OSNUTEK Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih pose-govvprostor (Uradni listSRS, št. 18/84.37/85,29/86) ter 83. člena Statuta občine Ljubljana ŠiSka (Ujadni iist SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na ..... seji Zbora združe- nega dela dne.......in na.....seji Zbora krajevnih skupnosti dne.....sprejela ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO Š 7 - TACEN-ŠMARTNO I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 7 Tacen-Šmartno, ki jih je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane - TOZD Urbanizem - LUZ pod št. proj. 3552 v mesecu februarju 1988. 2. člen Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine-Ljubljana Šiška za obdobje 1986-90 (Uradni list SRS, št. 45/86, 47/87) in v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občin in mesla Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86) in vsebujejo: - prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine na topografskem načrtu M 1 : 5000 - prikaze meril in pogojev za posege v prostor na katastrskem načrtu M 1 : 5000, M 1 : 10000 in M 1 : 2880 — obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor s soglasji pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti — besedilo tega odloka 3. člen Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 7 Tacen--Šraartno določajo merila in pogoje za posege v prostor v območ-jih urejanja: SS 7/1 Tacen ŠS 7/2 Tacen ŠS 7/3 Šmartno ŠS 7/4 Šmartno ŠP 7/1 KOT ŠG*7/1 ŠKX7/1 ŠKx7/2 in v območjih urejanja: ŠI 7/1 RSNZ SR 7/1 Ribogojnica ŠR 7/2 Šmarna gora ŠR 7/3 Gostilna Kovač, (Podturnca) za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov po letu 1990. 4. člen Pretežne namembnosti obravnavanih območij urejanja, ki jih opredeljuje dolgoročni družbeni plan v planski celoti S 7 TACEN--ŠMARTNO, so: S - površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti 1 — površine za inštitute, šolstvo, zdravstvo P - površine za proizvodnjo, skladišča in tenninale R — parkovne, športne in rekreacijske površine K* - pretežno kmetijske površine z rekreacijo Gx - pretežno gozdne površine z rekreacijo. 5. člen Prostorski ureditveni pogoji razčlenjujejo območja urejanja po vrstah posegov in njihovega oblikovanja na morfološke enote. Glede vrste posegov imajo morfološke enote naslednje oznake: 2 — območja za individualno stanovanjsko gradnjo 5 — obtnočja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo 6 - območje za proizvodne dejavnosti 9 - javno zelenje, pokopališča, kmetijske površine Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje A - prostostoječa zazidava C - kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo D - vaška jedra E - hala, paviljon, večetažni objekt 6. člen Meja planske celote in posameznih območij urejanja je ponazor-jena v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev v podrob-nem katastrskem načrtu v M 1 : 5000 in M 1 : 2880 oziroma M 1 : 1000. II. SKUPNA MERILA IN POGOJI 1. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PRO-STOR 7. člen Skupna merila in pogoji glede vrste posegov v prostor ne veljajo v naslednjih morfoloških enotah: - v ŠS 7/1 Tacen v morfoloških enotah 2 A/6, 2A/8 in 2 A/13. - v ŠS 7/2 Tacen v morfološki enoti 2A/9 - v ŠS 7/3 Šmartno v morfoloških enotah 2A/2 in 2A/3 - v ŠS 7/4 Šmartno v morfološki enoti 2A/3, 9/1, 9/2, 9/3, 9/5 - v ŠP 7/1 v morfoloških enotah 9/1, 9/2 - v ŠKX7/1 v morfološki enoti 9/1 in območjih urejanja - ŠI 7/1 RSNZ - ŠR 7/1 Ribogojnica ' - ŠR 7/2 Šmarna gora - ŠR 7/3 gostilna Kovač, (Podturnca) kjer veljajo posebna merila in pogoji. OBMOČJA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO 8. člen V morfoloških enotah z oznakama 2 A iir 2 D so dovoljeni naslednji posegi: - dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov, nadzi-dave in prizidave stanovanjskih objektov - gradnja objektov osnovne oskrbe . - gradnja objektov storitvenih dejavnosti - gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva - gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev - gradnja objektov za drobno gospodarstvo - gradnja gospodarskih objektov in hlevov - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš, kot so n. pr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice in ograje in gradnja platojev za odjemna mesta komunalnih od-padkov - postavitev kioskov, večjih reklamnih znatnenj, turističnih oznak in spominskih obeležij - rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve. nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela - spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih - urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS - vodnogospodarske ureditve Dopolnilna gradnja objektov in prizidava so dovoljene do inten-zivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidane v primerjavi s 60% nepozidane parceline površine. Gradnja gospodarskih objektov in hlevov, objektov za drobno gospodarstvo ter spremembe^namembnosti in dejavnosti v obstoje-čih objektih so dovoljene, če nova namembnost oz. dejavnost ne povzroča prekomernih motenj v bivalnem okolju ter ne predstavlja nevarnosti za lokalni vir pitne vode. - V 30 m širokem pasu ob gozdnem robu so posegi iz 1. odstavka tega člena dovoljeni pod pogojem, da z njimi soglaša Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Ljuljljana. OBMOČJE ZA ŠOLSTVO, INŠTITUTE, ZDRAVSTVO IN OTROŠKO VARSTVO 9. člen V morfološki enoti 5 C so dovoljeni naslednji posegi: - dopolnilna gradnja objektov družbenih dejavnosti, - funkcionalne dozidave k objektu osnovne šole - gradnja objektov za šport in rekreacijo - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču, kot so nadstrešnice in zaščitne ograjc - postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij - sprememba namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih - urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez - gradnja parkirnih in garažnih objektov - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. Spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nova namembnost ustreza možnim vrstam posegov iz prvega odstavka tega člena, dejavnost pa ne povzroča prekomer-nih motenj v bivalnem okolju. OBMOČJE ZA PROIZVODNE DEJAVNOSTI , 10. člen V morfološki enoti 6 E so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja proizvodnih in poslovnih objektov in naprav ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti - nadzidave in prizidave ter rekonstrukcije obstoječih objektov - adaptacije in funkcionalne spremembe objektov za sodob-nejše tehnologije - postavitev nadstrešnic in pomožnih skladiščnih objektov - postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij - spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje - urejanje odprtih površin, kot so zelenice, pešpoti, ploščadi in postavitev ograj. - gradnja parkirnih prostorov in objektov - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS Pred vsakim kompleksnejšim posegom v prostor je pred izde-lavo lokacijske dokumentacije investitor dolžan: - pridobiti celostno prostorsko zasnovo območja in oceno ones-naževanja za obstoječo proizvodnjo ter sanirati vire onesnaževanja OBMOČJA JAVNEGA ZELENJA 11. člen V morfoloških enotah z oznakami 9 so dovoljeni naslednji posegi: - urejanje večjih zelenih površin - postavitev mikrourbane opreme - urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti - postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez - vodnogospodarske ureditve PROMETNE POVRŠINE 12. člen _ - ' V rezervatih cest in v varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih je dovoljeno opravljati le tekoča vzdrževalna dela. Izjemoma je v varovalnem pasu ceste ob soglasju upravljalca ceste dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov ter naprav in hortikulturao urejanje, če so posegi skladni s prometno-tehničnimi predpisi, predvidena dejav-nost pa v mejah dovoljene hrupne obremenitve in stopnje onesna-ženosti zraka in ne predstavlja nevarnosti za lokalne vire pitne vode. KMETIJSKE IN GOZDNE POVRŠINE Z REKREACIJO 13. člen V območjih z oznakama ŠKS in ŠGV, ki so namenjena kmetijski in gozdnogospodarski proizvodnji ter dodatno rekreacijski dejav-nosti, so dovoljeni naslednji posegi: - gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdnogospodarski dejavnosti. - dozidave, nadzidave in adaptacije stanovanjskih in gospodar-skih objektov, ki so zgrajeni z dovoljenjem. - gradnja nadomestnih objektov pod pogojem, da se obstoječi dotrajani objekt odstrani pred izdajo gradbenega dovoljenja za nov objekt - gradnja ali ureditev Športnorekreacijskih objektov in naprav na kmetijskih zemljiščih, ki niso opredeljena kot I. območje - postavitev pomožnih objektov in ograj na funkcionalnih zem-ljiščih stanovanjskih in gospodarskih objektov. - postavitev kioskov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa - postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turi-stičnih oznak - postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejav-nosti (meritve, zbiranje podatkov) - melioracije zeraljišč - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez - gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS - vodnogospodarske ureditve ., - spremembe namembnosti objektov za kmetijsko in gozdno-gospodarsko dejavnost. VODNE POVRŠINE 14. člen Vsi naravni vodotoki morajo biti urejeni tako, da ne povzročajo poplav. V potencialnem območju hidroenergetskega sistema na Savi ni dovoljena gradnja objektov in naprav, razen postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnost. Izjemoma so dovo-Ijeni trajni posegi ob soglasju upravljalca in pod posebnimi pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. V območju savske struge je dovoljeno le vzdrževati rečne bregove in sanirati strugo v smislu biotehniške zaščite. ZAČASNI OBJEKTIIN KIOSKI 15. člen Začasni objekti in naprave, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, kioski in podobno se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna ter s svojo dejavnostjo ne predstavljajo nevarnosti za lokalne vire pitne vode. Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti prik-ljučeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Kioski, večja reklarana znamenja, turistične oznake in spomin-ska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA IN DRUZBENA SAMO-ZAŠČITA 16. člen Pri vsakem posegu v prostor s katerim pridobimo nove stano-vanjske, proizvodne in poslovne površine, je potrebno predvideti ustrezno zaklonišče ter izpolniti druge pogoje za zavarovanje ljudi in premoženja. VARSTVO PRED POŽARI f 17. člen Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti mofajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. ODmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o teh-ničnih normativih. Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode. 2. MERILA IN POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA OB- JEKTOV IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR i 18. člen Skupna raerila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in dru- i gih posegov v prostor ne veljajo v naslednjih morfoloških enotah: - v SS 7/1 Tacen v morfološki enoti 2D/1 - v ŠS 7/3 Šmartno v morfoloških enotah 2A/2 in 2A/3 — v ŠS 7/3 Šmartno v morfoloških enotah 2D/1 in 2A/3 — v ŠP 7/1 KOT v morfološki enoti 6E/1. 19. člen Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno obli-kovno identiteto in homogenost območja in se prilagajati okoli-škim objektom in ureditvam po: — zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča — odmiku od sosednjih objektov — sestavi osnovnih stavbnih mas — višini in gradbeni črti — naklonu streh in smereh slemen — razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji — merilih in razpreditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat — barvi in teksturi streh in fasad — načinu ureditve odprtega prostora — načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor 20. člen Oblikovanje posegov na naravnih prvinah prostora tnora ohra-njati: — naravno razmerje in biogenetsko skladnost območij — krajinske prvine območja in značilno podobo krajine — značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoram-ski pogledi) — naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene) — krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandri-ranje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjanje obrežnih dreves Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali. 21. člen V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objek-tov in enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novozgraje-nega objekta: — vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča, če ni predvideno za rekonstrukcijo — vsaj toliko od objekta na sosednji parceU kot določa svet-lobno tehnična ocena ali študija osvetlitve — vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrievanje objekta in omogočena njegova uporaba. Objekt ne sme motiti sosednje posesti. 22. člen -• Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni: — kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega obkolja — kadar ima vidni kontrast namen vzpostaviti prostorsko domi-nanto. Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi loka-cijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor. 23. člen Urbana oprema odprtega prostora, kot so kioski, stojnice, tele-fonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti praviloma oblikovana enotno. Če se za urbano opremo uporabljajo tipizirani elemeriti, ki niso enotno oblikovani, je potrebno z njihovo razmestitvijo in hortikul-turno ureditvijo odprtega prostora čimbolj zmanjšati njihovo vidno neskladje. 3. MERILA IN POGOJI GLEDE DOLOČANJA VELIKOSTI GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ 24. člen Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zem-ljišč je potrebno upoštevati: — namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, lokacijo komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč — urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje) — sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje - proste površine, interventne poti). * 4. MERILA IN POGOJI GLEDE VAROVANJA NARAVNE IN KULTURNE DEDI&ČINE 25. člen Naravna inkulturna dediščina sta v prostorskih ureditvenih pogojih opredeljeni po režimu in vrsti urejanja na: — naravne spomenike in dediščino z oznako N — arheološke spomenike in dediščino z oznakami: Al (prva stopnja varstvenega režima) A2 (druga stopnja varstvenega režima) A3 (tretja stopnja varstvenega režima) — kulturno dediščino umetnostnega pomena z oznako U (sakralni objekti, objekti z zgodovinskim pomenom, gradovi) — etnološke spomenike in dediščino z oznakami: El (posamični objekti - spomeniki) E2 (posamični objekti — dediščina) E3 (omejitev širjenja naselij) — zgodovinske spomenike in zgodovinsko dediščino iz obodbja NOV z oznako S. 26. člen Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali naravne zname-nitosti oziroma so v fazi proglasitve, so posegi in oblikovanje dovoljetii v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili progla-sitvenega dokumenta. Ti objekti so posebej prikazani v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev. 27. člen Na ostalih objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvir-nosti, preprečevati spremembe njihove vsebine, oblike io lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje. Ti objekti in območja so nave-deni v poglavju Posebna in dodatna merUa in pogoji in se nahajajo v naslednjih območjih urejanja: ŠS 6/1 Tacen ŠS 7/2 Tacen ŠS 7/3 Šmartno ŠS 7/4 Šmartno ŠP 7/1 KOT ŠG" 7/1 ŠK'7/1 ŠK" 7/2 5. MERILA IN POGOJI GLEDE PROMETNEGA URE-JANJA 28. člen Skupna merila in pogoji glede prometnega urejanja veljajo.za vsa območja urejanja v planski celoti, dodatna merila in pogoji pa veljajo v območjih urejanja: SS 7/1 Tacen ŠS7/2Tacen ŠS 7/3 Šmartno ŠS 7/4 Šmartno ŠP 7/1 KOT 29. člen Varovalni pas ceste obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motoniega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot je izvedba kolesarskih stez in peš poti, ureditev mirujočega prometa vzdolž cestišč ali na drugih prostorih, določe-nih s projektno dokumentacijo, izvedba urgentnih in interventnih poti in ureditev obcestnega prostora skladno s pogoji varnega odvijanja prometa. Posegi v varovalnem pasu ceste ne smejo biti v nasprotju z njegovim namenom. Za vsak poseg mora izdati soglasje pristojna organizacija za vzdrževanje cest in pristojni upravni organ. 30. člen Skupne širine varovalnih pasov cest so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora naslednje: — 30 m varovalni pas dvopasovne ceste za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikoma za pešce in postajališči za javni mestni potniški promet izven vozišč — 20 m varovalni pas dvopasovne ceste za mešaoi motorni promet s kolesarsko stezo in hodnikoma za pešce — 15 m varovalni pas z lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet s hodnikoma za pešce — 10 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet s hodnikom za pešce — 7 m varovlani pas za lokalne dostopne in interventne ceste. 31. člen Skupne širine rezervatov za ceste so glede na kategorizacijo prometnice in število voznih pasov naslednje: — 30 m rezervati za načrtovane dvopasovne ceste za mešani motorai promet s kolesarskima stezama, hodnikoma za pešce ter postajališči za mestni potniški promet izven vozišč — 15 m rezervati za načrtovane dvopasovne zbirne stanovanjske in povezovalne lokalne ceste za mešani motorni promet s kolesar-sko stezo in hodnikom za pešce — 10 m rezervati za načrtovane dvopasovne zbirne in dostopne ceste — 7 m rezervati za načrtovane lokalne dostopne in interventne ceste. 32. člen Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno prek sosednjih dvorišč. 6. MERILA IN POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJE-VANJA 33. člen Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti, dodatna merila in pogoji pa veljajo v območjih urejanja: SS 7/1 Tacen ŠS 7/2 Tacen ŠS 7/3 Šraartno ŠS 7/4 Šmartno ŠP 7/1 KOT ŠK* 7/2 34. člen V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunal- nih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav ' in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma pred- lagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. 35. člen Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje in električno omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebono usklajeni. Kanalizacijsko omrežje Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se morajo novi objekti začasno priključiti na greznico, po izgradnji • javne kanalizacije pa se morajo nanjo obvezno priključiti. Vodovodno omrežje Priključitev objektov na vodovodno omrežje je pogojeno s prik-ljučitvijo na kanalizacijsko omrežje oziroma začasno na greznico. Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme. Javna razsvetljava Za javno razsvetljavo ob glavnih cestah naselij je potrebno zgraditi osnovno razdelilno omrežje. Kabelsko razdelilni sistem - KRS Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je potrebno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. PTT omrežje Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je potrebno zgraditi kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s tele-fonsko centralo v Tacnu. 7. MERJLA IN POGOJI GLEDE VAROVANJA OKOLJA 36. člen Skupna merila in pogoji glede varovanja okolja veljajo za vsa __območja urejanja v planski celoti. Varstvo zraka Za varstvo zraka je potrebno: - meriti emisije posameznega vira in ugotavljati stopnjo ones-naženosti zraka in izvesti sanacijo v skladu s sanacijskim pro-gramom - ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejav-nosti - urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka - po gradnji plinovodnega omrežja nanj priključiti vse stano-vanjske in proizvodne objekte - upoštevati normativne določbe za zaščito pred onesnaženjem Varstvo pred hrupom Za varstvo pred hrupom je potrebno: - meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene največje ravni na obstoječih strojih in na-pravah - zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru - ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejav-nosti - izvesti pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavi-tev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken) - spremeniti namembnosti ali dejavnosti, da se v posameznih območjih dosežejo naslednje ravni hrupa: • v območju urejanja ŠP 7/1 KOT, kjer je pretežno proizvodno skladiščno in servisno območje, V. stopnja • v delu območja urejanje SS 7/3 Šmartno, kjer je načrtovana mešana stanovanjska zazidava in gradnja objektov za drobno gospodarstvo, IV. stopnja • v območjih urejanja ŠS 7/1 Tacen, ŠS 7/2 Tacen, ŠS 7/3 Šmartno - del in ŠS 7/4 Šmartno kjer je pretežno stanovanjsko okolje, III. stopnja - upoštevati normativne določbe. Varstvo vodnih virov Za varstvo voda je potrebno - sanirati obstoječe vire onesnaženja - upoštevati normativne določbe za zaščito pred onesnaženjem površinskih voda Za posege v varovanih območjih lokalnih vodnih virov je potrebno upoštevati določila odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. Del območja urejanja ŠG* 7/1 leži deloma v II. in III. varstve-nem pasu lokalnih vodnih virov. Odstranjevanje odpadkov Komunalne odpadke je potrebno zbirati v smetnjakih. Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je potrebno upošte-vati: • da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi pravilnika o minimalnih pogojih za odjemna in zbirna mesta, dobro dostopna in niso na proraetni površini - da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih s pretežno individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni površini. - da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto zaščiteno z nad-strešnico na utrjeni površini Posebni odpadki se ne smejo skladiščiti na tovarniških dvoriščih in dvoriščnih obrtnih delavic. UI. POSEBNA IN DODATNA MERILA IN POGOJI 37.člen V območju urejanja ŠS 7/1 Tacen veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor - morfološki enoti 2 A/6 in 2 A/8 V območju so dovoljene: • adaptacije in nadzidave stanovanjskih in gospodarskih ob-jektov • postavitev ograj, pomožnih objektov, nadstreškov in gradnja platojev za odjemna mesta komunalnih odpadkov • postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak • spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih v skladu z določili 3. odstavka 8. člena tega odloka • gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez • gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS Dopolnilna gradnja in prizidave k obstoječim objektom niso dovoljene. - morfološka enota 2A/13 V območju so dovoljeni naslednji posegi: • nadomestne gradnje, adaptacije in nadzidave stanovanjskih in gospodarskih objektov • spremebe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih v skladu z določili 3. odstavka 8. člena tega odloka. • postavitev ograj in gradnja platojev za odjemna mesta komu-nalnih odpadkov • postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak • gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne, prometa in zvez • gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS Dopolnilna gradnja in prizidave ter postavitve pomožnih objek- tov niso dovoljene. b) OMikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor - Morfološka enota 2 D/l Oblikovanje objektov v vaških jedrih mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po: — legi objektov, ki mora biti praviloma usklajena s tipično parcelno razdelitvijo — funkcionalnem zaporedju objektov na parceli — ohranjanju gradbene Iinije in mtrilu obstoječe zazidave - smereh slemen, materialih in barvi kritin ter naklonu streh - merilu in razporeditvi stavbnih odprtin c) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediš-čine na naslednjih objektih ter v njihovi neposredni bližini: - naravna dediščina • Reka Sava (vodotok z obrežno vegatacijo in logi ob nekda-njih meandrih) • brzice na reki Savi v Tacnu • gostilniški vrt ob poti na Šmarno goro • platana med Kajakaško cesto in jezom na Savi 9 kulturna dediščina umetnostnega pomena • lesen križ ob Cesti vstaje pri odcepu Thumove ulice • zidana baročna kapela ob Cesti vstaje pri odcepu Molekove ulice • leseno hišno znamenje na Bitenčevi hiši ob Ulici bratov Novak - etnološka dediščina • pritlična lesena stanovanjska hiša, Tacen št. 35 • pritlična zidana stanovanjska hiša, Tacen št. 8 d) Prometno urejanje: Na zahodni meji območja s tovarno KOT je uveden 10 m cestni rezervat za povezavo Kajakaške ceste s Tacensko cesto. e) Komunalno urejanje V območju je potrebno zgraditi ločeni sistem sekundarnega kanalizacijskega omrežja. Ojačati in dopolniti je potrebno vodovodno omrežje in nizkona-petostno električno omrežje ter zgraditi primarno in sekundarno plinovodno omrežje. 38. člen V območju urejanja ŠS 7/2 Tacen veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor — morfološka enota 2 A/9 V morfološki enoti veljajo glede vrste posegov v prostor določila drugega odstavka točke a) 37. člena tega odloka. b) Varstvo naravne in kulturne dediščine V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediš-čine na naslednjih objektih ter v njihovi neposredni bližini: - - naravna dediščina • reka Sava (vodotok z obrežno vegetacijo in logi ob nekdanjih meandrih) • goslilniški vrt ob Taccnski cesti - kulturna dediščina umetnostnega pomcna • kužno znamenje ob hiši, Pločanska ulica št. 22 • lesen križ ob križišču Poti sodarjev in Ulice Ivice Piijevec • lesen križ na vogalu hiše, Ulice Pirjevec št. 32 • gostilna Koiir, Pot Sodarjev št. 2 • dom slovenskih komparativistov Pirjevec, Ulica Ivice Pirje-vec št. 36. - etnološka dediščina • enonadstropna hiša, Tacen št. 71 — Pot sodarjev št. 2 - zgodovinska dediščina iz obdobja NOV • doprsni kip Edvarda Kardelja in spominska plošča posvečena petim padlitn borcem pred Domom dnižbenopolitičnih organizacij in Gasilskim domom, Tacen št. 3 c) Prometno urejanje V podaljšku Poti sodarjev je načrtoval S m cestni rezervat za povezovalno cesto do Ulice Ivice Pirjevec. Pot sodarjev mora biti v polnem cestnem križišču priključena na Tacensko cesto. V podaljških Čižmanove uiice, Ulice Mirka Tomščiča in Ovča-kove ulice so načrtovalni rezervati za nove dostopne stanovanjske ceste do Ulice Ivice Pirjevec. Z ulice Lizike Jančarjeve je načrtovan rezervat za novo cestncr povezavo do Grške ulice. Na severni strani območja je med Tacensko cesto in Ulico Ivice Pirjevec načrtovan rezervat za novo dostopno stanovanjsko cesto. d) Komunalno urejanje V območju urejanja ŠS 7/3 Šmartno veljajo naslednja poseboa in dodatna merila in pogoji: 39. «en V območju urejanja ŠS 7/3 Šmartno veljajo oaslcdnja posebna in dodatna meriia in pogoji: a) Vrsta posegov v prostor - morfotoški enoti 2A/2 u 2A/3 V območju so dovoljeni naslednji posegi: — gradnja individualnih stanovanjskih objektov — gradnja objektov za drobno gospodarstvo — urejanje odprtih povrSin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi — postavljanje ograj, nadstreškov in platojev za odjemna mesta komunalnih odpadkov — postavljanje večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in sponunskih obeležij — gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez — gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in OS Gradnja objektov za drobno gospodarstvo je dovoljena, če vista dejavno&ti ne povzroča prekomenuh motenj v bivalnem okolju. Posamezne skupine objektov morajo imeti zagotovljeno skupno manipulacijsko površino in dostop z načrtovane ceste. Parceladja zemljišča v tej morfološki enoti mora biti vsklajena z načrtovanim cestmm omrežjem, ki je razvidno iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev. b) Obtikovanje novogradenj in drugih posegov v prosior — morfološki enoti 2A/2 in 2A/3 Zasnova območja mora upoštevati nizovni zazidalni sistem. Povprečna velikost gradbemh parcel s stavbnim in funkcionalnim zemljiSčem mora biti od 600 - 800 m2:, • dimenzije stanovanjskih objektov morajo biti 10.00 x 15,00 m (± 2 m): viiinski gabarit pa P + 1: naklon strebe mora biti 20° - 25°, kritina mora biti enotna za vse objekte, os slemena mora potekati v smeri V - Z. • dimenzije objektov za drobno gospodarstvo morajo biti 10,00 m x 15,00 m (± 2 m); objekti so pritlični z ravno streho c) Varstvo naravne in kulturne dediščine Pogoji varovanja naravne in kulturne dediSčine veljajo na naslednjih objektih ter v jijihovi neposredni bližini: — etnološka dedi$čina • v delu območja velja omejitev širjenja naselja d) Prometno urejanje V podaljšku ceste Cirila Kosmača je načrtovan rezervat za novo priključno lokalno cesto Tacen-Šmartno. Vsi prometni dostopi novopredvidene stanovanjske zazidave in zazidave drobnega gospodarstva morajo biti navezani na načrtovano cesto pod ježo. e) Komunalno urejanje Za obstoječe objekte in novo gradnjo je potrebno zgraditi: • primarni kanalizacijski zbiralnik na levem bregu Save in ločen sistem sekundarne kanalizacije. • aapajalni vodovod 0 200 kot dopolnitev sistema vodovoda Skaiučna in dopolniti hidrantno omrežje. • primamo in sekundaroo plinovodno omrežje 40. člen V območju urejanja §S 7/4 Smartno veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: A) Vtste posegov v prostor - moffološka eoota 2A/3 V obmocju so dovoljeni naslednji posegi: • gradnja mdividualnih stanovanjskih objektov • gradnja garaž in parkirmh površm ¦ • urejanje odprtih povrSin kot so zelenice, otroška igriiča, pešpoti in ploščadi • postavljanje ograj, nadstreškov in platojev za odjemna mesta komunalnih odpadkov • postavljanje večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij • gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez • gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS. Posamezne skupine objektov morajo imeti skupen dovoz in dostop z načrtovane ceste. Parcelacija zemljiSča v morfološki enoti mora biti vsklajena z načrtovanim cestnim omrežjem, ki je raz-vidno iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev. - »Offološfce enote 9/1, 9/2 in 9/3 V območjih so dovoijeni naslednji posegi; • gradnja objektov za potrebe kmetijske dejavnosti • gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov • urejanje odprtih povrSin kot so zelenke, olroška igrišča, pešpoti • postavljanje reklamnih znamenj, turisličnih oznak, spomin-skih obeležij in ograj • gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez • gradnja objektov in naprav za potrebe SLO in DS - MorfMošfai eaota 9/5 V območju so dovoljeni naslednji posegi: • gradnja parkirmh površin za potrebe pokopali$La • urejanje zelemh povriin • postavitev mikrourbane opreme • postavitev kioskov, spominskih obeležij • gradnja objektov naprav za potrebe komunale, prometa in zvez Gradnja objektov ni dovoljena. . b) Obiikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor - noifoiošlui enota 2D/1 V območju vaSkcga jcdra veljajo glede oblikovanja novogradenj io dnigih posegov v prostor določila točke b) 37. člena tega odloka. - mrfolofta «K>t» 2A73 Zazjdalna zasnova mora upošlevati nizovni zazjdalni sistem. Velikost gradbcne parceie s stavbnim in funkdonalnim zemljiščem mora biti od 300 - 600 m1. Dimenztje stanovanjskih objektov morajo biti od 9,00 m x 12,00 m do 10.00 m x 15,00 m. višinski gabaht pa P + 1; naklon strehe mora biti 20° - 25°, kritma mora biti enotna za vse objekte, os slemena raora potekati v smeri V - Z. Garaže morajo biti praviloma prizidane k stanovanjskim objek-tom tako, da prestavljajo vezne člene med stanovanjskimi eno tami. c) Varstvo naravne in kultume dediščine Pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine veljajo za oaslednje objekte in njihovo neposredno bližino: - arheološka dediščina • staro pokopališče ob križišču cest v Šmartnem • arheoloSki sledovi nad sedanjim pokopali&em v Šmartnem - kultuma dedi&ina umetnostnega pomena • kulturna dediščina umetnostnega pomena • kapela ob križišču cest v Šmartnem • vrt nasproti župni&a v Šmartnem - etnololka dediščina • enonadstropna stanovanjska hiša v Šmartnem, Cesta vstaje St. 86 • enonadstropna stanovanjska hiša v Šmartnem, Cesta vstaje št. 99 • enonadstropna stanovanjska hiša, Smartno 5t. 3 • enonadstropna stanovanjska hiša. Šmartno St. 1 - zgodovinska dediščina iz obdobja NOV • doprsni kip narodnega heroja Staneta Kosca v avli osnovne šole v Šrnartnem • spominska plošča posvečena sedemdesetim padlim boccem v avli osnovne šole v Šmartnem d) Prometno urejanje V Podaljšku Juričeve ulice je do Ingoličeve ulice načrtovan cestni rezervat za novo napajalno cesto naselja. e) Komunalno urejanje V območju je potrebno zgraditi ločen sistem sekundarnega kanalizacijskega omrežja in napajalni vodovod B 200 m/m kot dopolnitev sistema vodovoda Skaručna. Zgraditi je potrebno tudi primarno in sekundamo plinovodno omrežje. 41. «en V območju urejanja ŠP 7/1 KOT veljajo naslednja posebna in dodatna merila in pogoji: a) Vrste posegov v prostor - morfološki ooti 9/1 «9/2 V območjih je dovoljeno: • urejanjeodprtihpovriin kotsozelenice,pcSpotiinplo5čadiin zasaditev visoke vegetacije • gradnja parkirnih povriin • postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamcoj in turističnih oznak • gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa io zvez • gradnja objektov in naptav za potrebe SLO in DS. Gradnja proizvodnih objektov in naprav ter dnigih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti, ni dovoljena. - b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor - »orfološka eaote 6 E/l Oblikovanje in dimcnzioniranje novogradenj io drugih posegov v prostor se mora prilagoditi tehnološkemu procesu, lociranje pa optimalni rabi prostora. Pri prostorski zasnovi obmotja in pri oblikovanju objektov se je potrebno izogibati velikim proizvodnim objektom, deponijskim ter manipulacijskim površinam. Fasade novih objektov morajo biti oblikovane homogeno. Barvni toni fasad morajo objekte nevsiljivo vkljutiti v okolico. Ograje morajo biti praviloma lahke in transparentne, izjemoma so lahko masivnejše, če so namenjene protibrapni zaščiti. c) Varstvo naravne in kuJturne dediščine Pogojji varovanja naravne in kultutne dediSčine veljajo za nasledaje objekte in njihovo Deposredno biižino: - arheolojka dedišiina - arfaeološko najdišče Roje - zgodovinska dediščina a. obdobja NOV • spominsko obeležje posvečeno narodnemu hcroju Alojzu Kebetu na dvorišču tovarne KOT d) Prometno urejanje Po vzhodni meji območja je načrtovan 10 m cestni rezervat za novo povezovalno cesto mcd Kajakaško in Rocensko cesto. e) Komunalno urejanje Tehnološke vode morajo biti zagotovljene v okviiu lastnega oskrbnega sislema. Pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje morajo biti nevtralizirane oziroma očiSčene. Zgraditi je potrebno primarno in sekundarno plinovodno omrežje. 42. Oen V območju urejanja ŠGK 7/1 veljajo naslednja dodatna merila in pogoji. a) Varstvo naravne in kultume dediščine Pogoji varovanja naravne in kulturne dedišfine veljajo za naslednje objekte in njihovo neposredno bližino: — arheološka dediSčina arheološko najdišfe Gradišče arheoloSko najdiJče s srednjeveškimi ostanki na Šmarni gori kulturaa dediščina umetnostnega pomena zidana kapela na koncu Ulice bratov Novak lesen križ ob gozdu na koncu Gostinčičeve ulice lesen križ nad potokom Dobrova ob nekdaoji roraarski poti na Šmamo goro. • Rocenski grad v šolskem kompleksu šole v Tacnu. — zgodovinska dedišdna iz obdobja NOV • grob Željka Tonija-Rajka na Posckah 43. člen V območju ŠK17/1 veljajo naslednja posebna in dodatna mserila in pogoji: a) Viste posegov v prostor — MorfoioSka enoU 9/1 V območju so dovoljeni naslednji posegi: • ureditev pokopališča • gradnja mrliške vežice • urejanje okolja in hortikultuma zasaditev • vzdrževanje oziroma postavitev ograjnega zidu • gradnja objektov in naprav za potrebe komunale in energet-ske infirastrukture b) Varstvo naravne in kulturne dediščiiie Pogoji varovanja naravne in kulturne dediSčine veljajo za nasJednje objekte in njihovo neposredno bližino: — naravna dediščina • RekaSava(vodotokzobrežnovegetaci)oinlogiobnekdanjih meandrih) — arheološka dediSiina • arheološki sledovi nad sedanjim pokopaltšfem v Šmartoem — zgodovinska dediSčina iz obdobja NOV • grobišče dvajselih borcev na pokopaliiču v Šmaitnem 44. člen V obntočju urejanja ŠK* 7/2 veljajo naslednja dodatna merila in pogoji: a) Varstvo naravnc in kulturne dediščine Pogoji varovanja naravne in kulturne dediS&ne veljajo za naslednje objekte in njihovo neposredno bližino: — naravna dedišCina: reka Sava (vodotok z obrežno vegetacijo in logi ob nekdanjih meandrih) — arheološka dediščina. • arheoloiko najdiSfe na Rojah — kultunia dediština umetnostnega pomena • zidan križ ob Kajakašlti cesti na odcepu proli mlinu — ctaoloJka dediščina • oekdanji mlin, Tacen St. 44 b) Komunaino urejanje V območju je za obstoje^o zazidavo potiebno zgraditi novo trafo postaio. . 45. acn V območjih urejanja Šl 7/1 RSNZ, ŠR 7/1 Ribogojnica, ŠR 7/2 Šmama gora, ŠR 7/3 gostilna Kovač (Podturnca) so do sprejetja prostorskih izvcdbenih načrtov na obstoječih objektih dovoljena nujna vzdrževalna dela in posegi v zvezi s komunalnim urejanjem. IV. KONtNE DOLOCBE 46 člen Občinski upravni organ, pnslojen za urejanje prostora lahko na pobudo izdelovalca lokacijske dokumentaajc zahteva za posa-tnezni poseg v prostor dodatno strokovno presojo iit&h pogojev za zagotovitev funkcionalno in oblikovno enotne in optimalne izrabe konkretnega območja. 47. člen Prostorski ureditveni pogoji so delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana Šiška, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem-LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi mesta Ljubljaoe, pri krajevni skupnosti Edvard Kardelj in pri Mestni upravi inšpekcijskih služb mesta Ljubljane. 48. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane. 49. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Predsednik Ljubljana, dne sknptfine občine Ljubljana Siška Otmar ZORN OBRAZLOŽITEV: Prostorski ureditveni pogoji so po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor oblika prostorskega izvedbenega akta, ki ureja območja, kjer niso predvideni kompleksnejši posegi v pro-stor. Prostorski ureditveni pogoji so osnova za pripravo lokacijskih dokumentacij, ki jih je treba izdelati pred izdajo lokacijskih dovo-ljenj za gradnjo posameznih objektov, naprav ali napeljav in za druge posege v prostor. Način urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti smo določili z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000. Z dolgoročnim planom je določena tudi razmejitev površin na zazidljive in nezazidljive, namembnost ure-ditvenih obroočij in Tazdelitev celotnega območja občine Ljub-ljana-Šiška na 16 planskih celot. Prostorski ureditveni pogoji so po eni strani dovolj načelni, da po nepotrebnem ne omejujejo bodočih nosilcev posegov v prostor, po drugi strani pa toliko konkretni, da razlikujejo med poseb-nostmi v različnih območjih. Prostorski ureditveni pogoji so izde-lani po metodologiji, ki je enotna za večino Ijubljanskih občin. V obravnavi so prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto S 7 Smartno-Tacen. Območja urejanja, za katera dolgoročni plan določa urejanje s prostorskimi ureditvami pogoji, so naslednja: ŠS 7/1 Tacen ŠS 7/2 Tacen ŠS 7/3 Šmartno ŠS 7/4 Šmartno ŠP 7/1 KOT ŠG 7/1 ŠK 7/1 ŠK 7/2 Poleg tega so skladno z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor izdelani prostorski ureditveni pogoji še za tista območja urejanja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti načrti še ne bodo sprejeti v tekočem planskem obdobju. V teh območjih so možni le posegi, ki so vzdrževalnega značaja in ne bodo vplivali na kasnejša določila zazidalnega oz. ureditvenega načrta. Taka območja so: SI 7/1 RSNZ, kjer je zahtevan ureditveni načrt SR 7/1 Ribogojnica, kjer je zahtevan ureditveni načrt ŠR 7/2 Šmarna gora, kjer je zahteven ureditveni načrt SR 7/3 Gostilna Kovač (Podturnca), kjer je zahtevan ureditveni načrt. Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto S 7 - Tacen-Šmartno je izdelal ZIL, TOZD Urbanizem - LUZ vmesecumaju 1987. OizdelanemosnutkujerazpravljalKomiteza urejanje prostora na svoji 2. seji dne 21.5.1987 in sprejel sklep, da naj se izdelani osnutek dopolni v skladu z Navodilom o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) in posreduje v javno razgrnitev. Na podlagi sklepa Komiteja za urejanje prostora so izdelovalci osnutek dopolnili s prikazom prometnih navezav posameznih območij in izdelali merila in pogoje za pretežno še nepozidana območja. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je na svoji 87. seji dne 7. 9. 1987 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka. V skladu s tem sklepom je bil osnutek prostorskih ureditvenih pogojev iavno razgrnjen v času od 1. 10. 1987 do 31. 10. 1987 na Krajevnih skupnostih Edvard Kardelj in Pirniče in v avli občinske žgradbe. V tem času je bila organizirana v prostorih Krajevne skupnosti Edvard Kardelj za obe krajevni skupnosti (v KS Pirniče spada le manjši del območja) skupna javna obravnava osnutka, kjer na obravnavani dokument ni bilo bistvenih pripomb. V knjigi pri-pomb v avli občinske zgradbe so bile vpisane 3 pripombe, v KS Edvard Kardelj ena, v KS Pirniče pa ni bilo vpisane nobene pripombe. Izvršni svet je do posameznih pripomb zavzel naslednja stališča: 1. Penger Ivanka in Marjan prosita, da se upošteva predlog za spremembo varovalnega pasu krajinskega parka Šmarne gore in Grmade na parc. št. 168/1, 168/2, 168/4 in 168/6 k. o. Tacen. ODGOVOR: Pripomba se ne upošteva iz naslednjih razlogov. Navedene parcele spadajo v območje urejanja ŠS 7/4 Šmartno pod Šmarno goro, ki je bilo določeno s sprejetjera dolgoročnega plana občine in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000. Sprejetje dolgoročnega plana je pogojevalo podrobnejže obdelave prostora tudi z vidika varovanja naravne in kulturne dedišiine. Varovalno območje Šmarne gore in Grmade s Skaručensko ravnijo kot naravno dediščino, kjer ležijo tudi te parcele, je med tem časom predlagano za proglasitev v krajinski park - naravno znamenitost. Po tazlagi ljubljanskega regionalnega zavoda za kulturno in naravno dediščino velja za to območje absoiutna prepoved gradnje objektov. 2. Krajan Šmartnega želi izvedeti, kaj je s peš povezavo iz središča Smartnega do nove avtobusne postaje v Šmartnem. ODGOVOR: Obstoječe peš povezave nov dokument ne ukinja. 3. Podpečan - Elektro Gorenjska ugotavlja, da je elektro energetsko omrežje v graičnem delu vrisano, iz teksta pa ni razvidna razširitev 10 in 20 kV orarežja. ODGOVOR: Elektrokoridorji so bili opredeljeni že z dolgoroč-nira planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000, zato v prostorskih ureditvenih pogojih niso posebej obdelani. V sploš-nih pogojih prostorskih ureditvenih pogojev pa so opredeljeni pogoji glede vrste posegov, ki so v teh koridorjih raožni. 4. Vodičar Jože želi vključitev parc. št. 245/1, 245/12 in 245/8 v zazidljivo območje, saj smatra, da bi šlo za zaključitev zazidal-nega otoka. ODGOVOR: Pripomba se ne more upoštevati iz naslednjih razlogov: Parceie št. 245/1, 245/12 in 248/8 se nahajajo v nezazidljivem pasu ob Savi. Pripomba se torej nanaša na dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000, ki je že sprejet. Na osnovi stališč Izvršnega sveta je izdeiovalec osnutkov pro-storskih ureditvenih pogojev za planski celoti Š 7 - Tacen--Šmartno in Š 8 — Gameljne dopolnil, pridobljena so soglasja pristojnih organov in organizacij in izpolnjeni pogoji soglasij. Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo tekstualni in grafični del. Grafični del vsebuje prikaze prostorskih ureditev iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega dnižbenega plana v M 1:5000 in prikaze meril in pogojev za posege v prostor v M 1:5000, M1:1000 in M 1:2800. Tekstualni del obsega besedUo odloka in obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor s so-glasji. Odlok je sestavljen iz uvodnih določb, meril in pogojev za posege v prostor in končnih določb. V uvodnih določbah so opredeljena območja, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji in navedene morfološke enote. Morfološke enote so manjše zaokrožene prostorske celote znotraj posameznih obtnočij ureja-nja. Oblikovane so glede na možne vrste posegov in oblikovanje teh posegov. V poglavju Merila in pogoji za posege v prostor. so podrrono obdeiana merila in pogoji glede: - vrste posegov v prostor, - oblikovanja novogradenj in drugib posegov, - določanje velikosti ^radbenih parcel in funkciohalnih zem-ljišč, - varovanja naravne in kulturne dediščine, - prometnega urejanja, - komunalnega urejanja, - varovanje okolja. Izvršni svet je na svoji 125. seji dne 4. 4. 1988 določil besedilo osnutka odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 7 - Tacen—Šmartno in predlaga zboro-ma občinske skupščine, da osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 7 - Tacen-Šmartno obravna-vata in spreimeta. LZVRŠNI SVET