§tev. 38 Ceiifl 10 din Ptuj, dne 26. sept, 1958 Letnih XI Vzporedno s političnimi pripra- vami na volitve zadružnih svetov in upravnih odborov na podeželju so v industrijskih središčih, me- stih, pa tudi na podeželju v sin- dikaJnih organizacijah v teku politične in tehnične priprave na volitve novih sindikaltiih vod- stev, ki bodo na občnih zborih med 15. oktobrom in 15. novem- brom tega leta, v decembru pa volitve občinskih sindikalnih vod- stev. Etosedanije volitve siiind'kalnih vodstev sc bile po svoji vsebin; in obUk: manifestacija v kolek- tivih ob primernem n^vtranjem zadoščenjiu članstva glede na do- sežene usipehe dn obravnavane ter rešen« probleme i^z proizvodnje ter skrbi za delovnega človeka. Obenem so bile Sindikalne vo- litve maniife&tacija ob prijetnem zun.3injem videzu s p-airolam;, okratsitvami, objavamd uspehov v tis!ku, potom obratnih raizglasnih postelj lin pcdobnim. Ob letošnjih ust>e'h::h in ob sedanjt: stopnji graditve socializma v naši domo- vini din ob letošnjih volitvah s'n- dikalnih vodstev še laže manife- stiramo, saij smo vseh dosedanj.Lh usipehov res veseli fn ponosni na dosl«j prehojieno pot graditve so- oitaflizma iri social/stičrrih družbe- nriJi odncfsov. O priipraorath na' voliitve siindii- kailnih vodstev v podjetj!--ih in v občinah je razpra^vijail plenum O^cra-.-jirtega s^ndiikalnega sveta v VfetTjboru 9. seiptembra t. I. in sprege"! vnsto pobud, predlogov in sklepov glede poktičnih in teh- ničnih. vsebinskih m oblikovnih praprav na sindikalne volitve, vse to v olajšavo smdikatokm politič- nim delavcem in članstvu, da si bo laže pripravilo občne zbore ter usp?šno opravilo volitve. O vsebini teh sklepov in priiporočtil so že seznanjena sindikalna vod- stva podjetij potom navodil in priporočili, ki jih je razposla-I Ob- či.nski sindikalni svet. Poltitične priprave na siindika4- ne volitve bi naj bile za vsakega člana sindikalne organizacije naj- lepša priložnost, da lx) tekom enomesečnih priprav dobiti pravo sliiko o razmerah v podjetj>u in o viplivu sindikalne organizacije na te razmere ter siliko o izpol- njevanju proizvodnega piana. Priložnost bo imel viprašati, kaKo je z delitvijo dchod'ka in z oseb- nim zaslužkom po novii.h predpi- sih, če mu to ne bo pojasn lo poročilo. Brez b^cjazni bo lahko zahteval pojasnilo o vfldnah in slaibostih organi.zaoije dela in delo^me discipline v obratih in upravah. Pojasniti mu bo po- trebno, kake usp€'he kaže perio- d,fčni obračun za tretje tromeseč^ je, kake koristi ima podjetje od novih delovnih moči. kakšna stro- ški najbolj obremenjujejo proiz- vodno ceno izdelkov, kako pod- jetje varčuje, kako pomaga sin- dikailinii organizaciji, kako omo- goča ievajanjie delovnega progra- ma organizacrje in podobno. Ko- Lkar ljudi, toliko je v organiiza- cij-ah vprašanj, vendar zadeva največ njih proizvodnjo, uspehe lin {>erspektivo podjetja, delo or- ganov delavskega in druž^benega upravljanja, njihove sklepe :Ji načrte. Na vsa ta m drufga vp«rašanja bo laihko odgovoniilo poročalo predsednika sindikalne organiza- cije, ki bo moral po seji izvršne- ga od;bora najpozneje po 5. okto- bru tega leta v mislih seča glo- boko v življenje, razpoloženje in arhiv vseh forumov v podjetju aJti ustanovi in zbra^ti najbistve- nejše podatke o delu in uspeh.ih smdikailne organizacije od vseh forumov v podjetju ali ustanovi, ki so podpirali al!i ovirali siinds- katoo delo. V ospredju vseli vprašanj v sindikalnih organizacijah pa bo povsod, kdo naj bo bodoči pred- sednik, tajnik, b^agajmik in kdo predsednik nadzornega odbora. To vprašanje ne bo delalo pre- glavic v kolektivih, kjer bodo želeli tudi vnaprej obdržati dose- danji agiilnii uipra-vni in nadzx>mi odbor, ki se je zavedail svojih dolžnosti fn pravic naipram član- .stvu in naipram podjetju. Kjer pa ni tako, bodo nedvomno hotel.) meti v novem odboru take člane in članice sindikalne organizaci- je, ki bodo z delom nadok-nadili, kar so pri dosedanjem delu po- grešani, vsekakor pa zadostno ak- tivnost, občutljivost na vpraša- nja in pobtKie članstva ter ne- ustrašnost za nepristransko obravnavanje članskih predlogov ter izvajanje sprejetih sklepov odbora. Z uspešniimd o(bčnim,i zbori san- dikailni-h organizacij in z izvo- Ihtvijo agiilnih odborov bo zago- tovljena tudii izvolitev najagilnej- ših članov, sindikalnih delavcev v obč-inska sindikalna vodstva. V. P. V sredo 24. septembra je zasedala republiška ljudska skupščina Republiški zbor je 24. 9. ti. so- glasno sprejel zakon o spremem- bah zakona o območjih okrajev in občin v LRS in zakon o spre- membah zakona o izvedbi od- prave nekaterih občin v okrajih Maribor in Celje. Ta zakon je bil potreben, ker ni predpisa, s ka- terim bi bile regulirane spre- membe, o območjih okrajev v LRS. Zakon določa, da prenehajo ukinjene občine delovati 31. dkto- bra 1958. Odborniki odpravljenih občin postanejo odborniki novih občin. Ek> 31. oktobra morajo biti opravljene tudi volitve v začasne ljudske odbore novih občin. Najprej bodo ustanovljeni za- časni LO izmed odbornikov zdru- ženih občin, v roku 6 mesecev pa bodo volitve v ljudske odbore no- vih občin. Na dopoldanski ločeni seji re- publiškega zbora so izvolili za člana skupščinskega odbora za organizacijo oblasti in upravo Milana APIHA namesto doseda- njega člana odbora Mirka Zlat- narja, ki je prosil za razrešitev. V odmoru med sejo pa se je od- bor sestal in izvolil Milana APIHA za svojega predsednika. Ločeno sejo repubLiškega zbo- ra je vodi! njegov pred.sednik inž. Pavle Žavcar. Kot najvaž- nejša točka dnevnega reda je bi- la raizprava o zakonu o spremem- bah zakona o območjih okrajev m občin v LRS. Po tem predlogu naj bi odpravili v mariborskem okraju občine: Črna, Gorišnica, Lešje, Podvelka, Poljčane, Šentilj in Središče; v c^ajii Celje pa: Kozje, Rogaška Slatina, Vojnik in Vransko Občina Črna naj se prikljtiči k občini Ravne, Gorišnica deloma k Ptuju, deloma pa k ormoški ob- čmi, Lešje deloma k Ptuju in deloma k Slovenski Bistrici, ob- čina Podvelka k Radljam, Polj- čane k Slovenski Bistrici, Šentilj k občini Maribor-Košaki in Sre- dišče k Ormožu. Kozje in Roga- ška Slatina se bosta po tem pred- logu priključila k Šmarju pri Jelšah, Vojnik k Celju, Vransko pa k Žalcu. V nedeljo, 21 septembra t. 1. je Ptuj proslavil eno izmed važnih obletnic iz začetka polovice mi- nulega stoletji in sicer 50 letnico nastopa novih, demokratičnih sil v Ptuju septembra 1908 in ta- kratnih dogodkov. Dopoldne je bilo na Titovem trgu zborovanje ki se ga je udeležilo več ugled- nih gostov iz Ljubljane in Mari- bora, predstavniki oblasti in mno- žičnih organizacij iz Ptuja ter ptujsko in okoliško prebivalstvo. Vse je ob začetku zborovanja po- zdravil tov. Ivan Kranjčič, pred- sednik občinskega odbora SZDL. Glavni govor je imel zvezi pKjsla- nec tov dr. Jože Potrč. Po zbo- rovanju in nastopu godb na piha- la in pevskih zborov je bila še otvoritev slikarske razstave v arheološkem muzeju, popoldne pa operna predstava Smetanove ;*Prodane neveste«, ki jo je upri- zorilo SNG Maribor. V svojem govoru je zvezni po- slanec tov. Jože Potrč med dru- gim poudaril, da moramo gledati tudi nekdanje ptujske dogodke v luči vsega svetovnega dogajanja v minulih 50 letih, ko so nastopi- le napredne sile delovnega ljud- stva proti staremu kapitalistične- mu buržuaznemu družbenemu re- du za ustvaritev novega sociali- stičnega družbenega reda, za de- mokracijo, za sožitje med narodi, za zlom imperializmta in fašizma. V septembru 1908 so tudi v Ptuju nastopile nove napredne sile slovenskega ljudstva proti nemškutarjem, proti narodnost- nemu in socialnemu zatiranju slovenskega ljudstva v mestu in na podeželju. Pri tem moramo misliti na neomejno zaupanje na- prednih sil z delovnim razredom na čelu v zmago demokracije, v zmago ljudskih množic nad za- tiralci narodov in izžemalci nji- h»»vega gospodarstva. Po prvi svetovni vojni, po veliki oktobr- ski revoluciji v Rusiji je šel razvoj nezadržano naprej v ko- rist naprednih sil, ki ga ni mo- gel onemogočiti niti najbolj kru- ti nemški imperializem in faši- zem, prot kateremu so nastopile združendo vse demokratične dr- žave in vsa svobodoljubna ljud- stva. Svoboda, ki jo danes uži- vamo, ki vsebuje stoletne sanje zatiranih narodov, nam nalaga dolžnosti, da se borimo za na- daljnje izboljšanje družbenih od- nosov pod zastavo socializma, da izpolnjujemo dolžnosti, ki jih imamo do svojega ljudstva v borbi za boljše življenje in po- magamo v borbi za svobodo na- rodom, ki se še za njo borijo, ki se še borijo za nov družbeni red, za sožitje med narodi, proti voj- nam. Nas slabi pojavi na svetu ne smejo motiti, mi se borimo za boljše odnose, mi se borimo za uresničenje socializma v vsej njegovi lepiti, ker se zanj bori celotno človeštvo. Govor tov. dr. Jožeta Potrča je lahko od začetka do konca vsak- do doumel, saj je govoril na tako razumljiv način, da je mogel biti vsakomur tudi jasen namen te proslave in njene posvetitve spo- minu na delovanje in zmage na- prednih sil ljudskih množic pri nas in v svetu, ki tudi danes na- daljujejo svoj boj za boljše živ- ljenje, za aktivno koesistenco, za mir in v tem boju je jugoslovan- sko ljudstvo s tov. Titom in ZKJ na čelu svetel zgled, kako se je treba boriti za zmago ljudstva nad družbo kapitalističnih tlačiteljev in izkoriščevalcev, za zmago so- cializma in kako je treba iz- polnjevati dolžnosti do vsega svobodoljubnega človeštva. Po govoru tov. dr. Jožeta Po- trča, po nastopu pevskega zbora Svobode iz Majšperka, Kidričeva in Ptuja ter godbe na pihala iz Kidričeva in Ptuja je bila še otvo- ritev razstave umetniških slik S. Kwesa, L. Pandurja, Ti E>ri- možiča, O. Polaka, I. Kosa, J. Ooltjena. A. Lugariča. J. Me- žana. J. Šibila m M. Kavčiča iz Maribora in Ptuja, ki so si jo mnogi Ptujčani z zanimanjem še isti dan ogledali. Veliko zanimanje je bilo tudi popoldne za operno predstavo SNG Maribor. VJ. Vsakodnevni prizor na železniški tovorni postaji v Ptuju »Kmeto- valec« Ptuj razpošilja dnevno krompir, jabolka, hru.ške in dru- go sadje. Pred izdelavo novih tarifmli pravilnikov Strokovne zveze in strokovna združenja ter zbornice bodo kma- lu končali s sestavljanjem tarifnih sporazumov, ki jih je večina že gotovih in o njih ponekod že di- skutirajo. Eto konca septembra bi naj bili gotovi vsi tarifni spora- zumi, nakar bodo lahko začeli s sestavljanjem tarifnih pravilnikov v vs^ gospodarskih organizaci- jah. Tekom septembra bi nnorali končati tudi razpravo o izdelavi novih tarifnih in premijskih pra- vilnikov in ostahh oblilrah nagra- jevanja, da bo mogoče do konca leta 1958 izdelati vse nove pravil- nike in da bodo lahko podjetja od 1. januarja 1959 izplačev^a pre- jemke že po postavkah nwih pravilnikov. Tarif, sporazumom, ki bodo predstavljan osnovo za nove tarifne pravilnike, bo sledil načrt zakona o minimalnih osebnih do- hodkih. Vse te končne priprave bodo omogočile gospodarskim or- ganizacijam, da bodo lahko že ok- tobra t. 1. začele s sestavljanjem svojih tarifnih pravilnikov. O vseh teh vprašanjih se je ve- liko razpravljalo in se še razprav- lja po naših kolektivih, kljub temu pa bodo nove naloge marsikoga presenetile, da ne bo z delom pravočasno in pravilno začel ter z njim ne bo tudi pravočasno go- tov. Po mnenju nekaterih sindi- kalnih funkcionarjev na te stvari ne mislijo celotni kolektivi in or- gani delavskega opravljanja, tem- več le po upravah, v tajništvih in in še tam le toliko, da priprave spkjh ne zaspijo. Premalo se o ^em govori, pa tudi piše. E)elno je Oprafvičljivo, da je potrebno poča- kati, da še ni vse jasno, da bodo navodila sledila in podobno, ven- dar bi morale vsaj občinske in sindikalne komisije imeti informa- cije o tistih sporazumih, ki so že končam in bi v takih podjetjih lahko začeli z deltaru ne pa da se bo delo začelo naenkrat na celi fronti in bo takrat imela komisija premalo časa, da bi vsem poma- gala, ki bodo potrebovali njeno po- moč ali pa podrobno pregledala nove pravilnike in odpravljala na- pake, ki se bodo vrivale. Ptujska sindikalna komisija ima 5 članov, vendar ti še sedaj nima- jo skoraj nikakega dela razen ureditve nekih sprememb v pra- vilnikih trgovskih podjetij. Precejšnja težava pri pregledo- vanju novih tarifnih pravilnikov bo pcHTianjkanje ljudi za razširje- ne sindikalne komisije. E^ tem dehi morajo sodelovati politično in pravno razgledani in izkušeni ljudje, ki poznajo vse zadevne predpise in jih znajo pravilno uve- ljavljati v praksi ter tolmačiti v primerih, kjer podjetja zaobidejo razne važne prepise. Da nas ne bo prehitel čas, bo potrebno pravočasno najti zadost- no število ljudi za preglede tarif- nih pravilnikov. Komisije bi mo- rale že sedaj imeti pregled nad stanjem priprav na nove pravil- nike v občinah, da bodo l^e in- tervenirale tam, kjer se niso do- volj na to pripravili in kjer preti nevarnost, da se bo delo zavleklo čez predvideni rok za skončanje tega dela. Odlašanje s tem delom se bo zopet na svoj način mašče- valo. P. V. I>r. Jože Potrč je govoril 21. t. m. v Ptuju na proslavi 50-letnJce septembrskih dogodkov 1908 Kriza, ki se je na Daljnem vzhodu začela z nekaj topovskimi streli, je prerasla obalno področje celinske Kitajske in Kvemoja ter se preselila v Organizacijo zdru- ženih narodov. Vsi so si enotni v tem, da bodo nasprotja odpra- vili tako, da priznajo LR Kitajski pravico do svojega zakonitega me- sta v OZN. Američani pa tega no- čejo. Zopet so predlagali, da preložijo razpravo o sprejemu Kitajske v OZN za eno leto. Za Amerikance je glasovalo M dr- žav. Na ta način smo prešli v ob- dobje, ko politike ne vodi člove- ški razum, temveč trmaste stra- sti, ki čestokrat ne poznajo ovir in so pripravljene zaradi načel žr- tvovati svetovni mir. Tako je z Američani. Trdovratno vztrajajo na tem, da Matcu, Kvemoj in Formoza ne pripadajo Kitajcem, temveč Čangkajšku, ki je edini predstavnik 600 milijonskega na- roda. Amenčani so s takim stališčem dosegli še eno stvar: nasprotja, ki so se pri izrednem zasedanju vsaj na zunaj doJfaj zgladila, so posta- la zopet napeta. Namesto, da bi XIII. redno zasedanje . nadaljevali v vzdušju izrednega zasedanja, sta se začela Vzhod in Zahod ne- usmiljeno obkladati in vaiiti kriv- do drug na drugega. V Washing- tonu so šli celo tako daleč, da so zavrnili poslanico predsednika Hruščeva kot žaljivo in zaradi te- ga nesprejemljivo. Vsi ti zapletijaji niso s sestan- kom v Varšavi, kjer naj bi ame- riški in kitajski veleposlanik na- šla ustrezna rešitev, nič manj ne- varni. Obratno dokazujejo, da so zaman vsa prizadevanja nevtrcdrdh držav, da bi sprejeli politiko ak- tivnega sožitja. Američani in sov- jeti zaostrujejo spopad med Vzhodom in Zahodom ter dokazu- jejo, da je blokovska polUika še vedno aktualna, čeprav udrihajo po njej v VVashingtonu in v Moskvi. Če bodo zaradi KveTnoja šli v xx)jno, bo to klanje zaradi prestiža in pa ker bodo hoteli pre- ko Kvemoja udariti po komu- nizmu. Izredno važen dogodek tega tedna je proglasitev začasne al- žirske x>lade s sedežem v Kairu. Na ta način je fronta alžirskega nacionalnega gibanja dokončno prekinila s Francijo in povedala, da je edina pot do miru — prizna- nje neodvisnosti. Francozi sicer trdijo, da v mirnem času nihče ne more ustanoviti emigrantske vlade in da so vsa prizadevanja Alžir- cev s pravne strani jalova, toda revolucija ne priznava ustaljenih običajev, ker potem revolucije ne bi nikoli bilo. Z ustanovitvijo vla- de so izvedli smelo politično de- monstracijo, ki bo imela sooj odraz tudi v razpravi pred Gene- ralno skupščino. Da je zgodovina pri reševanju mednarodnih problemov neiz- prosna in gre po tisti poti, ki je nujna, vidimo tudi v primeru Ci- pra. Grki se že več let bojujejo za samoopredelitev, toda Britanci jim vneto postavljajo polena pod noge. Končno je celo Makarios začel zagovarjati misel, da bi bUo najprimerneje, če bi dali otoku neodvisnost. Kompromisne rešitve so vedno le polovičarsko delo in zato je vsaka politika, ki stremi po takem polovičarstvu, obsojena na propad. Če ne bo propadla ta- koj, bo zgodovina čez pet, ali de- set let dokazala, da so imeli za- govorniki dosledne politike svoj prav. To bodo dokazali na Cipru, na Bližnjem in Daljnem vzfio(^-L, kot na Islandu. Jakša Petrič veleposlanik v ČSR z ukazom predsedmka republi- ke je bili dosedanji načelnik od- delka za tisk :n informacije v državnem tajništvu za zunanje za- deve Jakša Petrič imenovan za velepKDslanika v ČSR. rrgovsko podjetje »Slovenske Go rice« ima za dobave po Jugosla- viji in za izvoz 10 novih vagons kih cistern po 7.500 litrov ki so montirane na 5 železniških vago nih. Sode .je izdelalo Sodarstvo Vlaribor, vagone pa Podjetje za popravilo voz JŽ Ptuj. S tem bo [>odjetje prihrar-.iln devize, ki jih je moralo sedaj odstopati ino- zemskim prevoznmi firmam ob iz vozu okrog 190 vagonov izvozne- ga vioa. STRAN ? PTUJSKI TEDNIK Vnn, 'dne 2fL »rtembra 1958 Po vinskih goricah se že p>ode jate škorcev in kažejo, kje dozo- reva grozdje. Z vmski.h vrhov se oglašajo klopotci, sjmbal naših goric. Trgatev je res najlepš. dogodek v življenju našega vi- nogradn-Jca, ki je z veseljem ob- delovali vinograd. Ob trgatvi po- zaibi na vse teža ve in slcrbi, ki jih je imel pri delu. Sedaj mora dobro pretmsJLti, kaiko in kdaj bo trgal, da mu bodo ves tnid in tudi stroški obdelave povrnjeni vnaj- vičji meri. Na tr^ate^ se mora teonoljito prilpnaiviti, trgatev pa o.ik>žiti na čas, ki je glede na vsresnenske kriložnosti in dozo- rekjst grozdja najp-imemejši, Slovenija spada v severni vi- norodni pas s soraizmemo niTko letno teimperatiiro aai s povprečno manjšim številom sončnih ur. Za- radi tega je ip>atrebna pozna tr- gatev, če hočemo doseči kako- vo višjih cenah kot mešan. Mešana v ha se razvrščajo v eno kakovostno sku- piino nižje kot sortirana vina. Pni trgatvi moramo ločiti zdra- vo grozdje od gnilega, predvsem pa odbrati suhe jagode ali dele grozdja. Vreme dopušča, da bomo letos s trgatvijo odlagali čim dalje. Le s pozno trgatvijo smemo pri- čakovati, da bomo imel. zadovo- ljiv pridelek, kar je posebno važno za prodajo vina. Stalna na- paka, ki smo jo lahko opaizovali pri vinogradnikh v zadnjih letvh, je bila prezgodnja trgatev. Prepričan sem. da bodo vsi vi- nogradnik. praivilno ocenili po- men poizne in pravilne trgatve, od katere je odvisna kakovast pridelka in tudi gospodarsk' uspeh za vinogradnike. Zato naj vsak vinogradnik prav dobro premisli, kako in kdaj bo iimel trgatev. Displ. ing. Egon Zoreč Nove znamke ob tednu otroka v »Tednu otroka« bosta v pro- daji in obvezni uporabi kot dopla- čilni dve poštni znamki z vred- nostjo po 2 dinarja. Na frankovni rumeni, sivi In črni znamki bo otrok z igračami, na portovni rrvodri in črni pa otrok pri igri, na obeh napis »Dečja ne- delja 1958« in »Jugoslavija«, ven- dar na frankovni znamki v latinici na portovni pa v cirilici. Živinski sejem v Ptuju dne 16. In 17. septembra Dne 16. sept. 1958 je bilo pri- gnanih 125 konjev, 120 krav, 52 telic, 32 volov in 8 bikov. Od tega je bilo prodanih: 75 konjev, 60 krav, 27 teli.c. 19 volov in 5 bi- kov. Dne 17. sept. 1958 je biilo pri- peljanih 123 svinj do dveh let in 243 odojkov. Od tega je bilo pro- danih 35 svinj do dveh let in 23 odojkov. Cena pri svinjah je bila od 180 do 200 din za kg, pri odojkih od 2000 do 3.50Q din za komad. NAD 500 ŽPTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) PLOHL RUDOLF se je rodil 23. 4. 1895 v Središču, kjer je bil delavec, naprednega, revolucionar- nega duha. Okupator ga je zaradi njegovega sodelovanja v narodno- osvobodilnem gibanju ustrelil 3. 4. 1942. Njegova žena in hčer- ka sta umrli v Auschwitzu. Tako je okupator uničil življenje članov zavedne slovenske družine. PLUŠEC JOŽE ne izhaja iz ptujskega okraja po svojem roj- stvu in življenju, ampak ga je borbena pot zanesla v naše kraje. Rodil se je v Mariboru 28.12.1915 v družini sodarja. Po končani os- novni šoli je odšel za delavca v Beograd v neko tekstilno tovarno. Zaradi pridnosti je napredoval v tkalskega mojstra. Po odsluže- nem vojaškem roku se je vrnil v Beograd, kjer je dočakal okupa- cijo in strahotno bombardiranje mesta, ki ga je zapustil in se vr- nil v Maribor. Zaposlili so ga pri železnici. Po tečaju za brzojav- nega mojstra, je nastopil službo na Pragerskem. Predan stvari na- cionalne in socialne revolucije se je vključil v OF, ki ji je postal zanesljiv obveščevalec do odhoda v NOV aprila 1944, v Haloški vod partizanov — aktivistov. Ta vod naj bi v Halozah razgibal na- rodnoosvobodilno dejavnost. Dne 25. aprila 1944 je padel v ob- koljenem bunkerju v Selah z osmimi tovariši. Izdal jih je mlad fant, ki se je vtihotapil v njihove vrste. PUNGRAČIČ JOŽE se je rodil 19. 2. 1913 v Belskem vrhu pri Zavrču. Izučil se je za trgovske- ga pomočnika, nato je postal so- mostojen trgovec. Vojno je uča- kal na Hrvatskem, kjer je imel trgovino. Ustaši so ga zapodili, ker je bil Slovenec. Vrnil se je v Slo- venijo in se je nastanil v Zavrču. Ko pa so ga Nemci mobilizirali, je pobegnil k partizanom v Zagorsko brigado, kjer je vzdrževal zvezo med Hrvatsko in Slovenijo. Ko je padel v zasedo, so ga ujeli in od- peljali v ptujske zapore. V zaporu so ga mučili, nazadnje pa ustre- lili v tilnik. V zaporu se je juna- ško zadržal. Kljub trpljenju, ki ga je moral prenašati, kljub ob- ljubam, da ga ne bodo mučili, če bo izdal soborce, je m'adi Jože molčal. PREDIKAKA ANTON se je ro- dil 8. 1. 1925 pri Sv. Lovrencu na Dr. polju. Po poklicu je bil tr- govski pomočnik. Dne 19. 2. 1943 je moral na prisilno delo v Nem- čijo, nato pa v nemško vojsko. Kot vojak v Franciji je sodeloval v odporniškem gibanju. Umrl je v Parizu 2. 8. 1944. PLAVEČ IVAN se je rodil 12. 10. 1923 v Loperšicah pri Or- možu v kmečki družini, ru kuii- čani gimnaziji leta 1943 v Ptuju so ga Nemci poslali k vojakom v Ingolstadt, nato pa v Ukrajino, v Korosten. Zaradi slabega zdravja je delal v pisarni. Ko so ga za- radi bolezni poslali spomladi leta 1944 na dopust, se ni več vrnil v nemško vojsko, ampak se je neke noči prepeljal v FrarJcovcih z lad- jo čez Dravo in odšel v Varaždin. Tam ga je nekdo izdal, češ da je vojni begunec, povezan s partiza- ni in slovenskimi izseljenci. Usta- ši so ga aretirali. Meseca januar- ja 1945 ni bilo za njim več sledi. V gospodarskem letu 1958/59 Dva litra naravnega vina za liter Industrijskega vina izdelavi takozvanega »Bren- weina«, to je industrijskega vina. ki je glavni izvozni artikel vseh vin iz Jugoslavije, se v glavnem porabi ca 2 litra naravnega vina z 12 Vol % alkohola za pripravo 1 litra tega specialnega vina. »Bren- weina« ali po naše »vino za žga- njekuho« je naravno vino, pri ka- terem ostaja ca 1 liter vina ne- ispremenjen, eden liter vina pa se prekuha v vinski destilat, ki se primeša prvemu litru. Tako se dobi industrijsko vino, ki ima ca 23 Vol % alkohola. Države uvoz- nice uvažajo velike množine ta- kega vina, ki služijo njihovim al- koholnim industrijam kot surovi- na za pridobivanje različnih ko- njakov in ostalih žganih pijač. Pri izvozu 1 litra takega vina, se praktično prodata dva litra vina. Na ta način se domači trg iznebi viškov manj kakovostnih vin, ki bi sicer rušila ceno vsem ostalim namiznim vinom. Za proizvodnjo in pa za izvoz tega vina se pred- vsem zanimajo in ga pospešujejo južni predeli naše države. Do se- daj se praktično iz slovenskih vin »Bremveina« ni proizvajalo. Iz narodnogospodarskega vidika je izvoz tega vina opravičljiv in nujen, iz devizno tehničnega vidi- ka pa je izvoz teh vin povsem nerentabilen. Če upoštevamo, da je cena temu vinu na inozemskih tržiščih pri- bližno ista, navadno še celo nižja, kot je cena povprečnemu kon- zumnemu vinu, vidimo, da mora- mo za izkupljeno enoto tujega de- viznega sr^stva dati za približno 100% več vina, kakor bi ga dali pri prodaji v obliki naravnega vina. Da je prodaja tega vina v inozemstvo obče možna, je po- trebna za izvoz tega vina mnogo večja subvencija skupnosti, kakor pa pri izvozu naravnih vin. Ali je tak način prodaje naših tržnih viškov pravilen ali ne, ne more- mo odločati. Naj le omenim, da se tako slovaiski vinogradniki ka- kor tudi vsi slovenski izvozniki vina bore proti preveliki stimu- laciji izvoza industrijskih vin v pravilni predpostavki, da doseže naša država jugoslovansko, pred- vsem pa za slovensko vinograd- ništvo mnogo več, če izvaža naša naravna vina, predvsem pa naša slovita slovenska vina. S tem ustvarjamo ime našemu vinu in z imenom tudi stalno povečanje povpraševanja. Vse to pri indu- strijskih vinih odpada. Ta so pri- pravljena po določenih sestavinah in so povsod na svetu enaka. Njih prodaja je odvisna edinole od ce- ne. Države uvoznice z vsemi sred- stvi omejujejo uvoz naravnih vin. S tem pospešujejo svojo lastno vinogradništvo, v kolikor ga sploh imajo, tolerirajo in celo F>ospešu- jejo uvoz industrijskih, vin, da do- be na tak način najcenejšo suro- vino za lastno alkoholno indu- strijo. Izvozne težave na vidiku Izvozno trgovino čakajo v bo- dočem letu težave, ki jih bo le težko premostiti. V prvi vrsti mo- ramo upoštevati, da se letos v ev- ropskem merilu obeta izredno do- bra vinska letina. Ta bo po seda- njih cenitvah pokrila vse potre- be in vse razredčene prehodne zaloge neka.erih držav izvoznic, ki so se zaradi slabe letine v lan- ski jeseni in z njo zvezane ko- njukture izčrpale. Take države so na primer Italija. Grčija. Španija in Portugalska, ali pa celo za to sezono postale prehodne države uvoznice, kakor je to slučaj z Francijo. iMednarodna vinska trgovina budno spremlja obetajoče se tr- gatve po vsem svetu, ugotavlja v letošnjem letu vedno le ugod- ne prognoze, se vzdržuje prakti- čno vseh nakupov in potiska počasi, toda nenehno vinske ce- ne navzdol, tako, da so te že do- segle nivo predlanskih cen. Praktično to pomeni, da bo na- stal v mednarodnem merilu ve- lik pritisk vseh vrst vin na vin- ska tržišča držav uvoznic, kar je že povzročilo velik padec cen. V bodočem gospodarskem le- tu lahko pričakujemo cene, ka- kor so te bile leta 1956. Lahko bomo prodali naša povprečna konzumna vina z 12 Vol "/o alko- hola po ceni, ki se'bo gibala med 9 in 10 dolarji po hI. Za »Bren- wein« lahko pričakujemo ceno med 8.50 do 9.50 dolarjev po hI. Te cene so mišljene pri prevze- mu vina v cisterni kupca, franko jugoslovanska meja, brez davka na promet proizvodov. Za liter našega konzum- nei^a vina din 59,47 Ce upoštevamo, da je kurz obračunskega dolarja, to je enota, po kateri se v glavnem meri izmenjava blaga med našo državo in zamejstvom in ki slu- ži kot baza za obračunavanje z nacionalnimi valutami, din 626 po dolarju, si lahko izračunamo, da bomo dosegli za liter našega povprečnega konzumnega vina le din 59.47. Stvarna realna ce- na za to vino, upoštevaje od- kupno ceno 5.50 din po maliga- nu iz kleti KZ in efektivni stro- ški nege in prevoza do meje pa je 101 din po litru. Diferenco med stvarno dosegljivo ceno in pa odkupno ceno, ki niha neko- liko na višini proizvodnih stro- škov pridelovalca, bo morala kriti pri izvozu skupnost v ob- liki koeficienta in pa dodatnega prima k koeficientu. Konkretno se to pravi, da bo morala naša država doplačati pri vsakem iz- voženem litru vina 41.53 din ali cca. 41 o/o. Ce pa vzamemo kot primer izvoz »Brennweina« dobimo za liter tega vina le protivrednost 56.34 din. Ker pa se porabi za pripravo tega vina ca. 2 1 osnov- nega vina in če se upošteva- jo še stroški destilacije, vidimo, do dobimo za preko »Brennwei- na« izvoženi liter konzumnega vina le ca. 20 din. Konkretna možnost izvoza vina v letu 1958 je odvisna od pravočasne določitve izvoznih inštrumentov in od gospodarsko pravilne vskladitve izvoznih in- štrumentov. S tem mislimo na pravilni in upravičljiv odnos med izvoznimi inštrumenti za naravna konzumna vina in pa za iz teh vin pripravljena indu- strijska vina. Ti izvozni inštrumenti morajo biti določeni pred trgatvijo za vse naslednje gospodarsko leto vnaprej. Le na stalnih in vna- prej določenih izvoznih inštru- mentih lahko bazira pravilna odkupna politika založnih in iz- voznih kleti ter pravilno in per- spektivno zaključevanje izvoz- nih poslov. Zal tega v pretek- lem gospodarskem letu ni bilo! J. Z. Po 6. členu Zakona o vinu (Uradni list FLRJ štev. 31-395/57) in 2. točki 64. člena Statuta ob čine Ptuj je Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega ljudskega odbca*a Ptuj na svoji seji dne, 6. sept. 1958, sprejel Redečo ODREDBO o določitvi dneva trgatve grozdja za predelavo v vino v letu 1958. 1. člen Na območju občine Ptuj se določi kot rok pričetka trgatve grozdja za predelavo v vino 10. oktober 1958 za pozne sorte grozdja 2. aien Ta rok ne velja v primeru, če nastopi izredno slabo vreme in bi zsradi tega začelo grozdje gniti. 3. člen Kdor ravna nasprotno s to odredbo, bo kaznovan po 58. členu citiranega zakona o vinu. 4. člen Ta odredba velja od dneva objave na krajevno običajen na- Č'" Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Martin Gobec 1. r. Predsednik ObčLO Ptuj Janko Vogrinec 1. r. Zauri - DuEircsuii - Hrnitispec - iori v dobrih treh tednih bo go- tova 3.5 km dolga, 5 m široka, tlakovana cesta med Zavrčem in Borlom čez Hrastovec, ki je za ta del iHaloz predvsem go- spodarskega in še turističnega pomena. Stala bo skupno čez 5 milijonov dinarjev. Večji del stroškov graditve nosi KG Za- vrč, milijon in četrt pa bo iz- črpanih iz gozdnega sklada. Na področju Hrastovca, kjer se gradi cesta, ima KG Zavrč 32 ha vinogradov, 25 ha sadov- njakov ter nad 200 ha gozdov. Tod ima KG Zavrč nove vino- gradniške nasade. Zaradi slabih cest na to področje niso mogli s traktorjem, pač pa edino z go- seničarjfsm in konji in so lahko tudi samo s tem obdelovali. Z novo cesto je ta predel pridobil dragoceno možnost, da bodo sem prišli tudi s traktorji. Ena- ko važno je to za Veliki vrh in Belski vrh, ki bosta sedaj prav tako laže dostopna kot prej. Prej vse rešujoča konjska vpre- ga bo tudi tukaj prej ali slej odveč. Nova cesta bo velikega pome- na tudi za turizem. Od gradu Bori se bo lahko marsikdo z udobnim vozilom popeljal v lepo urejeni Hrastovec in se tam zadržal pri lepo urejenem stanovanjskem in gospodarskem poslopju (nekdaj Švab) ter ob- čudoval haloške naravne lepote. Ilmb žrlveim še vedno brez elektrike V Turškem vrhu 1954. leta po- stavljena trafop>ostaja z daljno- vodom še vedno ne služi namenu, ker je e-oktrifikacija v tem pre- delu obtičala vsled finančnih te- žav. Letos so bili postavljeni dro- govi za kakih 37 km nizkonape- tostnega omrežja. Naročili so tu- di odgovarjajočo žico, vendar do dobave ni prišlo, ker je zadnji trenutek odpovedala potrebno po- sojilo ofcčina Gorišnica z uteme- ljitvijo, da j;i dolžniki niso plačali dolgov. Kmetjsko gosp>odarstvo Zavrč je prispevalo k potrebnim 6 milijonom svoja 2 milijona, 1 milijon so pmpevali zasebniki. 1 milijon posojila je dal Okrajni ljudski odbor in vsa ta sredstva so že vložena in čakajo na odre- šflna dva milijona, ki bosta omo- gočila, da bo v tem predelu konč- no zasvetila kič. Sam daljnovod je stal okrog 5 milijonov dinar- jev. Nesreča je samo v tem, da so investirat v dohn veri, da bodo na celotnem omrežju naen- krat zasvetili in da bo občina Go- rišnica svoja zagotovila glede po- sojila vzdržala, sicer bi zasvetila luč po sektorjih, kakor so pač to dopuščala sredstva. Upajo, da pri sedanjem stanju ne bodo ostali, čeravno ne vidijo drugega izhoda kot da jim da potrebno posojilo velika občina Ptuj in jim omogo- či. da bodo tudi pri njih petrolej- ke odložene v shrambo. Dopolnilne stanovanjske najemnine v Sarajevu in Osijeku so začeli izvajati odloke o dopolnilnih sta- novanjskih najemninah vendar ob različnih stališčih. v Sarajevu plačajo stanovalci v luksuznih stanovanjih višjo na- njemnino glede na celotno stano- vaje, dočim plačajo v skromnej- ših stanovanjih z bojlerji in dru- gimi udobnostmi le del amortiza- cije za vgrajeno opremo. Dopolnil- na najemnina je določena glede na število stanovalcev, odraslih in otrok, glede na odgovarjajoče šte- vik> z.^5edetiih sob. Delovna soba se ne smatra kot potreben stano- vanjski prostor in se za to sobo plača dopolnilna najemnina. Ta se plača za celo stanovanje, če se pri stanovalcu ugotovi višek stano- vanjskega prostora. V Osijeku odbijajo pri stano- vanjskih prostorih pK>možne pro- store, dopolnilna najemnina pa se ne zaračunava pri stanovanjih z viškom prostorov za celotno sta- novanje, temveč samo za višek prostorov. Nekaterim javnim de- lavcem 'priznavajo med potrebne prostore tudi delovno soba V Paradižu na Pavlekovem bre- gu je doslej vsako leto pel velik klop>otec s 6 peresi, dolgimi po 2 metra in z 2 metra dolgo ja- vorovo desko. Izdelal ga je Alojz Amejčič, Žagar pri KZ Cirkulane, pred več leti, postavljalo pa ga je šest krepkih možakarjev, ki so morali dvigniti vsak del posebej na nad 4 m visoko hrastovo so- ho, zakopano najmanj 2 m glo- boko v zemljo, nakar ga je last- nik montiral in preizkusil, če je vse v redu. Lani pvo trgatvi je močan je- senski veter zlorhil eno pero, ki so ga potem odnesli otroci, soha pa je strohnela. Po trgatvi so klopotec vedno snemali, pred na- slednjo trgatvijo pa ga vrnili na njegovo vzvišeno mesto, s kate- rega je prepeval daleč odmevajo- čo pesem o trgatvi. Ker stanuje lastnik daleč od klopotčevega »službenega« mesta, je imel z njim največ opravka sosed Janez Emeršič. Ob hudem viharju ga je »zaviral«, da ga ne bi polomilo. Lani v jesen pa Emeršiča ni bilo doma in takrat je klopotec tudi poškodovalo. Sedaj ni nikogar, ki bi žrtvoval za klopotec novo močno hrastovo soho in desko za njegovo pero, zato klopotca se- daj ni na njegovem mestu. Najbližji klopotec, sicer manj- ši od Amejčičevega je pri Vinku Olstraku v Paradižu. Tudi ta le še zavrt. V Pohorju pri Francu Petroviču imajo tudi precej ve- lik klopotec. Ni še na drogu, če- ravno je enak paradiškemu, in ima za sfKjznanje debelejši glas zaradi debelejše javorove deske. Ker še klof>otci v Paradižu ne p>ojejo, se čujejo med vinograd- niki razne pripombe. Pravijo, ko klopotci molčijo je sicer dobra letina, vendar so nizke cene mo- štu in vinu. To pa za haloške in tudi druge vinogradnike ni do- bro. Ta klopotčev tihi protP"t proti nizkim napovedanim cenam goto-. vo ne bo trajal za časa trgatve, ko bo resnim razgovorom o letini, cenah in prodaji sledilo petje le- pih slovenskih pesmi, ki se čuje vsako leto iz grl mladih in tudi odraslih s hriba na hrib, ko se polnijo pute in ko teče iz stis- kalnic v kadi sladek mošt, upa- nje in rešitev haloških ljudi, na katero čakajo iz jeseni v jesen in s tem čaka vse, kar družino veseli in tare. Tom. Ko se je obetala nevihta, je sp ležal Janez Emeršič na vis<^o soho in »zavrl« klopotec, da ga ni potrlo. Paradiški klopotec in Janez Emeršič sedaj čakata na dan, ko bosta zopet z visoke so he gledala po halcških pozlačenih goricah, kjer že čriček pre- Peva.., PTUJ, dne 26. septembra PTDJSKI TEDNIK stran 3 V ponedeljek, 22. septembra t. 1. so bili po razredih ptujske gimnazije roditeljski sestanki. Razredni starešine in drugi pro- fesorji ter direktor gimnazije so došlim staršem in dijakom pojas- ruli vse p>otrebno glede učnih predmetov in šolskih knjig, glede potrebne discipline zlasti pa gle- de rednega učenja. S tem, da je v gimnaziji le 180 dijakov in 13 profesorjev je omogočena pro- fesorjem stalna kontrola učenja in izvrševanja domačih nalog. kar bo zelo ugodno vplivalo na ti- ste dijake, ki spočetka zanemar- jajo učenje, pred konferencami pa poskušajo zamujeno popraviti. Prej pri 1000 dijakih v nižji in višji gimnaziji ni bilo mogoče proučevati sposobnosti, nadarje- nosti in marljivosti vsakega di- jaka posebej. Na roditeljskem sestanku so profesorji in tudi ravnatelj tov. Miro Bračič opozorili navzoče na potrebno disciplino v šoli kot iz- ven nje ter na čuvanje nove šol- ske opreme. Letos bo tudi lažji redni kontakt s starši in rodite- lji. S profesorji se bo mogoče pogovoriti vsaki čas in sproti od- pravljati učne in ostale težave. Po vseh razredih bodo odbori raz- rednih skupnosti, ki bodo po zgledu organov družbenega upravljanja reševali probleme v skupnosti. Skratka celotno delo, sožitje in reševanje problemov bo letos lažje in je zato tudi lah- ko pričakovati razmeroma dobre učne uspehe in da bodo dijaki šli brez težav z uspehom skozi vse razrede k maturi in potem na univerzitetni študij. V. J. Obvestilo IHestsis hBi JžniCE m llteliiice PSui 1. Prosimo cenjene bralce, da pravočasno vračajo sposojene knjige: leposlovne v roku 14 dni. znanstvene v roku 28 dni. Zamud- nike, ki kljub pismenemu opominu ne bodo vrnili knjig, bo ustano- va predala sodišču. MESTNI KINO PTUJ — V nede- ljo, 28. 9., bo ob 10. uri" pred- pdldne predstava ameriškega ri- sanega ba.rvneiga fi'Ima NAŠI ZVESTI PRIJATELJI. Vstopnice bodo v prediprodajd od 9. do 10. ure. O.snovno&c'lska m'lad.na si bo fiilm lahko ogledala na posebnih izrednih predstavah v ponedeljek in torek. Predstave: Od 1. cktobra bodo na siplošno željo kino obiskoval- cev kino predstave ob deiavnikh s pričetkcm ob 17.30 i.n 19.30; ob nedeljah in praiznikh pa ob 15.30, 17.30 in 19.30. Vstopnice 2. S 1. oktobrom bomo uvedli v oddelku a odrasle zimski delovni čas. Knjižnica bo odprta: dopoldne od 9. — 11. ure popoldne od 16. — 18. ure. Kakor doslej bo tudi vnaprej ob sobotah popoldne zaprta. Uprava bodo v predprodaj,! oib del a vnukih od 8. do 9. ure in cd 16.30 dailje; ob nedeljah 'n praizniikih .pa od 9. do 10. uire m od 14.30 dalje. — Vstopnice se lahko naročijo tudc F>o telefonu (na štev. 40), in si- cer le ob detlaivnikih od 9. do 9.30. Mestni kino Ptuj predvaja od 26. do 28. septembra t. 1. ameriški barvni film »Svetlo- lasa zapeljivka« in od 28. do 30. septembra ameriški barvni film »Naši zvesti prijatelji". Kino Muretlnci predvaja 28. septembra t. 1. ju- goslovanski fim »Obleganje«. Kino ^^ako!e predvaja 27. in 28. septembra 1.1. francoski film »Lukrecia Borgia«. Dežurstvo zdravnikov v P^luju (Dežurstvo traja od 16. ure do naslednjega dne do 7. ure) Dr. Ivo Medved, Ptuj, Na Tra- tah: 27. septem^bra od 16. ure do 29. septembra do 7. ure; dr. Nada Pavličev, Vičava, Ptuj: 29. sep- tembra od 16. do 7. ure; dr. Vla- dimir Pire, Ptuj, Žnidaričeva ul., tel. štev. 73, 30. septembra od 16. do 7. ure; dr. Milan Carli, Ptuj, Trg svobode, tel. 202: 1. oktobra od 16. do 7. ure; dr. Ivo Medved, Ptuj, Na Tratah: 2. oktobra od 16. do 7. ure; dr. Franc Rakuš, Ptuj, Ormoška cesta: 3. oktobra od 16, do 7. ure. Dežurstvo zdravnikov Kidričevo Dr. Predan Bojan: od 28. sep- tembra od 7. ure, do 29. septem- bra do 7. ure. Dežurni zdravniki-spe- claiist! za otroške bolezni Dr. Neudauer Ljuba: 26., 27. in 28. septembra do 19. ure; dr. Poznik Aleksander: 29. in 30. septembra do 19. ure. Zdaj v jesenskem in zimskem ča su raznih posvetovanj, občnih zborov in kolektivnih proslav bo ste imeli najmanj skrbi z orga- nizacijo teh, če bodo v Restavr»c iji na gradu, kjer je dovolj velika dvorana za delovni čas, pozneje pa za zaključek solidna postrež- ba z domačo hrano in pijačami. VABI VAS »RESTAVRACIJA NA GRADU« PODJETJA »SLOVEN- SKE GORICE« V PTUJU ROJSTVA: Dovečar Knistina, Šardinje 5 — Stanistlava; Raido- Mč Slava, Koprivnica — Iva; Jur- gec Silva, Zaibovo: 41 — Janeza; Auer Marija, Mihovci 12 — Ma- rijo; Pulko Terezija, Hajdoše 11 — Janeza; Majcen Kriistina, Bra- tonečice 15 — Danilla; Dragošič Raza, Brezova gora 10 — Pavla; Fiiirbas Jožefa, Kiidričevo 34 — Milana, Cimermin Mairija, Mdr- kovci 52 — Janeza; Simon'č Ma- rija, Dotmava 3 — Danico; Ornja- nič Marta, Dravograd 77 — ViH- jano; Horvat Leojoldha, Rogoz- nica 31 — Milana; Koren Ana, Trniče 54 — Sonjo; -iV.š Ivana, Popovci 14 — M lica POROKE: Rižncjr Janoz, Ptaj, Miklošičeva 7, Li Erlich Amal ia. Mihovci 7; Poharič Franc, Paci- nje 8, in Košar \«on'ka, Ptuj, Aškeirčeva 9; Ješovnik Rajmund. Laznica 41, in Petrovič Marija, Maribor. SMRTI: Štruc Gera, Krčevina 35, roj. 1880, umrla 22. 9. 1958; Čmjanič Tatjana, Dravograd, roj. 1958, umrla 16. 9. 1958. Zaradi raznih nesreč in nezgod se spodaj navedeni zdravijo v ptujski bolnišnici. Majda Feguš, Ptuj, Na Tratah je padla na dvorišču in se poško- dovala po glavi in telesu; Ivan Mi- hin. Vratno, Hrvatska, je padel v RADIO NEOajA, 28. SEPTEMBRA 6.00—7.00 Z domatimi zvoki v pri- jetno jesensko nedeljo — vmes oJ) 6.05 —6.10 Poročila in vremenska napoTCd. 7.00 Na(>oved tasa, poročila, vremenska aa|)ove Melodije iz filmov in glasbenih revij. 21.30 Športna nedelja. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednij dan. 22.15 D. So&takovič: Godalni kvartet. 22.46 Nočna melodija z orkestrom Jackie Glea- son. 22.55—23.00 Poročila. II, PROGRAM za nedeljo, 28. septembra 12.00 Nedeljski simfonični koncert. 13.00 Napoved časa, poročila In vre- menska napoved. 13.10 Slavni pevci — slavne arije. 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila. 14.15 Zabavna glasba. 15.00 Napoved časa, poročila in vre- menska napoved. 15.15 Modest Musorg- ski: Slike z razstave. (Orkester amster- damskega koncertnega združenja dirigira A®tal Dorati.) klet in si poškodoval nogo; Jože- ta Bobnerja, Jiršovci 36, so na- padli fantje in ga poškodovali po glavi; Alojz Mere, Podlehnik 27, je pri delu stopil v vročo smolo in si opekel nogo; Matija Miško, Pavlovci 15, si je pri kopanju kleti poškodoval nogo; Marija Dobrave, Vičava 24, je padla na cesti in si poškodovala nogo; Majda Kostanjevec, Sobetinci 38 si je s kolesom poškodovala nogo; Rudolfa Pinterja, Makole 78 je po- drla krava in mu poškodovala roko: Marijo Petek, Zlatoličje je ogrizel pes; Anico Grabar iz Podvinc je podrl motorist in jo poškodoval po glavi; Martinu Jaušovcu, Grab- šinci, je nekdo zapičil kol v prsni koš; Jože Pukšič, Črmljenšak, je padel s trciktorja in si poškodoval prsni koš; Terezija Polanec, Črm- ljenšak, je padla s traktorja in si poškodovala nogo; Ani Muršec, Sobetinci, je prikolica traktorja stisnila nogo; Marjanu Serdinšku, Ptuj, Nova vas, je nekdo vrgel kamen v gl-vo; Martin Firbas, Gorišnica, je padel na cementna tla in si poškodoval rebra; Anto- na Mohorka iz Gorce 16, je na povratku s kožuhanja nekdo na- padel in ga z nožem zabodel v hrbet in trebuh; Cecilija Bud j a, KokoJanjščak, je padla s skednja in si poškodovala medenico; Si- mon Ck^jčič iz Tmič je padel in si poškodoval noge; Ivan Žižek, Vumpah 37, je bil pri napadu s kolom poškodovan po prsih; Franc Markež, Janževski vrh, je padel s kolesa in si poškodoval glavo in nogi; Ana Zavec, Marko vci, je padla po stopnicah in si poškodo- val noge; Ivan Kralj, Žetalec, je padel s kolesa in si poškodoval glavo; Franc Ribič, Ptuj, Prešer- nova 21, si je z nožem poškodo- val roko; Ludvik Brglez, Slov. Bistrica, je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Ivan Petro- vič, Hajdoše, si je z nožem po- škodoval roko; Franc Furek, Zla- toličje 58, je padel z voza in si poškodoval glavo; Miran Žunko- vič, Zlatoličje 58, je padel z voza in si poškodoval glavo; Benc Pavlic, Ptuj, Zadružni trg, je pa- del z drevesa in si poškodoval roko; Antonu Fideršku, Tržeč 34, ostoHA mexL itaini Nanta na dopustu Da me boste prav razumeli! Nič nimam proti objavam za znižano (75 ®/o) vožnjo, o ne, dobra stvar je to, in če bi jo od- pravili, bi ne bilo prav. Le jaz imam s temi šmentanimi ob- javami vedno smolo. Sem skro- men državljan brez velikih am- bicij, zato so tudi moja potova- nja redka in kratka. Največkrat hodim peš ali pa se peljem s starim Puchovim bicikljem, kupljenim že v stari avstro- ogrskl monarhiji in že trikrat podedovanim. A v to p>ešadij- sko-puchovsko idiliko se vsako leto meša ta presneta objava in te postavi pred neizprosno izbi- ro: potuj, državljan, izkoristi eno od pridobitev revolucije, oglej si mtlo domovino in njen napredek na vseh mogočih po- ljih; ali pa: astani doma, igno- riraj vse s^kupaj in se prepusti prijetnemu nerganju pri dveh deci šiška-vlna! Jaz pa nisem za ta drugi kraj izbire, ne, sem pozitiven držav- ljan, če pa nisem, se vsaj tru- dim, da bi bil. In tako vsako leto izkoristim tudi objavo. Tako sem se na pri- mer predlanskim peljal z njo v Maribor, kjer sem kupil 1,^ m kamgama za hlače. Nič ne re- čem, dobro blago je bilo, po 3600 din meter. Ampak sem bil razočaran: drugi dan sem videl v Merkurjev! izložbi v Ptuju isto blago po 3400 din meter. Tak dobiček sem imel od ob- jave! Lani sem z objavo dolgo ča- kal. Bodi previden, sem si de- jal, nič se ne ve, mogoče se pa kje kaj zgodi, žalostnega ali ve- selega, kjer boš moral biti zra- ven. Mojemu prijatelju Tonču je umrl najboljši prijatelj v Sa- rajevu. Kar na smeh mu je šlo od zadovoljstva, ker ni bil še izkoristil objave. Skoraj zastonj se je r>eljal na pogreb, razen tega pa je občudoval še sara- jevske minarete in poslušal mu- zejine, ki so klicali vernike k molitvi. (Ali se reče mujezine?) Jaz pa sem še čakal. Do 20. de- cembra. Potem se mi je zdelo že vse skupaj preneumno in sem se peljal z objavo v Ormož na sejem, kjer sem kupil kad za zelje. Se isti dan popoldne sem dobil od brata brzojavno vabilo na svatbo. Odpeljal sem se v Novo Gorico in plačal za vožnjo 1904 din. Smola, kaj? Letos sem sklenil, da bom pa- metnejši. Že 2«radi prijateljev in znancev, ki so se mi posme- hoval!: Kako je kaj, Nanta ... namreč z objavo? Si jo že izko- ristil? S! slišal, kje vse je bil Smole? Od Maribora do Djev- djelije je prevozaril vso domo- vino. Ne nrjore dopovedati, kaj je vse videl, kaj doživeL Samo shujšal je pre, da ga ni spoz- nati ... Odločil sem se, da pojdem v Portorož. Sem namreč šahist. Ko sem bil mlajši, sem bil ša- hovski prvak v Zetalah. Med- conski turnir v Portorožu! Atrakcija prvega razreda! Gli- gorič, Matanovič pa tisti pet- najstletni Boby... Odpravil sem se na pot. Imel sem pripravljen načrt: prijetna nočna vožnja do Ljubljane, tam rezervirana soba v hotelu, dru- gi dan dopoldan ogled Ljublja- ne, po obedu pri »Šestici« pa spet na rezerviranem sedežu z avtobusOTn v Portorož. V Porto- rožu sem imel znanca, ki bi mi rade volje odstopil sobo ali vsaj posteljo, kadar pridem k njemu v Portorož. To prijaznost mi je namreč hotel storiti kot proti- uslugo, ko je pred leti prenoče- val pri meni v Ptuju. Glede hra- ne nisem bil v skrbeh. V Porto- rožu dobim ribe, in tudi istrska vina so na glasu. (Dalje prihodnjič) VVVTTVVVVVVVVVVvv vv »v Majšperk, Breg 33; Trs Terezi- ja,Skrhlje 2; Fideršek Nežika, Majšperk, Breg 35; Jeza Marija., Janžki vrh 53; Karže Poldika, Majšperk 38; Jordan Angela, Ptujska gora 70; Pišek Poldika, Slape 28; Toplak Marija, Maj- šperk, Breg 33; Žerak Anton, Stogouci 32; Strašek Stanko, Podlože 111; Pur g Jože Podlo- že 72; Brglez Pavla, Majšperk, Breg 33; Marčič Vlado, Maj- šperk, Breg 8; Supar Franc, Sto- govci 6; Jan Adolf, Majšperk, Breg 33; Kaučič Fanika, Maj- šperk 10; Obreht Marija, Maj- šperk, Breg 33; Gajšek Ana, Siogovci 21; Kosi Franc, Maj- šperk, Breg 33; Kelner Jelka, Majšperk, Breg 30; Kosi Lojz- ka, Majšperk, Breg 30. Novi naročniki »Ptujsiovsod zaže- leni in upo^evani. Pri vsem svo- jem delu in govorjenju pa je sila skromen in nevsiljiv, pravi striček Dobričina. Ne vem, če bi sfx>znaili njegov lik le z opisovanjem; bolje bo, če vam i;^pišem dve tri strani iz svojega dnevnika, ki sem ga pi- sal v tistih težkih, a velikih dneh, :n v katerem je govora tudi o njem. 8. aprila 1941 Danes sva staJa z učiteljem Davorinom nedaleč od cestnega križišča sredi siloivenjegoriške va- si in giledala prve motorizirane skupine Hitlerjeve armade, ki so prihajale od severa, se včasih ustavljale, gledale na specialke in spet nadaljevale pot. Gručica petih šestih vaščanov je staila ob cesti in dvi-gala roke v pozdrav. Davorin je posmehljivo opomnil: »Kako se ti zdi, prijatelj, ko gle- daš te naše slovenske hlapce, kako pozdravljajo z rintskun po- zdravom, s pozdravom Julija Ce- zarja, hlapce nemškega fašizma? Zailostna nam majka!« »Ne sodi, Davorin, vsega ljud- stva po teh izjemah, ki si jih vided.« »Saj ne obsojam vseh. Vendar, kako je to mogoče, da pozdrav'ja Slovenec tujca, ki mu vdira v deželo :n mu jemlje svobodo? Spominjam se prihoda italijan- skih. okupatorjev ob koncu prve svetovne vojne na Slovensko Pri- morsko. Ko so korakali po cesti skozi vas, jih je naše kmečko ljudstvo gledalo le od daleč, izza hišnega vogala ali z njive, ne da bi prenehalo z delom. Tako, to smo dočakal;, so govorili, da so nam prišU v deželo t: čmi pritli- kavci, ti F>ol0ntarji. Zato smo pre- livali kri v dvanajstih ofenzivah! Naše ljudstvo jih je preziralo. Tu pa? Glej. tam že ol>eša trgo- vec zastavo s kljukastim križem.« »Davorin, ti sam veš, kje so vzroki,« sem rrtu odgovoriJ. »Ti zaipeljanci, ki so pozdravljali z dvignjeno desnico, prav gotovo mso tako narodno zavedni kakor pr.niorski kmetje, k; nekako zvi- ška gledajo na svojega laškega mejaša, napol pismenega revnega kolona, ki živi še v fevdalnih raz- merah, in kričavega šovinističnega pomehkuženega meščana, ki se je skušal izkazati junaka le pri na- ših brhkih deklet h. Toda ti slo- venjegoriški ljudje so bili dolga stoletja sosedje gospodarsko močnejšega naroda, kar je v te- ku stoletij opravilo svoje ...« »Da.« je odvmirl učitelj Davo- rin, »toda narodni čut vleče nas Slovence le na jug. o tem sem prepričan, in to se bo še poka- zalo.« Ko sva se vračala, sva srečala znanega mlajšega kmeta in ga vprašala, kako se mu zdi to po- zdravljanje nekaterih vaščanov. Pljunil je, zam&,hnil z roko in rekefl: »Bel kruh bi radi jedli in prato,. k: jo pričakujejo od Nem- cev. si jo bodo morali sami zasilužiti; jih bo že srečala pa- met.« »V;diš ta je posegel v so- cialno vprašanje,« sem pripom- nil. Potem naju je ustavil še- stošolec, domačn iz vatsi: Kaj pravite k temu, gospod učitelj? Jaz nus.Lni, da rtam dan^ bolj kot kdajkoli veljajo Prešernove besede: Največ sveta otrokom sliŠi Slave. »Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo vero in {Kstave.« V Davorinnvih očeh ip 73- gorel plamen. Rekel mi je z glasom, v katerem sta bila ga- njenost in ponos: »Samo z dve- ma sva govorila, pa mi je pri srcu, kakor da mi je kdo podaril veliko bogastvo. Oba sta hodila k meni V šolo in to odtehta vse ponižanje, ki sva ga doživela tam na križišču.« 25. aprila 1941 Od kod Davorinu ta priseb- nost in pogum? Zase in za vse ki smo se bili nastavili -v vrsto na občini, da bi nas popisali, me je bilo sram. Na videz do- brodušen nemški orožnik, doma nekje iz Fiirstenfelda pri Grad- cu, je pisal podatke v rubrike katerih ena je morala odgovorit: na vprašanje, kaj je vprašani po narodnosti. V tej rubriki sr bile tudi označbe: Nemec, Sta jerec, Vindišar, Kranjec, Cič Žid, cigan. Mnogo kmečkih ljud se je nekako neprizadeto spo razumelo z orožnikom, da se pač Štajerci, tudi Vindišarji. tc pač, kar je hotel orožnik. Precej jih je reklo, da so Slovenci; a po Slov_encih se ni vprašalo, in orožnik je v takem primeru vedno vpisal Vindišar. Nihče ni ugovarjal. Prišel je na vrsto Davorin. Orožnik: Narodnost? Davorin: Slovenec. Orožnik: Torej Kra- njec ali Cič? Davorin: Ne, go- spod vahtmajster: Slovenec. Vsi, ki ste jih doslej vpisali, so Slo- venci. Poznam jih vse. Štajer- ske ali kranjske narodnosti ni. Po teh besedah je orožnika na- mah minila tista avstrijska do- brodušnost. Zalila ga je rdečica in njegove oči so se srepo uprle v učitelja: Gospod učitelj, vi me ne boste učili, kako naj izpol- njujem formularje. Nato Davo- rin: Da, gospod vahtmajster, saj jih izpolnjujete, kakor vi hoče- te, nihče od nas vam ne more tega ubraniti. A večina ljudi te dežele niso Nemci, niti »Štajer- ci«, saj je to priznal sam firer, ko je ob svojem obisku v Mari- boru rekel: Napravite mi to de- ?elo spet nemško. Na to Davo- inov odgovor se je orožnik po nli obvladal, da bi obdržal pred "judmi svoje dostojanstvo: No, no, no, res zanimivo, kako si nekateri tukajšnji prebivalci razlagajo firerjeve besede! Na- to je začel zasliševati nasled- nlega. Učitelj Davorin je kot zmago- valec zapustil občinsko pisarno. 5. maja 1941. Danes so prišli po Davorina. Naložili so ga na prazen odprt kamion, kjer je moral stati po- konci, držeč se za ograjo. Tako so ga vozili po vseh sosednih vaseh, se tu pa tam ustavljali, kakor da iščejo novih žrtev. Ve- deli smo, da ga le razkazujejo kot redko lovsko trofejo. Potem so se vrnili z njim na občino. Tam je moral stati po cele ure, z glavo obrnjen v zid, zravnan in nepremičen. Vmes so ga za- sliševali. Vprašali so ga o sokol- skem društvu, o Narodni od- brani, o strelksi družini in kje imajo skrito orožje. (Nadaljevanje prihodnjič) Popravek v člamoj »Ptuj — ob 50-letnici septembrskih dogodkov« se glasj pravibio drugi stavek: »Delegati CMD so zbrani iz vseh slovenskih pokrajin na obč- nem zboru v Narodnem domu v Ptujiu — doživeli surove napade nemčurske drhali :z Marilx>ra, Celja, Gradca, Ormoža in Ptuja pod vairstvom ptujske, celjske, mariborske, celovške in bel jaške poikc-je.« Uredništvo PT Stri' PTUJSKI TEDNIK PTirj. dne 2fi. septembra 195S Drava |e proii Parlizanu (Kctmnica) dcsegSa lep uspeh 35:13 (19:6) v drugi prvenstven tel- nedeljek 29. septembra 1958. iNa- stop skižbe: 1. oktober 1958. Upraviteljstvo šole Društvo prijateljev mladone bo priredilo v nedeljo, dne 5. okto- bra, ob 15. un: popoldne v gJeda- iišču zabaviK) prireditev Mladinci in pionirji! »Pokaži, kaj znaš!« Glasbene skupine, soliste, pev- ce in recitatorje vabimo k avd'- ciji, ki bo v četrtek, dne 2. ok- tobra, ob 16. uri v osnovni šoli Mladika, Ptuj (Pevska soba). V nedeljo, 21. sept. t. 1., je b.'l v Ptuju dokaj zanimiv domač no- gometni derbi. Mnogoštevtlni na- vijači so že ves teden diskutirali o derbiju. Dravsn: so poskrbel; za pn:jetno presenečetnje. Goste iz Kidr čevega so odpraviiti z lepim rezultatom 3:0. Že dolgo n:so do- segli v prvenstvenih nogometrvih tekmah takega rezuJtata. Gostje so biili dokaj hitri, vendar ne pre- več. Prve minute so pripadade go- stom, vendar je bLl domači vra- tar Gorju/p vedno na .svojem me- stu. Po nekaj minutah igre so domačini začeli s protinapadi. Igra je postajala vedno bolj za- nrimiva in lepa. Gost je so v na- dailjevanju začefli z ostrejšo bor- bo, toda domača ožja obramba je -stailno odstranjala jiapade. Rei»il- tat se do konca prvega polčasa ni spremenil. V drugem polčasu so nogometaši Drave lepše igra H, se borili za vsako žogo in z veli- ko požrtvova'Inoovanje in prodajanje kme- tijskih pridelkov na trgih je pre- povedano individualnim proizva- jalcem, kmetijskim zadrugam in kmetijskim proizvajalnim organi- zacijam na trgih na debelo in na trgih na drobno kupovati ali pro- dajati alkoholne pijače. Ta odred- ba velja od 17. septembra t. 1. dalje. Jcsiloini klub Plu' Uns mhi v nedeljo, 28. septembra, na Tur nišču galopske dirke Jahalnega kluba Ptuj in klubov iz sosedne Hrvatske. Vabi Vas pripravljalni odbor Izdaja »Ptujski tednik« Dtrek tor Ivan Kranjčič Urejuie uredn išk" odbor Odgovorni urednik Ba uman Anton Uredništvr !n uprav a v P^-uju Lackova i Telefon 156. Cek -ač. pn Komunalni oankl .Maribor, podružnica v Ptuju, št 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna, Maribor. Letna naročnma 500 iiji, polletna 250 din,