NO. 200
Ameriška Domovi ima

/%'Hm gPI€/%HI—HOIWlE
J-V.C . ■.	' > •
AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R

CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, OCTOBER 13, 1952
LETO LIH —VOL. LIH
----------------------“j češki general je izvršil
Pregled važnih novic samomor; aretacije preteklega tedna | čeških častnikov
BEOGRAD. — Beograjski radio je sporočil, da je izvršil samomor načelnik vojaškega kabineta. Samomor je posledica upora čeških armadnih častnikov.
Radio sporoča, da je ime samomorilca gen. Sartorije, in da mu je zdaj nasledil gen. Bohu-mil Huan.
Jugoslovanska agencija Tanjug pa sporoča, da je bilo aretiranih do 600 čeških častnikov, ki so kovali zaroto proti vladi.
★	KOMINFORMA. — V Vzhodni Evropi krožijo govorice, da so se komunistični harambaše, ki so se nedavno posvetovali v Pragi, odločlii za razpust sedme-roglave hydre — Kominforme. Vzroke za to je baje iskati v iz-jalovitvi Kominforminega prizadevanja, da bi onemogočila ali vsaj zavrla oborožitev Zapadne Evrope, in pa v podpisu japonske mirovne pogodbe.
★	“NEWSWEEK” poroča, da maršal Tito potihem slepomiši in manipulira, da bi ga Zdr. države povabile na obisk, kakor ga je povabila Velika Britanija. — Sicer ni izrazil svoje tozadevne želje Washingtonu, toda za časa Edenovega obiska v Jugoslaviji je dal jasno razumeti, da je to njegova želja. Ameriški vladni činitelji pa se ne ogrevajo za to idejo, češ da bi Tito, ki je komunist, ne bil deležen kaj toplega sprejema v tej deželi. (Vladni uradniki se motijo. Kar v Chicago naj ga povabijo, pa bodo videli, kako prisrčno ga bodo na Lawndale sprejeli Milan et Co., to so stric Matic, George Vitkovič in ostala bratovščina.
V Washingtonu naj nikar ne mislijo, da je vsa Amerika tako reakcionarna kakor si oni domiš-Ijujejo!).
★	KAKOR BURŽUJI. — “News-' week” tudi poroča, da je Tito dolgo držal tajno svojo ženitev z lepo Jovanko, zaradi katere je imel trpek boj s svojim lastnim Politbirojem. Člani Politbiroja so bili namreč mnenja, da bi Titove številne poroke in razporo-ke ali ločitve utegnile dišati preveč po navadah ameriških kapitalistov in njihovih ‘play-boyev’. Ker je pa po pravici rečeno, da ljubezen vse premaga (pri pos-tamih ženinih je še bolj vroča), je zaljubljeni Tito sklical sejo centralnega komiteja komunistične partije, kjer je strl vso o-pozicijo proti svoji nameravani poroki.
★	“BORBA”, oficielni organ jugoslovanske komunistične partije, je uradno ožigosala Kongres sovj. komun, partije v Moskvi, kot “zbor birokratov in despotov.” V svojem članku, ki ga je oddajal tudi beograjski radio, pravi Borba, da je zadnji čas, da se komunisti povsod otresejo “vpliva sovjetskega birokratskega sistema.” (Naša opomba: — Jugoslovani pa titovskega!).
★	ZDR. NARODU. — V torek bo pričela spet zasedati skupščina Zdr. narodov v New Yorku. To bo prvo zasedanje te organizacije v njenem novem poslopju, ki je pravo čudo ameriške gradbene tehnike. Skupščino bo otvoril dr. Luis Padilla Nervo iz Mehike, ki je bil v letu 1951 predsednik zasedanja. Kot govornik je bil povabljen tudi Predsednik Truman, ki pa je mo-ral povabilo odkloniti zaradi svoje kampanjske turneje.
★	Washington. — Pred poslopjem Kapitola so že pričeli graditi oder in sedeže za inavgu-racijo ali ustoličenje prihodnje-g predsednika Zdr. držav. Celotna izgradnja, v kateri bo mnogo jekla, bo stala $99,700.
Roparji ubili očeta in tri otroke; trupla so stlačili v avtomobil
Banditje, ki jih išče policija, so odnesli $7,100.
CHESTER, Cal. — Tukaj so našli na neki samotni poti v zadnjem delu njihovega avtomobila, v tako zvanem trunku trupla nekega grocerista in njegovih treh otrok. Vsi so bili zbiti do smrti.
ičietrti otrok, ki je bil tudi najden v avtomobilu, je bil še živ, toda onesveščen ter so ga prepeljali v bolnišnico.
Pogrešana je tudi vsota $7,100 katero je grocer dvignil v petek na banki v Westwoodu, kamor je šel ter vzel s seboj tudi svoje štiri otroke, da bi jim naredil veselje z vožnjo. Peti otrok, nekaj mesecev staro dete, je ostal doma pri materi. — Mrtvi so: Gard Young, star 43 let, njegova 6-letna hči Judy, 7-let-na Jean in sosedov sinček.
Policija neumorno išče nečloveške morilce, ki so morali biti ljudje, kateri so poznali groceri-stove navade.
Bojazen, da bi jih otroci ne prepoznali, je bila najbrž tudi vzrok, da so jih banditje pobili.
KAJ SE DOGAJA V NEMČIJI
Nemška teroristična skupina je zaznamovala za smrt 80 zapadno - nemških socialistov.
BONN, Nemčija. — Zapadno-nemško časopisje je pretekli teden besno- napadlo ameriške inteligenčne agencije, ki so ilegalno financirale in trenirale nemško teroristično skupino, katera je zaznamovala za smrt 80 za-padnonemških socialističnih voditeljev v primeru, če bi Rdeča armada vdrla v Zapadno Nemčijo.
Časopispje vseh političnih nazorov in barv pravi, da so Zdr. države pred šestimi leti Nemce obešale za enaka dejanja, za kakršna zdaj same Nemce uče.
Zastopnik ameriške visoka komisije je priznal, da se vežba Nemce v gerilski vojni za primer sovjetske zasedbe Zapadne Nemčije. Amerikanci pa odločno zanikajo vednost o zaroti, ki gre za tem, da se eliminira v Zapadni Nemčiji socialistične in komunistične voditelje, o katerih je pričakovati, da bi v slučaju vojne kolaborrali z Rusi.
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
Ameriški komunisti pozdravljajo rdeči kongres v Moskvi
MOSKVA. — Sovjetski kom. kongres je z ovacijo sprejel po-
zdrave ameriške komunistične
Novi grobovi
Thomas Posinak
Umrl je Thomas Posinak, stanujoč na 1409 E. 25 St., star 62 let, rojen na Hrvatskem, odkoder je prišel sem pred 45 leti. Bil je član društva št. 21 HBZ. Zapušča ženo Angelo, roj.-Hra-nilovič, pastorke Nicka. Pete in Emil Jelenič, Mary Kisic, Anna Predovic, Helen Mikulin, Julia Bargolt. V Corapolis zapušča sestro Mrs. Zupanovich, strica Eli Posinak in vnuke. Pogreb bo v sredo iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikolaja ob 9:30 zjutraj in nato na pokopališče.
John M. Pierce
V	Glenville bolnišnici, kjer se je zdravil zadnjih pet tednov, je umrl John M. Pierce (Pirc), stanujoč na 471 E. 222 St. Zapušča ženo Mollie, roj. Spec, in pet otrok: Dorothy Riebe, Frank, Harold, Helen in Wilma De Be-nedictis, 6 vnukov, brata Ant. Pirc, sestro Mary Ivančič. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17002 Lake Shore Blvd. v torek zjutraj ob 9:00 v cerkev sv. Kristine in od tam na
pokopališče.
Joseph Sadar Sr.
V	petek zjutraj je umrl v Glenville bolnišnici Jos. Sadar St., stanujoč na 1017 E. 72 St. Dan poprej je dobil srčni napad. Bil je star 67 let in rojen v vasi Malo Globoko pri AjrVmberku, odkoder je prišel pred 50 leti. Več let je delal kor operator pri American Stove Co., zadnji dve leti pa je bil v pokoju. Zapušča ženo Mary, roj. Zbačnik, iz vasi Topol pri Blokah, dva sinova: Josepha in Franka ter vnuke.
j. „U O..	f
POMETANJE PRED TUJIMI PRAGI SE NADALJUJE
Kandidata drug drugemu očitata, da sta jetnika svojih strank oziroma “bossov”. - Eisenhower je ob strani McCarthya zatajil gen. Marshalla. Sen. Nixon opozarja Trumana na rdeče slanike in Achesona na njegovo izjavo o izdajalcu Algerju Hissu.
Glede političnih kandidatov, slej je nesporno toliko, da je ki vandrajo po deželi sem in tja, najdostojnejši in intelektualno ni od petka kaj posebnega po-, najgloblji gov. Stevenson, in ročati; njihove obljube so zdaj prav tako je nesporno, da je ge-{5rilično dobro znane, vedno no- j nerai Eisenhower v tej kampa-ve pa so njihove medsebojne' nji izgubil dokaj svojega leska, zbadljivke, očitki in odolžbe. Na Za to je dvoje glavnih vzrokov:
politične kampanje same po sebi teže po cnečaščenju, ponižanju in osmešenju kandidatov, in.
ŠOLA (slovenska sobotna). Višja skupina; Večkrat prebrati berilo “Kako je. prišel krompir k nam” (Zorenje str. 21). Napisati prost spis z naslovom “Moj svinčnik.” — Nižja skupina napiše pet poljubnih stavkov.
16. NOVEMBER. Ta dan bodo Slovenci v Ameriki proslavili 60 letnico prvega slovenskega katoliškega shoda. Vsa naša društva bodo vabljena k sodelovanju in udeležbi. Vljudno prosim vsa clevelandska katoliška društva, da to po možnosti upoštevajo pri določitvi datumov za svoje prireditve. — Joi9 Nema-nich, predsednik eks. odbora kat.. Lige.
predsednik William Z. Foster. (Če je pozdrav podpisala tudi žosi iz Clevelanda, poročilo ne pove). — Prečitani so bili pozdravi tudi drugih komunističnih partij, v kateri pošiljatelji zagotavljajo, da se “ljudstva” njihovih dežel ne bodo nikdar borila priti Sovjetiji, duhovni materi vseh izkoriščanih delavec in kmetov ter zaščitnici vseh ponižanih in razžaljenih.
Morilec obsojen na smrt
EL CENTRO, Cal. — Billy (The Killer) Cook, ki je umori Pet oseb ene družine v Illinoisu je bil obsojen na smrt in bo mo ral umreti 12. decembra.
1 SDZ in Garfield Camp W.O.W. Pogreb je bil davi ob 8:30 iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9 in od tam v družinsko grobnico na Calvary pokopališče.
------o------
Pet ubitih v sksploziji
MEXICO CITY. — Tukaj je bilo pet oseb ubitih in 12 ranjenih, ko se je primerila eksplozija v neki municijski tovarni.
Vsakemu svoje: stricu Maticu fajfco tobaka
L
Vremenski
prerok
pran:
Danes deloma oblačno in toplo, kakor tudi ponoči.
“PROSVETIN” stric Matic poziva bivšega “rdečega” urednika Enakopravnosti Šabca, naj objavi tisto “fašistično” pismo, ki mu ga je “Gr/lina poslal pred leti, nato pa ga prosil in rotil, naj ga nikar ne objavi.” — Najprej naj bo stricu Maticu na uho povedano, da Šabec ni bil nikoli “rdeč”, pač pa “partizanski” urednik Enakopravnosti. — Partizanski, tisto pa, tisto! To je bilo takrat, ko se je Enakopravnost s svojim predsednikom in z vsemi svojimi sotrudniki vred zaklinjala, da se Tito ne bori za kakšno rdečkarijo in komunizem, temveč zgolj za osvoboditev jugoslovanskega ljudstva, predvsem delavca in kmeta. V koliko sta bila ta dva osvobojena, zdaj vemo, česar pa še ne vemo pa nam povedo komunistični ljubljanski listi in naši “progresivci”, ki se vračajo z obiskov domovine.
Glede Matijčeve želje, da bi Šabec objavil dotično Grdinovo pismo, pa tole: šabec ga ne mo-
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 13. okt. 1924 sta pričela Slovita igralca Alfred Lunt in Lynne Fontane svojo skupno gledališko kariero.
s svojo željo'na Enakopravnost takrat, ko j,o je urejeval komunist Ivan Boštjančič, ki mu je bilo samo za “linijo” in je rad brskal, kakor znano, po starih arhivih.
Ker pa smo že pri urednikih, bomo pa še mi naslovili na strica Matica željo, ki nam jo bo laže izpolnil kakor mi njegovo. Radi bi namreč odgovor na tole vprašanje: Ali je res pri “Prosveti” za pomožnega urednika George Vitkovu-K-član komuni-sticne partljiTzapadne Pennsyl; vanije, tisti Vitkovič, ki je rokovnjači! z zloglasnim, na dvaj ,set let ječe obsojenim komunaj-zarskim voditeljem Steve Nelsonom, — tisti Vitkovič, ki ga je označil za komunista Mat Cvetič, podtalni' FBI agent, ko je pričal o komunističnem vrtanju v jugoslovanske organizacije pred kongresnim Odborom za preiskovanje neameriških aktivnosti?
Torej, stric Matic, odgovorite
tem mestu jih bomo skusili nekaj navesti, ne sicer “po vrsti, kakor so hiše v Trsti”, temveč kar tako od kraja in povprek.
GO V STEVENSON je v New Orleansu povedal volilcem nekaj,, česar niso radi slišali. Ponovil jim je namreč svojo prejšnjo izjavo, da velika oljna ležišča na Jugu, ki leže v bližini obali, pripadajo vsemu narodu, ne pa nekaterim posameznim državam, na katerih ozemlju leže. To izjavo, s katero si prav gotovo ni pridobil glasov na Jugu, je treba pripisati Stevenso-nu v kredit. Gen. Eisenhower pa je pretekli teden v Milwaukee, kjer je govoril, storil nekaj, kar mu ni bilo ravno v čast. V svojem napisanem govoru je i-mel tudi pohvalo generalu Marshallu, načelniku gen. štaba v drugi svetovni vojni in svojem osebnem prijatelju ter pokrovitelju, pa je dotično besedilo pohvale izpustil iz svojega govora, ker je bil ob njem na govorniškem odru sen. McCarthy, ki generala Marshalla kritizira in mrzi. . .
Nixon si je zasukal rokave
SEN. NIXON, republ. pod-
predsedniški kandidat, je ^ jjaVal k "atOlllSki' cil predsednika Trumana m nje-j
govega državnega tajnika Ache- fQygfllj y Q^jO S6 sona za “second raters” ali manj- j vredna politika oz. , državnika,; jig yg Dfifft|
“ki ju je treba vreči iz vlade.” *
Izjavil je, da oba pestujeta komuniste in opomnil predsednika Trumana, da je označil proces proti komun, voditeljem v tej deželi za “rdečega slanika”, državni tajnik Acheson pa je javno izjavil, in to celo potem, ko je bila Algerju Hissu dokazana špionaža in mu naložena kazen, da ‘Hissu “ne bo obrnil hrbta.”
Truman je dokončal
TRUMAN, ki je bil pre-
drugič, ljudem postaja čedalje jasneje, da general res ne pozna gospodarsko - političnih notranjih problemov, čemer se ni čuditi, ker je bil vse svoje življenje vojak in kot tak ni imel ž njimi nikoli tesnejših opravkov. Te probleme so reševali v kongresu senatorji in poslanci, krajevni politiki, ki se nanje razumejo. Zato je general toozirno odvisen zgolj od napisanih mu govorov, kjer pa se teh ne poslužuje, pa se mora omejevati samo na splošnosti:	zmeda in
korupcija v Washingtonu, komunizem v vladi in podobno. Moč demokratov rase Gallupovo poizkusno glasovanje izkazuje, da demokratska stranka pridobiva na moči v sedanji predsedniški tekmi. Zadnji izkaz kaže, da sta obe stranki samo za 4 odstotke narazen. Od 1. oktobra so republikanci zaostali za 2 odstotka. V vseh dosedanjih kampanjah so demokrat j e pričeli dobivati na moči v oktobru.
Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice
V bolnišnici—
Mrs. Josephine Peskar, 3604 E. 80. St. je odšla v Charity bolnišnico na operacijo. Nahaja se v sobi št. 201. Obiski dovoljeni
od 2:30 do 3:30 in od 7:30 do 3:30 zvečer.
Sestanek—
Jutri v-torek ob 8. uri zvečer bo v Slov. del. domu na Waterloo Rd. sestanek, na katerem se bodo organizirali “prostovoljci za Stevensona” v vzhodnem Eu-clidu. Govoril bo clevelandski predsednik tega odbora odvetnik Parker Fulton. Vsi vabljeni. 60-letnica—
Mrs. Terezija Narobe iz 15909 Pythias Ave., praznuje jutri, v torek 14. oktobra t. 1. svoj 60-ti rojstni dan. K temu prazniku ji njeni prijatelji iskreno čestitajo in žele, da bi v družbi svojega soproga Franka preživela še mnogo srečnih, zdravih in veselih let. Bog Vas živi! 30-dnevnica—
V sredo, 15. oktobra ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. John Glinšek v spomin 30-dnevnice njegove smrti.
Važna seja—
Članice podr. št. 25 SŽZ bodo imele danes zvečer važno sejo v šolskih spodnjih prostorih. Prošene so, da pridejo v velikem številu.
V Porismouth je že prispela “prednja straža” osebja Kjomisije za atomsko energijo.
PORTSMOUTH, O. — “Prednja straža” osebja Komisije za atomsko energijo je že pričela prihajati semkaj, kjer bodo pričeli z gradnjo ogromne tovarne za proizvajanje atomske energije, katera tovarna bo stala $1,219,000,000. Daši je tega oseb-J.J.K.jj.vxjn.il	^ ^ ^ J8 danes komaj peščica, so ven-
tekhteden v Clevelandu, V iz- dar tukaišnR kraR že dobili ne-javil v New Yorku, kjer je kon- koHko vpogleda, kaj šele bo, ko čal svojo kampanjsko turnejo, ^bo^tuKaj zaposlenih kakih 36 ti-da bi izvolitev gen. Eisenhower- s°č delavcev.
Krvava bitka za hrib v Koreji je še v teku
V 125 urah je hrib 23krat menjal svoje gospodarje.
SEOUL, Koreja. — Junaška južnokorejska pehota se trdovratno drži 50 jardov pod vrhom White Horse gore, katere vrh silno obstreljuje komunistična artilerija.
Bitka za to goro, ki dominira pri Chorwonu dohode proti Se-oulu, gre zdaj že v svoj šesti dan toda boj še davno ni končan.
Kitajci so zbrali nadaljnih 16 tisoč borcev za napad na vrh gore ki je v 125 urah bojevanja že 23krat menjal svoje gospodarje. Izgube na obeh straneh so velike; Južnokorejci, ki branijo to važno goro, se hrabro drže in zavezniški častniki poročajo, da niso videli še primerov take hrabrosti, poguma in absolutnega zaničevanja smrti kakor ga kažejo južnokorejski borci.
ja ogrožala našo Listino pravic (Bill of Rights).
“Columbia” je gnezdo komunistov
"SEN. SPARKMAN, demokr. kandidat za podpredsednika, je rekel, da prihaja največ komunistov in komunističnih svedra-čev iz Columbia univerze, kjer je bil oz. je še gen. Eisenhower predsednik. Tozadevna Spark-manova opomba je bila odgo-
Kakih 150 uradnikov in drugih pisarniških nastavljencev se je nastanilo v tukajšnji Armory ali vojašnici, ki ni še dograjena.
Daši je mestece Portsmouth oddaljeno 15 ali 20 milj od kraja, kjer bo stala tovarna, je vendar naj večje mesto v tej okolici, zato je tudi opaziti tukaj večjo aktivnost kakor v ostalih mestecih in krajih, ki so bliže kraja, kjer bo stala tovarna. Daši je
re objaviti, ker ga nima. Pismo nam na to vprašanje, potem pa mora biti vsekakor v arhivih E- si nabašite fajfco in nam spet
nakopravnosti, torej naj se Matic kar tja obrne. Morda mu bodo ustregli, morda ne. Kakor kane. . . Tudi v Clevelandu se namreč vremena Kranjcem jasnijo. . . Stric bi se moral obrniti
javite svoje želje, ki jim bomo skušali zadostiti, čeprav vam vaše prve želje ne moremo, saj vidite, da ni v naši moči. Pri Enakopravnosti pa vam jo prav lahko. . .
------- -i-	„	- prispela, kakor smo že rekli, do-
vor na Eisenhowerjeve očitke,	pešiica. ljudi, pa je
!že občutiti pomanjkanje stano-vanj. Hoteli in moteli so že polni in so že pričeli višati stana-
rino.
da so komunisti v vladi in da vlada ne stori dovolj, da bi se jih odkrižala. Zakaj se torej on ne odkriža komunistov na svoji lastni univerzi, kjer bi bilo iz-čiščenje mnogo laže kot pri tako obsežnem vladnem aparatu.
Generalov lesk bledi In tako naprej in naprej, očitki in obdolžbe, upravičene in
neupravičene, lete na desno in! rimotorni bombnik, v katerem levo. Ljudstvo pa posluša, ma-! je bilo enajst mož posadke, ki so je z glavo in si misli svojo. Do-'bili vsi ubiti.
11 LETALCEV UBITIH
PORTLAND, Ore. — Tukaj se je razletel v zraku veliki šti-
MJNOVEJŠEVESTI
WASHINGTON. — Predsednik Truman se je vrnil v nedeljo ,s svoje 8,000 milj dolge kampanjske turneje po zapadu. V sredo bo šel spet na tridnevno potovanje skozi Novo Anglijo, potem pa takoj spet na srednji zapad.
LONDON. — Sovjeti so priznali, da je njihovo bojno letalo Streljalo na ameriški bombnik, ki je pretekli četrt izginil nekje nad severno Japonsko, s posadko osmih mož.
BONE, Alžir. — Policija je priredila pogon na urad komunistične partije ter na domove komunistov, ki jih je aretirala in pridržala za zaslišanje.
VATIKAN. — Papež Pij je izjavil 150,000 članom Katoliške akcije, da je nevarnost, ki grozi danes svetu, večja od nevarnosti, ko je divjal po Evropi hunski kralj Atila.
/Imeri^ka Domovina
v ti >	1%1—taoivti
mSfttSSTmm
•117 St. Clair Are.	HEnderson 1-0628
Clereland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevsc NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 foi 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
svojih obrambnih naporih, med tem ko bo Sovjetija napela vse sile, da se vojaško in gospodarsko pripravi za napad v ugodnejšem časui.
Naloga Zahoda je, da uvidi nevarnost in se na njo pripravi.
BESEDA IZ NARODA j
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879
No. 200 Mon., Oct. 13, 1952
Sprememba v sovjetski zunanji politiki
Stalinov članek v “Boljševiku” in kongres Komunistične partije v Moskvi sta sprožila na Zahodu ugibanja o novi smeri sovjetske zunanje politike. Stalin sam je povdaril, da Sovjetija ne bo napadla kapitalističnih dežel, dodal pa je, da mora biti imperializem uničen, pridno bo svet dosegel trajen mir. Stalin predvideva, da, če bo prišlo do vojne, to ne bo vojna med komunističnim in kapitalističnim svetom, ampak vojna med kapitalističnimi državami samimi. Ta Stalinova prerokovanja in modrovanja so seveda v prvi vrsti namenjena za domačo rabo. Sovjetija bo vojno začela, kadar bo imela dovolj izgledov, da jo tudi uspešno konča. Ker teh izgledov danes nima, govori Stalin o miru.
O novi smeri sovjetske politike je prinesel nedavno zanimiv članek znani londonski angleški tednik The Economist.
“Stalin pričakuje, da se bo stanje za Zahodu ustalilo, napetost med svobodnim svetom in komunističnim blokom pa bo ostala na približno sedanji višini. Oba tabora bosta skušala utrditi svoje položaje, kot sta to storili sovražni vojski na korejskem bojišču ... V Kremlju računajo, da bo prišlo pri razvoju in izdelavi atomskega orožja v Združenih državah do zastoja in da bo imela potem Sovjetija priložnost Ameriko tehnično dohiteti ali se ji vsaj približati. Sovjeti gotovo niso izpustili iz vida tudi klic težkih preizkušenj, ki tiče v obrambnih načrtih k udobnosti nagnjenega Zahoda, rned tem ko njihova nizka življenska raven ne bo ovirala razvoja vojaške sile in industrijalizacije. V to smer kaže novi sovjetski petletni načrt.”
The Economist sodi, da je Stalin spoznal, da je povojna doba, v kateri so mogli Sovjeti brez vsakega resnejšega odpora spraviti pod svoje nadzorstvo velik kos svobodnega sveta, minila. Sve,t se približuje ravnovesju sil, dobi, ki jo je Stalin 1. 1925, ko je komunistični poskus spraviti pod svoje nadzorstvo Nemčijo propadel, imenoval “mirno sožitje.”
Po mnenju omenjenega angleškega tednika obstojata v komunističnem vodstvu dve skupini. Na eni strani so partizanski voditelji, ki so se izkazali v času nacistične okupacije, veterani iz španske državljanske vojne, makijevci in voditelji uporov ob koncu prve svetovne vojne. Za to skupino sta politika in nasilje nerazdružljivi. V drugi skupini pa so izkušeni parlamentarni voditelji, organizatorji in vodniki delavski unij ter intelektualci, ki so vsi vajeni običajnih sredstev meščanskega sveta za dosego ciljev. To sta dve skupini, “volkovi in lisjaki,” partizani in zakulisni delavci, ki pa so povezani v borbi za dosego istega cilja.
“Volkovi,” pravi The Economist, so za enkrat svoj posel opravili, sedaj prihaja čas, da prevzamejo vodilna mesta “lisjaki.” Komunisti ne bodo več grozili pod buržujskimi okni, ampak bodo skušali pridobiti buržuje za sodelovanje.
In res. Poglejmo na primer Francijo. Trdi komunisti, ki so se zavzemali za splošne delavske stavke in nasilja, so morali z vodilnih mest. Andre Marty je bil star “boljševik.” Od 1. 1919, ko je vodil upor francoskih mornarjev v Črnem morju in razvil rdečo zastavo na francoski križarki, je bil ljubljenec Kremlja. Nad osem let je bil vsaj po imenu voditelj komunistične internacionale (Kominterne). Do pred kratkim je bil eden najvplivnejših francoskih komunističnih voditeljev. Marty in njegov prijatelj Charles Tillon sta bila zagovornika nasilja in uporov. Ko se je Kremelj odločil za novo taktiko, sta morala Marty in Tillon z vodilnega mesta.
Tudi v Italiji so utihnili pozivi k splošnim stavkam in govor o prevzemu oblasti. Komunisti so začeli brenkati na nacionalno struno, da pridobe znova zaupanje množic.
V	Zahodno Nemčijo so prišli odposlanci Vzhodne Nemčije, da bi se razgovarjali o načinu in možnostih zedinjenja. Bili so ljubeznjivi in za čuda miroljubni. Iz njih miru jih niso spravili niti gnili paradižniki, s katerimi so jih nekomunistični zahodni Nemci obmetavali na povratku domov. Dejali so, da bodo še prišli.
V	vsej zahodni Evropi se torej kaže v ozadnju enotna
roka, Stalin je svoja navodila že dal. Eno najvažnejših novih komunističnih gesel je, da smo Amerikanci pravi in resnični motilci miru na svetu, da smo mi tisti, ki delamo zgago. Gonja proti nam se načrtno nadaljuje, prav s posebno vnemo v Zahodni Evropi in priznati moramo, da ne ravno brez vsakega uspeha.	,
Amerika je kriva vojne na Koreji, Amejrika je kriva gospodarske stiske v Evropi, ker pritiska na evropske države, da se oborožujejo, ko vendar komunisti trdijo, da je Sovjetija miroljubna in noče vojne, trdijo komunistični agitatorji.
Komunisti prišepetavajo Evropcem: Mrzla vojna se bo nadaljevala morda 10 morda celo 20 let. Sovjetija bo vzdržala zaradi svojega socialističnega sistema, Združene držve bodo pa doživele gospodarski polom. Evropa, če je pametna, ne bo sledila Ameriki, ampak bo ostala nevtralna in se tako rešila.
Po The Economistu je cilj te nove komunistične politike uspavati Zahod, ga pripraviti do tega, da bo popustil v
jXi pravi tonc s
Joliet, 111. — Poštenost je naj večja čednost za vsakega človeka. Poštenost bi lahko rekli, je mati vseh drugih kreposti in vrlin, ki si jih moremo misliti in predstavljati. Srečen človek in priznanja vreden je, kdor se more upravičeno s poštenostjo ponašati. Takih ljudi ni preveč na svetu, niti jih ni najti za vsakim vogalom. Pa so tudi take vrle duše na svetu. S ponosom pišem ta le dopis, v katerem bom skušal prikazati enega izmed, moj ih ožjih rojakov, kot moža poštenjaka, sina lepe sončne Belokrajine, pijonirja naše naselbine, za katero je veliko*-žrtvoval in delal, tako za naša slovenska društva, župnijo in vse1 kar je bilo slovenskega in resnično slovensko naprednega, mislim, kar je zraslo iz slovenskih krogov, ne pa na kakem tujem zelniku, kot n. pr. židovski mednarodni socializem. Pravo slovensko naprednost jaz smatram vse tisto, kar raste in procvita iz dela in žrtev za narod, vero in Boga! In taki so bili jolietški slovenski pijonirji. Naj jim bo ohranjen časten spomin.
Naši slovenski ljudje na našem hribu se bodo spominjali tihega skromnega rojaka pokojnega Johna Pazdertza, ki je več let vodil grocerijsko in mesarsko trgovino na North Center St. Dolgo let je bil v tej obrti. Pošteno je vodil trgovino in pri njem je bil vsak pošteno postrežen. Vsakemu je rad pomagal. Ampak navadno je tako, da cfb-brota je nazadnje vedno sirota. Tudi v njegovem slučaju je bilo tako. Ko je depresija uničevala gospodarsko življenje v Ameriki pred dvajsetimi leti, so bili prvi prizadeti kajpada delavci. Toda jesti in živeti je bilo treba in ljudje so kar naprej hodili v grocerijske trgovine in v mesnice po živež in istega sprejemali na račun, na knjižice. To je pa kmalu posušilo mošnjičke tudi trgovcem, ki so morali svoja naročila točno plačevati, a od
1951 preminul. In po naročilu v njegovi oporoki, je upravitelj njegovega premoženja pred krat-
Ameriko je prišel leta 1889. Bil misel redovnicam poslati to zbir-je upokojeni uslužbenec pri We-|ko plošč, morda misijonarkam, stern United Gas and Electric § Naše slovenske redovnice so raz-Co. Zapušča pet sinov in tri! tresene po vsem svetu. V kakšno! hčere. Bil je član društva Pre- tolažbo bi jim bila slovenska pe-svetega Imena in društva sv. Jo-!sem. Ravno tako misijonarjem!
žefa KSKJ. Pogreb je imel oskrbi Težakov pogrebni zavod, ki se je vršil iz cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Jožefa.
Druga žrtev smrtne kose pa je bila znana pionirka Mrs. Anna Kozleučar, ki je stanovala na
kim poslal tvrdki ček za $l,-{704 Lucas St. Umrla je v sta-169.08. Tvrdka, ki je ta račun v rosti 67 let, tudi v bolnišnici sv. svojih knjigah že izbrisala kot Jožefa. Zapušča žalujočega so-neiztirijiv, je ček sprejela z po- proga Jožefa Kozleučar, tri si-sebnim občudovanjem pokojni- nove in pet hčera. V Jolietu je kove poštenosti in predsednik bivala 52 let. Bila je članica tvrdke Mr. Allen, je izjavil, da društva sv. Genovefe KSKJ, Olje to izredno nenavaden dogo- tarnega društva in društva Roy dek v njegovem življenju, odkar al Neighbors. Pokojnima na] se bavi s trgovino. Tudi lokal- sveti večna luč in naj počivata nemu listu “Joliet Herald-News” v miru. Sorodnikom pa iskre-se je dogodek zdel tako važen, no sožalje.
da sta objavila sliko dveh urad- Pozdrav sem čitateljem in še nikov omenjene družbe, ki sta prihodnjič kaj.
ček sprejela in na prvi strani, v prvi koloni pa je objavil laskav članek v spomin našega poštenega slovenskega pijonirja.
Tako pošteni slovenski pijonirji še po svoji smrti delajo čast slovenskemu narodu. Tudi sebi je s tem skromni John Paz-dertz postavil naj lepši spomenik • spomenik svoji poštenosti! Lepšega spomenika ni. Dragi John! Poznala sva se in vedno sva bila prijatelja. Ko si umrl sem bil zanikrn in Ti nisem napisal nobene posmrtnice. Sam si si jo napisal v svoji oporoki in
Tone s hriba.
Romanje k Mariji Pomagaj — gramofonske plošče
Lemont, 111. — Mesec oktober je tu, mesec rožnega venca Kako lepo si lahko napravite rožen-vensko pobožnost doma! Ko zmolite rožni venec, pa navij ete* nove gramofonske plošče od tretje do šeste strani. Na teh straneh so namreč pete litanije
Plošče se naročajo na naslovu: Rev. Odilo Hanjšek OFM Box
608 Lemont, Illinois. Zbirka sta-' nje $10.00.
ne $8.50 in poleg tega še pakiranje in poštnina, kar se tu v Ameriki za vsakega naročnika posebej zaračuna, ker poštnino računajo po zonah. Za Kanado stane poštnina in pakiranje $1.00. Izven Amerike pa stane vse sku-pja: plošče, poštnina in pakira-
P. Odilb
Počastitev Bogumila Vošnjaka ob njegovi sedemdesetletnici
. v , . m.	.	. .Matere božje. In cele litanije
lef.e V1 nc m°Scl Me,satI lahko zraven pojete. Joj, kako Mh“: .SfaVaJJ 7lrU ” spomm| boste veseli! Potem pa še malo
zvonovi zazvonijo, pa boste kar v nebesih. Kar hitro naročite plošče, da jih boste imeli vsaj v
na Te naj pa živi!
Še par drugih novic. Iz Camp Cooke, Calif., je pred kratkim
dospelo poročilo, da je 44. pehot-1	"T 'T".	, , ,
,. . ..	.v,	j drugi polovici meseca oktobra!
na divizija ilhnoiske narodne ,	,	.	, Vv ,
v..	,,	. Pohvalna pisma za plošče kar
garde dobila naročilo za odhod ■, v . .	,	,	,	.
,	.	. . ... , dežujejo od vseh strani. SM
preko morja. Dve stotniji tvo-	>v	,
^ venski duhovnik piše: “Kaj ta-njo v tej stotniji jolietški fant- ,	.	.v ,	, TJ11
.	. v. .J v ..	. kega nisem pričakoval. Lahko-
je m možje. Vso srečo jim m ,	.	,	.	,
-	,	,	ste res ponosni na to in kakšen
srečen povratek!	blagoslov bodo te plošče našim
Nase mesto Joliet je dobilo liudem Bi jih morali že davno
koncem avgusta javno priznanje prej imeti čeStitam in srčna na NBC narodni televizijski od- hvala 2a prijeten užitek
daji v New Yorku, ki se oddaja ziatoporočenca pišeta: Dobila tu po channel 5. Ted Mack, vod- sva mn0g0 prekrasnih daril za ja in oznanjevalec na	najin zlati jubilej, toda med vse
ski uri Grig. Amateur Hourly darovi sva se najbolj razvese-je v lepih priznalnih bese- lila onega iz Lemonta - albu-dah opisal mesto Joliet, njegovo ma gramofonskih plošč “Roma-kulturno, zgodovinsko in trgov-|nje ^ ]y[arijj Pomagaj,” ki
Washington, D. C. — V nedeljo 28. septembra se je zbrala v 1706—21 St. N.W., velika množica Vošnjakovih častilcev, da dajo izraza svojemu spoštovanju za življensko delo starine slovenskih javnih delavcev v emigraciji. Radi odsotnosti niso mogli prisostvovati veleposlanik Arthur Bliss Lane, poslanik Maynard Barnes in dr. Miha Krek, ki je poslal svoj a topla voščila. Predsedoval je ugledni wash ingtonski odvetnik in predsednik odbora za predavanja Cosmos Cluba Mr. Charles Trowbridge Tittman. Prvi je govoril Rus Igor Belusovic od School of Linguistics Georgetown University, Vošnjakov u čenec na University of California. Belusovic je dal izčrpno živo sliko Vošnjakovega javnega in književnega delovanja. Potem je v silno laskavih in srčnih besedah pozdravljal Vošnjaka bivši predsednik poljske vlade in predsednik Mednarodne kmetske zveze Mikolajczyk. Za njim so govorili: Prijatelj Vošnjaka dr. Lettrich, podpredsednik Sveta za svobodno čehoslovaško, Ru-mun dr. Popa, podpredsednik Mednarodne kmetske zveze in Grk Sofokles Asturias, Vošnjakov učenec na University of California in sedaj uradnik Department of State, ki je preči-tal pismo društva grških dijakov na univerzi v Berkeley, v katerem se zahvaljujejo za sijajna predavanja, ki jih je imel o vladi in politiki balkanskih držav. Sledili so jugoslovanski govorniki. Prvi je govoril dr. Jurij Dimitrov, generalni sekretar Mednarodne
zdrave so poslali med tolikimi drugimi tudi governor države Ohio, Frank J. Lausche, predsednik Smithsonian Institution v Washingtonu D. Wetmore, poslanec Cooley, predsednik Kmetijskega odbora zbornice poslancev, admiral Miller, predsednik Narodnega odbora za Svobodno Evropo, g. Stetson Holmes, zastopnik Srednjeevropskega študij, centra, in g. Leigh, veleposlanik Lane, bivši poslanik Rusije v Beogradu Strandman, Svet za svobodno čehoslovaško, dr. Lettrich, predsednik Slovenskega narodnega odbora dr. Miha Krek, predsednik Slovenske demokratske stranke Ladislav Bevc, člani Izvršnega in glavnega odbora Slovenske demokratske stranke v Argentiniji, Rudolf žitnik, član Slovenskega narodnega odbora, društvo (svobodnih srbskih, slovensk' in hrvatskih novinarjev v Nev Yorku in drugi.
Nato je sledil koncert, katerega sta priredila Tržačanka Danica Acin in češki skladatelj dr. Jan Maria Wuensch. Gospa Danica je pela s svojim zvonkim ali silnim sopranom Dvoraka: “Pesmi, katere me je učila moja mati,” od Mas-cagnija “Voi lo sapete o mamma” in “L’amore di Lodetta.” Danica Acin je žela največjo pohvalo med navzočimi ame-rikanskimi poznavalci glasbe. Upamo, da bodo Clevelandča-ni *skoro imeli priložnost, da občudujejo lepi glas Danice. iKoncertu je sledila zakuska slovenskem istilu. Vošnjak je dal na razpolago odboru prirediteljev svoje darove v vinu in domači jedači, karkoli
sko pomenljivost. Poudaril je, da je mesto Joliet eno najnaprednejših industrijskih mest na srednjem zapadu. To je le po priznanje in Jolietčani smo ponosni nanj!
nam ga naročili prijatelji iz Chicago. Pri gramofonu sediva in se solziva od ginjenja in veselja.
Novoporočenca zatrjujeta: Bogato so naju obdarili prijatelji za poroko. Vsega potrebnega so
Naš župan Artljur Janke je j nama nanosili, ali najbolj sva se nadvse agilen mož. Na vsako razveselila novih gramofonskih prireditev rad pride. K nam plošč. Kako so lepe, kako so pri-Slovencem rad pride na vsako srčne, kot nalašč za najino raz-prireditev, na katero je povab- položenje. Niti ženitovanjskega Ijen. Mož skrbi, da brez pozor- potovanja nama ni treba, saj nosti ne ostane nikjer. Zakaj je imava “Romanje k Mariji Popa župan! Ko je pred kratkim J magaj.'’ Da ne bova prepozna
odjemalcev pa plačila za blago ravnatelj tukajšnje državne jet- in bi morda plošč prej zmanjka-
niso dobili, ker so bili brez dela. Trgovci so pisali s kredo naprej
nišnice J. E. Ragen priredil najlo, naročiva dva albuma plošč: jetnišnični farmi piknik, je po-1 enega za moje starše, enega pa
kmetske zveze. Pozdravljal j je sprejel iz cele Amerike, ta-je Vošnjaka kot kmetijca in'ko da je bila cela prireditev
organizirana, ne da bi nastali denarni stroški. Vošnjak je
se spominjal dela prvega slovenskega in jugoslovanskega zadrugarja Mihe Vošnjaka, slavljenčevega očeta. Omenjajoč nedavni članek Vošnjakov v “Freedom Union” o potrebi osnovanja balkanske federacije, v katero bi po osvoboditvi vstopila Jugoslavija,
čital na kraju seznam darovalcev. G. Ivan Prezelj je izzval pravo senzacijo med Washingtonci s svojo pošiljko kranjskih klobas iz Clevelanda.
Vošnjakova 70 - letnica je
Bulgarija, Grčija, Rumunija, našla svoj odmev tudi v wash-
in naprej, tako, da je marsikomu vabil med drugimi odličnimi go- za starše moje neveste.
še krede zmanjkalo, zraven pa tudi denarja v mošnjičku in posledica je bila pri marsikateremu trgovcu, da je moral zapreti svojo “štacuno,” kakor je trgovine rad imenoval pokojni urednik A. D. Mr. Debevec. Tudi pokojniku Johnu Pasdertzu se je to dogodilo. Nič novega, taki slučaji so še v dobrih časih na dnevnem redu, kaj še le v depresiji. Pokojni John Pasdertz se je nato preselil v Milwaukee, Wis., odkjer je rad večkrat prišel obiskat svoje stare znance in prijatelje v Joliet, kjer je prebil
sti na piknik tudi župana Jan-I Slovenska redovnica sporoča: ke-a, ki se je z veseljem odzval. Moja dobra mama mi je poslala iam pa imajo navado, da vsako vaše plošče ‘Romanje k Mariji' leto prirede kako tekmo. To le- Pomagaj.”' Kako sem se jih raz-to so priredili tekmo, kdo boj veselila! Ne delujem med Slo-največ sladke koruze spravil venci, toda svojo nežno mladost' pod streho (pojedel). In kdo, sem preživela v slovenski fari mislite, je dobil to nagrado? — in vedno se mi je vzbujalo do-Nihče drugi to naš župan Jan- motožje po ljubi slovenski peke. Pospravil je toliko koruze, srni. Zdaj pa je temu domotož-da je bil pred njim na mizi cel ju bogato zadoščeno. Nikdar ni-kup obranih storžev. Za koliko sem mislila, da bom lahko doma se je župan od tiste koruze zre- poslušala slovenske pete litanije.
Tako jih poslušajo tudi moje so-
dil, pa poročilo ne omenja.
Zločini se dogajajo sleherni dan. Pred nekaj dnevi so u-
najlepša leta svojega življenja, kradli znanemu A. D. Wičeviču, Ko je zaprl svojo trgovino leta 1939 na Center Street v Jolietu, je za seboj pustil nekaj neplačnik računov, med temi tudi račun za blago pri tvrdki Peter F.
Lennon Co. v znesku $1,169.08.
Druge račune je poravnal že preje. Ta račun pa ni mogel, a bil je toliko pošten, da je v svoji oporoki ta dolg družbi omenil in naročil v isti, dh se ima iz njegovega premoženja, ki bo prišlo iz smrtnin in drugih virov, ta račun poravnati in družbi plačati.
John Pasdertz je lani v juniju
ki se bavi s prodajo tobaka na debelo, kar truk, ko se je mudil v neki trgovini. Truk so odpeljali na 805 N. Bluff St., tam so cigare, cigarete in tobak preložili na avtomobil in odpeljali blaga v vrednosti $1,000.00. Storilcev še niso izsledili.
Smrtna kosa nam je pred kratkim pobrala dva pionirja. Prvi je bil rojak Mihael Zoran, ki je stanoval na 918 N. Center St. Dosegel je častitljivo starost 86
sestre redovnice in ne morejo se načuditi krasoti slovenskih melodij in pravijo: Slovenci morajo biti res dober narod, ko tako vneto časte Mater božjo. Srčna hvala moji mami, ki mi je plošče naročila in še bolj srčna hvala vam, ki ste zbirko priredili.
Slovenska gospodinjska šola v Št. Rupertu pri Pliberku bi rada imela za svojo dekliško šolo album gramofonskih plošč “Romanje k Mariji Pomagaj.” Ravno tako gospodinjska šola v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Za, Avstrijo stane album plošč $10.
Albanija in Turčija je Dimitrov izjavil, da je to edina zdrava rešitev.
Predsednik dr. Vlatko Maček je v imenu Hrvatske kmetske stranke najtopleje čestital Vošnjaku. Omenil je, da je spoznal Vošnjaka že pred 50. leti v Zagrebu, ko sta skupaj kot dijaka protestirala proti banu Rauchu. V imenu Srbov je govoril polkovnik Belajac, komandant Draže Mihajlovi-ča v Dalmaciji in Bosni.
Ko je biila izčrpana lista govornikov, se je Vošnjak o-glasil k besedi. Spominjal se je dobe Wilsona in svojega bivanja in delovanja v Washingtonu 1. 1918. Na koncu govora, ki je bil sprejet z največjim navdušenjem, je izrazil tri želje, ki se naj izpolnijo. Prva je, da se razseljeni kme^
ingtonskem tisku. “T i me s-Herald” je 29. septembra prinesel lep članek o slavljencu.
Xy.
Vesti iz Slovenije
V LJUBLJANI je umrl v starosti 92 let Jakob Furlan, starosta slovenskih učiteljev. Po končanem učiteljišču je bil nastavljen za učitelja v Ljubljani in ga štejeta dve ljubljanski generaciji za svojega zgojitelja. Bil je izvrsten metodik, mnogo se je udejstvoval tudi v telovadbi ter je bil velik prijatelj narave in planin.
KOČEVSKI proračun za tekoče leto dosega 110 milijonov dinarjev. Proračuni občinskih odborov v tem okraju pa znaša-skupno
Jjo skupno 17,218,000 dinarjev, tovalci vračajo zemlji, to je. Za obnovo vodovoda da Zedinjene države pomaga-
let. Umrl je v bolnišnici sv. Jo-1Morda bi kdo toliko žrtvoval in žefa po dolgem bolehanju. V plošče naročil. — Sploh je lepa
jo, da se oni naselijo na farmah kot samostojni gospodarji in da oni sodelujejo pri amerikanski proizvodnji živeža. Druga želja je, da bi doživel in sodeloval pri osnovanju Balkanske federacije; in tretja pa, da bi današnji gostje prišli ob njegovi 80-letnici v svobodni Beograd ali Ljubljano ali Zagreb in slavili novo svobodo.
P' mene in brzojavne po-
in tlakovanja cest je predvidenih 18 milijonov dinarjev, za obnovo šol in zgradb v okraju pa 5 milijonov dinarjev, za prosveto in kulturo je v proračunu postavka 30,478,000 dinarjev, za socialno zaščito 18,179,000, za zdravstvo pa 25,801,000 dinarjev.
Listi poročajo, da bodo največji delež dohodkov dali delavci v obliki 833 milijonov dinarjev družbenega prispevka, od katerega odpade na okrajni proračun 58,306,000 dinarjev.
Dr. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
17. Deželna bramba in tabori
Spričo rednih turških navalov, ki so leto za letom preplavljali deželo in ob katerih so sovražniki skoraj brez ovire in odpora smeli pleniti in moriti, se nam nehote vsiljuje vprašanje, kako je bilo v tistih časih z deželno brambo in drugimi pripravami v varstvo prebivalcev.
Ves čas, ko so slovenske dežele morale vzdrževati naj hujše barbarske napade, so bile navezane le na lastno moč in lastna sre'dstva. — Stalno vojsko j,e takrat tvorilo v deželi plemstvo, kateremu je navadno načeloval deželni glavar. Plemiči so služili za konjike in so bili razdeljeni v dve ali štiri čete. Vsak konjik je imel s seboj po dva, tri in tudi več o-prod ali hlapcev (Reisige), ki so se borili peš ali pa tudi imeli svoje konje. Posamezna mesta, trgi, samostani so bili dolžni ob posebnih prilikah postaviti določeno število konjikov in pešcev med borilce in skrbeti za njih Vzdrževanje. Vendar ta vojska ob velikih turških napadih ni zadostovala za obrambo dežele. L. 1469. so ukazali kranjski deželni stanovi, da se splošno oboroži vsa deželna bramba. Vsaka hiša je morala dati po enega za boj sposobnega moža. Na ta način s.2 je zbralo 20,000 mož, ki so imeli iti pod vodstvom Andreja Hohenwarta nad Turke. oda treba je bilo precej časa, preden se je taka bramba dvignila in usposobila za boj. Zlasti proti hitrim in gibčnim turškim jezdecem ni mogla dosti opraviti. In res čitamo, da so se bili Turki s svojim plenom omenjenega leta že umaknili čez Kolpo, preden so jih kranjski brambovci mogli dohiteti.
Važen pojav v zgodovini tedanje dobe 'so skupni deželni zbori vseh dežel “Notranje Avstrije”, to je Štajerske, Koroške in Kranjske. Starodavne vezi, ki so nekdaj družile vse pokrajine stare Karantanije, so se spričo skupne turške nevarnosti zopet obnovile. Na skupnih deželnih zborih so se poslanci Vseh treh dežel posvetovali, kako odbiti turške napade in kako dobiti sredstva za vzdrževanje potrebne vojske. Zavest e-dinosti in skupne dolžnosti je bila med stanovi vseh treh dežel enako živa. Zato so se čutili kot en narod vkljub politični razdeljenosti. ,
Že 1. 1461. je sklical cesar Friderik tak notranje-avstrijski deželni zbor v Maribor. Združeni poslanci deželnih stanov so takrat sklenili, za potrebe deželne brambe prebivalstvu naložiti nov davek. Moralo se je plačati °d vsakega dvora4po 3 denarja (16 do 18 naših vinarjev), od vsake koče po 16, od vsakega zemljišča po 60 denarjev.
Naslednje leto (1462) so na deželnem zboru v Lipnici (Leibnitz) uredili deželno bra-nibo. Glavne določbe so bile sledeče: Za deželne brambovce naj se postavi poseben načelnik; Vsaka dežela naj se razdeli v ;štiri brambovska okrožja; v vsakem okrožju naj pobirata dva Pooblašenca doneske za deželno brambo; kadar je nevarnost, da sovražnik pridere v deželo, naj skliče brambovski načelnik vso svojo vojsko, odbor dvanajstih poslancev pa naj za to potreben denar odloči in zaračuni.
Tudi 1. 1468. in 1469. so se odborniki notranje - avstrijskih dežel mnogokrat skupaj posvetovali o napravah v varstvo Phebivalstva, pa se tudi bridko pritoževali, da mesta in trgi doneske za deželno brambo le zamikamo plačujejo, med tem ko rmorajo kmetje pri mestih hudo tlako delati, da zaradi židovske-i
vedno bolj obubožajo, da not-tranje razprtije slabe vojno silo in odpor proti sovražniku.
Ko so se pričeli silni navali, so se takoj v začetku prejšnje naprave izkazale za nezadostne; tudi deželna bramba je odpovedala. Zato so se zdaj vrstili novi skupni zbori, zdaj na tem, zdaj na onem kraju. Na njih Sie je mnogo govorilo in sklepalo, kako bi se pomagalo slovenskim deželam proti turški sili. Žal, da besedam niso sledila dejanja in da je bil edini sklep, ki se je res izvršil — nalaganje novih davkov.
L. 1470. je sklical cesar Friderik odbornike Štajerske, Koroške in Kranjske v Breže na Koškem. Ta skupščina pa se je sešla v Velikovcu, kjer je zborovala od maja do julija. Bilo je zbrane veliko svetne in du-hovske gospode, kateri je predsedoval sam cesar. Štajerci so se posebno potegovali za to, da se cesar pogodi z Baumkircherjem, kateremu je bil veliko dolžan, ker so bili sicer notranji domači boji neizogibni. Toda dežele so morale same prevzeti cesarjeve dolgove, ako’ so hotele imeti doma mir. V ta namen se je naložil vsemu prebivalstvu treh dežel takozvani “stanovski” ali “telesni davek”. Plačevati ga jte moral vsakdo po svojem premoženju, od najvišjega gospoda do berača in o-troka v naročju materinem. In ta davek se je najmanj porabil za deželno brambo, temveč le za to, da je cesar potolažil domačega nezadovoljnega in upornega viteza.
Krvava žaloigra se je med tem na slovenskih tleh neovirano vršila naprej in razun malih prask s posameznimi maloštevilnimi četami nimamo nikakih poročil o delovanju deželne brambe. Zato Sis je skupni notranje-avstrijski deželni zbor v Mariboru 1. 1475. pečal s pre-osnovo domače vojske. Sklenilo se je najeti vojake, ki naj služijo deželam kot stalna posadka. Razvrstiti se imajo ob meji tako, da Turki ne bodo več mogli nenadoma prodreti v deželo, kakor se je preje večkrat zgodilo. Za vzdrževanje te vojske naj plačujejo vsi prebivalci brez razlike na teden vsaj po en vinar; oproščeni so le tisti, ki ni ne zaslužijo. Postavili so tudi za vsako deželo posebnega vojskovodja: za Koroško Jurija Šenka z Ostrovice, za Štajersko Reinprechta iz Rajhenburga, za Kranjsko Ljudevita Kozjaka, oskrbnika gradu Mehovo. Deželni vojni poveljniki so imeli po štiri pribočnike in zase po 24, pribočniki pa po 10 konjikov. S tem je bila prejšnja deželna bramba skoraj odpravljena, nadomestila jo je vojska plačanih najepinikov, katerim je bilo bojevanje le neke vrste rokodelstvo.
Le plemstvo je še služilo v konjiči, pa tudi smelo mesto sebe postaviti v armado plačane najemnike. — Pri napadu leta 1475. je sicer ta preosno-vana vojska Turkom stopila nasproti pri Bizelju blizu Sotle, pa bila je močna komaj 450 mož. Po hudem boju je baje obležalo 40 mož na bojišču, mnogo plemenitašev je bilo ujetih in odpeljanih v sužnost. Vse obrambne priprave so se izkazale za pomanjkljive in nezadostne.
(Dalje prihodnjič.)
-------o-------
— Božična pošta v Združenih državah 1. 1951 je obsegala 5.8 milijard (bilijonov) kosov in je bila največja v vsej svoji zgodovini. Na vsakega prebivalca je prišlo 37 pisem z voščili.
* * *
— Povprečen Amerikanec pri-
ga oderuštva in goljufije dežele i žge na leto 5,000 vžigalic.
Cleveland Communily Chest: Pomagajmo otrokom! ^bom1 vLtem°j p^Tedt^ nekS
V velikem Clevelandu je danes več otrok v starosti do pet let, kakor jih je bilo kdajkoli poprej. Na eni strani je to posledica na splošno dobrih gospodarskih razmer, na drugi strani pa povratka veteranov druge svetovne vojne v domovino.
Številni otroci so blagoslov za vsak narod, predstavljajo pa tudi celo vrsto vprašanj, ki jih je treba rešiti. Zdravstvene in dobrodelne ustanove opazarjajo na množeča se socialna vprašanja,
povečano število otrok, ki so odvisni od javnega skrbstva, pa vplivajo tudi bolezni in razne nesreče v družinah z otroci.
Cleveland Community Chest se obrača na Clevelandčane s prošnjo, da njegovo delo podpro. Samo enkrat na leto nas poziva, zato pa pričakuje, da bomo tedaj dali dovolj. Od letos predvidene vsote $6,850,000 je določeno za otroško skrbstvo $891,202. Poleg tega je predvidenih od celotne vsote še $1,433,999 za podporo
ki so nastala v skrbstvu za otro- j družin, otrok in brezdomcev ter ke delno zaradi inflacije, delno $1,440,254 za mladino in njeno
zaradi vojne na Koreji.
Ločitve zakonov in naraščajoče število nezakonskih otrok po-vzročjao težave, ki jih mora reševati Community Chest. Na
razvedrilo.
Ko se bodo torej nabiralci o-glasili pred Vašimi vrati, pomislite na te številne potrebne otroke in dajte svoj dar.
“Alcoholics Anonymous”
Nova pomoč med nami
Cleveland, O. — Zdravniški krogi so dognali, da je prekomerno uživanje alkohola zdravju škodljivo in da je to neke vrste bolezen.
Vprašanje pri tem je, ali je alkoholik rojen kot tak, ali postane tak šele v času uživanja opojne pijače?
Moje mnenje je, da sorodstvo nima popolnoma nič opraviti z akutnim alkoholikom. Seveda se primerijo slučaji, da so bili starši takih sami alkoholiki, a zopet so tudi slučaj^ ko so nekateri pravilno uživali alkohol in niso trpeli zlih posledic.
Akutni alkoholik postane lahko ob zaužitju prve steklenice piva ali žganja, ali pa tudi počasi skozi leta. Nekateri ne čutijo posledic alkohola do uživanja istega 25 do 30 let, a kar naenkrat jih prične mučiti žeja po alkoholu, da ne morejo biti brez pijače.
Znaki: ne morejo spati, mučijo jih težke sanje, zjutraj se tre-
sejo, živci se jim zvivajo in komaj čakajo, da dobijo čašico opojne pijače; so vznemirljivi in prepirljivi, izostajajo od dela. Pijača jim je vse! Mnogi zanemarjajo družinske dolžnosti, izogibljejo se dostojne družbe, se zapletejo v tepeže in se končno znajdejo v zaporu itd.
To so nekateri znaki akutnega alkoholika. S tem ni rečeno, da je vsaka oseba, ki uživa alkohol, podvržena tej bolezni. So mnogi, ki zmerno uživajo alkohol in dosežejo visoko starost. Nekaterim postane življenje neznosno že pri 20 letih, drugim morda pri 40 letih itd. Niso vsi slučaji enaki.
Naj vam navedem moj slučaj: Jaz sem pričel uživati vino in pivo že v šolski dobi, s petnajstim letom, in ko sem bil star 22 let, sem bil že ppecej dober prijatelj žganja in s 55. letom sem dosegel konec vztrajnosti in sem bil popolnoma uničen od alkohola. Prišla je ura, ko sem moral priznati, da je
PROSTORA DOVOLJ — Malo nenavadno, pa vendar praktično je takole prevažanje otroških vozičkov, ki ga bodo upeljali v Novi Zealandiji. Avtobus, ki ga vidite na sliki, je bil razstavljen na avtomobilski razstavi v Londonu. Po razstavi ga bodo poslali v Novo Zealandijo.
storil, bom uničen fizično in moralno. Po volji mojega Stvarnika sem dobil še eno priliko v tem življenju. Izročil sem se v njegovo oblast in z njegovo pomočjo opustil pijačo brez vsakega pridržka. Bilo je težko, a vztrajnost je zmagala. Prosim ga za pomoč za 24 ur na dan, nakar se tudi zahvalim in tako naprej. Vedno imam v mislih: “Ne primi prvega kozarca . . . in sie ti drugih ni treba bati, ker ravno en kozarček ti lahko pokvari vse tvoje dobre sklepe.” Je ena sila, ki je močnejša od nas in tej se moramo pokoriti!
Ta sila ali moč ima prijatelja v “ALCOHOLIC A N O N Y -MOUS” družbi, ki je zdravilo in pomoč alkoholikom, če si želijo pomagati.
Če ste alkoholik in si želite pomagati in se znebiti te bolezni, potem pridite v sredo 15. oktobra ob 8:30 zvečer v šolsko dvorano sv. Vida na 6105 Glass Ave. na prijateljski sestanek. Na tem sestanku bodo govorniki ALKOHOLIKI, ki so bili obupljive žrtve, a sedaj živijo zadovoljno in pametno življenje že nad 10 ali več let, ker niso v tem času popili niti kapljice alkoholne pijače. Jaz sam uživam že 47 mesecev popolno treznost. Vam udani
Alkoholik.
Novo kemično umetno sladilo
“Časopis farmacevtskega društva” poroča, da so odkrili novo kemično umetno sladilo, ki ima v primeri s saharinom znatne prednosti, dasi enako kot saharin ne oksidira.
Saharin je odlično nekalorično sladilo, ki je popolnoma neškodljivo, ni pa odporen proti to ploti in pušča v ustih grenak okus.
Farmakološko proučevanje nove kemične snovi — sladijevega ciklamata je ugotovilo manjšo sladilno moč, kot jo ima saharin v nasprotju s tem se pa pri kuhanju prav nič ne spremeni in ima sladek in prijeten okus. Nova snov je popolnoma nestrupena, ne povzroča nobenih posebnih fizioloških posledic in se izloča brez posebnih sprememb organizma — skoraj popolnoma po obistih — in ne da bi vplivala na prebavne encime in na porabo kisika.
Za spomenik župniku Mihu Burji
Cleveland, O. — Dobil sem pismo slovenskih beguncev iz Spitala. Podpisala sta ga prof. Pavel Slapar in novi taboriščni župnik g. Miklavčič.
Gre za spomenik pokojnemu Mihu Burji. Zdaj leži naš dragi pokojni/na edlinški božji njivi, sredi Vseh Slovencev, ki so tam umrli. Njegov grob je še vedno ves zasut z venci. Toda venci bodo zveneli in Mihov grob bo osamel. Zdaj so še ljudje, ki bodo za grob skrbeli. Kako bo pozneje? Ljudje se bodo raztepli in naš dragi grob zna prerasti trava. Prekopali ga bodo in poslednja sled za njim, ki smo ga vsi ljubili, bo zginila.
Da se to ne zgodi, žele špitalski begunci postaviti pokojnemu župniku dostojisn spomenik in ohraniti zemljo, v kateri počiva. V ta namen se obračajo na vse prijatelje pokojnega in na vse špitalske begunce, da po svoji moči prispevajo. Vem, da ni med nami človeka, ki bi pokojnemu Mihu ne privoščil lep in spokojen počitek v tuji zemlji. Ni se mu spolnila želja, da bi počival doma, pod bohinjskimi gorami, tam ob svoji cerkvi. Kakor je srčno vedno želel, da bi še kakšno po bohinjsko povedal, se mu želja ni spolnila. Legel je tja med svoje, k ubogi Barbki in k ostalim, ki jih j,e težka begunska pot strla pred časom.
Mihov grob je za nas edlinško srce. Morda pride čas, ko se bomo spet mogli zbrati ob tem srcu. Morda pride čas, ko bomo vzdignili iz tuje zemlje ostanke našega dragega in jih zanesli tja* kamor je vedno hrepenel. Da bo v domači zemlji ležal, poslušal domače zvonove in domačo besedo.
Ohranimo torej grob župnika Mihe Burje. Zberimo za spomenik in na ta način dokažimo, da smo svojega župnika ljubili res iz srca ne samo z besedo. Naj tudi tujci vidijo, da slovenski človek ne pozabi dobrote. Naj se v tem spomeniku zrcali spoštovanje in ljubezen, s katero smo bili z Mihom povezani.
Darove pobira: Sever Franc, Oblak Furniture, St. Clair Ave.
Karel Mauser.
PriiateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA
Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave in E. 68 St.
•Molki dobilo delo
"OLIVE R"
potrebujte LATHES BULLARD (Small and Large) ENGINE
RADIAL DRILL PRESSES' LARGE SINGLE SPINDLE DRILL PRESSES MILLING MACHINE WASH MACHINE OXYGRAPH-CAMOGRAPH
Avtomatični povišek do najvišje mezde in za življenske stroške. Plačane- počitnice in prazniki. Prispevajoča zavarovalnina. Employment urad odprt od 8 zj. do 4:30 pop. od pondeljka do vključno petka.
The Oliver Corporation
Moiki dobijo delo
PRIDRUŽITE SE K TAPG0 TEAM
TAPCO
potrebuje može
IZKUŠENE IN UČENCE
FORGE SHOP TRAINEES
TOOL ROOM
MISCELLANEOUS MACHINERY
ELECTRIC ARC WELDERS
TOOLMAKERS
Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Dobra plača od ure. Ugodni delovni pogoji. Prinesite izkaz državljanstva.
Uradne ure 8 zj. do 5 pop. vsak dan; v soboto in nedeljo od 8 zj. do 4 pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC.
23555 Euclid Ave. C.T.S. Bus No. 28
(204)
TURRET LATHE
Izkušeni v set up in operacije W & S 3 - 4 - 6’s Visoka plača od ure in nadurno Plačane počitnice in prazniki WESTERN RESERVE MFG. CO.
3710 E. 93 St. (204)
MALI 06LASI
19300 Euclid Ave. KE 1-0300
(202)
Ženske dobijo delo
Starejša ženska
ki bi bila pripravljena skrbeti za starega, bolnega moža, in voditi zanj gospodinjstvo, dobi stanovanje in hrano v hiši in primerno denarno nagrado. Kličite po 6. uri zv. WIckliffe 3-1603.	—(202)
Delo za žensko
Splošno hišno delo, likanje, nič pranja, prijazen dom, mladi ljudje, male deklice. Od 9 do 6:30 zv. 5 in pol dni $25. Superior Ave. transportacija. Kličite GL 1-3648.
Nujno
štiri odrasli ljudje iščejo 4 ali 5 neopremljenih sob v slovenski okolici. Kdor ima kaj naj pokliče EX 1-9664.
— (200)
MALI OGLASI
Velik lot naprodaj
Turney in Dunham Rd., Maple Heights, Ohio, 50x145, več kot pol akra, izboljšano in plačano. Lastnik mora prodati, gre ven iz mesta. Cena $1650. Prodajalec bo plačal vse stroške za pogodbo. Izvrstna prilika za takega, ki hoče sam zidati. Priporočamo to posestvo, ker bo v bodočnosti vredno $2500. če vas zanima, pokličite Anton Jelarčič za sestanek VU 3-2239.	(202)
Štiri sobe iščeta
Dve mladi Slovenki iščeta štiri sobe s kopalnico na vzhodni strani. Kličite po 4. uri popoldne UT 1-1576.	—(201)
Hiše naprodaj $13,500
Odprto dnevno od 3 pop. do teme na 21071 North Vine St. Novi bungalows z 2 spalnica-na, popolna klet, cementni dovoz, plinska kurjava, ter vse ugodnosti. Prodamo na posestno pogodbo ali G.I. posojilo. Peljite se do E. 200 St., do Miller Ave., ravno zahodno od E. 212 St. Stavbenik na prostoru.
H. G. Miller Really Co<
EV 1-4440 ali HI 2-3344
(202)
ČE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO
Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite
JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607
Hiše naprodaj
V bližini E. 185 St. in Lake Shore Blvd. zidana hiša z 6 sobami, vse zelo moderno in v najboljšem stanju, lot 45x190, cementni dovoz in garaža. Se lahko takoj vselite.
Na Bonna Ave., hiša se lahko rabi za 3 družine, v dobrem stanju. Samo $8,500.
Kovač Realty
960 E. 185 St. KE 1-5030
(203)
Sobo se odda
Soba se odda poštenemu Slovencu. Vprašajte na 1173 E. 61 :St., odzadaj spodaj.
— (200)
Sobo se odda
Soba se odda samskemu moškemu. Soba ima svoj vhod. Oglasite se na 1046 E. 69 St.
—(200)
HENRIK SIENKIEWICZ :
Z ognjem in mečem
XXL
“Pomisli si, gospod,” je govoril nekoliko dni pozneje Volodi-jovski Longinu, “da se je ta človek v isni uri tako izpreme-nil, kakor bi se bil za dvajset let postaral. Tako ves,el, tako zgovoren, tako poln ukan, da bi prekosil samega Odiseja, danes nobene ne črhne več, le dremlje po cele dneve, toži o starosti in govori, kakor bi se mu sanjalo. Vedel sem, da jo je ljubil, toda nisem si mislil, da v taki meri.”
“Ali je to kaj čudnega-” je taidgovoril Litviln vzdiha j oč.f “Tem bolj se je navezal nanjo, ker jo je bil iztrgal iz Bohuno-vih rok in je doživel za njo na begu toliko nevarnosti in prigod. Dokler je imel upanje, se je zanašal na ukane in se je sam držal na nogah, sedaj pa nima res nič več početi na svetu, ker je sam, in nima, koga bi se o-klenilo njegovo srce.”
“Poizkušal sem že piti z njim, upajoč, da mu pijača vrne davno čilost — a nič ne pomaga. Pije sicer, a ne misli več po starem, ne pripoveduje o svojih doživljajih, le razžalosti se, potem pa povesi glavo in spi. Res ne vem, če tudi gospod Skrzetu-ski živi v večjem obupu nego on.”
“Škoda je to nepopisna, zakaj bil je vendar velik vitez! Pojdiva k njemu, gospod Mihael! I-mel je navado, da se je norčeval iz mene in me ob vsaki priliki smešil. Morda ga tudi sedaj prime volja. Moj Bog, kako se ljudje izpremenjajo! Kako vesel človek je bil to!”
“Pojdiva!” jie rekel gospod Volodijovski. “Pozno je že, a njemu je najtežje zvečer; ker dremlje ves dan, ne more spati ponoči.”
V takih razgovorih sta se napotila v stanovanje gospoda Za-globe, katerega sta našla sedečega pri odprtemu oknu, z glavo, naslonjeno na roko. Bilo je že pozno. V gradu je prenehal vsak šum, le straže so klicale z zategnjenimi glasovi in v goščah, ki so grad delile od mesta, so slavci žvrgoleli svoje nepozabne pesmi, pošvistavali,
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE
r—
Margarete Bizil
ki je preminula 12. okt. 1951
Bog odvzel je drago mater, ki svet je nam ne more dat; z Bogom Vam srce ponavlja, na Vaš grob spomini hite.
Naj Vam večni Bog poplača za vsa Vaša dela in skrbi, in za vse trpljenje tu na zemlji, v nebesih naj Vam da plačilo.
Žalujoči ostali:
OTROCI
SESTRA	BRAT
Cleveland, O., 13. okt. 1952.
cmokali in klaskali tako gosto, kakor gosto pada pomladni dež. Skozi odprto okno je prihajal topli majev vzduh in jasni mesečni žarki, ki so osvetljevali zgubančeno obličje gospoda Za-globe in njega plešato glavo, sklonjeno na prsi.
“Dober večer, gospod!” sto rekla oba viteza.
“Dober večer!” je odgovoril Zagloba.
“Kaj tu razmišljaš pri oknu, mesto da bi šel spat?” je vprašal Volodijovski.
Zagloba je vzdihnil.
“Ker ne morem spati,” je od(-govoril z lenim glasom. “Leto je temu, leto, kar sem nad Kaham-likom bežal z njo od Bohuna in ravno tako so nama žvrgolele te ptice, a kjie je sedaj ona?” “Bog je to uredil,” je rekel Volodijovski.
“Solze in žalost, gospod Mihael! Zame ni več tolažbe.” Obmolknili so. Samo skozi odprto okno je prihajalo čim dalje glasnejše žvrgolenje slavcev, kakor bi bila z njimi napolnjena cela ta jasna noč.
“ Bože, o Bože!” je vzdihnil Zagloba, “popolnoma tako, kakor nad Kahamlikom!”
Gospod Longinus je stresni! solzo s plavih brkov, a mali vitez je rekel črez hip:
“Ej, veš kaj, gospod? Žalost naj bo žalost, a napij se z nama medu, saj' ni boljšega za žalost. Pri steklenici se bodemo spominjali lepših časov.”
“Napijem se,” je rekel resig-nirano Zagloba.
Volodijovski je velel prinesti slugi luč in vrč. Ko so sedli, je vprašal, ker je vedel, da spomini najbolj ožive Zaglobo:
“Torej je temu že leto, odkar si z rajnico bežal iz Rozlogov pred Bohunom?”
“V maju je bilo to, v maju,” je odgovoril Zagloba. “Prešla sva črez Kahamlik, da bi bežala proti Zlotonoši. Oj, težko je na svetu!”
“In ona je bila preoblečena?” “V Kozačka. Lase sem ji moral, moji revici, odsekati s sabljo, da bi je ne spoznali. Vem za mesto, kjer sem jih s sabljo vred skril pod drevo.”
“Sladka je bila ta deklica!” je pristavil Longinus in vzdihnil.
“Rečem vama, gospoda, da sem jo prvi dan tako vzljubil, kakor bi jo bil od mladih nog pestoval. A ona je le ročici sklepala pred menoj in me zahvaljevala in zahvaljevala za rešitev in varstvo. Da bi me bili pobili, preden sem učakal današnji dan! O, da bi ne bil doživel tega!”
Tu je iznova nastalo molčanje in trije vitezi so pili med, pomešan s solzami, potem pa je Zagloba nadaljeval:
“Mislil sem, da pri njih dočakam mirne starosti, a sedaj
J)
Tu sta mu roki omahnili:
“Od nikoder tolažbe, od nikoder tolažbe, šele v grobu .
Preden pa je gospod Zagloba končal poslednje besede, je nastal v veži hrup. Nekdo je hotel vstopiti, a sluga ni dovolil. Nastal je glasten prepir, v katerem se je gospodu Volodijovske-mu zdelo, da pozna nekak znan glas, zato je zavpil na čeladni-ka, naj ne brani vstopiti.
Nato so se duri odprle in pokazalo so je okroglo, rdeče o-bličje Rzedziana, ki je pogledal po navzočih, se poklonil in rekel:
“Hvaljen bodi Jezus Krist!” “Na vekov veke!” je odgovoril Volodijovski, “to je Rzedzi-an!”
“Da, jaz sem,” je odgovoril
dečko, “in klanjam se gospodi do kolen. Kje pa jie moj gospod?”
“Tvoj gospod je v Korcu in je bolan.”
“Oj za Boga! Kaj pravi gospod? Ali je — Bog varuj! — hudo bolan?”
“Bil je težko bolan, a sedaj je boljši. Zdravnik pravi, da ozdravi.”
“Zakaj jaz sem prišel k mojemu gospodu z novicami o njegovi gospodični.”
Mali vitez je začel melanholično kimati z glavo.
“Po nepotrebnem si hitel, zakaj gospod Skrzetuski že ve o njeni smrti in mi jo objokujemo z grenkimi solzami.”
Rzedzianu so izstopile oči.
“Kaj slišim? Gospodična u-mrla?”
“Ne umrla, temveč v Kijevu so jo razbojniki umorili.”
“V katerem Kijevu, gospod?”
“V katerim Kijevu, ali ne poznaš Kijeva?”
“Za Boga, ali se gospodu blede? Kaj je imela, ona opraviti v Kijevu, ko je vendar skrita v jarku nad Valadinko, nedaleč od Raškova? In čarovnica je imela ukaz, da se pred prihodom Bohunovim niti za korak ne gane. Kakor mi je Bog mil, ali sem znorel, ali kaj?”
“Kakšna čarovnica, o čem govoriš?”
“I Horpina, saj to babnico dobro poznam.”
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla >’ Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KK 1-0031________
Za fine ženske VOLNENE STERLING SUKNJE in KOŽUHE DIREKTNO IZ TOVARNE po najnižjih cenah, se oglasite ali pokličite
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Road EN 1-3426
Gospod Zagloba je naglo vstal s klopi in začel mahati z rokama, kakor človek, ki je padel v globino in se izkuša rešiti, da ne bi utonil.
“Za Boga živega! Molči, gospod!” je rekel Volodijovskemu, “za pet ran Kristusovih, naj jaz vprašam.”
Vsi navzoči so se stresnih, tako bled je bil Zagloba in pot mu je stopil na plešo; skočil je črez klop k Rzedzianu, ga zagrabil za rame ter vprašal s hropečim glasom:
“Kdo ti je to povedal, da je ona skrita . . okoli Raškova?”
“Kdo bi mi bil povedal? Bo-hun!”
“Dečko, ali si znorel?!” je za-vreščal Zagloba in mikastil dečka kakor hruško, “kakšen Bo-hun?”
“O, za Boga!” je zavpil Rzed-zian, “čemu me tako tpeseš, gospod? Daj mi vendar mir, da se opametujem, ker sem popolnoma zmešan. Gospod mi popolnoma zmede glavo. Kakšen Bohun? Ali ga gospod ne po-
zna?”
“Govori, sicer te sunem z nožem!” je zakričal Zagloba. Kje si videl Bohuna?”
“V Vlodavi! Gospoda, kaj hočete od mene?” je vpil prestrašeni dečko. “Ali sem mar razbojnik . . .?”
Zagloba je skoraj omedlel. Sape mu je zmanjkalo in padel je na klop, težko dihajoč. Gospod Mihael mu jie priskočil na pomoč.
“Kdaj si videl Bohuna?” je vprašal Rzedziana.
“Tri tedne bo temu.”
“Torej on živi?”
“Zakaj bi ne živel? Sam mi je pravil, kako ga je gospod ranil, a se je izlizal . . .”
“In to ti je povedal, da je gospodična pod Raškovom?”
“Kdo drugi?”
“Čuj, Rzedzian, gre za življe-njte tvojega gospoda in gospodične! Ali ti je sam Bohun pravil, da ona ni bila v Kijevu?” “Moj gospod, kako naj bi imela biti v Kijevu, ko jo je on skril pod Raškovom in Horpini pod
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
OKTOBER
18. — Podružnica št. 10 Slov.
žen. zveze praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 25-let-nico svojega obstoja.
18.	— Društvo Ribnica št. 12
SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
19.	— Pevsko društvo “Planina” priredi v počastitev 15-letnice obstoja ob 7. uri zvečer koncert v Slov. nar. domu na Maple Heights, Ohio.
25.	— Camiola Tent No. 1288 T. M. veselica s plesom v SND na St. Clair Ave.
26.	— Pevski zbor Adrija nastopi v AJC na Recher Ave.
26. — SND na E. 80. prireja v svojih prostorih spominsko proslavo za Joseph Lekana. 26. — Skupna oltarna društva praznujejo desetletnico obstoja v Slov. domu na Holmes Ave. z igro Dramatskega društva “Lilija.”
31. — Vardni demokratski klub
ima plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
NOVEMBER
2. — Glasbena Matica prireja
koncert in “Traviato” v SND na St. Clair Ave.
7.	— Piscotors Club ima ples v SND na St. Clair Ave.
8.	— Društvo Slovenec št. 1 SDZ prireja veselico v SND na St. Člair Ave.
9.	—Slovenska moška zveza u-prizori ob 2:30 popoldne v S. N. Domu na St. Clair Avenue narodno igro Miklova Zala.
9.—Jesensko zabavo z večerjo priredi društvo sv. Imena fa-
re sv. Vida v šolski dvorani.
15.	— Društvo “Kras” št. 8 SDZ praznuje 40-letnico s posebno prireditvijo.
16.	— Liga slov. kat. Amerikan-
cev ima predstavo v SND na St. Clair Ave.
16.	—Podružnica št. 14 Slov. žen.
zveza obhaja 25-letnico z igro in zabavo v AJC na Recher Ave.	■ < j
23.	—Podružnica št. 15 Slov. žen. zveze obhaja 25-letnico-z igro v cerkveni dvorani pri sv. Lovrencu.
27. — Zarja ima koncert v SND na St. Clair Ave.
30.	— Carolyn Budan ima ob 4. uri pop. koncert v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
7. — Pevski zbor “Slovan” priredi v AJC, Recher Ave. svoj običajni jesenski koncert.
27. — Društvo Slovan št. 3 SDZ priredi zabavo v dvorani SND na St. Clair Ave.
31.	— Silvestrov večer v SND na St. Clair Ave.
JANUAR
10. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi zabavo s plesom v SND na St. Clair Ave.
17.	— Društvo Glas clev. delavcev št. 9 SDZ priredi veselico s plesom v SND na St. Clair Ave.
18.	— Josephine Petrovič in Eddy Kenik, koncert v SND na St. Clair Ave.
24.	— Društvo Loška dolina priredi ples v SND na St. Clair Ave.
PREDNICE PRI PAPEŽU — Papež Pij XII. je obdan od samostanskih prednic iz Kanade in ZDA, ki so imele nedavno v Rimu svoje zborovanje.
smrtjo zabičal, da je ne izpustiti; sedaj pa je meni dal pernač in svoj prstan, da bi šel tja k njej, ker so se mu rane obnovile in mora sam ležati, negotovo, kako dolgo.”
Dalj nje besede je prekinil gospod Zagloba, kateri je nanovo skočil s klopi, zagrabil z o-bema rokama za ostanke svojih las in začel kričati, kakor bi bil zblaznel:
“Moja hčerka živi, za rane bo-
žje, živi! Torej je niso umorili v Kijevu! Živi, živi, moja naj milejša!”
In starec je tolkel z nogami, se smejal, ihtel, naposled je zagrabil Rzedziana za glavo, ga pritisnil na prsi in začel tako poljubovati, da je dečko popolnoma izgubil glavo.
“Gospod, daj mi vendar mir . . . ker se še zadušim. Seveda ona živi . . Ako Bog da, pojde-mo skupaj po njo . . Gospod, no, gospod!”
Mošt - Vinski sodi - Vino
Naznanjamo, da pri nas lahko dobite prvovrsten mošt iz ohijskega grozdja. Cene zmerne—postrežba točna.
V zalogi imamo tudi prvovrstna vina.
Se priporočamo
BOŽEGLAV WINERY
6010 St. Clair Avenue
Tel.: ENdicott 1-0282
Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno leto 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane letos $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois
! try
::
• i
i
• i
. i
i


• t
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k- nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628

Ali veste, da je 15 milijonov ljudi v Ameriki
izpostavljeno vsled svoje odvisne teže najrazličnejšim boleznim? Zavarovalnice zahtevajo od njih višje pristojbine, ker računajo z njihovim krajšim življenjem, če ste tudi Vi med njimi, Vam je sedaj mogoče odvrniti nevarnost, ki Vam preti.
S stalno rabo enkrat na teden, po zdravniškem predpisu tudi večkrat, boste dobili nazaj ono zdravo težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $25.00 v naši delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 z vpošteto poštnino, zavarovalnino in sales-taxo. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
CHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio