln da je bila moja zmota tako očitna, da ao jo morali vsi opaziti, da pa ne tajnik niti kdo drugi, katerim je bila vsebina pisma znana, ni hotel pojasniti, da se nahajam v zmoti. Dalje je bilo povedano, da sem se drugi dan oglasil pri Coffu in da me on niti tedaj ni hotel oposoriti, da se glede vsebine omenjenega pisma motim, dasi mu je bilo jasno, da se nahajam v zmoti. Ko sem pozneje dobil omenjeno pismo v roke, sem seveda sam spoznal avojo zmoto, in prav to pa me je privedlo do prepričanja, da je Coff namenoma čital omenjeno pismo tako, da bi ga ne razumel. Da pa sem prišel do tega zaključka, seveda ni moja krivda ali zasluga, temveč enostavno njegova lastna krivda, ker mi nI hotel pojasniti, za kaj prav za prav gre. Ce bi bil Coff to storil, bi ne bilo nobenih komedij in tudi meni bi se ne bilo po nepotrebnem razburjati; a tega ni storil. Ali sem bil pravičen, ko sem zapisal, da je očividno ravnal namenoma, ali ne, je nekaj, na kar ne morem odgovoriti. Lahko, da je temu kriva njegova slaba izgovarjava angleškega jezika ali pa njegov glas, ki je bil tistega večera izredno šibek. Dejstvo ostane, da jaz nisem razumel niti besedice in da Coff potem, ko je videl in slišal, da si napačno tolmačim vsebino ome-| njenega pisma, ni hotel pojasni-
Pi
Koncert pevskega dru
"Prešeren" Pittsburgh, Pa.—Pevs štVo "Prešeren," odsek skega doma, bo priredila deljo, dne 25. novembra, popoldne, v Domu koncert jako interesanten. Progi jako fino skombiniran. pilo ne bo samo društvo ren," ampak tudi druga izvežbana pevska druitva solisti in umetniki v plesi bi in par skupin, ki bodo le" več domačih in priljul kot v starem kraju.
Iz tega lahko vidite, da našem programu nekaj za ga, nekaj klasičnega um in nekaj domačega nan Po koncertu bo seveda zabava. Vstopnina h ko in zabavi v predprodaji pri vratih pa bo 35c. Z programa ob 2.30 popold Rojaki in rojakinje! U te se tega Prešernovega i ta v velikem številu. Pol pevskemu društvu, da M mamo za njihove aktivne* zrtamo ceniti njih trud. ti bodo še z večjim veseljem svoje delo v bodoče in tu nadalje gojili lepo slo!
petje.
Pevsko društvo Preiere za Slovenski dom, ki je skupno središče in zbirali vse naše kulturne in pot organizacije. Zato pa ' vsak član in članica, pa n pada h kateremkoli dru* nedeljo na Prešernovem k tu. Vsakdo naj se zavtt stva, da je vsak possmei jak tako rekoč dolžan v nem ift moralnem oziru podporo skupni stvari.
Pridite vsi! Cim več i tem bolj bomo veseli, vat» bo žal, da ste se udeleži certa pevskega društva ren. Pomnite, da konceti štvo Prešeren že dolgo ni zato bo to spet nekaj r Na svidenje v nedeljo.
Mary Skerhnig.
Dve smrtni nnM
i Pittsburgh, Ps.- H tonu sta se pripetili *** ni nesreči. K»j«k PreHM mestu ubit. Gcrti^ k ii ikodbam čez par dni * " ei podlegel. .
v Pittsburgh u sem * pri Progarjevih in S"1' vih in oboji so Pr*1' ,
no na Prosveto. 1«**^' } di, da se nahaja ; • bolnišnici rojakmja K
Šče se jo lahko «a». V sobi št. 1« Ve*a » bodo prtjeHjio^£ llhovi so nsroč«-n. «a in več članov te aru ^ SNPJ Mikovi
okrevanj«.	j
Ko sem «e e*1 n lično, je t*»^ vorni avto r /t<ut
^rgK 23. NOVEMltA.
EKQIXKIA
Vesti iz Jugoslavije
llet mrvar usrrRB.
W* UEN
^ečen ^JfT^^ Z
J^fflber k u. Žalostna «mrt
rTL vlomilca Jane» Mr-^Njegov tovariš Stan-
pjj grftiran
5ovo mesto, 5. novembra L Dolenjsko so zadnje ča-
„r katerih so vlomilci vedno B bogat plen, a tudi znah Eatl vsako sled za seboj, irlornu v žužemberško poso-¿Tso ** hoteli izvršiti v Lj0 zvečer, so se pa vendar ujeli in s tem bo nemara ¡¡konec njihovega zločinske-
'AJtagrebške policije za-Lana vlomilca Jože Stangelj Mrvar, oba iz .Gotne m pri Novem mestu, sta se peljala na motornem kole-, preko Stične v Žužemberk, jggta hotela vlontfM ^.fcMflOŠ-p posojilnico in y »potarsjco ipjno, ki imata svoje propto-,v istem poslopju. V Zužfm-fk sta prišla okrog 7., a momo kolo sta zavlekla na skriv-, pot, kjer so ostre serpentine I testi proti Dvoru, in ga spret-) maskirala, da se ni videlo, šila sta do polnoči, ko je v femberku vse utihnilo in je pttlo v trgu vse mirno. Sezu-i «ta si čevlje in se odpravila i tvoj nočni tatinski posel.' S loj sta vzela le težko aktovko ainim vlomilskim orodjem, lo sta se srečno vtihotapila I trg, sta zavila pred poslopje fcnberske posojilnice in se islu nato znašla V poslopju, is se nista znala dobro orien-hti, sta napravila na dvoriščni oknu precej ropota, ki je Mil hišnico Reziko Skrljevo. Iglo je stopila k oknu in vide-idi hodniku dva sumljiva ne-unca. Rezika se je sicer za ip ustrašila, takoj nato se je I oblekla in skočila skozi drugo |bo na piano ter jadrno stekla ^orožniške postaje. O sumi j I-R> nočnem posetu je obvestila pike in tudi nočnega čuvaja ■na Novaka.
Orožniki so s pomočjo vašča-iv takoj obkolili posojilnico, krilca sta menda zaslutila ne-imoKt in se pripravila na beg. tótem pa je planil na hodnik naiški podnarednik Modic, ki Ispazil Josipa Stanglja prav v fc. ko je hotel pobegniti, fcnik se je pognal na Stanglja Iga podrl na tla. Med obema instala kratka borba, ki so ji ■ napravili konec komandir wtáak in drugi, ki so prihiteli Wicu na pomoč. Stanglja so Mo obvladali in ukrotili, frugi so medtem lovili Mrvar-i Ta je izkoristil splošno hwnjavo na hodniku, se naglo P v «tranišče in od tam sko-■tkozi okno na prosto. Na be-lj« podrl na tla sodnega uradni Hartmana in posestnika pka. ki sta stala na straži M hišo. Mrvar je bežal do krivalinča, kjer sta pustila s Mjem motorno kolo. Ker f ni zrial voziti, ga je zavle-* do ceste in ga peljal proti Nji- Zasledovalci so mu bili tofo kmalu za petami, ko pa IvideK da ga utegnejo dohite-Pustil motorno kolo na ce f 'i zbežal.
Na begu proti Novemu mestu J*tone« zjutraj med potjo na VJtunjen način preskrbel čev-I*'» pojavil v Bršljimr. Tu /" ""i orožniki so jo takoj P™ Z;i njim in Mrvar je be-'!tr"'1 njimi kakor preganja-JJvja zvit. Okrog 2. je pri-"Zu Hmeijnika, kjer so ga
j
DVE
ZANIMIVI RAZPRAVI V CELJU
Celje, 3. novembra.
Danes sta bili pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju dve razpravi zaradi umora. Senatu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, votanti so bili s. o. s. Tiller, dr. Dolničar, Božič in De-tiček, javno obtožbo je zastopal namestnik drž. tožilca Antipin, na prvi razpravi je zagovarjal obdolženca dr. Lovrenc, odvetniški pripravnik pri dr. Kalanu, na drugi razpravi pa odvetnik dr. Milko Hrašovec.
Lastnega otroka je zastrupil
Prvi se je zagovarjal zaradi hudodelstva umora posestnik Andrej Kladnik iz Slivnice pri St. Juriju ob juž. žel., oče devetih otrok.
Kladnik je že 20 let poročen. V zadnjih letih je bila pri njem v[ službi 40-letna gluhonema in duševno zaostala služkinja Amalija Tanškova, s katero je imel Kladnik ljubezensko razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Letos 18. maja je Tanškova rodila nezakonsko hčerko. Otroka je imela v začetku v oskrbi Klad-nikova žena, ki pa se zaradi bolezni ni mogla več brigati za otroka, zaradi česar ga je po dveh tednih izročila svojemu možu. Kmalu zatem je začel otrok bruhati in je 10. julija umrl. Ljudje so začeli govoriti, da je bil otrok zastrupljen. To je izvedelo tudi orožništvo, ki je takoj uvedlo preiskavo. Otrokovo truplo je bilo obducirano. Deli požiralnika, želodca in čreves so bili poslani fiziološkemu institutu ljubljanske univerze. Pri komični preiskavi so našli v organih strup v obliki arzena in bakra. Andrej Kladnik je sprva tajil dejanje, pozneje pa je priznal, da je dajal otroku prašek za ugonobitev ščurkov, ki ga je kupil na sejmu v Št. Juriju.
Pri današnji razpravi je Kladnik dejanje v polni meri prizrral, zagovarjal pa se je, da je storil to v zmedenosti in da ni popolnoma pri pravi pameti, kadar se razjezi. Njega je namreč jezilo, ker je žena ponovno kričala nanj in zahtevala, da izroči otroka v rejo in skrbi zanj. Sodišče ni vpoštevalo tega zagovora, ker je že v preiskavi zaslišan izvedenec psihiater izpovedal, da je sicer Kladnik duševno nekoliko zaostal, a je za svoja dejanja vendarle odgovoren.
Po zaslišanju Marije Kladni-kove in Marije JTanškove je sodišče obsodilo Andreja Kladnika zaradi umora na 14 let robi je in trajno izgubo častnih pravic. Kladnik je prijavil priziv zoper izrek o kazni, kazen pa je takoj nastopil.
Zagonetna smrt prevžitkarja
Pri drugi razpravi sta se zagovarjala 30-1 etni posestnik Matija Koprivnik iz Bohorine pri Zrečah in njegova žena, 33-letna Rozalija Koprivnikova, ki sta bila prav tako obtožena zaradi umora.
Jurij Založnik je živel s svojo ženo Marijo kot prevžltkar pri svoji hčerki in svojem zetu, t. j.
pri Matiji Koprivniku in njegovi ženi. Jeseni 1. 1938. so se začeli med Jurijem Založnikom in obdolžencema prepiri zaradi pre-vžitka in je Založnik celo tožil oba obdolženca na sreskem sodišču v Konjicah.
Letos 21. julija zjutraj je odšla prevtitkarica Marija Založ-nikova na dnino k sosedi, dočim je ostal Jurij Založnik doma. Okrog 5. je bila nujno poklicana domov. Mož ji je povedal, da mu je slabo in da je bljuval. Rekel je, da si je skuhal aa kosilo krompir in zelje in da si je nekaj te jedi prihranil za večerjo. Ko pa je vzel malo pred 5. krompir in ga začel jesti, se mu je zdelo, da ima krompir čuden okus. Takoj mu je postalo slabo in je začel bljuvati. Založnik je dejal, da je moral biti krompir zastrupljen. Založnikova je spravila moža v posteljo. Drugega dne popoldan je Založnik umrl. Dne 24. julija je bila izvršena obdukcija trupla. Notranji organi so bili poslani v preiskavo
Kavtikarskl delavci za Mavajo priznanja Mijo
Zahteva za tovarniške volitve pred d el a v a k i m odborom. Goodyear kompanija se ne mara pogajati a unijo. KritMna
situacija za unije
Washington, D. C., 21. nov.— Narodni delavski odbor j« danes odredil tovarniške volitve pri Firestone Tire and Rubber Co. ter pri Goodrieh Tire and Rubber Co. v Akronu, O. Pričaknje se, da bo enako napravil tudi s Goodyear Tire and Rubber Co., ko prejme unijsko aplikacijo za tovarniške volitve.
Glasovanja pri prvih dveh družbah se bo udeležilo 21,000 delavcev in bodo to največje tovarniške volitve, kar jih je delavski odbor še odredil. Delavci bodo izbirali med svojo in kom-panijsko unijo, ki bosta obe na
...... , * ,Elasovnici. Cas volitev določi
fiziološkemu institutu pokrajinski delavski odbor s se-
ljubljanske univerze, ki je po ke-'deiem v cievelandu.
mični preiskavi ugotovil v teh i ,r„,.„ A ... , . . -
organih tolikim, mnoiino ar*-1 J^ Ammikedeav.kefe-
na, da jc izjavil,'da jo Jurij HŽSut. k *. *	u'
ložnik umrl zaradi zastrunlieniu , ltvl komP»»'J»k« "»'J« n« z a" Sum je p&del n»'
Matijo Koprivnika in nje.ovo ^^,^ KKSft
zeno Rozahjo. Obdolženca sta , ,__ . J	»«
„ >	• .„., . „„, IJe ta procedura povsem demo-
¡^^T	SIL™; I etična, ker se bodo delavci pri
tajnem glasovanju lahko izrekli
proti, če je ne marajo. Zavrnil
Nirodni
1S04
PtdpMH Jidiotf
Tel. Kork well 4 »04
MBT-ftt UwimUI* AVn CMratf«. tU
GLAVNI ODBOR a N. P. J. UPRAVNI OII8KH t
VfNOHNT ÜAINKAR. ml »«d« t h ......W67 8. Uwnd.U Ave.. < hie**», lil.
WUCl) A. VlVKft. «1. tajnih.r...;.......SOftT S. UwnSaU Avo.,Ohicaao, III.
IAWHKNCK iiEAUIIjHl-Ut. taj. bol. odd 1*57 S. Uwadak Av«., ('hicafo, III.
JOHN VOGKK'H, gl. bUgaJalk........ 2M7 S. Uwnd»lo Avt„ Chleago, III.
FILIP OOI>WA. upr«vlt»dj	..... 20S7Í*. UwndaU Av»„ ttiksiro, III.
JOHN MOtm, urodnlk irU»i.....Ulf8.Uwndnl«Avt.,Oilsago,III.
ODBORNIKI:
KRANK SOMKAK. prvi podprrdwdnlk......MM K. 74th 8t., Clevotaad, O.
JOHN E. LOK AK JH., drugI podpr«d«»dnlk .UlW K. 170th 8t., Clsvtland, O.
(¿OfiPOI>AK8KI OIWHK:
MATH MCTKOVICH, pml»»dnlk............SS« K. 140th 8t„ Clowlané, O.
ANTHONY CVCTKOVfeUH..............U8* 8«n^a Av«., Hnniklyii, N. Y.
JOHN OL1P....................US 8. Pro«p»ct Avs., Clarttodun Ullis, III.
|H>KOTNl OIWKK .
JOHN OOltfBK. predsednik..............4U W. lUy Hl.. ÜprlngfMd, I».
ANTON SULAR.....................................B»* Arma, Kens.
JOHN TRČKLJ...................................Bo* W7, Strsl»em>, Pa.
FRANK PODBOJ...................................«1. Psrkhlll, Pa.
FRAMK BARBICH....................1««10 Perkgrove Ave., Clevelend, O.
N ADXOKNI OlMKKt
FRANK ZAITZ, predsednik................W. Wth 8t., Chicago, III.
FR KD MAI/JAI...............................« Central Park, Peru, III.
JACOB AMBROZ1CH.......................4li Pleitee Hl., Kveleth, Mlnn.
eosoai—awwowMiww ■ «i«««imi «eiwpmnt. wi s*u<« « ii. «rMi«. m »ril i«a*toi VSA rlSMA. M t »IUI. nm *~U «i	oej M	pilti.-m^
vea MNARN« MtlU*tv rn at » it«*|» et. <nr«t«><»	»eM*-
M »»itUeJ« st. UjnUlv*.
vm ••«»*#. Iia*i«í. M	hhn, Mi M e^tttai« »• wi u»«ui.«
IMéiliai* fr»«a Xatm.
Vm
vai rar
prtáiMlittm p||nfni|| likifi«
VSI raiSIVI m Si M«*ím<	MSI s^Ulel* ee J»lM o^se»,	IH.r.1-
pravi zanikala krivdo. Priče so v glavnem izpovedale ugodno za oba obdolženca in niso izključile možnost, da bi se bil Založnik s&w zastrupil.
Na podlagi izpovedb prič in glede na pomanjkanje dokazov je sodišče oprostilo oba obdolženca.
je tudi protest obeh družb proti
volitvam.
ROBOT PROUČUJE VEHOLJ STVO
V laboratoriju raziskovalnice zu brezžične valove v Sloughu na Angleškem preizkušajo ta čas novo pripravo robota, ki samo-delno raziskuje najvišje zračne plasti, v katere človek ne more in bržkone tudi nikdo ne bo mogel vzleteti.
Robot sestoji brezžične valove za njih "odmev" in Iz fotografske kamere, ki jih snema In fiksira. Oddajnik in sprejemnik delujeta avtomatično in v popolnem soglasju brez Človeške pomoči. Tudi fotografski aparat snema avtomatično in ko je napravil posnetek, se njegov film sam od sebe pomakne nekaj naprej, da je pripravljen za nov posnetek. Oddajni brezžični signal se samodelno fotografira kakor njegov odmev.
Robo£ lahko ugotovi, kako daleč prodirajo oddani valovi v jor nosfero, to je v plast nad stratosfero, ki nam je še skoraj popolnoma neznana. Zgodilo se je že večkrat, da se valovi od jonosfe-re niso odbili in povrnili na zemljo, torej so jo očitno predrli. A vsak povratek nam prinaša novih podatkov o razmerah v tistih bližnjih globinah vesoljstva, ki so bile znanosti doslej prav tako nepristopne kakor najbolj oddaljene. Angleški fiziki upajo, da bodo s tem robotom rešili mnogo doslej nepojasnjenih fenomenov vesoljstva.
Akron, O.-(FP)—Kljub neugodni situaciji radi slabe sezone j* stavka v tukajšnjih kavču-karskih tovarnah, največjih na svetu, zopet postala možna. Federalne unije imajo pred vladnim delavskim odborom zahtevo za tovarniške volitve In če jih odbor pri tem zavrne, je stavka skoraj neizogibna.
Za unije je situacija zelo kritična. S pričetkom organizato-rične kampanje lansko jesen so pričele unije rasti kakor gobe po dežju. Tisoče Članov se je vpisalo. Sploh je bilo vse za unijo lb, , razen malega odstotka pctolisnl-
uT«Čaik(>v» ki so se pa morali potuhni-e, sprejemnika tJ	g0 prjčakovalf velikih
f * tvMi a M»e»)eU%i»t r-U, mM aa	M M
TOŽHt etoSa MalavanJa v «l. «»ravnal« aéfcartt es) aa
VSI DOriSI I« 4nw< a*al. «««Mulla. a«taat. MNMM tw aetok »aa. har la » «»aal a «Uattoo» Jstfeata. Mi aa »a*Hi« M "mOSVRTO," «Ml S. U.«4ala A»«.. »Ww, IS. NOTSi Carf^.aS.aaa »tth »ha Saaras Oltlaa ak««M ba «SSraaaM M laltowai ( awM«nlcalU«. far »ha >uar*mf «raeMaet ak.a!4 ba aMraaaa4 U Mm. AM rvmtUanrM .( »««av aMl b«al«««a a*N*ar«lM »«<•»• »öS Maa«kara alba* Iba« al«b banafll «SmM ba iMweri to aaar^ry'a affiaa.
Mallara at airé ba«aftl aba«M ba attraaaatf ta Iba aaataU«! aaar*4ary
PlMkatel Manara	Iba Iwrlaetatla« aI Iba Iraaaarar'a «Ifta» ab««M ba Uba« «e
vltb Mm.
C«Melsteta «MMUlM Iba warb «t Iba aaaaNliva baarS aba«M ba aMraaaad la PraMi Mb. rKalrwaa ai Iba SaaH «I Soe*rvM«ra.
CMweM. aaM»UI«la aM a»*aaU «b««M ba «SSraaaH I« Jab« Uaráab, rbairMa«. Jaékial CaMMltlaa.
All ste naročeni na dnevnik 'Proaveto'? Podpliajte svoj list!
pridobitev od unije, predvsem pa priznanje.
iPo enem letu unijskega valovanja pa ni o kakem priznanju še nobenega* sluha. Posledica tega je, da se je navdušenost za organizacijo ohladila in je Članstvo pričelo padati zelo naglo. Zvesti člani zdaj zahtevajo drastično akcijo: priznanje organizacije ali pa stavka. To velja za federalne unije pri vseh družbah.
Situacija je pa sedaj najmanj ugodna za stavko, ker Je industrija v mrtvilu. Sezona bo prišla šele na pomlad. Unijski voditelji se v polni meri zavedajo te situacije in bodo nedvomno skušali preprečiti stavko v bili-nji bodočnosti. Na drugi strani pa stoje pred možnostjo, da zavlačevanje z napovedjo stavke lahko pomeni naravno smrt unijam—odpad članstvs.
Vse to le pokazuje težkoče, s katerimi je treba računati pri gradnji organizacije v neorganiziranih Industrijah. Ker In kjer delavstvo nI vajeno organizaciji, hitro Izgubi zanimanje, če takoj ne dobi, kar zahteva in pričakuje. Na drugi strani Je pa
največja hiba ameriškega unijskega gibanja v pomanjkanju stalnega prosvetnega dela, • katerim edino je moffoče obdržati zanimanje med novo orgahitlra-nlmi delavci ter Jih prikleniti na unijo.
Mogočne kavčukarske družb« računajo, da bodo unijsko gibanje zadavile z manevriranjem. Do zdaj so bile v tem št precej uspešne. Vsaj pa taktika Ameriške delavske ftderadje, ki grt za pogajanjem okrog mize In gentlemansklm postopanjem s podjetniki, Jim gre pri tem na roko. Vsak proučevatelj dela v skih bojev pa ve, da ni gladkih odnošajev niti tam, kjer so moč ne unije. 8 to taktiko federacija sigurno ne bo zgradili unij masnih industrijah.
Goodyear kompanija je zopet pokazala, da se bo branila proti priznanju delavske unije z vsemi sredstvi. Njeno zahtevo za pri znanje je enostavno odbila v pi •mu, v katerem pravi, da kom-panijska unija "zastopa delavoe v njih veliko zadovoljnost",
Voditelji federalne unije niso pričakovali drugačnega odgovora. Zahteva za priznanje je bila le formalnost, ki Je potrebna za nadaljnji korak. "Ko prid« pravi Čas, bomo družbi že dokazali, da zastopamo večino delavstva", Je komentiral družbln odgovor John D. House, predsednik to-varnilke unije.
KAK&NO IIO ZAVAROVANJ« PROTI IIRKZDKIJU?
•r
«niki kmalu obkolili. Ce-
J' bila situacija zanj brez-Jt* \endar ni hotel vdati In ^ m odzval na klic: Stoj! MfcamH orožnikov je streljal J«- bil begunec oddaljen - m. Ka je zadela krogla :,,wt v tilnik in se je zgru-
ifcr., M
In fet,
iT
C pr„ Ff»h< h» .
H* itk
to n k
im-.
Kiasu.
žalostni usodi svo-še ničesar ne ve. duje orožnikom svojih je napravil v ">kojni»ga Mrvar j a. dobili aktovko, pol-T»«jš«ga orodja, med vinjaki nogi." razna itd. Stanglja so zapore novomeške-
(Nadaljevanje a L štreni.)
za katerega naj bi prispevali podjetniki in delavci. Poudarjali so potrebo po "aktuarski zdra-v osti" zavarovanja. V današnji situaciji bi to pomenilo, da bi blf-II vsi milijoni, ki so zdaj brez dela, isvzetl od vsakega zavarovanja. Njim bi to nič ne kodlstl« lo, dokler ne dobe dela—milijoni ga pa ne bodo dobili pod sedanjim sistemom nikdar veš. Za profesorje je najvaftnejše to, da je zavarovanje bazirano na "zdravih aktuarnih principih"*' froti odtrgovanju plač v zavarovalni sklad so govorili delavski zastopniki, ki so poudar* jali, da bi to pomenilo znltanj« plač. IHroške zavarovanja naj nosi industrija, kar faktlčno po-meni odjemalci.
Rdlnl element, ki Je poudarjal potrebo takega zavarovanja, ki bi pokrivalo tudi milijone brezposelnih, so bili zastopniki dobrodelnih organizacij (soclal-vvorkers). Na konferenci Je bilo razvidno, da jih Je dnevna revščina, s katero prihajajo v stike, še najbolj preobrazila In Jih "zdravi aktuarski principi" toliko ne zanimajo kakor pa—profesorje.
Za tiste, ki so pričakovali splolnega socialnega zavarovanja — poleg brezpostdnostnega tudi bolniškega in starostnega— je bila predsednikova poslanica največje razočaranje. Izrekel se Je za omejeno brezposelnostmi zavarovanje na principu zveznega sodelovanja s posameznimi " , j državami. Ekonomsko zaščito v Odredil Je ponovno uponlltev A|rfc.m pomenu besede, na pri-stavkarjev, ki so bili aretirani mrr M „určk« brez «rttdetev, Je
Vala« odlok vlatofa 4a-lavakaga odbora
pri plkstiranju tovarn«
odložil v megleno bodočnost. (Kot bister politik najbrž gleda na kampanjo z« ponovno izvoli-
Wawhinglon, D. C» — Ramo dejstvo, da Je stavkar aretiran t*v čez dv« leti.) zaradi plketiranja kakega pod 1 |s VMflt j«, |m razvidno, da je tja v teku industrijskega spo- 'administracija š* sama nI goto-ra, ne daje delodajalcu pravice, VM hakAen načrt bo predložila da ga odpusti pod pretvejo, da Jujngreau za brezposclnoatno zaje izvršil nasilni čin. Tako s« (V«rovanje, Da ni zedlnj«na za glasi odlok vladnega delavskega kakšen načrt, J« gotovo, čeprav odbora, ki ga j« podal t« dni. študira soriairio zaščito mnogo Odlok s« nanaša na akcijo odborov, komisij in "ok»|wrtov". Carl Pick Co., VVest berid, Wls., Do kongresnega zaei danja j« pa ki jc odpustila enajst uradnikov 1« nekaj tednov, in članov pr«d kratkim ustanov«
Delavci ns vrhu Waahingt.^eg. obiska v gl-^nrm »pomenik u»il» P«P^ÄVlL
mmtu. 1'prava za javaa dela
j I jene unij« avtom'ibilskih delav. I c«v, ki J« Včlanjen« v Ameriški | delavski f«d«racijl, Reprwn-| taatj« kompanij« «o sicer trdili, da «o bili delavci odstavljeni zaradi eev»n«kega padca aktivno* •ti, toda dokazalo m J«, da J« kompanij« uponlll« nov« drlave« na njih meeta.
"Aretacija teh mož pri plketl-ranju Je Mla edina «vldenca nasilja, ki nam J« Min predložena", Je dejal vladni odbor "A-retacije, ki so Izvršena« v teku stavke, niso zadoetrn Jok«z, da j« bil Uvrfcn oisUal ČUV
Organiziranje oljnih del«vr«v v < «llfornljl
I/in g Ifearh, Cal —-Oljni delavci v tej državi pristopajo v velikem številu v Oll VVorkers unijo, poročajo njeni uradniki. Organiziranje j« v zamahu po vsem oljnem polju.
Odbor J« dalj« Izjavil, da j« kompanij« krtil« točko 7* zakona gospodarske obnov« In odredil, d« mor« takoj uposlltl odpuščene unlonlit* In vse drug« stavkarj«.
A Gin KAJ TE ZA )'KU0VfTOl
^ .is o. 4
ÍKKOBXETX
Dolgo je Suvarin korakal s povešeno glavo po fini travi tako zamišljen, da je hodil prav ob robu vode kakor miren mesečnik, ki blodi v sanjah po žlebovih. Potem se je stresel brez vzroka, kakor bi se zadel ob kako senco. Oči •o se mu dvignile, prikazal se je njegov obraz, ki je bil izredno bled; tiho je dejal tovarišu:
—	Ali sem ti že povedal, kako je umrla?
—	Kdo pa?
—	Moja žena, tam na Ruskem?
Štefan je nejasno xamahnil, čudeč se drhtenju tega glasu, tej nenadni potrebi, da se zaupa tovariš, ki je bil navadno ravnodušen ter stoično hladen do drugih in do samega sebe. Vedel je le, da je bila ta žena njegova ljubica in da so jo v Moskvi obesili.
—	Reč se nam je takrat izjalovila, je jel pripovedovati Suvarin in se zagledal v dolgi beli prekop med modrikastimi vrstami visokih dreves. Štirinajst dni smo ostali na dnu neke luk-njei da bi podminirali železniški tir; pa ni zletel v zrak carski, temveč osebni vlak. . . Nato so Anjuško zaprli. VsakVečer nam je prinašala kruha, preoblečena v kmetico. Ona je vžgala tudi prižigalno .vrvco, kar bi moškega utegnili zapaziti. . . Skril seta M med množico in sledil sodni razpravi šest dolgih dni. . .
Glas mu je obtičal v grlu in napadel ga je kašelj, kakor da ga hoče zadušiti.
—	Dvakrat sem hotel zakričati, planil bi bil preko vseh glav k njej. Toda čemu? En človek manj, en borec manj. A iz njenih velikih, uprtih oči, ki so se srečavale z mojimi, sem natanko razbral, da bi rekla: ne.
Spet je zakašljal.	( '
—	Zadnji dan sem bil tam na trgu. . . Deževalo je, nerodneži so izgubili glavo, ploha jih je motila. Dvajset minut so potrebovali, da so obesili ¿tiri druge: vrv se je odtrgala in niso mogli končati s četrtim. . . Anjuška je stala in čakala. Ni me videla, ko me je iskala med množico. Potem sem stopil na obcestni kamen in me je zagledala, najine oči se niso več zgrešile. Se ko je bila mrtva, me je venomer gledala. . . Zavihtel sem klobuk in odšel.
Spet je bilo vse tiho. Beli prekop se je z drevoredom vred izgubljal v neskončnost, oba sta korakala z istim priglušenim korakom, kakor da se je vsak spet pogreznil v svojo osamljenost. Na kraju obzorja se je zdelo, da je voda prenikala v nebo skozi drobno svetlo odprtinico.
—	To je bila najina kazen 1 je nadaljeval Suvarin. Najin greh je bil, da sva se ljubila. . . Da, dobro je, da je umrla, junaki se bodo rodili Iz njene krvi in jaz tudi nimum več v srcu stra-hopetnosti. . . Ah, nikogar nimam, ne staršev ne žene ne prijatelja, nikogar, da bi mi zaradi njega trepetala roka tisti dan, ko bo treba vzeti življenje drugim ali sam dati svojo!
Štefan se je ustavil, drhteč zaradi nočnega mraza. Ni se hotel pregovarjati, ampak je samo dejal:
—	Daleč sva že, ali se ne bi vrnila?
Krenila sta počasi nazaj proti Voreuxju. Po
nekaj korakih je vprašul Štefan:
—	Ali si videl nove razglase?
To jutro je dala družba spet nalepiti velike rumene lepake. Kazala se je Ae odkrite jšo in spravljivejšo ter je obljubljala, da bo apet prejela nazaj knjižice tistih delavcev, ki pojdejo drugo jutro v jamo. Vso naj bo pozubljeno, odpuščeno celo najbolj razvpitim.
—	Da, videl sem jih, je odgovoril strojnik.
—	Nu, in kaj misliš?
—	Mislim, du je konec. . . Crod» pojde na delo. Vsi ste preveč hlapčevski.
Štefan je mrzlično opravičeval tovariše: po-sameznik že utegne biti pogumen, množica, ki umira <mI gladu, pa je brez moči. Korakoma sta se vrnila v Voreux; in pred črno gmoto rudniških poslopij je govoril dalje, se zaklinjal, da on ne pojde nikdar v jamo, tla pa odpušča
tistim, ki bodo Ali. Potem, ko je slišal, da tesarji nišo mogli popraviti opaža, je hotel vedeti, kal je na tem. Ali je res, da je zemlja s svojo težo tako vzbočila opažne grede v Aahtu, da je vjakikrat podrsnil ob njih dvigalni koš na dolžino več ko pet metrov? Suvarin je bil spet molčeč in je odgovoril kratko. Sinoči je še delal,,koš se je res zadeval in ao morali strojniki podvojiti hitrost, da so prešli to meato. A vsi gospodje so sprejemali te omembe z istimi razdraženimi besedami: premoga je treba, to pa M bo že kesneje popravilo.
—	Tak vidiš, da se podira! je šepnil Štefan. Ta bo lepa.
Suvarin, ki ga je bilo komaj razločiti v temi, je upiral oči v rudnik in mimo zaključil:
—	Ce se podere, si bodo dobro zapomnili tvoji tdvariši, ko jim pa sam svetuješ, naj se
vrnejo.
Devet je bila ura v Montsouju. Štefan je rekel, da pojde domov spat, a Suvarin je pripomnil, ne da bi mu ponudil roko:
—	Tak, zbogom! Zdaj odhajam.
—	Kako odhajaš?
—	Da, zahteval sem svojo knjižico, ker pojde m proč.
Štefan ga je gledal osupel in razburjen. Po dveh urah sprehoda mu je to povedal, pa s tako mirnim' glasom, medtem ko je njemu že sama vest o(tako naglem razstanku stiskala srce. Spoznala sta se, trpela sta skupaj: človeku se milo stQri, če pomisli, da se ne bosta več videla.
—	Odhajaš, a kam greš?
—	Kamorkoli, če ne vem kam. . — Pa se bova še kaj videla?
—. Mislim, da ne.
Molčala sta in se za trenotek gledala naravnost v obraz, ne da bi še našla kako besedo.
—	Tak, zbogom.
—	Zbogom.
Štefan je zavil gor proti koloniji, Suvarin pa se je obrnil in se vrnil po bregu ob prekopu. In zdaj, ko je bil sam tamkaj, je korakal brez pre-stanka s povešeno glavo, tako potopljen v temo, da je bil le še premikajoča se nočna senca. Kdaj p« kdaj se je uat&Vil in štel ure, ki so bile v daljavi. Ko je odbilo polnoč, je zapustil breg An se rtapotil proti Voreuxju.
Ob tim času je bil rudnik prazen, srečal je le nekega paznika z zaspanimi očmi. Sele ob dveh bi bilo treba zakuriti, da se bo začelo delo. Najprej je šel gor k omaram po suknjič. Delal se je, kakor bi ga bil pozabil. V tem suknjiču je imel zavito orodje: sveder na rofeaj, majhno, zelo močno žago, kladivo in klešče. Nato ]e spet odšel. A namestu da bi šel skozi lopo, je zavil po ozkem hodniku, ki je vodil k vhodu v jašek z lestvami. S suknjičem pod roko se je počasi spuščal nizdol brez svetilke, mereč globino s tem, da je štel lestve. Vedel je, da se je koš zadeval v globini tri sto štiri in sedemdeset metrov, pri petem prehodu k spodnjemu opažu. Ko je naštel štiri in petdeset lestev, je potipal z roko in začutil, da je les izbočen. Tu je torej bilo.
Tedaj se je z veščino in hladnokrvnostjo dobrega delavca, ki je dolgo premišljal o svojem delu, lotil posla. Takoj je pričel žagati odprtino v pregradi jaška, da bi mogel od tu v oddelek, kjer izvažajo premog. S pomočjo vžigalic, ki jih je naglo prižigal in ugašal, si je ogledoval, kakšen je opaž in kakšna so pred nedavnim* izvršena popravila.
Od Calaisja do Valenciennesa je bilo nezaslišano težavno vrtati šahte, ker je bilo treba presekati velike množine vode, ki so se zbirale v ogromnih pozemskih kotanjah na nivoju najnižjih dolin. Le ta opažna konstrukcija, ti kosi tramov, sestavljeni kakor doge pri sodu, ao mogli zadrževati dotok studencev in obvarovati šahte sredi leh jezer, katerih globoko in črno valovje je udarjalo ob stene. (Dalje prihodnji«.)
dečka. Kdo bi ne zmogel pritrja-ti peresne spojke? Pierre ne hodi več na zborovanja, drži se daleč od tovarišev. Zakaj bi potreboval človek človeka? Da bi z njim vred molčal? Njegova žena še sanja: * "Ce bomo imeli srečo se preselimo v Vanves. Tam je čist zrak . . r
Pierre molči. Bo-li imel srečo? Peresne spojke ostanejo vedno peresne spojke. Ce mu dajo pet soujev doklade, bo pa maslo dražje. V Vanvesu je čist zrak? Naj bo. Ali iz Vanvesa do tovarne je uro hoda, nazaj spet u-ro. On pa je vedno tako utrujeni Neka čudna utrujenost je to. On bi mogel zdaj, tako meni, razse-kati cej voz drv ali teči cel kilometer brez oddiha. Njegovo te-ni utrujeno, utrujena je glava. Hitro pritrditi peresno spoj lo, preden gre atroj mimo! . . 'oz&bi imena in obraze tovarišev. Ne razume, kaj ga vpraša njegova žena. Odkima ji samo tožeče: Pusti me vendar! .. .
Gospod André Citroen je lah ko miren. Pierre Chardain bo do zadnje ure pritrjeval peresne spojke. On že ne bo nikdar dela revolucije. Stroj je poznal njene delo, človeka so razložili in so ga spet znova sestavili. Njegove roke se zdaj gibljejo hitrejše, njegove očesne trepalnice mežikajo >olj redko. Na zunaj zgleda kot navaden človek. Je in pije in je oblečen. Obiskuje kino, ali z njim se ni mogoče o ničem razgovar jati. Pravzaprav že ni več nikak človek. Je samo del tekočega traku: zagozda, kolo ali vijaček On ne živi kakor drugi ljudje skratka samo zato, da jé, da sp ženo in da se smeje, ne, njegovo življenje je izpolnjeno globokim smislom, — živi, da iz gotavlja avtomobile: 10 PS, tek brez šuma. Jeklena karoserija ..
(Cv. K.)
!» romana Ehrenburga: 10 PS Življenje avtomobila. Nemško: Ma-lik Verlag, Berlin. Hrvatsko: Bi noža, Zagreb.
Izgubljeni zet
K modremu Salomonu je prišla nekega dne starejša ženska in potožila, da je njen zet izginil.
"Pet let sem živela pod streho svojega zeta in hčere, zdaj pa je minilo že teden dni, kar ga ni več. Izgubil se je. Pomagaj mi, o gospodar, da spet najdem svojega hranitelja."
Kralj je poslušal ženo, potem pa je sklical svoje ljudstvo na velik travnik in dal razglasiti: "Dragi moj narod! Tu sem pripeljal pred vas taščo, ki ji bomo odsekali glavo."
"2ivio!" je zaklical nekdo iz množice.
"Ali slišiš svojega zeta?" je dejal modri Salomon in se nasmehnil. "Vidiš, da se ni izgubil!"
I. Ehrenburg:
Preobrazba Pierra Chardaina
Skrij)ci stokajo in škodoželjno tuli železna veriga. Od tuljenja strojev postanejo
nobenega sonca. Delavci se od peljejo, da odnesejo okvirje: čemu naj bi potrebovali oči, ušesa
Delavnice Citroena so sijajno
oči pa postanejo steklene in prazne. 'Pozabijo na vse na svetu, na barvo neba in na ime svoje
urejene. V njih ne stojijo samo, rojstne vasice. Odpeljejo se, da
stroji i7. tujine, tu je tudi osrednja kurjava, mogočni ventilator-j ji in steklene strehe. Gospod An-drč Citroen je zelo napreden tovarnar.
V delavnicah Citroena je zaposlenih 25,000 delavcev. Nekoč *o govorili različne jezike. Zdaj molčijo. Ce opazujemo te obraze bolj natančno, tedaj lahko opazimo. da so prišli ti ljudje tja i? različnih detel. Tu so Paritanl in Aral»ci. Rusi In Hretonci, Pro-vensalci in Kitajci, Spanci in Poljaki, Črnci in Annamiti. Po-Ijak je nekoč oral njivo, Italijan je pasel ovce, in Donskl kozak Je verno in zvesto služIl carju. Zdaj stoje vsi ob istem traku. Med seltoj n<» govore. Polagoma (Nizabljajo človeške Unede. Besede tako topU» in sirove, kakor ovčji koiuh ali kakor drobtine tfmlje na sveže zorani njivi.
1'osluAajo glasove strojev. \'*ak kriči na svoj lastni način. Orjaška padalnt kladiva gr me. Iterkalni stroji hrešče. Vr talni stroji cvilijo. Stiskalnice ropotajo. Brusilnice krvhajo.
Provensalci in Kitajci gluhi, njih ali pa življenje? Saj imajo roke
in stojijo ob tekočem traku.
Neki novinec vpraša Pierra Chardaina:
"Ali prideš zvečer na zborovanje?"
Pierre zmaje z glavo — ne, on ne pride.
Novinec je še neizkušen, ničesar še ne ve. Veruje knjigam in
PETEK, 23. NOVEMB
Saj nismo skopi!
"Ali ste vi, Skoti, res tako skopi?" vpraša Anglež.
Skot samo skomigne z rameni in pravi:
"Neumnost. Ljudje samo zamenjavajo skopost s skromnostjo."
"Hm," se začudi Anglež, "vzemimo kajenje. Kajne, da ne kadite r
"Ne," odvrne Skot, "toda kadar se mi zahoče nikotina, sedem v oddelek za kadilce in kaj kmalu ga imam dovolj."
"Kaj pa, če hočete kdaj zvečer dobro večerjati?"
"Kadar bi rad dobro večerjal? Takrat stopim pod kuhinjsko okno dobre gostilne in požiram prijetne vonjave, dolder nisem sit."
Dolgo molči Anglež. Potem seže v žep in reče Škotu:
"Tu imate sliko lepotne kraljice!"
e
"Kako je mogoče, da si tako razrezala pnevmatiko, Elza?" "Cez steklenico sem peljala". "Pa je nisi prej videla?" "Ne, možkk jo je imel v žepu!"
hočete ženo'
Bogataš: "Vi v**! mojo hčer « w.na Maj mislite to naprav?^ Snubač: "0, to Pa prej V8e va* gospodični hčerki Bogataš: "Tako? Ali' imenitno svatbo ali aamo , v ožjem družinskem krogu Snubač: "O, to pa prq>< vse vaši gospej soprogi" Bogataš: "Hm! Kako kaj z vašim premoženjem' Snubač: "O, to pa PrePl vse vam, gospod."
^"ve^tai^alsk ekl^
,»0 30c funt. Pošljem 5 fj ali več v vse kraje v U poštnina plačana. Pošljite z naročilom.
JOSEPH LESKOV Al 420 High St., Hacine, \
Nervozni—Ščegetajotfj Tukaj je hitra p
TONfc. da hitro pomot. To J» d,rAJ m nervotne koti«. |n «Mu* kot „ki. v« "vini siaU-m. N«rvoii)otti ■itn« in naiadovoljn«. Ojaiaju NUCA-TONE in hitro bo*, •U. NI	oku« » NUCA.T0M
tabletah in l.hko jemati	*
•no
Je trpel na
popolni zaprtnici
"Whitinig, Ind., Oct. 27.—En mojih prijateljev je trpel na popolni zaprtnici, plinih in glavobolu. Jaz sem mu svetoval naj jemlje
TRINERJEVO GRENKO VINO
in hitro «e je rešil te nerednosti.— Mr. G. F." Aiko vi trpite radi enakih neredov, Trinerjevo grenko vino vam bo pomagalo. Odstrani iz črevesja ctrupe, vredi želodec, povrne dober apetlt in sveiost. Veliko zdravnikov pa priporoča. V vseh lekarnah. Jo«. Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, I1L	—(Adv.)
navijejo matice. Avtomobil naj bo brez Suma. Inženirji posedajo tu in premišljujejo kako bi se dalo zgraditi nem motor. Ti ventili tu poskušajo še govoriti: ha-vlti se je treba z ventili. Kupec diskuzijam, veruje v samovzgoj-
je nervozen. Oni, ki stojijo ob traku, nimajo nikakih živcev. Imajo samo roke: priviti matico, nasaditi kolo.
Cltroenovi agenti delajo reklamo za morje in za gore. Za obrežje Lolre, za alpske prelaze, za borovje in ozon.
Citroenove delavnice pa so napolnjene s slabim dihom stro. jev. Strupeni plini so to. Je to smrad vročega olja. skvašena para kislin, špirita, hencina. barv in lakov. Kovine jedkajo • kislinami —, delavci dobijo izpuščaje na koži. Kovine čistijo s peščenimi mehovi jetika zalezuje delavce. Kovine lakirajo avtomatičnimi prskalnicami —-pare zastrupljajo dilavce. V livarskih delavnicah se solzijo delavcem (»čl od olja in žvepla, in |Ntlagoma ne prenesejo Več eonč-ne svetlobe. Ali v delavnicah ni
ne krožke in v svetovno revolucijo. Pierre ne veruje v nič več. Ko je bil še mlati, je delal tiho in mimo. Delal je deset ur, ali nihče ga ni priganjal. Tedaj je lju bil orodje In železo. Delal ie i užitkom. Izučil se je svojemu rokodelstvu. Tedaj je Čital knjige in obiskoval zborovanja. Veroval je v zmago dela in v pobratim-atvo ljudi. Tedaj se je ugotovilo, da je njegovo znanje odveč. Rez-kalni stroj dela z natančnostjo stotinke milimetra. Pierre je prenehal ravnati stroj, stroj je začel voditi njega. Zdaj pritrju je peresne spojke. Na pobratenje ljudi je pozabil. Doumel je nečemu: prav nič se ne da spremeniti, trak teče. Proti tema so vsi razlogi brez moči. Ce bi hotel vpiti, bi ga p«»gnali z dela. Namesto njega bi postavili koga drugega, kakega črnca ali pa
PIJEM MLEKO da ostanem zdrav
Moški in ženske potrebujejo sveže pasterizirano mleko vsak dan, da pospešujejo dobro zdravje. Vsebuje dragocene prvine, ki jih potrebuje telo pri pobijanju bolezni. Tudi je tako lahko za prebavo. Naročite svojemu mlekarju, naj vam dostavi kvart za vsako osebo v vaši družini. Dostavil ga bo varno k vašim vratom.
Pričnite danes piti najmanj 4 kozarce mleka vsak dan. Počutili se boste bolje.
MILK POUNDATION. lae.
i
A non-profit orgsnisation endnw*d to give out aričnti-fic fsets on general health.
it!» W. Waeker DHve. ( h.r.ro
«« P m| «Iravljanj« u (k)Ur •t« Mdovoljni « uapehom, u*Uj v»™ rm» denar. Na prodaj in j.mit, lekarnarjih. N« odlaàaju - àt da« roéiU «no »tek Un ico. l'»,|u. u radbami. ZahUvajt« pravi NUGA-TI Proti taprtnici vxenut«—UCA-SOL odvaja Wc. 26c In (Oc.
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po aklepu 10. redne konvencije ae lahko narodi ns list Prosveta Šteje eden, dva, trt, «tiri ali pet članov Is ene družine k eni naročaial Prosveta stane ca vse enako, sa člane ali nečlane $6.00 ca eno letno ni no. Ker pa člani ie plačajo pri aaeamentu $1.20 za tednik, ae jim šteje k naročnini. Torej aedaj nI vsroka, reči. da je liat predrar H S. N. P. X. List Prosveta je vala lastnina In gotovo je v vaaki družini ki bi rad čital liat vsak dan. Cena listu Prosveta
Za Zdrui. države in Kanade $6.00
1	tednik la................4.80
2	tednika ia...............S.60
3	tednike in............... 2.40
4	tednike in............... 1.20
5	tednikov In*............ nič
Za Evropo je..............$9.00
Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali Order v pismu in si naročite Proaveto, list, ki je vsis Isatnisa.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj liat tednil moral tisti član iz dotične družine, ki je tako akupno naročena na d Prosveto, to takoj naznaniti upravnifttvu lista, in obenem doplačati i vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedsj mors upravniitvo datum za to vsoto naročniku.
Je:
Za Cicero in Chieato je.
1	tednik in............
2	tednika in...........
S tednike in...........
4	tednike in...........
5	tednikov in..........
PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave., Chlcsfo, III
Priloženo pošiljam naročnino za list Prosveto vsoto $.......
.....................................čl. drnfttvs it..
1)	Ime.....................................
Naslov ..........................................................
Ustavite tednik in ga pripiiite k moji nsročninl od sledečih člsae družine:
2)	............................................č|. druitvs it.....
3)	............................................Čl. druitTS it. ..
4)	............................................Čl. druitvs it. ...
5)	.............................................Čl. druitvs It...
Meato ................................Drieva ....,.............
Nov naročnik.........................Star naročnik.............^
TISKARNA S. N. P.
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajocaj*
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, h knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrv» slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in -
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA
aN.PJn DA TISKOVINE NAKOCA V SVOJI TISKARNI
CM*
Vsa pojasnila daje vodatvo tiaksrns Cms ámente, naljsko delo prvt vr»t«
Pilite po laformadj« aMl*f:
S.N.P.J. PRINTER
2«57-Sf SO. LAWNDALE AVENtU Telefon Rockwell 4004 CHICAGO, nJ*
Tam se dobe
■e laUe tsdl vse
p.)—0*