Št. 599.
V Ljubljani, petek dne 27. oktobra 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev i
JUTRO' tokaja y«ak daa — Mi ofc Maltah ia panik* - ah 1 ijatraj, ak pon*d«l]kfli ob M. <*o-
_ znala: v Ljubljani v nptavaliva KI-*#,aSostavljaajeainadaaiK 1*M; • fetto K , polletna K 1«--, Četrtletna K 5 —, K !■*•. Za inaaaaotva celoletno K ##•—. Telefon številka 903.
JUTRO
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev 1
Uredniltvo in upravnlštvo je v Frančiškanski ulici a Dopisi se pošiljajo uredništva, naročnina upravništva. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se na vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnica, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanja popust. Za odgovor je priložiti namho. :	Telefon	številka	303.	s
Iz ene krize v drugo.
Na Dunaju je 2e zopet, ali pa vsaj nastane vsak dan ministrska kriza. Komaj so se poslanci vsedli na svoje sedeže v državnem zboru in se malo opsovali ter stepli med sabo ~~ ker brez tega v avstrijskem državnem zboru ne more biti — in že nam žuga ministrska kriza, ker gosp. baron Gautsch ne more in ne more sestaviti zanesljive »delavne* večine ~ delavne v kimanju — in je naj-brže sploh ne sestavi, ker avstrijski državni zbor je že tako sestavljen, da je iz raznih strank in strančic, ki zopet pripadajo raznim narodnim skupinam, težko sestaviti parlamentarno skupino, ki bi bila tako močna in zanesljiva, da bi se vlada lahko vedno
v vsakem slučaju zanašala na
Avstrijski parlament je težko bolan, ker je bolan ves državni sistem pri nas in zato je vladna in parlamentarna kriza v Avstriji permanentna, četudi ni vedno akutna, ker od slu-Caj° do slučaja se vladam posreči sestaviti večino ad hoc. ali pa tudi malo daljši čas, toda stalne večine, ki hi vsaj eno celo parlamentarno periodo ostala skupaj in s tem omogočila mdno delovanje parlamenta, pri semnjem centralističnem sistemu v Av-j>triji kratkomalo ni mogoče sestaviti,
to ni odvisno od osebe ministrskega predsednika, temveč od sploš-n»h razmer, ki vladajo v državi, ne samo med posameznimi strankami.
Centralistični sistem, ki ga srna-"ajo merodajni krogi še danes za vzor državne uprave, je kriv tem naravnost obupnim razmeram, temu žalostnemu položaju, iz katerega ne bo izhoda toliko časa, dokler se bo v Avstriji centralistično vladalo, ker centralistični sistem niti v narodno enotnih državah ni dober, v državah pa, v katerih živi več narodov, ki imajo morda različne interese, ki si medsebojno nasprotujejo, je centralistični način uprave pravi nonsens.
Narodnostna vprašanja, radi ka-erin je v državnem zboru nemogoča kompaktna in zanesljiva delavna ve-C|na, bi se morala iz državnega zbora popolnoma izločiti, ker dokler bodo Prihajala v državnem zboru pri vsakem vprašanju na dan narodna nasprotja, ne more biti niti govora o Saniranju parlamentarnih razmer in je Popolnoma vseeno, kdo je ministrski Predsednik in kako je sestavljena yladav	J
Čudno je, da parlamentarci sami jega ne izprevidijo in ne začnejo s kako večjo in resnejšo akcijo za decentralizacijo uprave. Oziroma parlamen !arci sami izprevidijo to potrebo — 'Svzemši nemških poslancev, ki se bo-Jlo da bi Nemci v decentralistični *vstriji izgubili svoj izjemen privile-S'raQ položaj — ali zjediniii se ne morejo v vprašanju, kako izvesti decentralizacijo, ker razni narodi imajo
8znc načrte za to.
. Nobene iniciative zato ne dajo .1" socijalno-demokratični poslanci, sicer zagovarjajo najpametnejše
stališče, namreč stališče narodne avtonomije, medtem ko stoji večina Čehov na stališču svojega zgodovinskega prava, Nemci na stališču »nemškega državnega jezika*. Poljaki zahtevajo avtonomijo Galicije, v kateri bi bili oni neomejeni gospodarji in bi delali z Malorusi kar bi hoteli, Slovenci pa
—	sploh nič ne zahtevamo, ker nam se, hvala bogu, dobro godi in je centralistični sistem menda prava blago-dat za nas, drugače si ne moremo razlagati dejstva, da naši poslanci sploh niti ne iščejo nobene forme, ki bi nadomestila sedanjo. Nekdaj smo zahtevali zedinjeno Slovenijo, potem narodno avtonomijo, danes pa ne zahtevamo nič več; in ne samo, da ničesar ne zahtevamo, ampak si niti prositi ne upamo ničesar, tako, da je vsaka vlada pravzaprav samo s Slovenci lahko popolnoma zadovoljna, kot z najbolj »pridnim* narodom.
V	takih razmerah ne morejo biti večne krize na Dunaju nič čuonega, nasprotno, čudno bi bilo, ako se vsaj vsakih šest mesecev ne bi pojavila nova kriza. Avstrijski parlament je že a priori obsojen na to, da ni zmošen delati in vsaka vlada je še a priori obsojena na to, da bo samo mešetari-a in s pomočjo mešetarenja vegetirala — trdnih tal pa ne dobi nobena vlada nikdar, s kratka: šlo se bo vedno iz krize v krizo.
Iz slovenskih krajev.
Iz Motnika. Drago mi »Jutro Resna beseda o naših pangermanskih napisih na občinskih deskah. Kljub obljubam in zatrjevanju prejšnjih čistokrvnih »slovenskih* klerikalnihjpb činskih odbornikov, imamo še vedno nemške ozir. dvojezične napise, in to v Čisto slovenskem trgu na slovenskih tieh. Sramota za trg Motnik, da se trpi kaj takega. Poživljamo tem potom še enkrat za to poklicane faktorje, da ukrenejo vse potrebno, da se odstranijo te prok’ete spakedranke in se nadomestijo s samoslovenskim občinskim napisom. Isto velja tudi za gotove obrtnike. Pa se boste izgovarjali, »ne gre, ne grel* Zakaj je pa šlo v sosednih občinah Vransko, Prekopu itd., kjer so vrgli prejšnje dvojezične napise med staro šaro in jih nadomestili s samoslovenskim. Če je tu šlo, kjer prebiva nekaj Nemcev oziroma nemškutarjev. Zakaj bi v Motniku ne šlo, kjer ne prebiva niti eden Nemec. Hinavčil Zato kličemo, spravite že enkrat to prokleto spakedranko iz obč. tabel! Saj Motnik leži, če se ne motimo, še na Slovenskem, pa ne tam v rajhu. Če se že ravno hočete pobahati s svojo »čisto* pangermansko krojo, pojdite tja v okolico Berlina, tja med »Hermvolk*, poštenega slovenskega Motnika pa ne pačite s to narodno pego, ker tu ni prostora za te vaše bedarije. Saj že slovenski pesnik pravi: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Isto velja tudi za druge občine proti Kamniku in tudi občine ob državni cesti so tako
nobl*, da imajo še večinoma to spakedranko na svojih občinskih in privatnih tablah. Sicer pa o tem še nismo spregovorili zadnje besede. — Capitol
Jesenice. Naše »Gledališko društvo* je uprizorilo preteklo nedeljo burko »Dol z možkimi*! Že pri prvi letošnji predstavi smo videli, da so letos jako dobre moči, a ta prireditev nas je prepričala, da bo letošnja se-zija naravnost izborna, zakaj videli smo osobito na damski strani, da nam znajo nuditi na novo vstopivše gospodične še mnogo. Največjo in glavno vlogo je igrala naša stara znanka gospa P. Ravnikova z njej prirojeno spretnostjo v takih partijah. Boljše Gusti si kar misliti ne moremo. Gdč. Reharjeva in gdč. Bohinka sta nas presenetili s skozinskoz sigurnim in ljubkim nastopom. Njima k temu prvemu nastopu čestitamo z željo, da ju kmalu zopet vidimo na odru. Vreden vse pohvale je pač g. Strniša. Od lanske sezone sem se je znatno dvignil in podal Maksa naravnost imenitno. Ne smemo pozabiti g. Slavca, ki se je zdel popolnoma v svojem elementu kot Bertoncelj. Druge uloge so manjše, a priznati moramo, da so se učili dobro. Le vrlo naprej!
R. O.
Iz Trsta. Pri nas v Trstu je res vsak dan kaj novega, čeprav v svoji solzarski politiki ne vidimo vsega. Naša gregorinovska in cotičijanska limonada je včasih tako gorjupa, da nas boli želodec in da vsled tega postajamo nervozni, ljubosumni in — neumni. Tudi malo zlobni in slepi smo včasih, da ne vidimo, kar vidite celo tisti, ki vam ni treba poslušati v Trstu kavarniških bogov in nosite-Ijev visoke in|nedosežne, sakros anktne »vseslovenske* tržaške politike. »Jutro* je že večkrat poročalo mnogo veselih in najboljše upe vzbujajočih vesti o »Narodni delavski organizaciji* v Trstu. Le eno napako so imele tiste vesti, to namreč, da večkrat niso bile čisto natančno resnične, ker jih je pač objavljal človek, ki je spravil organizacijo na rob propada. Ne pretiravamo: N. D. O. — je bila, bi skoro rekli. In vsega tega je kriv kričač in hujskač, ki se je bil kot kuga zaril med slovenske delavce. Deloma je pa kriv tudi njen vodja, dr. Mandič, ki mu je bil pustil preveč nhle vajeti. Dr. Mandič zdaj to uvidi, a kaj, ko je prepozno. Rešil bi rad in rešuje, pomagati mu noče pa nihče. Tudi politično društvo »Edinost", ki se ima za vse svoje uspehe zahvaliti le širokim, največ delavskim masam, se smeje v pest in se veseli, ko gleda, kako vrag jemlje koristno organizacijo. Tega se raduje zato, ker se hoče s tem nekako moralno in škodoželjno poma ščevati nad dr. Mandičem, ki je včasih precej ostro stopal na prste raz nim šušmarjem v političnem društvu »Edinost* in v njegovem listu »Edinosti*. Oh, »Edinost* ta ljuba zmerom objokana, hinavska »Edinost*. — Gospod urednik, saj vi berete gotovo več listov: povejte vendar, ali ste že kdaj in kje dobili časopis, dnevnik
isss
Gospodična Berta Czuber.
Nadvojvoda Karel Ferdinand.
V avstrijski cesarski hiši se je spet izvršila — skoro istočasno s poroko prihodnjega prestolonaslednika Karla Franca Jožefa — še druga poroka, ki je prav romantično zanimiva. Nadvojvoda Ferdinand Karel je že dolgo časa prosil cesarja dovoljenja, da sme vzeti za ženo hčerko dunajskega visokošolskega profesorja Czubra, gospodično Berto Czuber. Cesar je slednjič privolil, pa le pod tem pogojem, da se nadvojvoda odpove vsem svojim nadvojvodskim pravicam. Nadvojvoda se je tem pravicam tudi že odpovedal in je privzel navadno meščansko ime Karel Ferdinand Burg. Cesar je nadvojvodi določil visoko letno rento.
celo, ki bi bil tako diletantsko urejevan in pisan v taki barbarski slovenščini? In glejte, zdaj se je — menda je to kazen božja — vrinil v ta čudni poštenemu Slovencu neumljivo pisani list ravno tisti, ki je uničil NDO.l Vendar tetki »Edinosti* privoščimo vsi to šibo božjo, ker pričakujemo — »Edinost* bi rekla »predvidjamo*, da bo ž njo napravil ravno tako kot z NDO. Grizti in otepati okrog sebe je bil takoj začel vn ko je videl, da se mu »glavni* gospod urednik ne zna ubraniti, je začel popadati še bolj. Enkrat je bila »Edinost* zato — čujte, čujte, hiperlojalna »Edinost* je bila konfiscirana. In tržaški državni pravdnik ni tako silen gospod, kakor njegov ljubljanski kolega. Pred nekaj dnevi je naskočil tudi gledališko slovensko društvo. Mi, ki poznamo začetek in delovanje tega društva, njegovo težko delo, smo se čudili, ker smo »predvidjali*, da »Edinostina* vrla akvizicija tiste dvomljive eksistence mora in more biti samo »napadalcem", če smemo pisati po »Edinostni* slovnici. Zdaj smo samo še radovedni, ali bodo tisti, ki se trudijo za gledališče, vsaj zdaj spoznali, kako ničevo in nehvaležno je njihovo delo, in ali bodo znali tudi izvajati konsekvence, t. j. obrniti hrbet in zapustiti svojat. Zdaj ima pa teta »Edinost* mnogo in vsemu slovenskemu narodu zelo koristnega dela s turško-italijansko vojno, Včasih je izhajal poleg drugih v Trstu tudi kak humorističen list. Pa je moral vsak žalostno poginiti, ker je »Edinost* najbolj humorističen list. Samo preveč je človek ne sme brati, ker bi drugače obolel — vsled prebogate in globoke dušne hrane, ki jo servirajo razni uredniki inžurnalisti par excelence. Nedavno je tukaj izšla prva številka »Jugoslovanskega železniškega
uradništva*. En podoben list menda tukaj že izhaja. Ali je treba dveh takih listov ? No, prva številka tega najnovejšega ljsta je strašno slaba. Joj, kakšen slog! Ali železniški uradniki res nimajo nikogar, ki bi jim znal tistih par vrst dostojno spisati. Pa društvo »Lastni dom* imamo tudi v Trstu. »Tržaška posojilnica* bo zidala hiše, kdor jo bo le hotel. O jeruml Ta bo zidala) Sestavili so naši mo-gočnjaki med seboj že nekak odbor te bodoče stanovanjske zadruge. Pa kako! Vsi tisti, ki kaj'razumejo in so preskromni ali prepametni, da bi se drenjali med temi veleumi v ospredje, nimajo nič govoriti. Če povemo, da je omenjeni kričač tudi v tem odbora, smo menda tudi že označili, kako stališče nam je treba zavzeti. Vse bi lahko šlo v Trstu. Treba nam je samo resnega, neodvisnega slovenskega lista, ki bi bil zmožen pisati o naših potrebah in ki bi znal politično in kulturno vzgajati mladi tržaški preporod, In smeti pomesti bi bilo treba. Potem bi prišla sama od sebe tudi zveza vseh tržaških Slovanov. Zakaj te doslej ni, hočemo povedati prihodnjič;
DNEVNE VESTI.
Septembrske dogodke izrablja »Slovenec* naravnost nesramno v volilni agitaciji. Vsakemu dostojnem* človeku se mora studiti ostudno de-nuncijantstvo onih pokvarjenih elementov iz »Katoliške tiskarne", ki ji« ni nobeno dejanje dosti nizko, da 16 dosežejo svoje strankarske cilje. »Slov. Narodu* ne zamerimo, ako je začel končno, prisiljen v to, vračati klerikalcem milo za drago, ali iz tega, da se sedaj radi septembrskih dogodkov medsebojno obtožujemo, se vidi vsa
gsaagBBH wm M
LISTEK.
RICHEL ZEvaCO :
Ljubimca beneška.
Trojica ga je poslušala pazljivo in z nekakim ponosom, da Jitn načelnik tako zaupa.
Sleherni jzmed njih je videl v tem znamenju naklonjenosti, dragocene za bodočnost . . . kadar postane Altieri dož.
Altieri je povzel:
— Znano vam je gotovo, da je Roland Kandiano v Benetkah ?
— Aha! je vzkliknil Kastručio, zanj torej gre?
... — Pravijo, da so mornarji v pristanišču pripravljeni, dvig-11 se zanj, je pripomnil Romani.
. , — Po krčmah in beznicah govori sodrga,	vlačuge in	prista-
nki težaki, samo še o njem, je dejal tudi Giberto. n — Da, je povzel Kastručio zaničljivo, toda noben patricij, stor\n 0i‘cir> noben človek, ki ima v	Benetkah	kako	ime,	ne bo
koraka, da ga iztrga krvniku,	ki preži	nanj.	Ta	Roland
Kana,*no sploh ne šteje
snov r Motiš se’ ie deJal Altieri. Kandiano je prav lahko za-hačrte, o kakršnih se nam niti ne sanja.
Vstal je in dejal kratko:
—	Odpravjmo sel Spotoma se domenimo, kako se nam je lotiti dela.
XXVI.
Spopad (nadaljevanje).
njegove pomočnike ter
bomo - načrti ne bodo imeli časa’ da bi se uresničilC saJ
Par dneh že mi gospodarji Benetek.
. Verjamem, upam vsaj ... A vendar je treba ukreniti x ’ a . Meva previdnost. Tudi brez tega, da bi se moral boriti nnrLlo tJ0* bomo imeli na dan našega velikega boja preveč Ji * i *>andiano bi nam bil tisti dan lahko hudo na poti. Zato
„• 0i,i»_.ru«tanu ui nam mi umi em sklenil <ja ga spravimo stran,
iako naj se zgodi! je vzkliknil Kastručio.
Čudim se, je menil Giberto, da ni ta človek že zdavnaj aretiran. Saj je vendar upornik ...
naitTm ti bnŠajmo se za strahopetnost beneške policije. Kav-Alti#« •r se. mo2em spodobi, na lastno roko.
j‘e varoval pripomniti, da je policija zaman po-
“n	bo,i	pa priina,i d*ie - “n
Prehitimo generalnega kapitana in stopimo v hišo na Olivolskem otoku.
Bilo je blizu poldevetih. Roland je pravkar stopil v sobo, kjer je živel njegov oče.
Stari Fi.ip je bil pri njem.
On je vsak večer slekel ubogega norca in mu pomagal v posteljo.
To se je zgodilo običajno ob devetih zvečer.
Ta večer pa Filipo še ni bil slekel starega doža.
Roland mu je bil ukazal, naj počaka.
Ko je stopil Roland v starčevo sobo, ga je našel mirno spečega v širokem naslanjaču.
Par trenotkov ga je gledal z nežno resnobo.
Nato se je dotaknil njegove rame in ga rahlo prebudil. Starec je odprl svoje prazne oči in se zagledal tjavendan, kakor je navada slepcev.
— Kaj hočete od mene? je zamrmral.
— Jaz sem, oče, je dejal Roland.
Imenoval ga je vedno tako, dasi beseda
mogla izzvati odmeva v njegovi skaljeni duši.
Toda običajno je govoril z njim naravno, razume.
— Oče, je dejal Roland, to hišo bodo nocoj morda napadli. Zato vas moramo odvesti iz vaše sobe na varen kraj . . .
Pomagal je starcu vstati.
Nato se je ogrnil skrbno s širokim plaščem.
Prijel je starega Kandiana pod pazduho in ga vlekel s seboj.
— Kam me vodite? je vprašal starec.
— Saj sem vam povedal, oče: tu ne morete ostati, vsaj nocoj ne . . .
— Kdo me imenuje očeta? ...
Roland je vzdrhtal in obstal.
— Jaz, je rekel zamolklo, jaz ... vaš sin .. . Roland . . .
ki je
oče še zdaj ni kakor da ga oče
ali se spominjate? . . . Roland! . . .
Toda že je blazni nadaljeval svojo	pot;	zdelo	se	je,	da	ni
slišal sinovega odgovora.
Roland, ki mu je bilo srce vztrepetalo v hipni nadi. pa ga je vodil mrmraje:	»
— Gorje, gorje! Njegov um je oslepel na veke, kakor njegove oči! . . .
Dospevši v pritličje, je Roland zagledal Skalabrina, že čakal.
Mignil mu je, naj mu sledi.
Tudi stari Filipo je šel za njimi.
Stopili so na vrt in se napotili	proti	cedri,	ki	je	rastla
na sredi.
Bralec gotovo še ni pozabil, da je bilo ogromno debla tega drevesa votlo in da je Filip preuredil njegovo notranjost v nekako izbo.
— Lestvico! je velel Roland, ko je stal ob znožju cedre.
Skalabrino je pristavil lestvico, ki jo je bil gotovo saa
prinesel.
Zlezel je prvi gor, dospel na vrh debla ter odrinil dračje in vejevje, ki je tvorilo nekakšen pokrov; nato je dejal:
— Zdaj greste lahko gor, gospod.
Roland je prijel očeta v naročje.
In kakor je Enej odnesel svojega očeta Anbiza, je spleaol s svojim bremenom po lestvici navzgor.
Skalabrino se je bil spustil na dno dupla, ki ga je tvorilo deblo.
In Roland je zdaj prijel očeta pod pazduhami ter ga spustil do Skalabrina, ki ga je prestregel v svoje naročje.
Nato je skočil tudi Roland dol.
Položil je starca na naglo pripravljeno ležišče in ga odel s par gorkimi volnenimi odejami.
Slepec je zaspal čez par trenotkov.
Roland in Skalabrino sta se vrnila na vrh, dočim je zlezel stari Filipo v drevo, da pazi čez noč na starega doža.
v Roland in Skalabrino sta odnesla lestvico in šla v hišo.
— Zdaj bova videla, je dejal Roland, ali je Džennaro zmožen izdajstva, ali ni.
---------------------------------- (Dalj«.)
■izerija naših razmer. Klerikalci so res tako zastrupili vse naše javno življenje, da ima vlada dosti vzroka nagraditi jih za njihovo delo.
Kakor grob molči »Slovenec" o zadnji seji draginjskega odseka, na kateri so bili sprejeti predlogi za uvoz argentinskega in srbskega mesa. To je zelo razumljivo, kajti gospode okoli »Slovenca* je izid tega glasovanja pač strahovito poparil, oni vidijo, da vkljub njihovemu vpitju pošteni zastopniki ljudstva gredo energično na delo za olajšanje draginje.
Občinske volitve v Zgornji Šiški. »Slovenec* je zadnjič poročal o sijajno vspelem klerikalnem shodu v Zgornji Šiški. Bodi na tem mestu resnici na ljubo povedano, da je bilo na shodu z voditelji vred celih 35 oseb. Dobro bi bilo, če bi nam »Slovenec* tudi povedal, kaj je govoril dr. Pegan v svojim poldrugo uro dol-
fetn govoru. Klerikalcem je pač do-ro znano, zakaj bi tako radi dobili zgornješišensko občino v svoje roke. Prvo njih delo bi bilo v tem slučaju, da ugrabijo občinsko pokopališče in ga izroče župniku, da pride zopet k enem koritu več, vi davkoplačevalci pa plačujte. Župnik bi tudi rad prodal nekdanjo Mihljevo hišo v Dravljah občini in sicer za lep dobiček. Sicer se pa tako ne izplača, pečati se z župnikom še nadalje, saj tako vsak pozna njegove lepe lastnosti. Posebno smešno se nam pa zdi, da se vtika v volilni boj tudi znani uradnik tobačne tovarne Babnik, razervni kadet, ki se je za časa državnozborskih volitev vedno pretepal po gostilnah a jih tudi vedno izkupil.
Smešna zahteva. Ljubljanski ka-zinoti in tisti mokri nacijonalci, ki pisarijo v svoj »Scbuftenblatt* v Gradcu, so te dni hujskali vlado, naj napravi poleg samoslovenskega napisa na državni obrtni šoli še nemškega. Pa ae bo nič, dokler daje mestna občina tisočake za to šolsko stavbo I
Novomeške občinske volitve. Socijalno-demokratična stranka je postavila za občinske volitve v Novem mestu dva samostojna kandidata, namreč Franca Schiffrerja, železniškega poduradnika v p. (za II. razred) in Riharda Tsurdega, železniškega poduradnika (za III. razred). V ostalem pa priporoča vodstvo stranke somišljenikom, naj ne volijo nikogar, kogar podpirajo klerikalci, temveč naj volijo samo zanesljivo napredne može.
V	velikanski zadregi so novomeški klerikalci za kandidate o občinski svet. Za svojo kandidatsko listo si niso »izposodili* iz neodvisne meščanske liste nič manj kakor deset odbornikov (v I. razred L. Kopač in dr. J. Strašek, v II. razred dr. V. Aha-zhizh, I. Koklič, J. Pančič, A. Pauser in K. Rosman, v III. M Brunner, J. Ogoreutz in V. Umek); ker je vseh odbornikov osemnajst, je to več kot polovica. Pričakujemo odločnega protesta teh mož proti temu, da jih klerikalna stranka sprejema za svoje ksadidate, kajti sicer si bomo o njih neodvisnosti morali ustvariti prav neprijazno sodbo!
Na klerikalni Usti za novomeške občinske volitve se med kandidati prvega razreda blesti ime profesorja Maksa Severja., Če se ne motimo, je bil ta mož nekdaj predsednik ultra-liberalne dunajske »Save*. To je donesek tistemu od strani liberalnega dijaštva tolikokrat nasproti narodno-radikalnemu dijaštvu poudarjanemu »vzgajanju značajev*! Liberalnim dijakom gratuliramo k takim uspehom njihove »vzgoje značajev*, klerikalcem pa k takim imenitnim liberalnim odpadkom !
Volitev župana na Viču se je vršila sinoči in sicer je bil izvoljen g.
Franc Oblak, naprednjak. Izvoljenih je bilo tudi 6 svetovalcev, ki so vsi naprednega mišljenja. V odboru je sedaj naslednje razmerje: 17 odbornikov naprednega mišljenja in 7 klerikalnih odbornikov. Viška občina je torej nedvomno protiklerikalna.
Angleški časopisi o . Neue Frele Presse*. Izmišljena vest, znanega dunajskega lista »Neue Freie Press*, da hoče Anglija anektirati Egipt, je dala angleškemu časopisju povod, da je po zaslugi javno obsodilo ta list. ki je poznan po svojih časnikarskih racah. Tako piše »Standard*: »Z ozirom na tesne zveze lista »Neue Freie Presse* z Berlinom se razširjanje take vesti ne more smatrati samo kot ljubezen do senzacij ali borznih špekulacij, ampak se mora obsoditi tudi kot delo sistematske kampanje, ki hoče izrabiti vsak dogodek v svrho, da bi se poslabšali odnošaji med Anglijo in Turčijo*. — »Neue Freie Presse* je poznana poseb/io radi fa-briciranja laži o Slovanih. Ravno mi Jugoslovani bi vedeli o tem največ povedati, a tudi Čehom je to dobro znano. Dobro so še v spominu poročila »Neue Frei Presse* o posetu angleškega lordmajorja v Pragi. Ta list je poročal, da so Čehi lordmajorja izžvižgali, dočim so ga faktično sprejeli zelo sijajno. Svoje ogorčenje nad ne-čuvenimi lažmi »N. F. P.* je izjavil celo lord sam.
Škoda na polju. Deževje zadnjih dni je povzročilo zopet povodenj. Po barju je Ljubljanica izstopila in preplavila polja. Tudi drugod dohajajo pritožbe o škodi vsled narasle vode, zlasti ondi, koder je voda od hudournikov udrla na njive in travnike.
4000 K — podpore dobe ljubljanski Barjani vsled dr. Ravnihar-jevih korakov pri vladi na Dunaju. Prihodnje dni bo razdelil ta denar mestni magistrat prizadetim kmetovalcem.
Novi predpisi za trgovske in obrtne firme, da morajo odslej lastniki imeti gori označeno celo krstno ime in priimek, so nekatere male obrtnike precej opasno zadeli, ker pomeni ta izvršitev zanje dokajšnje stroške. Predpisi pa so v obče zato umestni, ker so gotovi ljudje po velikih mestih uganjali sleparije na račun tvrdk, ki so imele okrajšana ozna-menila za krstno ime, Zdaj pa se bo tudi v narodnem oziru pokazal mar-sikak Ivan ali Johann, Josip ali Josef i. t. d.
Narodno-gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo vabi na volilni shod, ki ga
priredi v soboto 28. t m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri . Sokliču, Pred konjušnico. Poroča kandidat za deželni zbor g. Adolf Ribnikar in drugi govorniki o deželnem gospodarstvu z ozirom na deželnozborsko nadomestno volitev l
Iz ljudskošolske službe. Bivša provizorična učiteljica na Vrhniki Jo-sipina Franke je pripuščena k brezplačnemu službovanju na slovenski mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani. Na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajočega nadučitelja Ivana Rudolfa je imenovana za su plentko Ivana Čuk za ljudsko šolo v Št. Vidu pri Vipavi in dosedanja su-pletka na tej šoli Ana Šest za provizorično učiteljico na svojem dosedanjem mestu.
Nemščina uradni jezik v Bosni. Po aneksiji sta dobili Bosna in Hercegovina, kakor znano tudi neko vstavo. V vstavi je vlada obljubiia, da bo varovala hrvaški oziroma srbski jezik bosenskega prebivalstva. Toda ta obljuba je samo na papirju. Bosenski finančni uradi n. pr. odgovar-
jajo na hrvaške vloge izključno v nemškem jeziku. Nemški Mihel ima »*s povsod vmes svoje prste.
Pozor pred agenti! Meseca avgusta t. 1. je prišel v Zagorje agent »Zavarovalnice proti nezgodam internacionalne družbe v Gradcu* ter po gostilnah nadlegoval ljudji in jim plačeval za pijačo. Ko je videl, da je vino napravilo svoj učinek, je mar-sikteremu naredil zavarovalno polo in mu jo dal v podpis. — Sedaj pa omenjena družba grozi dotičnim s tožbo, da morajo vse pogoje katere so v pijanosti podpisali, spolniti. — Jako nečastno za družbo, ki se poslužuje takih agentov. Najbolje je, da se v bodoče take tuje vsilivce vrže čez prag. Vsaj imamo vendar dovolj domačih slovanskih zavarovalnic, katere so poštene in se ne poslužujejo takih nesramnosti.
Dva ljubezniva brata. Brata Mihael in Ivan Cvajnar iz Šmartna pod Šmarno goro sta se ga pretečeno nedeljo malo preveč nasrkala. Bila sta zelo dobre volje. Okolu 10. ure zvečer sta odšla proti kolodvoru v Medvode in brez vsakega vzroka napadla na cesti posestnikovega sina Valentina Poljanca iz Spodnje Senice. Vrgla sta ga na tla in dolgo pretepavala. Nato je prišel mimo posestnik Franc Kopač iz Zgornjih Pirnič. Z njim sta naredila isti proces. Konečno sta okolu polnoči napadla še posestnikova sina Rudolfa in Ivana Černeta, ki sta se jima postavila pošteno v bran. Nastal je pretep, tekom ^katerega sta napadalca zbežala, brata Černeta sta pa dobila samo manjše poškodbe na obleki.
Mlad tat. Dne 16. t. m. popoldne je 15 letni Josip Kadunc iz Ponove vasi udrl v stanovanje posestnika Josipa Kocmana in mu iz omare ukradel dvajsetkronski bankovec. Po izvršeni tatvini, je Kadunc hišo dobro zaprl in zbežal. Kocman je zapazil tatvino še-le čez par dni. Prijel je takoj mladega tatu, a našel je pri njem samo še 10 K.
V	Prulah bi bila v torek voda kmalu podrla zatvornice. Odprli so jih ravno pravočasno, inače bi bila katastrofa neizogibna. Delavci so spet zbežali od tvrdke iskat si drugam boljšega dela in zaslužka.
Stanovanjsko	hišo	za nižje
sloje zida gospod	Josip	Hauptman,
tovarnar in posestnik v Delarnski ulici. To je pametna ideja.
Avtomobil jo je povozil. Predvčerajšnjem zvečer je vozil neki avtomobil tako neprevidno po Dunajski cesti, da je v bližini tovarne Tčnnies podrl vdovo Marijo Šarc na tla. Gospa je obležala nezavestna na cesti. Ko je prišla k zavesti, jo je neka dama odpeljala v svoje stanovanje. Marija Šarc je bila poškodovana na glavi, in na obrazu.
Pretep med	dvema	kartoplv-
cema. V sredo sta	igrala	v neki go-
stilni dva pekovska pomočnika hazardno igro. Med igro sta se konečno skregala in pošteno spopadla. Raztrgala sta si drug drugemu obleko. Na lice mesta došli stražnik je pretepača odvedel na magistrat.
God v zaporu. Te dni je obiskal 18 letni brezposelni delavec Rafael Koler iz Idrije nekega svojega prijatelja hlapca na Sv. Petra cesti. Ko se je Koler poslovil, je hlapec zapazil, da sta mu zginila iz kovčega dva zlata prstana. Naznanil je takoj tatvino policiji, ki je Kolerja v sredo, ravno ko je praznoval svoj god, aretirala in izročila pristojnemu sodišču.
Vlom v špecerijsko trgovino. V noči dne 18 t. m. je neznan tat vlomil v špecerijsko trgovino Antona Kalana na Trati pri Škofjiloki in ukradel 15 kg kave, tri litre ruma in par zabojev ruskega čaja.
Tragična nesreča. V prvem nadstropju neke hiše v Lovrani v Istri je ležala dne 24. t. m. mlada deklica na mrtvaškem odru. Okolu nje se je zbralo približno 30—40 oseb. Kar naenkrat so se podrla tla. Krsta in vse osebe so padle v globočino. Dva moška sta obležala na mestu mrtva, eden je bil težko, eden pa lahko ranjen.
»Ideal*. Danes specijalni večer s krasnim sporedom. Šestletni čudoviti Fricek igra glavno vlogo v detektivski zgodbi »Zapestnica grofice*. Jutri senzacijonalna drama iz življenja »Mladostni greh*. — V soboto otvoritev moderne električne fotografije v čakalnici kinematografa; 12 slik samo 80 vinarjev. Slike garantirano vrstne.
iz-
Italijansko-turška vojna.
Prevrat v Turčiji?
Pričakovati se je moglo, da si ohladijo Turki svojo jezo, ki si jo ne morejo ohladiti na Italijanih, na ko-mursibodi drugem in res kažejo mnoga znamenja nato, da se pripravlja v Turčiji prevrat, staroturki začenjajo dvigati glave, mladoturki so pa izgubili skoraj ves vpliv in samo vprašanje kratkega časa je morda še, kdaj jih ljudske mase, ki so. bile vedno nasprotne njihovim težnjam, vržejo s površja, uničijo konstitucijo in parlamentarizem in vpeljejo zopet stari režim korupcije in nasilja.
Res je, da mladoturki niso storili niti majhnega dela onega, kar so ob-ljubovali in kar se je od njih pričakovalo. V začetku so pač proglasili enakost vseh državljanov, ravnopravnost vseh narodov in pripadnikov vseh konfesij, v Solunu so bile tiskane razglednice s sultanovo sliko in z geslom francoske revolucije: libertč, egdlitč, fraternitč in mislilo se je že, da postane Turčija vsaj s socijalno enakostjo in narodno kakor tudi versko ravnopravnostjo druga Švica — ali vsa ta sloboda, vsa enakost in bratstvo je trpelo prav malo časa, potem pa so se vrnile stare razmere
—	pod novo firmo in deloma v novi obliki.
Turčija za ustavno življenje še ni bila dozorela in tudi mladoturki so rajše počivali na lovorikah, pridobljenih z revolucijo in potem, ko je sultan Abdul Hamid suspendiral ustavo, z zavzetjem Carigrada, odstavljenjem in interniranjem sultana Abdul Ha-mida v vili Alatini v Solunu, kakor da bi razširjali svoje ideje, ideje sodobne Evrope in s tem vtrjevali ustavni režim, ki bi se končno vdo-mačil tudi v Turčiji, ako bi ga čuvali in vzdrževali pravi ljudje.
Ako doživi sedaj mladoturški režim res svoj padec, ga pospeši gotovo sedanja nesreča, v katero je zašla Turčija, četudi te nesreče niso zakrivili mladoturki. Sicer imajo mladoturki na svoji strani najbrže tudi sedaj še ves III., solunski, armadni kor in morda se reakcijonarji ne bodo mogli tako lahko znebiti jih, ali notranje homatije bi postale sedaj za Turčijo lahko naravnost usodepolne, one bi bile lahko njena popolna propast
Trlpollškl Arabci
so bili dolgo časa popolnoma mirni in nič se ni slišalo od njih. Mislilo se je že, da jih ni volja bojevati se na straniJTurkov proti Italijanom in v tem mišljenju so utrjevale evropsko javnost posebno vesti iz italijanskih krogov o popolni pasivnosti Arabcev,
oziroma o simpatijah, ki jih Arabci gojijo napram Italiji. Ali so to delali Italijani nalašč, samo da bi varali javnost, ali pa so sami tako mislili, ni znano, ali v prvem slučaju je to bila velika neprevidnost, v drugem slučaju pa še večja — naivnost.
Naj bo kakor si že hoče biti, ali Italijani se danes gotovo že kesajo, da so puščali v začetku vojne v svet vesti, ki jih sedaj tako kruto dementi-rajo — dogodki. Bitke okolu Benga-zija in tudi najnovejša velika bitka južno od mesta Tripolisa, posebno p® upor Arabcev v mestu samem, dokazujejo jasno, da Arabci ne samo ne »simpatizirajo* z Italijani, ampak P sovražijo ravno tako kot Turki, s katerimi jih veže skupna vera, na katero veliko držijo Turki kakor Arabci.
Brez pomoči Arabcev se Turk} takorekoč sploh ne bi mogli spuščati v boj z Italijani, ker redne turške vojske je v Tripolisu in Cirenajki tako malo, da se ne bi mogla spuščati v velike bitke in se sploh nebi raogl® dolgo upirati italijanskemu prodiranju-S pomočjo Arabcev, ki jih vodijo turški oficirji, se pa spuščajo Turki celo v velike bitke, v katerih so bili d° sedaj sicer vedno poraženi in ne bodo zmagovali niti v bodoče, Italijanom pa vendar prav občutno nagajajo, Še bolj jim bodo pa nagajali, ko začnejo z geriljsko vojno, ko bodo mali turški oddelki neprestano vznemirjali italijan* sko armado na ta način, da jo nepri' čakovano napadejo, začnejo streljati, ko pa se razvijejo italijanski vojaw vojne kolone, pobegnejo, da v kratice zopet napadejo Italijane morda z druge strani.
Letalni stroji, ki jih imajo Italijani, se prav dobro obnašajo ; z njihovo pomočjo rekogno-scirajo Italijani okolico in po dnevu bodo lahko skoraj vedno vedelit kje se nahaja sovražnik; po noči tako rekognosciranje seveda nemogoče, ali pa vsaj zelo malo zanesljivo, dober pripomoček so letalni stroji vendarle. To je menda prvi slučaj, da se vporabljajo letalni stroji v resnični vojni in ne samo na manevrih. — Ifolijam imajo sedaj v glavnem
tri operativne baze,
Tripolis, Homs in Bengazi, odkoder hočejo prodirati proti notranjosti dežele. Iz Tripolisa so že začeli prodirati, v Homsu in Bengaziju se pa šele zbirajo in imajo skoraj vsak dan večje ali manjše praske s turškimi vojaki ali z Arabci. Proti notranjosti dežele si italijanske posadke v Homsu m Bengaziju še ne upajo prodirati ker za to še vedno preslabe.
Slovensko deželno gledališče.
B. Smetana: Prodana nevesta.
Od osmerih Smetanovih oper (Bra-niborci na Češkem, Prodana nevesta, Skrivnost, Poljub, Dalibor, Libuša, Dve vdovi, Hudičeva stena) imamo stalno na repertoarju slovenskega gledališča samo tri, namreč Poljub, Daliborja in pa Prodano nevesto. In od teh je spet Prodana nevesta, opera, ki je dosegla svetovno slavo, kakor maloktera druga, postala ljubljenka slovenskega občinstva v najlepšem pomenu besede. Skoro vsako leto imamo priliko razveseljevati se nad tem razkošnim delom nesmrtnega glasbenega Sen'Ja’ nikdar se je ne naveličamo, vsakokrat se nam odkrivajo nove lepote, vsakokrat jo občudujemo od druge strani. Dasi stara že pol stoletja, je še vedno tako sveža in mladostno lepa in živahna, kakor prva leta Zob časa, ki uniči vse, kar ni v resnici popolnega,
MALI LISTEK.
Praznoverje v službah papeštva.
Ac 12. zvezka knjižnice češke »Svobodne Misli*).
Po mnenju benediktinskega opata Gnerangerja, na katerega se Beringer v svojem spisu pogosto sklicuje, vpliva benediktinska medalja proti čarovnijam, prežene hudiča, ozdravi začarano ali okuženo živino, poboljša grešnike in pijance, uniči strupe, bd-žene kugo, ozdravi tiste, ki trpe na kamnu, na revmatizmu, božjasti, pljuvanju krvi, varuje pred bliskom, po maga ženam pri porodu, ozdravlja mačke grintavosti in ozdravlja bolne krave, če se dene v vodo, ki jo pijejo ali pa pobožno obesi v hlev. — Torej čudovito univerzalno sredstvo prav amerikanske sorte, ta-le benediktinski križ!
Prava rimska specialiteta za odpustke, ki daje vernikom, ki jo nosijo, zanesljivo varstvo pred vicami, so katoliški amuleti, t. zv. škapulirji.
Škapulirji sestoje iz dveh kosov sukna štirioglate oblike, zvezanih z dvema trakovoma, tako da pade en kos na flrsa, drugi pa na hrbet med lopatici. Škapulirji morajo biti iz čiste ovčje volne tkani, bombažasti, plat-
neni ali pa iz ovčje volne pleteni škapulirji nimajo nič uspeha. Trakova pa smeta biti iz poljubnega blaga. Barve so različne. Najstarejši, od XIII. stoletja do naših časov zelo spoštovan in obenem najbolj razširjen je rjavi karmelitanski škapulir, ki osvobojuje od muk v vicah. Papež Janez XXII. je
Sriznal to njegovo čudodelno moč z ullo z dne 3. marca 1322 in tudi papeži Klement VII., Pavel III., Pij V., Gregor XIII, Klement X., Inocenc XI. in Benedikt XIV. so bili njegovi ča stilci. Rimska odpustkova kongregacija kardinalov je z dekretom z dne 27. aprila 1887 določila, da se mora ta zelo čaščeni in z mnogimi odpustki obdarovani škapulir blagoslavljati sam zase in se ne sme nositi obenem z drugimi škapulirji.
Poleg karmelitanskega škapulir ja je še mnogo drugih škapulirjev, ki imajo seveda vsi mnogo odpustkov in drugačnih milosti.
Poleg škapulirjev so križi na t. zv. križevih potih, ki pa morajo biti po predpisih katoliške cerkve iz lesa, siedr ni z njimi združenih nič odpustkov, dalje voščene podobice jagnjeta, znane pod imenom »Agnus Dei*. Papež blagoslavlja te podobice vedno v prvem letu svoje vlade in potem vsakih sedem let enkrat; te podobice morajo biti iz čistega belega voska od pasijonske sveče, ki je v cerkvi že gorela.
V	septembru 1. 1221. je imel baje sv. Frančišek Assiški v cerkvi Porciun-kula posebno prikazen. Prikazala sta se mu baje Jezus in Marija v spremstvu nebeščanov in sin božji je dovolil popolne odpustke vsem, ki se skesano izpovedo in obiščejo cerkev Porciunkulo. To dovoljenje pa je sin božji dal sanio pod pogojem, da ga odobri papež In papež Honorij III. je Jezusu Kristu prijazno ugodil in je dal svoje odobrenje, za enkrat samo za eno leto — na poizkušnjo, definitivno pa šele po dveh letih, t, j. 1. 1229.
Ta vest o ustanovitvi porciunkul-skih odpustkov, ki jo podajamo po Beringerjevem spisu, izrecno potrjenem z dekretom rimske odpustkove kongregacije z dne 31. jan. 1. 1893., je važen dokaz za našo trdiiev, da si papež prilašča v rimsko-katoliški cerkvi najvišjo moč, ki jo mora rešpek-tirati celo božji sin in se ji je uklonil, ko je velel sv. Frančišku Assiškemu, naj prosi za potrditev odpustkov, ki jih je on podelil! Glejte papeža, ta vzor krščanske ponižnosti, ki se postavlja celo nad svojega boga!
Porciunkulski odpustki so se prav kmalu zelo priljubili, in zato se je z njimi pogosto pečala odpustkova kongregacija kardinalov. Ta kongregacija je določila z dekretom z dne 17. avgusta 1892, da si vernik pridobi v enem dnevu tolikokrat popolnoma od-
pustek, kolikorkrat obišče dne 5. avgusta cerkev, Jki ima porciunkulske odpustke. — Človek si torej pridobi
v enem dnevu deset, dvajset, sto ali makar tisoč popolnih odpustkov!
Številne odpustke daje katoliška cerkev tudi t. zv. rožnovenškim, pa-sovim bratovščinam itd. Odpustkova kongregacija kardinalov je dol« čila z dekretom z dne 29 marca 1886, da dobe člani rožnovenških bratovščin velike odpustke, če po vsaki »Češčeni Mariji* pred besedo »Amen* izgovore besedo »Jezus*; če pa to izgovore po besedi »Amen*, ne dobe nobenih odpustkov! Še lepši dokaz, da cerkev za same formalnosti brez duha obljublja vernikom izveličalne milosti po smrti, je od papeža Leva X II. potrjena bratovščina pasu sv. Frančiška Assiškega. Člani te bratovščine brez vseh drugih obveznosti pridobivajo odpustke tako dolgo, dokler nosijo pas bratovščine, pa jih takoj izgube, kakor hitro odlože pas.
Leta 1491. je bila v Rimu izdana knjiga odpustkov. Po tej knjigi se za-more pridobiti v lateranski cerkvi toliko odpustkov, da jih lahko samo bog sešteje. Ko je papež Gregor I. blagoslovil lateransko cerkev, je dovolil toliko odpustkov, kolikor je kapljic v tri dni trajajočem dežju. Kdor pobožno stopi na stopnice cerkve sv. Petra, dobi za vsako stopnico 1000 let odpustkov; pri oltarju, kjer sta baje
pokopana sv. Peter in Pavel, 4000 let’ in pri glavnem oltarju 14.000 let odpustkov in osvobodi obenem eno dušo iz vic. Tudi v drugih cerkvah je na razpolago silno mnogo odpustkov. Tako v cerkvi Maria Maggiore na vsak Marijin praznik 12 000 let, v cerkvi sv. Sebastijana 48000 let, v Ara coeli do 60.000 let, v cerkvi Santa Maria del Popolo pa 555293 let in 285 dni (natanko izračunano) Kdor je hodil en mesec v cerkev sv. P«aksede, dobi s tem odpustkov za celih 360.000 let. Kaj hočete še več? Katoliška cerkev je z odpustki res čudovito radodarna !
*
Stoletja in stoletja razširjajo ka* toliški duhovni v stotisočih iztisih t< zv. »katoliški tisk*, t j. različne časopise, brošure In knjige, ki so jih spisali papeži, kardinali, škofje, menihi in drugi duhovni in jih je rimska kurija potrdila. Blagoslovljeni avtorji predlagajo tu katoliškemu Iji. vu bedaste 'štorije iz življenja »svetnikov*, od bolestne fantazije izmišljene prikazni, zlagane čudeže in prorokovanja histeričnih žensk in sleparjev.
Namesto pravilnega zdravniškega zdravljenja priporočajo »čudodelne slike, vode in druge stvari, kakor na pr. od jezuitov fabricirano in blagoslovljeno »vodo sv. Ignacija*, ki jo izdajajo za izborno sredstvo proti koleri!	(Dalje.)
Lepa, svetla, solnčna, meblovana
neprestano neka ženska. Konstatirala je takoj, da je znana pustolovka Terezija Preufi, ki je bila šele pred kratkim obsojena na sedem mesecev težke ječe, a ,se je kazni znala dobro ogniti. Policija je pustolovko dolgo zasledovala in jo konečno aretirala v neki trgovini. Prisilila jo je takoj, da je odprla stanovanje izginolega indijskega trgovca. In resi Trgovec je sedel samotno v svoji spalnici, kamor ga je pustolovka zaprla. Nerad in le počasi je priznal, da je imela ženska manj skrivnosten vpliv. On ji ni samo slepo-sledil, ampak ji je izročil tudi ves denar in vse svoje dragocenosti. Preufi je to zanikala, toda policija jo j<* natančno preiskala in v resnici našla v laseh cel kup bankovcev. Indijski trgovec je dobil denar in vse dragocenosti nazaj, pustolovka pa je bila izročena sodišču. Trgovec se je nahajal celih 8 tednov kot njen ujetnik in je šele sedaj zopet lahko prosto zadihal.
Razne vesti.
* Klošterska modrost V klošter-ski šoli nekje na Češkem je učiteljica-nuna tako-le razlagala rojstvo človeka: .Najprej bog ustvari zvezdo, ta zvezda pade v vodo in iz nje nastane otrok. Potem pride babica, potegne otroka iz vode in ga odnese Jjudem, ki hočejo imeti otroke.-
* Kitajske navade so v marsikaterem oziru čisto narobe od naših. Kitajske žene n. pr. pogosto nosijo hlače, medtem ko so moški oblečeni v krila. Kitajec potrese svojo desnico mesto tvoje. Čevlje si namaže z belo barvo mesto črno. Bela barva mu je tudi barva žalosti. Smeje se, če sliši žalostne novice — zato da bi prevaral hudobne duhove. Svojim staršem daje v dar najraje — rakev.
* Britev hočejo odpraviti. Na Angleškem, v deželi velikih problemov se je celih pet let trudil neki kemik, da bi iznašel sredstvo za odstranitev dlačic in kocinic iz onih delov telesa, kjer so te popolnoma brez potrebe. Do sedaj, kakor znano, so že eksistirala taka in podobna sredstva, a bila so vedno več ali manj škodljiva koži. Po dolgem raziskavanju se je možu v zvezi z nekim imenitnim londonskim ženskim zdravnikom vendarle posrečilo dobiti v Stranciju potrebno snov ki bi odgovarjala zahtevam. Preparat se je takoj javno preizkusilo v kraljevi bolnišnici z najboljžim uspehom. Na Angleškem se je takoj organizirala družba z velikim kapitalom, ki hoče novo iznajdbo izkoristiti. Preparat obstoji iz belega praška, katerega se pomeša z vodo in nanese na ogroženo mesto. Po preteku par minut se snov s celu-loidnim nožkom odstrani in vsaka sled nadležnih las je izginila. Samoumevno je, da se bo preiskusil novi preparat povsod v bolnicah za nabavo atestov.
* Edison o svojem potovanju po Evropi. Slavni amerikanski iznajditelj Edison, ki se je, kakor znano, nahajal dalje časa m potovanju po Evropi, je sedaj zopet dospel v Ameriko, kjer je pripovedoval o svojih vtisih. Med ostalim se je napram nekemu časnikarju sledeče izrazil o nemškem cesarju Viljemu: .Cesarja Viljema nisem videl. Bil je na lovu. Saj Vam je znano, kako hodi na lov. Viljem vzame puško in celo vojsko ljudi s seboj. Ko mu lovci priženejo divjačino skoro pred nos, strelja.* Kako dolgo bo treba, da bo mogoče potovati z zrakoplovom v Evropo,, ga nato vpraša časnikar. Edison odgovori: .Nisem prorok, a vendar bo prišel tudi ta čas. To se bo pa zgodilo šele takrat, ko bo stroj opravljal to delo, katero opravlja sedaj človek.* Edison je na svojem dvamesečnem potovanju po Evropi, potoval skoro vedno zavtomobilom. Po njegovem mnenju se nahajajo najboljše ceste na Francoskem.
* Strašna nezgoda na odru. Iz Odese na Ruskem se poroča: Dne 24. t. m. se je predstavljala na tukaj šnjem gledališču opera »Quo vadiš* ? Med predstavo se je na odru zgodila velika nesreča. V tretjem dejanju, ko predstavlja igra cirkus s koristi na galeriji in solisti v ložah, so se galerije nenadoma podrle in padle z vsemi 25 koristi na lože, v katerih je bilo 15 solistov. Učmek nesreče je bil strašen. 20 oseb je bilo težko, 15 pa lahko ranjenih. Odpeljali so vse takoj v bolnico.
* Polarni slepar Cook. »Lokal-anzeiger* poroča iz Kopenhagna na Danskem : Ko se je znani slepar Cook, ki je trdil, da je odkril severni pol, peljal s kočijo proti vseučilišču, da izpriča svojo trditev z dokazi, se je na ulici zbrala velikanska množica ljudstva, ki je neprestano vpila: »Proč s CookomI Slepar! Goljufi* Ko je Cook stopil v dvorani na govorniški oder, so postali slušatelji še bolj besni in razkačeni. Klici: Polarni slepar! Ven ž njimi Ubijte gal niso hoteli prenehati. Med govorom ga je občinstvo neprestano motilo. Ko je zapustil dvorano, ga je na ulici naskočila velika množina ljudstva, ki ga je pretepala s palicami.
* Nezgoda rimskega župana Nathana. Ko si je rimski župan Nathan v torek ogledoval v Turinu neke električne naprave, se je preveč približal nekemu toku. Padel je znak in silno zakričal. Splošno so mislili, da ga je električni tok ubil, a je za-dobil samo težke opekline. Odpeljali so ga takoj v bolnico.
* Bančni slepar. Preteklo leto je zginilo iz lvovske podružnice Kreditnega zavoda 65.000 kron. Preiskava je dognala, da je sleparijo izvršil bančni uradnik Kornfeld, katerega so te dni aretirali v Brnu.
* V Ženskem ujetništvu. Neki indijski trgovec, ki je pred kratkim dospel v Berlin, je bil 8 tednov ujetnik neke ženske. Poprej je imel krasno stanovanje zunaj mesta. Imel je tudi vedno dovolj gostov. Kar naenkrat pa je nenadoma zginil. Sorodniki so povpraševali po njem, toda vse zastonj. Konečno je policija zapazila, da zahaja v njegovo stanovanje
mesečna soba
s posebnim vhodom se takoj odda v bližini realke in obrtne šole. Vpraša se na Cojzovi cesti št. 9. I. nad. vrata 6.
za navadna (priprosta) dela se sprejme. Zglasiti se je v Kolodvorski ulici št' 8, pritličje levo, od 5. do 7. ure zvečer. Pismene ponudbe: Ljubljana, poštni predal št. 89.
Lepo meblovana
zračna in velika
Lastnik, glavni in odgovorni oiednik Mlin Plat.
Tlika ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
s posebnim vhodom, v I. nadstropju, v neposredni bližini II. drž. gimnazije se odda s 15. novembrom. Naslov pove upravništvo .Jutra*.
Laška in dunajska
KUHINJA
nasproti glavne pošte
Od danes naprej polenovke. Okusne morske ribe se oddajajo tudi ven po nizki ceni. Dobra kuhinja pod dobro znanim kuharjem Sonatto. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča	Marija	Petrlgoj.
Beseda 6 tIb. Najmanjši znesek M Tin. Pismenim vprašanjem je priIo2iti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. «r* mi«r.
Damski naklčenl klobnkl se radi opustitve modistovske obrti po jako ugodni ceni prodajo v modni trgovini P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte.	606/x—12
Velika kletka s štirimi oddelki se zaradi preselitve takoj prav ceno proda na Opekarski cesti št. 36.	625 6—2
Trgovski pomožnih, vešč vseh strok, z dobrimi izpričevali, želi tekom 6 tednov službo premeniti. — Naslov se izve pri upravništvu .Jutra*.	459 3—1
Gostilna z dovoljenjem žganjetoča v bližini Novega mesta, kjer bo največ dela pri gradnji belokranjske železnice, se pod jako ugodnimi pogoji odda takoj v najem. Natančne podatke daje Anton Stopar v Novem mestu.
TEODOR KOM
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh in klepar, vpeljaleo strelovodov ter in-:: stalater vodovodov
LJUBLJANA
Poljanska cesta št. 8.
48HflB6L Priporoča se p. n. občinstva ttBZasIBM 1 za izvrševanje vsakršnih kle-parskih del ter pokrivanje streh J t * angleškim, francoskim In tu-.	zemskim	Jkriljem, K
Mbest - cementnim (kritjem 1 (Eternlt) patent Hatsehek,
f Izbočeno In ploSčnato opeko, lesno - cementno in strešno
f	opeko.
Vsa stavblnsks in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno In ceno.
Proračuni brezplačno la poštnine prosto.
Korespondenci!.
Zorn. Ne prosi, bilo bi nevarno. A dvo miti nikar I — P.	463
Najboljše odgovori »Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Ljubljana
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v sv6jfulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
ji ni mogel zasekati niti najmanjše rane. — Letos smo šli na »Prodano nevesto* v naše gledališče res z nekakim nenavadnim radostnim pričakovanjem, ki ga je povzročilo vzorno izvajanje prve opere letošnje sezone »Rigoletta*. Pričakovati smo smeli v Tesaiqi nekaj izrednega. Kajti dasi smo slišali v dosedanjih izvajanjih „Prodane neveste" na našem odru že izvrstne soliste (Nočmi, Orzelski, Pest-kowski, Fiala, Betetto in dr.), vendar nismo mogli biti nikdar popolnoma zadovoljni. Dasi so bili solisti izvrstni in smo mogli biti z njimi zadovoljni, pa nista nikdar stari zbor in pa prejšnji vojaški orkester izpolnila svoje naloge, kakor bi zahtevalo tako delo, kakor je »Prodana nevesta”. Letos sta odpadla tudi ta dva nedostatka.
In tako smo imeli včeraj na našem odru predstavo »Prodane neveste*, kakor je doslej pri nas še nismo videli. Glavno zaslugo na krasno uspeli predstavi ima seveda naš vrli kapelnik gosp. Talich. On je naštudiral opero do najsubtilnejših detajlov, orkester je sviral pod njegovo taktiko, da ga je bilo veselje poslušati in solisti ter zbor na odru so sledili njegovim migljajem, da se je vse skupaj zlilo v eno krasno harmonično celoto. Za prekrasno izvajanje overture, ki bi delalo •čast vsakemu velikemu koncertu, zasluži g. Talich še posebno pohvalo.
—	Od solistov zaslužita največje priznanje g. Krampera (Janko) in gdč. Sipdnkova (Marinka). Gosp. Krampera ima svež liričen tenor, ki mu nobena tenorska višina ne dela preglavice, ker je poleg tega gosp. Krampera tudi izborno igral, je privedel vlogo Janka 4o popolnega uspeha. Gdč. Šipžnkova
je bila enakovredna družica. Spominjamo se na njeno Marinko pred par leti, ki je žela soglasno pohvalo. Kar se je o nji takrat priznalnega reklo, to velja še vedno. Morda je glas gdč. Šipinkove od tistega časa Še celo pridobil. V igri je jako dobro pogodila dovtipno, zaljubljeno kmečko <lekle. Gdč. Šip&nkovi je bil izročen lep šopek. — Tretja glavna vloga, vloga Kecala, je bila v rokah gosp. Križaja. Vloga Kecala je težavna tako v pevskem, kakor v igralskem oziru. Na Dunaju n. pr. dvorna opera po Hešovi smrti sploh nima nobenega, ki bi mogel to vlogo peti v splošno zadovoljnost. Ona zahteva močnega baffo-basista in pa previdnega igralca, ki ve, do kam sme v tej vlogi iti. V pevskem oziru se vloga g. Križaja ni prilegala, on ni bas-buffo in zato je tembolj treba s priznanjem konštatirati, <1* je g. Križaj iz vloge, ki ni umerjena zaaj, naredil, kolikor je mogel. Aar je pa manjkalo morda v pevskem •0uru, to nam je g. Križaj nagradil v igralskem oziru. Njegov Kecal je bil dobro premišljena figura, nikdar ni zašel v banalnost in se ni lovil za praznimi galerijskimi efekti. Lavorov venec, ki ga je dobil g. Križaj, je bil 4obio zaslužen. Vloga Vaška je bila prideljena g. Horskemu. Že zadnjič, ob prvem njegovem nastopu na našem odru, v »Sramežljivi Suzani", smo mogli konštatirati, da je naše gledališče z njim pridobilo dobro moč; to smo včeraj iznova spoznali.
Ostale vloge so imeli v rokah dame pl. Foedranspergova, Peršlova ia Thalerjeva ter gospodje Novak, Bakšek in R«sberger. Svoje vloge so rešili prav dobro — le g. Rasbergerju se je pri »razvijanju programa* nekoliko zatikalo. Krasni sekstet v tretjem dejanj* ni prišel do polne veljave.
Gledališče je bilo razprodano in Vpamo, da ga bo letos .Prodana nevesta* še dostikrat napolniia.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Poslanska zbornica. — Politična situacija.
Dunaj, 26. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice se je začela debata o proračunskem provizoriju. Prvi je govoril dr. Kramaf, ki je •ostro kritiziral stališče Nemcev v proračunski debati in glede rekonstrukcije sedanjega kabineta. Govoril je tudi slovenski klerikalec poslanec Brenčič, čegar govor pa je bil popolnoma brezpomemben in čisto kratek. Poslanca dr. Korošec in dr. Krek sta se ves čas smejala za njegovim hrbtom.	^
.Dunaj, 26. oktobra. Politična situacija se je tekom današnjega dne zelo poslabšala. Nemški »National-verband* je imel danes ves dan posvetovanja glede pogajanja Čehov z vlado. Nemci odločno nasprotujejo rekonstrukciji kabineta na ta način, da vstopita v novi kabinet dva Čeha. Kriza je dospela danes že tako daleč,
da so se razširjale v zbornici,vesti o odgoditvi zbornice v soboto. Če bi do tega Časa ne prišlo do	sporazuma
med strankami, je mogoč tudi razpust zbornice. Toda tudi v slučaju, če pride do sporazuma, je položaj sedanje vlade zelo kritičen. Govori se celo o demisiji Gautschevi in novem Koer-berjevem oziroma Bilinskega kabinetu.
Tiskovni odsek.
Dunaj, 26. oktobra. Poljski poslanec Breiter je poslal	danes dr.
Ivčeviču, predsedniku tiskovnega odseka pismo, v katerem ga poživlja, naj nemudoma skliče sejo tiskovnega odseka, ki naj uvede vso potrebno predakcijo glede novega	tiskovnega
zakona, posebno glede takojšnje vpeljave kolportaže. Kako se poroča bo dr. Ivčevič v najkrajšem času sklical sejo.
ItalUansko-turška vojna.
Boji pred Derno.
Carigrad, 26. oktobra Po vesteh, ki jih je dobilo turško vojno ministrstvo, divja že dva dni okoli Derne hud boj med italijanskimi in turškimi vojaki. Italijani so trikrat poskusili prodreti v sredino, a so vedno naleteli na večje oddelke Arabcev in Turkov, ki so jih pognali nazaj. Izgube so na obeh straneh velike.
Izstop turških oficirjev iz mlado-turškega komiteja.
Carigrad, 26. oktobra. Kakor se poroča, so turški oficirji jedrenskega kora naznanili svoj izstop iz mlado-turškega komiteja.
Italijanske Izgube pred Bengazljem.
Frankfurt, 26. oktobra. »Frankfurter Zeitung* poroča iz Tripolisa, da znašajo italijanske izgube dne 23 oktobra pred Bengazijem do 3000 mrtvih.
Nova italijanska ekspedicija.
Frankfurt, 26. oktobra. Iz Tripolisa se poroča, da so Italijani prišli do prepričanja, da dosedanja ekspe dicijska armada v Tripolis nikakor ne zadostuje. Prava vojna se bo šele pričela in zato je neobhodno potrebno, da odpošlje Italija v najkrajšem času v Tripolis novo vojaštvo.
Cesarica Evgenija in grob njenega sina.
V	listu »Revue* je objavil znani francoski pisatelj Alfonz Daudet članek
o	soprogi bivšega francoskega cesarja Napoleona III, cesarici Evgeniji. V članku se peča tudi s praznoverjem cesarice Evgenije in skuša dokazati, da se ji dela v tem oziru velika krivica. Cesarici Evgeniji se je marsikaj pripetilo, kar bi tudi treznega človeka pripravilo do praznoverja. Posebno pretresljiv vtis so napravile na častitljivo cesarico okoliščine, pod katerimi je našla v južni Afriki grob svojega sina.
Leta 1880. je cesarica sklenila, da odpotuje na grob svojega sina. ki počiva v deželi Kaplandiji v južni Afriki. Iz mesta Kapstadt se je podala z velikim spremstvom proti severu in po dolgem in nevarnem potovanju dospela na bojišče, kjer je padel njen sin, princ Lulu. Toda predno je odšla na grob, se je hotela še malo odpočiti. Seveda je celo popoldne sedela pred svojim šotorom in zakrivala obraz z rokami. Nastopila je noč. Evgenija ni mogla zaspati. Zato na tihem vstane, stopi pred šotor in koraka med skalami naprej, ne da bi vedela kam. Ko se je hotela ravno vrniti, začutila je nenadoma prijeten vonj, ki ji je vzbudil zelo žalostne spomine. Bile so neke cvetke, katere je rabil njen sin vedno za parfum. Cesarica nehote obstane, se zamisli, potem pa nenadoma zopet odide proti kraju, odkoder je prihajal čudni vonj. Grmovje je postajalo \elno bolj gosto, skale bolj nedostopne, a cesarica se ni ustrašila. Kar zipazi pred seboj imenovane duhteče cvetke, se zjoka in pade nezavestna na tla. Njeni spremljevalci so jo našli šele naslednjega dne zjutraj in jo odnesli v šotor. Ko je zopet prišla k zavesti in se okrepčala, je odšla na grob z nekim angleškim generalom. Sredi pota cesarica zopet obstane, se zgrudi na tla in prične jokati z vso silo. Vedela je, kje se nahaja. V bližini je stal nagrobni spomenik. Ravno tu je bila tudi prejšnjo noč, a cvetke so že ovenele.
Spominjajte se družbe sv. C. in M.
Naj večja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška snamka w* IfiO
K SUTTNEB, Ljubljana
Mestni trg. - F1UALKA: Sv. Petra cest*. — Telefoa št. 273.
Nad 200 hi vina
Največje podjetje konfekcijske stroke je
ogromna trgovina
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5
3rat@ra Ima že začetlcano. serije
nad 30.000 komadov svežega blaga — po najnižjih cenah =====
in to
naid 5000	kom.	najfinejših oblek za gospode	nad 2000	kom. posamez. hlač in telovnikov
„ 2000	„	najfinejših površnikov, šport-	„ 3000	„	oblek za dečke in otroke
nih in zimskih sukenj	„ 15000	„	najmodernejše konfekcije
„ 3000j	B	pelerin	za dame in deklice.
Solidna postrežba.	Priznano	nizke cene.
belega in rdečega vina ima na prodaj tvrdka
Brača Poljak, Zaprešič, pošta Savskimarof, na Hrvatskem
ena s kovačnico, druga enonadstropna, tik ceste pri Podrožici, obe z vrtom in z nekoliko polja, — Poizvedbe pri g.
J. Janežiču v Lešah, pošta Št. Jakob v Rožu,
Koroško.
Pri tvrdki
Maček & Comp.
= na Franca Jožefa cesti =====
v blittni glavne pošte, dobite po najnlijl ceni največjo Izbero
iteservm takJad y/-_______ j	g	•	Stanje	hranilnih
nad pol milja,ia I\lT10tSRjl pOSOJ 1 illlCct vlog dvajset
— tr» =|= ljubljanske okolice =|^iii?”.0-Y-kr^n-
raglatrevaaa tartruga s neomejeno um«
_vjastpcm zadružnem domu v LJUBLJANI Danajska eesta štev. 18
obrestuje hranilne vloge po čistih	-s
Zimsko perilo
za gospode, dame* in otroke, bluze, spodnja krila, hišne halje, nočne čevlje, vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini
P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte
Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana,
Eskomptuje
Eskomptu;
trgovske menice.
trgovske menice,
cvetlični salon =: Ljubljana, Pod Trančo št 2.
Y elika zalo o a suhih vencev
Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napisi itd. Zunanja naročila izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti.
Ustanovljena = leta 1882. =
Ustanovljena — leta 1882. EE
Denarni promet v latu 1910 X 460,009.000*—
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda.
»SLAVIJ A“
— .. vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Reserve In fondi K 54.000.000. Izplačane odškodnine In kapitalije K
Po velikosti drogi vzajemna zavarovalnica aa8e države z vseskozi slovanske - narodno sprave.
——1	Ven pojaanila dala:
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici it 12.
■' 1 1	Pisarne	»o v lantni bančni kiiL ————
Zavaruj« poslopja ta premičnin« prati požarnim škodam pa najnižjih <hmm& Zavaruj« proti tatvini, razbitja ogledal In okenskih ploič.
Škod« ctnjuje takoj In najkalantoM^c. Uživa najboijfi atov««, kod« paala)a.
Dovoljuj« Ib tial««B dobička fcnfjtoe podporo v naradsa in obžnokoriatrc namen«.
Sprejema gsvarovaafa človeškega Siv-ljenj« po najranovratnejgih kombinacija* pod taka agodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnim.
V«a čisti dobitek m raidclfiaja zavara-vsncem; dasedaj aa ga {a tapMaia K 2,4*5*19—.
Ljnbljana, Vegova ni., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih iS lesenih rolo, žaluzij in železnih val-finih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
K 8,000.000. Ljubljanska kreditna banka ir Ljubljani.
Stritarjeva ulica. štev. S, (lastna hiša)	^
priporoča promese dunajskih komunalnih srečk za žrebanje dne 2. novembra 1.1. (Havni dobitek K 300.000*—. Cena K 18*—.
_ Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. -Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4,|20l0
Ldranska banka fllijalka v Ljubljani
TLUca. Srtarv. 7 (z^euoprotl iteml poStS).
Kupuje ta prodaja:	Vloge	na knjižice	Eskomptuje
a> paptrj% *ea*a» »Mlfacija, MMtbwa pta»»	(i	Aaeva	tMUtc 4ti do tetvadviga,	aaanira,	itffat« to Metna-Zavafw«nj« aNdMaUk
•» dotaiea, ar«*ke itd. — TaMak davln —	Baatai	davek	plažaj« banka iz ovojega.	papiijev proti korani taffoML — Revizija hrnbanla
I	»a nadaaatac papirja te Mag« la*aia f	Ma	takaU te Mre račun po dogovora.	aamik itd. brezplačno. — Stavlml kroditt. — Bateboara-
laraih ahladliHb.	Tl	vabil	a araaa a Amedte	kredi*.	—	Borna	—hih.,
mnese k vsem žreta^m	Akredetivi.	Inkaso.
€MraU ▼ Trat«,	nu^alntea.	FBIJslkA	y	Opatiji.