101. številka.
Ljubljana, soboto 3. maja.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-oger«ke dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano broz pošiljanja na dem za culo leto 13 gold.. za četrt leta 3 goUl. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za nicsoc, 30 kr. za o« trt lota. — Za tuje dežele za celo leto 21) g<>\d., za pol leta 10 gold. — Za fotpodjt učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana eena in aicer: Za Ljubljano za oetrt lota 2 gold. 50 kr.. po posti prejeinan za četrt leta 3 gol d. — Za oznanila so plačajo od Četiri-Btopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. $e se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štumpelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole fratikirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hoiul Evropa-. Opravništvo,  na katero naj se blagovolijo pošiljati uan.čiiiie, roklauiaeiJH, oznanila t. j. administrativno reči, j<j v „Narodni tiskara!" v Tavčarjevi hiši.
Dunajska svetovna razstava
seje prvega maja slovesno odprla. Sicer vsa poročila pripovedujejo , da razstavljanje nij še dokoučauo, da priprave nijso še gotove, da še pravega reda nij, ker nosi vse znamenje prenagljenosti na sebi, — a ker je bil že pred dvema leti 1. maj kot dan otvorenja naznačen, držali so se ga.
Naša država hode žrtvovala za to razstavo okolo dvajset milijonov. S pravico dvomijo najboljši narodnogospodarji, da bi ta ogromni, iz davkov preobloženih državljauov jciuaui kapital toliko moralnega in materi-jelnega dobička nositi mogel, kakor bi imel. Marveč na ravnost se osnovateljem te svetovne razstave očita , da bi bili oni milijoni neizmerno več koristili, ako bi se bili obrnili na drugačo podporo domaČe obrtnosti, in domačega dela in proizvajanja sploh. Naravnost se očita, da bode iz razstave imel dobiček večjidel le Dunaj in — inostranstvo. Poleg tega se mora s pravico naši vladi očitati, da je bila tudi v to stvar zanesla svojo politiko nemške izključivnosti, da se jc posebno za slovanske domaČe dežele j)rav po mačebsko skrbelo.
Ali — razstava je gotova stvar. Vsa pritoževanja zdaj nič ne pomagajo. Plačali bomo za njo tudi mi, torej se je okoristimo tudi mi. Na brezštevilne tisoče potnikov bode vrelo od vseh kotov in krajev tega sveta na Dunaj, kjer bode natovorjeno vse mogoče, kar je Človek s svojo bistrostjo izumil in kar je njegova marljivost ustvarila. Tudi iz slovenskili dežel bode potoval mnogi, kdor bode mogel, da se uči, da si duševni obzor razširi. Torej želimo, da bi korist bila večja
nego računamo, posebno pa da bi naši domači razstavljavci obilen sad imeli od svojega truda.
Slovenskim učiteljem
piše Lnpajnov v Mariboru v „narodni tiskarni" izbajajoči časopis „Slovenski učitelj" te-le vseskozi poštene in možate besede:
„Našim č. čitateljem je dobro znano, da se slovenski narod skozi nekaj desetletij bojuje za to, da si pridobi za svoj jezik tako veljavo, kakoršno imajo drugi jeziki, to je, da bi se slovenski jezik udomačil v šolah, uradnijah, v družbenem in občnem življenji po Slovenskem. Ta boj in to zalitevanje jc opravičeno, je tudi prirojeno vsakemu narodu, ki se zaveda svojega obstanka. So pa po slovenskih deželah in zunaj njib elementi, ki ne privoščijo Slovencem , da si oni svoj jezik izobražujejo in razširjujejo. So taki možje , ki se jim kar gnjusi , ko čujejo naš jezik, ki z veliko nevoljo gledajo, da so naš jezik ukorenjuje in spodriva nemškega tam, kder se je bil ta po nenaravnem potu urinil. Mnogo takib mož ima pa tudi pravico o šolstvu govoriti, namreč mnogo nasprotnikov slovenskega jezika ima sedež v različnih šolskih svetovalstvih. Ti porabljujejo torej svoje mesto v dosego svojih želj —, razšir-jevati nemščino , ne gledć na druge potrebnoj še in koristnejše znanosti. V svoji strasti zahtevajo premnogokrat, da bi nemščina že v narodni šoli bila obilo zastopana, da bi celo narodna šola za to služila, da se slovenski otrok do dobrega v nemščini izuri. Mi nij smo v principn proti učenju nemščine,  vsaj znanje jezika človeku le
koristi; a proti temu smo, da seta jezik uči v narodni ali ljudski šoli. Ta šola je namreč preobložena z drugimi predmeti, ima že v tem veliko nalogo , da otroke izuri v materinem jeziku, števil j cnji, kmetijstvu itd., kateri nauki pa gotovo imajo in morajo imeti prednost pred uedomačim jezikom, pred jezikom , katerega nobeden otrok ne razume, ali katerega k večjemu 5—10% nekoliko umeje. — Slovenski učitelj , ki je kot omikan mož izveden o potrebah ljudstva , tudi ne protežira tujega jezika pred drugimi nanki, marveč skrbi za one zgor omenjene predmete. — Slovenski učitelj se pa tudi uc sramuje zunaj šole govoriti naroden jezik , pisati v tem jeziku in čitati slovenske knjige. On ve, da je materin jezik ljudstvu tisti zaklad, ki ga najbolj ceni, tista lastnost, s katero se razločuje in odlikuje od drugih narodov. Zatorej se pa pravi, domoljubni slovenski učitelj , ki je sam izrastel iz tega naroda, ne samo se ne sramuje tega jezika , marveč pospešuje njegovo izobraževanje in temeljito znanje v šoli in med ljudstvom ter zagovarja njegovo enakopravnost. Pa boječ slovenski učitelj nam odgovarja: „Ce sem Slovenec, če marljivo gojim slovenščino, če tudi zunaj šole govorim in pisarim slovenski — pričakovati mi je slabe prihod-njosti za svojo osobo in za svojo družino. O, ne bojte se, slovenski učitelji! Hudobni nasprotniki našega napredka, hudobni šolski svetovalci in nadzorniki Vas morebiti strašijo , da ne dobite dobrih služcb, ali da se Vam še sedanje odvzame, ako ostanete pri svojih načelih. O , ne verujte jim! To so predrzni zapeljivci, sami zapeljani hočejo tudi druge pri narodu ogrditi in narodu iz-
Listek-
Upor slovenskih kmetov I. 1573.
(Spisal Fr. Levstik.) (Dalje.)
Crtež kmetskega upora. Kdo je uporu osnoval črtež, nij povedano ; ali misliti si jo, da trimoži z Gregoričem, med katerimi Gubec nij mogel biti najzadnji. Nij dvomiti, da so bili iz početka v trdni zvezi med soboj samo Hrvatje, morda ž njimi tudi nekoliko krajev od Kolpe do Save po slovenski krajini, kajti ujeti kmetje so v Ljubljani povedali, da je bilo 1572. leta o sv. Jurji iz Urdovca in Stubice prišlo 40 mož v Stopnik, v slovensko krajino zahtevat, da bi vsaka hiša dala po moža k vojni; ali vendar nij tako jasno, po kacem načinu so hoteli iz teh krajev razprostreti svojo oblast, ter kakšno poroštvo so imeli v svojih rokah. Gotovo jim je bilo še znano, kako na široko po Slovenskem se je upor bil 1515. leta raz-
palil; torej bi utegnilo biti mogoče, da so pred vojno res pošiljali svoje ljudi podvnemat slovensko Štajerce in Dolenjce spodnjih krajev, za Notranjee nij verjetno; toda bistro je, da' nij bilo nikakoršuega na široko sezajočega zmenka, nikakoršne solidarne, dobroustrojene zveze, vsled katere bi kmetje bili po vseh teh deželah oh enem skočili na noge. Podoba je, da so Hrvatje preveč upali Kranjcem in Štajercem, kateri se uajbržo zato' nijso drznili upreti, ker so pomneli, koliko jim je to početje koristilo 1515. leta.^Ko je pri-drl Ilija s Hrvatskega, podali so se mu ljudje samo tam, kamor so prišle njegovo čete, na pr. v Brežicah, na Vidmu, v Ttajhenbergu, v Sevnici in v Krškem. Kazen prebivalcev teh krajev morda so res utegnili biti med uporniki tudi še drugi posamezni Kranjci in Štajerci posebno mejaši; a njihova zemlja jc ostala mirna, kamor nij bilo tirc-goriea z bojnimi Četami.
Ce vse natanko pregledamo, pokaže so, da so uporniki morda najprvo hoteli osvo-
jiti nekoliko, pa se ne da vedeti, koliko, toda gotovo ne dosti spodnje dolenjske zemlje pod Novim mestom, ker od tod so se po Črteži imeli zopet nazaj obrniti proti Samoboru, dalje nekoliko spodnjega Štajerskega, tudi nij mogoče vedeti, koliko, ali zopet ne dosti, kajti po pravici jc dvomiti, da je Ilija namerjal, precej v začetku noter do Vranskega iti, in še menj je mogel biti tako nepremišljen, od tod pošiljati „nekoliko ljudi množice" v Ljubljano, in potem dalje do morja, kakor še ves preplašeni Krištof Gal 22. februarja piše ljubljanskim stanovom ter za njim pl. Radič. Saj je Oregorič precej nad Sevnico popustil Savo ter obrnil se na sever proti Planini, od koder jc po črteži hotel kreniti na Rogatec, pa domu na Hrvatsko, Če tudi je podoba, da mu jc poprej šlo vse po sreči ter jc še le pri Planini izvedel, da so uporniki bili v Krškem razbiti, Celo to nij iz gosp. Radiča popolnem bistro, ali si je bil pod Zidanim mostom Ilija brod osvojil ali ne, kar je bilo napaka, če ga nij
nevcriti. Ako le učitelj svoje dolžnosti na tanko i/pol nuje, ako se ravna po postavah — nihčo mu ne more do kože. Postave pa ne prepovedujejo slovenskemu učitelja, da ne bi tako delal in to zagovarjal, kar slovenske m a naroda koristi in dragim narodom in ceh državi ne škoduje. Sicer smo pa slovenski učitelji postali redko in drago blago. Ako nečemo za eno službo , ako bi se nam ena odvzela (pa to se ne zgodi), ponuja se jih nam 10 drugih, in to boljših služeo! Zato pa še enkrat rečemo: Slovenski učitelji, spolnujte svoje dolžnosti, ravnajte se po določenih pravičnih postavah, a nepravičnih mož — ne bojte se! Narodjeza Vami!"
Politični razgled.
Motranje dežele.
V LJubljani 2. maja.
n*tnaJ*Ue m&stave slovesno odprtje 1. maja odvrača pozornost od notranje politike. Protektor razstave nadvojvoda Karol Ljudevit je sprejel in nagovoril cesarja, kateri je v odgovoru poudarjal patrijotizem svojih narodov. Knez Auersperg se je potem zahvalil cesarju in razstava je bila odprta. Na Du-naji je že mnogo visokih gospodov, še več se jih pričakuje. Politične pomembe vendar razstava ne bode imela.
Delegacije imajo redke in kratke seje, ker se najvažnejše točke že v odborih rešijo. Ogerska je izvolila sedem udov, kateri bodo posredniki med ogersko in avstrijsko delegacijo. Budgctni odbor avstrijske delegacije je pri pregledavan ji računov za 1. 1871 vojnemu ministru odrekel indemuiteto glede 486.000 gld., katere je bil brez privoljenja delegacije potrosil za vojno granico.
Na €m<mliikewn so trije volilni odbori, dva poljska in eden rusinski. Poljska odbora se bodeta menda zedinila pri postavljenji kandidatov, če Ziemialkovskova stranka ne bode preveč brezobzirna. Odbora sta po posrednikih stopila v dogovor. Federalisti pod vodstvom Smolke ostanejo še zmiraj pri svojem programu, da Poljaci v državnem zboru nemajo ničesa iskati. Sicer pa se o daljnem političnem postopanji še le po volitvah mislijo odlomiti. Ziemialkovskova stranka pa že zdaj očitno izreka, da bode »topila v direktni državni zbor. Zraven teh političnih so še tudi osobna vprašanja, katera dosedaj še zavirajo skupno delovanje obeh odborov.
O vnfitnetn gibanji s« v časnikih od vseh stranij poroča, da je počelo živah-neje postajati. Za Koroško je v Celo vet nemško društvo izvolilo centralni odbor 15
bil. Poleg teh koscev dolenjske in štajerske dežele so hoteli tudi slovensko krajino pridružiti Hrva U kej ter vse vkupe deti pod zagrebško vlado. To se ve, da bi se ne bili nikakor branili tudi več vzeti, ako bi se bil posel dobro vršil ter kmetje po Kranjskem in Štajerskem zgrabili orožje.
V vojevalnem črteži je to največja napaka, da je v zraku slonel, ker je imel malo ali nič podpore, ne v prebivalcih tistih dežel, kamor so hoteli nesti vojno, ter na katere so tako trdno upali. V teh rečeh so torej upornici bili pravi otroci. Nijso vedeli presoditi ne svoje niti sovražne sile, ne državne moči, ne razmer posameznih dežel, med soboj, niti menda ne njihove velikosti. Vse priča, da se jim je samo nekako v mraku zdelo, kaj hote in kaj morejo; sicer bi ne bili smeli misliti, da je ves ta posel taka igrača. Vendar se zaradi zgodovinske temote zopet ne da niti o tej stvari izreči končna razsodba. (Dalje in konec prih.)
udov, kateri bode za vse volilne okraja po stavil kandidate. Ta odbor se nadja povsod zmage, samo za dva slovenska okraja se boji. Vendar se tolaži, da so slovenskim okrajem Velikovec, Kaplja, Pliherg pridjani nemški volivci celovškega in trškega okraja.
Tnanje držuvr.
O St-hift in o misiji Rističa donaša „Pester Lloyd", Deakov organ, članek, iz katerega se kadi magjarska oholost in perfidna proti srbskemu narodu in državi. Očita Srbom, da so oni še do nedavno tako provocirali Ogersko, da je samo en korak ostal do poslednje sile. Uvažalo se je orožje, Srbija je Žugala Turkom odreči tribut i. t. d. K sreči je vlada zapustila ta nevarni pot. Dobrosrčni, kakoršni smo mi Magjari (kdo se smeje?) nijsmo stvari dalje tirali in vse pozabili." „P. L." dalje vpraša, kaj dela Ristič na Dunaji? Misli, da je prišel samo zavoljo železniškega vprašanja. „ Dobrosrčni" Magjar svetuje Andra88y u, naj bode reserviran in Rističu glede zveze srbske s turško-avstrijsko železnico ničesa ne obljubi, predno se Srbija ne zaveže, ostati vasalom Turkov, jim plačati tribut in v vsem biti podložna turškemu sultanu.
V ruskem glavnem mestu Petrogradu so sedaj enake slovesnosti, kakor so bile lani o nazočnosti ruskega cara v Berolinu, 28. aprila je bila vojaška parada, 29. zvečer je bilo mesto razsvetljeno ter velika večerna godba , pri kateri je 2094 vojaških godcev sodelovalo. Cesar Viljem je obiskal najprej velike kneginje, potem grobe svojega tasta cara Nikolaja in maršala Suvarova v garnizonski cerkvi, na katere je vence položil. Zvečer je bila sijajna predstava v dvorni operi, pri kateri sta bila navzoča oba cesarja s sijajnim spremstvom. 10. maja se vrne cesar Viljem v Beroliu, od koder gre potem '29. maja k svetovni izložbi na Dunaj. Po poročilih iz Taškenda se mora boriti ruska vojska v Kivi z velikimi težavami zarad slabih potov, vendar pa je upati, da se sedaj v lepšem letnem času kmalu polasto te državo.
Na I\vMiikv»M se vsi cd velike draginje ponavljajo nemiri. Tako so v nedeljo v Wies-badenu vojake z golimi sabljami razgnali ljudstvo, ki se je bilo zbralo pred neko pe-karijo, žugajo, da jo razdene. Enakih nemirov se boje tudi v Monako vem. Vidi se, da stanje v državi „strahu božjega" nij preveč veselo, — Berolinska „Prov. Corr." pravi zastran snidenja nemškega cesarja z ruskim čarom „da bode kakor v začetku tega stoletja podlaga za nadaljno zvezo z Avstrijo. Tri velike vlade se bodo združile, da obvarujejo mir in razvoj Evrope proti vsaki nevarnosti. Ta politika miru, katera je bila že pri shodu treh cesarjev v septembru tako z veseljem pođravijena, je tem važneja, kolikor bolj se v zahodnoevropskih državah upanje do mirnega razvoja mrači." Z nafto je, kolikokrati so vladni listi že tako pisali, kar pa nij ubranilo krvavih vojsk.
Mtttlifftnsktt zbornica poslancev je po praznikih zopet začela delovanje. A v prvo sejo, ki je bila 22. aprila, je prišlo le kakih 40 poslancev (zbornica jih ima 500), ki seveda nijso mogli ničesar sklepati. Ako-ravno so radikalci kakor Nikotera hudo grajali to nemarnost, je vendar tudi k drugi seji prišlo le 50 poslancev. Čuditi bi se morali temu, ako se pomisli, kako Živo je bilo politično življenje na Laškem prejšnja leta. A sedaj so Italijani dosegli, po čemer so hrepeneli, zedinenje in svobodo, zato je politično življenje uckoliko otrpnilo, tako da vse kričanje tovarišev in časnikov nad poslanci ne pomaga nič. V seji 30. aprila jc bil sprejet nasvet odseka za mornarstvo, da se napravi velik arzenal za brodovje v Ta-rentu. Ker bodo stroški za to delo znašali 23 milijonov lir, se je minister Sella zarad denarnega stanja proti vil temu ter hotel dovoliti le G'/j milijonov, kolikor je zahteval admiral Ribottv. Ker je zbornica kljubu temu sprejela nasvet komisije, je prosil Sella za odlog, da se odloči zarad tega.
Iinvrik<*tt.tki vojaki nijso srečni z divjimi Modok Indijani. Po umoru generalov Thomasa in Cohnbva so jih Amerikanci preganjali na levi breg Labedana, ter jih obkolili v zanižinah skalnih gor. Pa Indijani so jim ušli. Pridružili so se ustaji še drugi Indijani. Modoški so potem napadli pri Havbedu nenadoma stotnijo Amcri-kancev, ki je bila poslana na ogled i dvema kanonoma. — Akoravno je prišlo še pet dru-zih stotnij Amerikancev na pomoč, so bili vendar premagani. Bati se je splošne ustaje vsih severnoamerikanskih Inđijanov in krvavih morij.
Dop
isi.
Tz K oni uit na Krasu. (x + y) [Izv. dop.] Kakor se sploh po svetu klatijo sč svojo kramarijo sitni zidovi, tako ne manjka i nam Slovencem tujih elementov, katere ve-terajaška sreča okolo goni. Čcstokrat nas pohodi kak furlan s culico na hrbtu in nekoliko penezi v žepu. Vidi se mu reva in nadloga spred i zad; pa kmalu se udomači, kajti tla so zanj in njegovo taktiko ugodna; v tolažbo mu posije za časa kak blagodejni srečin Žarek, z veselim srcem zapazi, da kupček vedno rase in same radosti vsklikne: „ Tukaj jo dobro biti; naredimo si bajto!" Iz dobička, katerega je tujec na tuji zemlji žel, si sezida krasno hišo najlepšo v celi vasi, razen tega še drugo poslopje, da more drage kompanjone brate po krvi in rodu, vredno po* 8treči. I ko bi hotel Človek malo predrzno govoriti, bi bil primoran konstatovati, da hočejo takovi napraviti furlansko aH laško ko* Ioni j o na slovenski zemlji! Pa vse to bi se dalo še prenašati, to nij še tako hudo.
A da vsled raznih mahinacij, takovih klativitežev čestokrat iz občine rajski mir izgine in to za leta in leta; da si občinski zastopniki, kateri zastopajo vendar, kolikor se to reči sme, inteligenco in kapital na deželi, vsled rovanja tacih intrigantov pridno v lase segajo v zaslužen posmeh vaščanov in sebi v sramoto; da se tak selivec, napi-kovaje se po žabje, ker mu je nestalna sreča svojo jasno stran pokazala, in ne zmeneč se za pravo korist in pravi blagor ljudstva, kot faktotum vede in svoje misli in prepričanje drugim občinskim starešinam oktroira, da iste terorizira po načelu: „Sic volo, sic jubeo!" da si izmisli za večino svojih veternjaških kolegov v občinskem zastopu za glavno vodilo besede: „Po moji bodete piščali, vi tički! za naprej plesali"! — to se ne da nikakor prenašati, to je popolnem nestrpljivo!
Lahko Vam je, Komenci! uganiti, koga imam v mislih. Gotovo onega kateri nosi veČino komenskih zastopnikov v vreči pri sebi, kateri iste pri vsaki priložnosti tako uspešno komandira, da baš tako zevajo in dihajo, kakor on, posebno če se to zlaga z njegovo furlansko Črepinjo in njegovim interesom ! Sicer mu nij treba priti niti v zbornico za časa, kajti on je zmage gotov. Njegove rajde bi-jejo boj brez poveljnika! Zato je pa pred vsako sejo po svoje domačem klubu malo eksercira. Treba le pogledat tja pred njegova vrata, kako hodijo pred vsako starešin-stveno sejo oni, na katerih sloni blagor občine, v komenski orakcl posvetovat se s tujcem, kateri užo kot tak, ko bi no imeli drugih dokazov, ne more imeti sroa za domače interese!
Podelili so mu Komenci meščansko pravico, izvolili ga v občinski zastop, v zadnji
stareŠinstveni seji 20. aprila porinili ga v krajno Šolsko svetovalstvo! Mogoče, da jim kedaj še škrat glavo zmeša, da ga posade na kurulični stol komenskega županstva! No potem bi bili se ve da pri kraji!
Letošnja „Soča" uže je dotičnikom na vse grlo povedala, kako se mora vesti občinski mož; očitala jim je takrat, da se celo za kozarec vina pri njih marsikaj zgodi, a besede so bile — bob v steno! Kajti baš pri zadnji omenjeni seji smo slišali na lastne ušesa zopet take spakovc izjave da glasuje ta i ta za tega i tega — za polič vina, zarad prijateljstva itd. Pomnite dobro g. K.! S prstom Vam pokažemo dotičnike, ko bi Vas kedaj volja bila to dementovati!
I kakošne so dobrote, kakošni nasledki tacega korunipiranegc zbora? — Bogme pre-žalostni! Vidi se, da je izginilo vsako spoštovanje do samega sebe, da je izginila žlahtna ponositost do tega, kar je v istini narodu, oziroma dotičnikom v pravi kinč, da nij več zdrave razumnosti i kar jc najpoglavitneje krščanske ljubavi v srcih komenskih očetov. Rav8 i kavs, ujedanje i jezično klanje, neopravičeno mrzenje i sovraštvo, — surovost evo Vam njih lastnosti! Se sveto jezo na-polnen bi človek lahko z orjaškim glasom zavpil:„Nebo še konca?"! „Quosego! da bi vse Vas gr. .. —".
Iz ■ J«if oilHTii 1. maja. [Izv. dop.] Naši ljutomerski nemškutarji so jako smešni. Človek komaj verjame, da so že v moških letih. Naj inteligentnejši se mi vidijo kakor matoletni mladeniči. Evo Vam dokaz. Minuli teden sta se iz tukajšnje 1. realke izključila dva nemarna dečka zavoljo pregrehe proti nravnosti in pohujšanja součencev. 1. realka pa spada v disciplinarnih zadevali pod vodstvo naduciteRa ljudske šole, in to vsled nekega odloka deželnega šolskega sveta. Vodstvo omenjene šole pa skliče, kakor to postave terjajo , zbor ali konferencijo vseh učiteljev, da o tej stvari odločijo. Zbor pa je sklenil, da se dotična učenca izključita. Vsled tega velika nevolja v taboru nemško-kutarjev. Nekoliko pri poz na vaj o , da sta učenca izključbo zaslužila, a vendar reku: 1» sovraštev do staršev so učitelji to stotih ; pa vsaj o 1. realki učitelji ljudske Šole nemaj o nikakoršne pravice itd. Tako tožijo ti reveži Že celi teden po vseh krčmah itd. Pišejo v graško „Tagespošto" in obdolžojejo župnika, da bi on bil posebno kriv omenjene izključne. A g. župnik je še celo najmilejše kaznovanje predlagal.
To je samo en dogodjaj, kako naši nemškutarji pri vsaki mali stvarci prazno slamo mlatijo.
Za rWahlreformo" se pri nas malo brigamo. Nemškutarji naši je ne razume, zato ker premalo čitaj o. Fa se jim zdi, da bode Avstriji toliko koristila kot Ljutomerčanom. — Poslednji sneg in mraz nij ravno škodoval — samo da bi se prejšnja toplota kmalu povrnila.
Iz Pltliiliie 29. aprila [Izv. dop.] Minolo je že dolgo leto, odkar je odišel Iz našega trga podučitelj g. S. M., ter se preselil na slovensko Štajersko. Pri njegovem odhodu imel je še od našega župana, g. K. nekoliko denarjev dobiti. — G. K. mu jc sicer obljubil, da mu trdo zaslužene denarje pošlje pred ko pred, a tega dozdaj še nij storil, akoravno jo bil že trikrat terjan. — G. učitelj se je tudi na c. k. okrajnega glavarja g. Ogrinca obrnil, naj bi on županu ukazal, svojo dolžnost storiti, — a tudi
ta nič nc stori. Če bi se naš g. Ogrinec za plačo učiteljev toliko brigal, kolikor mu je mar za razširjevanje nemčurske ..l.aib. Schulcajtengeu, dobili bi mi lehko še enega učitelja. Ni tedaj čuda, da ne dobimo nobenega učitelja več, ko gg. K. in Ogrinec tako za plačo učiteljevo skrbita.
Iz IBclgrrtlflt* 27. aprila. [Izv. dop.] (Turški bolestnik na Bosforu in mi Srbi.) Kakor nam najnovejše vesti javljajo, postaje Turška od dne do dne bolj bolna in gnjila. Diplomati, ki so jej tako dolgo život krpali, stoje prekrižanimi rokami pred bolnikom in ne vedo kaj bi. A kar je preživ-ljeno, prestaro, pregnilo, mora razpasti. Tako trhlo truplo je Turčija.
Nasproti pa so narodi iztočni, pod Turčijo živeči, polni življenja in zavestni, da jih čaka lepša bodočnost. Med temi v prvi vrsti srbski narod, ki je pozvan, da svojo moč zedini in zbere. Za to idejo ga dan na dan navdušujo vse naše novine, poudarjaje, da se ima naslanjati v prvi vrsti na svojo moč, da se ima vzdati sam v sebe.
„Narodi na iztoku — piše „Branik" — red na nas dolazi. Do nas će najviše sto-jati, hočemo P svoji ostati. Ko vole, da mu tudjitt u koči gospodari, nek legne neka spava. A kome je svoja kućica, svoja slobodica mila, ko živi za svoj narod i za svoje potomstvo, pozor! dvanajesti čas kuca — na
nas je red !tt
Glede volilne agitacije Slovencev pravi
belgradski „Branik" citirajoč članek „Slovenskoga Naroda" ovo: Mi (Srbi) im (Slovencem) od ove strane možemo samo glasom moralnim pomoći al' i to jo dosta braći, koja su svesna svog zadatka i tako na boj spremna kao Sto su braća Slovio ci".
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Denes imate gospodični P o d k r a j šk o v a in K os s a svoji benetiei. Med igralkami naše slovenske Talije je priznana gena. Podkrajškovakot umetnica , katera se vživi v vsako nalogo ter jo ve predstavljati z ono resničnostjo, ki poslušalca vnema in njegovo pozornost do konca igre živo ohrani. — Kdor je videl gospodično Podkrajškovo kot „Marie-Jeanne" ali kot udovo Moniko „Na osojah", bode se z veseljem spominjal dovršene predstave teh nalog. — Gčna Rossa pa nas jc že dostikrat v operetah razveselila s svojim lepo donečim glasom. Upamo, da se tedaj občinstvo prav obilo udeleži pri denešnji slovenski predstavi.
— (Delavsko podporno društvo.)
Deželna vlada je potrdila prenarejena pravila tega društva. Pri tej priliki vnovič priporočamo delavcem, naj vsi pristopijo k temu koristnemu društvu. Vsak ud plača na teden 10. kraje.; za to pa dobi, kedar ne more delati, pet goldinarjev podpore vsaki teden in zdravniško pomoč brez plače. Nobeno delavsko društvo ne ponuja svojim društve-nikom tako ugodne pogoje.
— (Cena mesa) v Ljubljani za mesec maj je za funt najbolje govedine od pita-nega Vola 30 kr., srednje 20 kr., in najslabše 22 kr., kravje in volovsko je po 27, 23 in oziroma 19 kr.
— (Iz Kamnika) se nam piše: V nedeljo 1. maja se bode v kamniškej čitalnici predstavljala vesela igra: „Pravda". Po igri hode ples.
— (Iz Krke) na Dolenjskem sc nam piše : Že 10. p. m. sem naznanil, da je tukaj nekemu posestniku krava poginila, drugemu pa vol zbolel. 27. aprila je pri kmetu, kateremu jc vol zbolel, troje goved poginilo, med tem ko jc bolani vol ozdravel. Gospodska je dala temu posestniku še troje ostalih goved pobiti, kajti sprevideli so, da je prava živinska kuga. Govori se. da vojaki v naše krajo pridejo. Natančnejše o tem pri priložnosti. Hevščina bo tukaj velika, ako se ta nadloga razširja. Pol drugi čevelj debel sneg nam je tako škodo včinil, kajti sadno drevje je nekaj polomilo, nekaj pa cvetje pozeblo. Ravno tako tudi rež, katera je bila sploh v klasji, ne bo zarad snega več vstala.
— (Goveja kuga.) Kakor naš predstojeći dopis iz Krke kaže, in kakor posnem-ljetno iz vladne objave v „Laib. Ztg.", prikazala seje živinska kuga tudi na Dolenjskem (v vasi Javorovicc občine št. jarnejske, in v št. Lovrencu pri Krškem.) Upajmo, da se ta strašna pošast brž zaterc.
— (Nesreče.) Iz Dolenje vasi pri Crnomlji so nam piše 2ih apr., da jc neka mati pustila samega v hiši malega deteta v zibeli. Dete se je prebudilo in skušalo vstajati; pri tem je palo iz zihele, obeslo se na traku in tako zadušilo. —V Vojni vasi seje 12Ietni fant ujčkal j vrv se pretrga in dečko je pal tako nesrečno, da je po nekoliko urah umrl. — Pot, kateri bodi iz Starega trga v Črnomelj, bil je te dni od dveh ciganov napaden, katera sta mu hotela s silo vzeti poštno torbo. P6t so ju pa ubrani, enega ciganov s palico pobivši, drUzega v beg zapodivši.
— (V Mariboru) se narodnjaki pri volitvah za okrajno zastopstvo nijso udeležili. Zato, in vsled krivične postave so izvoljeni zopet zagrizeni prusaki: Seidl, Carneri, Gasteiger, bar. Rast itd. — G. Perko, ki je tudi volilec, odkriva pa v „Marb. Ztg." na slednjo lepo reč: Prvosednikov namestnik, bi. Gasteiger, je le povabil v razgovor, iu to le one srenjčane, ki so njemu po godu. nekatere marib. volilce jc pa celo povabiti opustil. Ljudem, ki so prišli k „razgovoru", so postrežniki volilne listke v roke tiščali, in veliki posestniki so debelo gledali, ko so naenkrat — namesto na posvetu, — na volišči bili! —
— (Umrl) je J. Henik, stud. philos. v Ljutomeru. Škoda, iz njega bi bil postal kmalu dober slovensk profesor.
— (Učitelji mariborske okolice) so imeli 1. maja 1. ustanovni občni zbor za svoje lastno slovensko učiteljsko društvo.
— (15. maja) sešlo se bode v Ptuju mnogo slovenskih učiteljev iz spodnjega Sta-jerja k majni veselici.
— (Od 8 v. Lenarta) v Slov. gor. se piše „Slov. Gosp." 20. apr. Denes sc je vršila od strani kmečkih občin volitev za okrajni zasto p. — Naši kmetski volilni možje so dokazali, da na lastnih nogah stojć, in so siti jerobstva , ki jim le žepe prazni. Enoglasno so si izvolili 10 odličnih narodnjakov. Dozdaj nijsmo narodnjaki imeli nobenega zastopnika v okrajnem odboru. Izmed izvoljenih morata dva v odbor izvoljena biti, in tukaj ne bo več pomagalo si prebirati. Izvoljena bosta vedela zastopati kmetske srenje, ki ogromno veČino doklad plačujejo, bosta strogo pazila, kam da se od kmeta krvavo pripravljeni  denar devlje.
To je zii nas že velika korist. Slava našim / n a i a j u i m kmetom! Kakor takrat, stojte za svoje pravice tudi pri bodočih volitvah v državni zbor.
— (Visoka starost.) V Dobriški vasi žalske fare umrla je 20, apr. udovica Resnikova v 103. 1. svojega življenja. Vse svoje žive dni je le enkrat bolana ležala, pogled je imela še kratko pred smrtjo tako dober, da je zamogla šivauko vdevati.
Narodno-gospodarsko stvari.
— Poslednji   mraz jc segal po veecni delu Evrope, vendar manj škode učinil, kakor se je iz početka bilo bati.   Največ so trpeli vinogradi v nekaterih francoski h gubcrnijali, tam so neki skoraj  vse  mlade  rozgve po smojenc.  Na Nižje-Av.strijskcni se je to samo v prav nizkih legah zgodilo in sicer je zlasti belina trpela, žlahnina pa sc je  dobro obnesla, Če prav je termometer dve noči padel 1V2° pod 0. Ker pa vse trte kažejo neiz meruo veliko grozdičev, vinska letina dosedaj še nij poškodovana.   Kar se tiče slovenskih dežel,  na Štajerskem in   Kranjskem  še nij bilo takega mraza, da bi bil posmodil trsne rozgve, samo sneg je dosti drevja pohabil. Žalostneja poročila pa dobivamo iz Primorskega.   Piše se nam 29. aprila iz brkinskih hribov na Primorskem : Koliko škode uam je učinil poslednji sneg, to vidimo z žalostjo po sadnih vrtih in vinogradih. Cvetje je vse od-palo, teža snega je  veliko  drevja polomila in voj  odčesnila.   Po vinogradih je vse po-s moj eno, kjer so bile trte že ozelcuele. Ljudje hodijo vsi obupani po vinogradih, ker vidijo, da je njihov trud za letos uničen.
— Vinske cene so zmiraj visoke; ako pa sc cvetje v vinogradih srečno vrši, bodo menda tudi cone začele padati. Po „W. L." so ogerska vina v Pešti 1872. 1. po 11, 12 do 18 gl. avstr. vedro brez posode; v Veršeci sc lehka vina dobodo po 8 do 9 gl. 50 kr. Avstrijska 1872. 1. po 15 do 10 gl. — Na Štajerskem in Kranjskem so vinske cene stalne; ormuška, ljutomerska in pohorska vina (med slovensko Bistrico iu Mariborom) so 1872. 1. po 14 do 10 gl., 1808. in 18G9. 1. po 24 do 30 gl. avstr. vedro. V Ljubljani se toči cviček po 44 do 52 kr. bokal.
— Pri žrebanji 1800. srečk 1. maja na Dunaji so bile te-le serije in številke s pripadajočimi dobitki potegnene: serija 2252 št. 8 dobi 300.000 gl., ser. 794 št. 15 s 50.000 gl., ser. 70G4 št. IG s 25.000 gl., ser. 3077 št. 3 z 10.000 gl., ser. 184G7 št. 6 z 10.000 gl. in ser. 18924 št. 16 dobi 5000 gl.
Opravfcenje.
Neki guspod iz Velenja se je nadejal meno krivično soditi, da sem jaz dopisatelj o slov. kat. pol. društvu v Volenji. Ker sem skoz ta razglas pred očmi Soštanjcanev obnecasten, se tukaj javno opravičujem, da nijsein o omenjenim društvu še nikdar besedice pisal. — Tistemu gospodu pa, kateri mi jo kot dopisatrlja, torej napadnika Šoštanjčanov in c. kr. uradnikov, v našem trgu raztrosil, svetujem, naj krivični in lažnjivi izrek skoro prekliče.
V Šo š ta nji, 30 aprila 1873.
Ognjeslav 0 i z olj, začasni nadučitelj.
I*0*1«11I0.
Javna zahvala.
Moj rajni mož Juri Lipovšek, železniški delavec je bil ud „delavskega podpor-
nega društva", katero  mu je  skozi 19 tednov, dokler je bil bolan, vsaki teden 5 gld. in pogrebščino s 30 gld.,  skupaj  125 gld točno izplačalo, za kar se vodstvu vsega pri poročila   vrednega   delavskega podpornega društva prav srčno zahvaljujem.
Neža Lipovšek, udova.
Opomenica.
Honkurii: Prt c. k. «>kr. soilniji v Konjicah, mesto siuliiijskcga ailjunkta.  do 15, maja pri 0. kr
predseduištvu okrožne sodnijo v Celji.
Dunajska borsa 2.	maja.	
(Izvirno poročilo.)		
Enotni drž. dolg v bankovcih	70 gld.	25
Enotni drž. dolg v srebru    . .	72 i	80
	102 „	50
Akcije narodne banko   . .	»42 a	—
	m „	
	10« .	80
		7.5
	n	—
	107 „	75
kr.
t Advokat l
i Dr. Bizjak Josip
♦ je odprl
♦ MVOJO   |»i«ui*ii i«O   V Tl'Mtll.
♦ tik gostilnice „Hotel della Vil le- Via
t nuova Nr. 4, v I. nadstropji. (125—1)
♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Odvetniški sestavitelj
( Conclpjienjl >
slovenščine v govoru in pisavi vest, dobi z mezdo 700 do 10O0 gold. na leto odmah službo pri
Dr. Petovaru,
odvetniku v Ol*lllll£i
(120—r.)     IWM<I ## U n t c r s t e i e r m a r k.
It u <l ninska kopel
Toplice na Kranjskem.
Zdravilne toplice do 30 0 R., poglavitno zoper vse oblike protina, revmatizma, ženske bolezni in bolečine v živcih, zastarele bolezni v kosteh in členih, naposled pripravne za izsesanje prisadnih nabirkov (izpotenje).
Dober živ«4/, v kopališči je preskrbljen.
Razjasnila v vseh zadevah daje radovoljno
as*—d Ravnateljstvo kopališča.
Ho sedaj iicnrescžcno!
Ces. in kralj.
pravo
i izključ. privileg.
o oiščeno
olje iz ribje
od
Viljema Maag'cr-ja na Dunaji.
Od prvih medicinskih avtoritet preiskano, priporočeno in zapisano kot najčistejše, najboljše, najnaravnejše in priznato nauspešniše zdravilo za RiolOJElll v pi>ih iii |»lnj*ali, za škrofule, lišaj, gnojne bolečine, izpustke na koži, otekle bezgalke, slabotnost itd. se dobi pravo — steklenica a I gld. — ali v moji fabriški zalogi: Dunaj, Backefstrasse Nr. 12, ali v najbolj renomiranih lekarnah in špecerijskih štacunah monarhije, tako med drugimi pri teh-le firmah: Maribor: J. D. Bankalarijeva vdova, A. W. Konig, lekar; Gradec: Ertl & Krcpesch, D. Sigmund, M. Seincr, F. X. Seeger, trgovci, V. Grablovvitz, lekar; Celje: F. Janesch, trg.; Judenburg: J. Posti, trg.; Celovec: Dr. P. Hauscr-jevi dediči, A. Beiuitz, F. Ervvein, lek.; Ljubljana: Eggcnbergcrjcva vdova, Ot. Schenk, lek. P. Lassnik, M. Golob, trg.; Ptuj: G. Karagvena, A. E. Rcithammcr. (199—14)
Pri iz Pcšt \viec-im — Kamnika
Pri
iz Kočevj Pri Trbovlj.
Tujci.
1. maj a.
i l<■ lun i u :   Serič iz Dolenjskega. — Jovančič iz Trsta. — Mandel — Cirneimle iz Solnograda. — Mužar iz Dubravo. — Datncr — Os-Tavčar iz Vačjega. — Jeric iz Dolenjskega. — Gospa Herman iz
Mulići: l\>rl, Kii/.ička. Klemenci, Kozenberg iz Dunaja. — Kren a. — Jaklič z
/.:t n i or<-i :
z gospo iz Pešte. — Bacilek iz Gradca. Ite.stiiii iz (Jradca. — S inid iz Colovca —
Znidario iz
Izdatelj in za ruredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi   pismeno   poseben   zdravnik   za   božjast   Dr. O. Itilliscli. Berlin, Louiscnstrasso 45. (255—49) Pričujočo ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".