CEÏ.ÎE, 17. .TUMJA 1971 — ŠTEVILKA 23 — LETO XXV — CENA 60 PAR ilasilo občinskih organizacij SZDL Ceije, Laško in Žalec Letos smo tudi *e!jani sodelovali Jri jugoslovanskem elevizijskem festi- valu na Bledu. Pr- !0 sodelovanje smo opravili v obliki ko- pisije in zanimivo bilo vedeti, kdo (3 je sestavil, kajti J njej so bili člani reh družin in še lekdo. Ocenjevalci iO za vsak del do- )oldneva gledanja elevizijskih oddaj jobili po 80 din, ni pa bi tistemu, (i je sestavil tak- Ino komisijo pode- lil Unlftii« SAMO POKRITJE STARIH IZGUB NI SANACIJA - LETOŠNJE POSLOVANJE JE POZITIVNO - POTREBE PO NOVIH NALOŽBAH - SKUPNA AKCIJA ZA ?OMOC • Na skupni seji sveta za industrijo in gradbe- ništvo ter upravnega odbora sklada skupnih rezerv pri skupščini občine Celje so minuli teden podrobno analizirali položaj, v katerem se nahaja 1.500-članski kolektiv celjske Cin- karne. Seji je prisostvoval tudi politični aktiv občine, kar še posebej kaže pomembnost ob- ravnavanega problema. • Stališče bank, da pomeni pokritje izgub iz preteklih dveh let (nekaj manj kot 4 milijarde starih din) že v bistvu sanacijo podjetja je doživelo ostro kritiko in bilo ocenjeno kot ne- sprejemljivo. • Kolektiv je v letošnjem letu dosegel pozitivne poslovne rezultate, obseg proizvodnje pa je praktično enak kot lani, čeprav je podjetje zapustila skoraj četrtina delavcev. Problemi Cinkarne, ká je minuli dve leti zaključila po- siovTio leto z izgubo, so širši javnosti več ali manj znani. Da je sdtuacaja pri reševanju tega problema resnično težka in zamotana, se je pokaralo na razpravi omenjene seje že takoj na začetku, ko je bilo kot izhodiščno postavljeno vprašanje ali je možna sana- cija ali bo potreben stečaj podjetja s prisilno poraA'navo med upniki. Dilema pa je bi- la sorazmerno hitro rešena, saj so se skoraj v.si navzoči enoglasno izi di za to, da je potrebno na ti vse sile in diosledno ure ličitd sanacijski program, ka c rega dosedanje izvajanje je že pokazalo prve poizitivne rezultate. Dalje na 6. strani »ZARADI POMANJKANJA DENARJA DELAMO SAMI« je povedal Filip GORJUP, predsednik Krajevne skupnosti Matke, ki je v nedeljo organiziral večjo delovno akcijo pri urejevanju ceste Šešče—Matke in Matke—Gornja vas. V zadnjih letih so pripravili že več podobnih akcij, ker kot pravi »smo oddaljeni od centra občine in tako tudi zapostavljeni. Vesel pa sem pomoči vaščanov, ki vedno radi s prostovoljnim delom pomagajo pri urejevanju cest in osta- lih komunalnih problemov.« Foto: T. TAVČAR rRI ŠLANDROVE NAGRADE v središču pozornosti tri- desete skupne seje članov obeh zborov skupščine obči- ne Celje, v petek, 11. junija, lo bila zlasti poročila sveta ze zdravstvo o higiiensiko- epidemiološkem stanju v ob- čini, o novi organizacáji služ- be zdravstvenega varstva de- lavcev v oeljskern zdravstve- nem domu in ne nazadnje informacija o zdravniški de- žurni službi. Kot svet za zdravstvo, tako so tudi od- borniki izrekli priîsnanje ko- iektivu zavoda za zdravstve- no varstvo pni sestavi anali- ze o higienisko-epidemiološ- kih razmerah v občini. Pri vsem tem ni šLo samo za izreden prikaz, za njegovo kvaliteto, marveč prav tako Za opozorilo za tiste proble- tie, ki so za Celje več kot značilni. Spričo tega ni na- ključje, da se je znova poja- vilo vprašanje, kako je s či- stilnimi napravami v celjski industriji^ saj je zrak kljub ukinitvi nekaterih obratov v cinkarni, še vedno izredno slab in vpliva tudi na pove- čanje števila bolezni dihaJ in ožilja. Za Celje je še vedno problematična presikrba s pit- no vodo, da ne govorimo o odplakah in zato o kanaliza- ciji. Skupščina se zaveda, da bi morali petnajstletni pro- ■gram o zgraditvi celotne ka- nalizacije uresničiti v kraj- šem času. Zato se s temi de- li in njihovim financiranjem pojavljajo tudi na vseh možnih natečajih za kreddie. Ta del razprave pa je vno- vič opozorili na nekatere probleme organizacije zdrav- niške službe, čakanje v or- dinacijah je še vedno pro- blem.atično; določena stanja pa se slabšajo tudi zaradi birokratskih odnosov. Razve- seljiva je novica, da se zla- sti novoustanovljeni medob- činski svet za zdravstvo zavzema za ustanovitev spe- cifičnih ordinacij tudi v dru- gih krajih. Odborniki so s kritično besedo sprejeli poročilo ko- misije za prošn.ie in pritož- be, kritično glede na stanje in probleme, ki jih je komi- sija nakazala. Nekaj njenih predlogov pa so začasno od- klonih, saj se nanašajo na enotnejše reševanje v okvi- ru celotne republike. To zla- sti velja za določena vpraša- nja na področju stanovanj- skega gospodarstva itd. Poročilo o finančnem po- slovanju temeljne izobraževail- ne s^Aupnosti je rodilo po- novno priznanje temu orga- nu za delo. Enako oceno pa je dobil tudi kolektiv delav- ske univerze za pK)roöilo o štiriletnem delu. Odborniki so z določenimi pripombami sprejeli poročilo komisije za Šlandrove nagra- de. Zlasti- so se zanimali za predlagatelje pa tudi za ce- lotno število (26) kandidatov za letošnjo podehtev nagra- de. Na vsa ta vprašanja bo- do dobiili pismene odgovore. Ta ugotovitev in pa dejstvo, da med letošnjimi nagrajen- ci ne bo predstavnikov iz gospodarskega življenja, sta bržčas vplivali, da je en od- bornik glasoval proti, štirje pa so se vzdržali. Sicer pa so se odločili za tri nagrade, od tega za dve posamični in eno kolektivno. Kot je zna- no bodo ta najvišja občinska družbena priznanja podelili na slavnostni seji skupščine ob prazniku občine, torej 20. ! julija. MB ; Ш Na jubilejnem 10. festivalu slovenske popevke v LJublja- ni je velik uspeh dosegel •"lad! celjski pevec Oto Pest- ¡Jer. Za odlično zapeto popev- ko Dušana Porente »Trideset mu je občinstvo poleg "ajvečjega aplavza in vse- splošnega odobravanja dode- '■'o še prvo nagrado. Na 6, JJfani objavljamo v rubriki fBRAZI nekaj več o Otu OBČANI ZA ZDRAVSTVENO POSTAJO IN ŠOLO Netlelja bo za občane, ki živijo na območjili krajevnih skupnosti Rogaška Slatina ter Rogatec v občini Šmarje pri Jelšah izredno pomemben dan, kajti z glasovanjem se bodo odločili za uvedbo referenduma o krajevnem samoprispev- ku, k! bi omogočil izgradnjo zdravstvene po- staje v Rogaški Slatini, kot tudi osnovne šole v Rogatcu. V obeh krajih sta objekta nujno potrebna, brey. ustrezne pom(»či občanov pa z gradnjo v bližnji prihodnosti iie bi mogli začeti. Tako ho- do občani s stalnim bivali.ščcm na območju kra,jevnih skupnosti Rogaška Slatina in Kostriv- nica glasovali ali so za to. da tudi z la.stnim prispevkom omogočijo gradnjo zdravstvene po- staje, tisti, ki imajo stalno bivali.šče na območ- ju krajevne skupnosti Rogatec, Stojno selo, Donačka gora in Dobrovec pa o pomoči za gradnjo nove šole. Stara šola, ki je že povsem dotrajala in se je niti ne da več popravljati, je bila zgra.jena leta 1889. Za sodobnejši pouk ni primerna in za to je nujna gradnja nove. Krajevni samoprispevek bi plačevali (hI leta 1972 do 1976, šola pa bo stala 800 milijonov starih dinarjev. Zelo pereč problem predstavlja tudi zdrav- stvena postaja v Rogaški Slatini, kraju, ki se z vsakim letom bolj razvija v priznan zdrav i- liško-turistični kraj. Kot tak mora nujno imeti urejene tudi sodobne zdravstvene prostore. Tu- di tu bi trajal krajevni samoprispevek štiri leta. Iniciativni odbor za pripravo gradnje zdrav- stvene postaje je ugotovil, da je 7800 občanov v S9 naseljih že vsa povojna Ifta prikrajšanih 7Л zdravstvtno zaščito, katera bi zagotavljala telesno in duševno zdravje in izboljšala zdrav- stveno stanje. Prostori so neustrezni, zdravniki pa le z na,f\ečjinii napori opravljajo svoje delo. Prav /jararti tega se je na zborih preko 3000 vo- lileev izreklo, da prispevajo v obliki krajevnega samoprispevka k gradnji nove zdravstvene po. staje v 1 letih 200 milijonov starih dinarjev. Povsod so torej občani pripravljeni za dvig skupnt^a standarda žrtvovati del osebnega. Pre- pričani smo. da l)osta oba nedeljska referendu- ma to v celoti tudi poti-dila. tv NESREČA ZARADI NEPREVIDNEGA PREHITEVANJA Proti Celju se je peljal s pomožnim motorjem Franc Cvek iz Tremarij pri Celju. V Laškem je za njim pri- peljal z osebnim avtomobilov Jovo Batinica iz Celja, ki je zaradi nepazljivosti zadel voznika kolesa s po- nnožnim motorjem tn ga zbil na pločnik. Franc Cvek js dobil lažje poškodbe, poškodovano pa je tudi kolo. IREDI MESTA PREKRATKA VARNOST- NA RAZDALJA v Cankarjevi ulici v Celju je prišlo do nesreče p-otem, ko voznik tovornega avtomobila Rafko Gmajner i : Latkove vasi ni upošteval varnostne razdalje in je г del v osebni avto Franca Cvetka iz Celja. Na oseb- r ->m avtomobilu je precejšnja materialna škoda v Višini ÄXX) din. medtem ko tovornjak ni poškodovan. SLED: IZ REZERVOARJA JE TEKEL BENZIN Nočni čuvaj pri skladišču ob Cesti na Ostrožno je obvestil celjsko postajo milice, da se je ponoči v bli- ž'P-i njega prevrnil osebni avtomobil te da so očitni z-iaki, da gre za vinjenega voznika in sopotnike. Mi- ličniki so si takoj ogledali kraj nesreče, kjer pa niso našli niti voznika niti avtomobila. Ker pa je bil avto pri nesreči tako poškodovan, da je iz rezervoarja tekel bencin sta se miličnika podala na pvot po sledi, ki jo je zapustil bencin. Kmalu sta ga našla parkiranega pred hišo št. 44 Cesta na Ostrožno. Razbita so bila vsa stekla, škode pa je za okoli 4000 din! Po podrob- nejšem pregledu kraja nesreče sta miličnika ugotovi- la, da je voznik pripeljal iz smeri Ostrožnega in ,ga je zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti zaneslo s ceste, kjer se ,je prevrnil. Vožnjo je nadaljeval po trav- n=ku, na prehodu na Dečkovo cesto pa si je poškodo- val še rezervoar. Nesrečo sta videla dva čuvaja, ki sta povedala, da je voznik tako divje vozil, da ju je sl^oraj povozil. Nesreča zaradi vinjenosti in prevelike objestnosti se je končala samo z materialno škodo. Takšna nočna avantura z avtomobilom pa bi bila lahko še vse bolj tragična. V tem pa je tudi poanta te čudne prometne zgodbice z anonimnimi »jimaki« naših cest. NEPRIMERNA HITROST, MOKRA CE- STA IN TRČENJE Na ostrem ovinku pri odcepu ceste za Svetino v Storah je prišlo do trčMija med voznikoma osebnih avtomobilov Petrom Jevšnikom iz Celja in Josipom Speharjem iz ZagTeba. Ko je Peter Jevšnik pripeljal v ovinek z levim zavojem mu je nasproti pripeljal Josip Spehar, katerega je zaradi neprimerne hitrosti, mokre ceste in prehitrega zaviranja zaneslo v levo pre- ko sredine cestišča, kjer je trčil v Jevšenikov avto. Materialna škoda zaradi neprimerne vožnje neprila- gojene cesti in vremenu je kar 4000 din! PEŠEC NENADOMA PREČKAL CESTO Voznica osebnega avtomobila Karolina Goršak iz Družmirja je peljala iz Arje vasi proti Velenju, njej nasproti po levi strani pa je prišel pešec Anton Salecl iz Pirešnice. Tik pred avtomobilom je prečkal cesto, stopil pred avto, od koder ga je voznica zbila po ce- stišču. Dobil je hude poškodbe, zaradi katerih je v celjski bolnici umrl. To je že štirideseta smrtna žrtev v letošnjem letu na cestah širšega celjskega področja. ZARADI KAPE JE PRIŠLO DO NESREČE Jože Fluks je med vožnjo z motorjem v Drešinji vasi izgubil volneno kapo. Ko je privozil nazaj do kape je pogledal če je cesta prosta. Videl je, da iz smeri Celja prihaja osebni avto, ki pa je bil po nje- govi oceni še daleč. Zato je zavil do kape in jo po- bral. Za voznikom, ki ga je Fluks prej opazil pa je privozil še voznik osebnega avtomobila Karel Završ- nik, začel prehitevati prvi avto in ko je bil z njim vzporedno je pred seboj opazil motorista. Ta mu je zaprl pot. zaradi česar je Završnik močno zavil v de- sno, da bi se izognil trčenju. Zaradi zanašanja je zadel v obcestni jarek in trčil v zemeljski rob. Telesno ni bil nihče poškodovan, materialne škode pa je za 4000 din. Karlu Završniku so zadržali potni list, ker je začasno zaposlen v ZR Nemčiji; bil je v vinjenem sta- nju in je s tem ogrožal promet. SREČANJU SPREGLEDALA PEŠCA Po desni strani v smeri proti Šoštanju je šel po cestišču označenem za pešce in kolesarje pešec Ivan Praprotnik iz Šoštanja. Za njim je pripeljala z oseb- nim avtomobilom Karolina Uran.iek iz Veienja. V bli- žini pešca se je srečavala z drugim avtomobilom in viled tega peljala s kratko prižganimi lučmi. Zapeljala je na zaznamovani del cestišča, spregledala pešca in pa odbila po cestišču. V celjski bolnišnici so ugoto- vili, da je težje poškodovan, zlasti na glavi. Jakob Kmetic, 27. Jagnjeni- ca, poškodoval si je desni gleženj; Marija Ropotar, 26. Šempeter, pošlcodoval si je prste desne roke; Slobodan Manic, 18, Velenje, poškodo- val si je prste leve roke; Ivan Skale, 31. Bukovje, po- škodoval se je desno podleht; Budimir Lazi, 17. Celje, po- škodoval si je desni gleženj; Djordje Božič, 38, Celje, po- škodoval se je levo roko; Ri- hard Ostrovršnik, 36, Pesje, poškodoval si je desni gle- ženj; Branko Juračič, Štore, poškodoval si je prste desne roke: Stare Jevšenak, 18. Zre- če, poškodoval si je prste le- ve roke; Ivan Kvartič, 40. Žalek, poškodoval si je hrbte- nico; Ludvik Kolar, 44, Celje, poškodoval si je prste desne roke; Franc Ogrizek, 21, Stranje, poškodoval si je des- ni komolec; Milan Božič, 37, Celje, poškodoval si je prsni koš; Rajmund Veber, 21, Ce- lje, poškodoval si je levi ko- molec; Filip Kropivšek, 43. Velenje, poškodofval si je prste leve roke; Val burga Žgajner, 41, Laško, poškodo- vala si je levo koleno; Damir Perlič, 23, Ljubečna, poško- doval Si je desno nogo; Al- bin Koprivnik, 24, Resnik, poškodoval si je prste leve roke; Bernard Kozovinc, 19, Celje, poškodoval si je desno stopalo; Mladen Vučenovič, 54, Velenje, poškodoval si je desno roko; Anton Reberšak, 25, Celje, poškodoval si je levo roko; Viktor Podgoršek, 35, Velenje, poškodoval se je PK) čelu; Franc Rozman. 25, 2alec, poškodoval si je hrbte- nico; Albin Klovar, 28, Pre- bold, poškodoval si je levi gleženj; Franc Božič. 46, Ve- lenje, poškodoval si je levo kračo; Metod Flander, 46, Ve- lenje, poškodoval si je levo roko; Rozina Smnrak, 30, Ce- lje, poškodovala si je prsni koš; Josip Flegar, 30, Pregra- da, poškodoval si je levi gle- ženj; Anton Kutnjak, 31. Pre- bold, poškodoval si je prste leve roke; Mehmed Barjak- terjevič, 35, Velenje, poško- doval si je levo kračo; Franc Divjak, 44, Homec, poškodo- val si je levo kračo; Jože Vidic, 21, Podrag, poškodoval Si je desno kračo; Franc Lu- kač, 22, Celje, poškodoval si je desno stopalo; Jože Pete- llnšek, 36, Kompole, poškodo- val s; je levo roko; Franc Sivavec, 42, Petrovče, poško- doval si je prste leve roke. CELJE Poročilo se je 9 parov, od teh: Friderik Cokle, Grobelce in Elizabeta Artiček, Hrastje; Marjan Pušnik, Glinsko in Jožefa Bedrač, Orehovec ter Ivan Toplak in Slavica Ja- van, oba iz Celja. LAŠKO Jože Bukovec, kovinostru- gar, Trbovlje in Ljudmila Marinko, ix)ljedelka, Debro. SLOVENSKE KONJICE Ivan Ledinek, 29, Hudinja in Regina Podpečan, 23, Bre- zen; Franc Cerenak, 27, Klane in Marija Maršnjak, 18, Vitanje; Stanislav Ljubej, 38, Repno in Ana Jenko, 35, Paka; Ciril Mavsar, 42, in Ve- koslava Krznar, oba iz Ljub- ljane; Janez Lavbič, 33, Laze in Marija Plešnik, 20, Sojek ter Janez Podjavoršek, 32, N. Dobrava in Ema Naglic, 31, Zg. Zreče. ŠENTJUR PRI CELJU Anton Zupane, upokojenec, Bolentina in Alojzija Podgor- šek, gospodinja, Žagaj pri Ponovi; Edvard Vrečko, 44, kamenosek, Celje in Nada Zemljak, 32, natakarica, Ce- lje. ŽALEC Janez Mastnak, 23, Podlog in Anica Marinšek, 22, Pon- grac; Jožef Pušnik, 33 in Ma- rija Verdel, 22, oba iz Hramš; Jožef Veber, 62, Ljubljana in Antonija Cukijati, 47, Vran- sko; Jožef Fils, 60 in Marija Svetfco, 47, oba iz Polzele ter Karol Suša, 52, Zvodno in Marija Pišek, 41, Pongrac. CELJE 31 dečkov in 29 deklic LAŠKO 1 deček in 2 deklici SLOVENSKE KONJICE 3 dečki in 3 deklice ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček in 1 dekl.ca ŽALEC 1 deček CELJE Frančiška Felicijan, 89, Vojn k; Josip Gluhak, 43, Tr- novlje; Franc Ocvirk, 77, Ostrožno; Juro Badovinac, 71, Drešinja vas; Marija Sev- šek, 64, Draža vas; Katarina Lovrenčak, 41, Nova vas pri Šmarju; Alojz Radič, 3 dni, Rečica ob Paki; Jožica Galuf, 4 mesece, Celje; Polonca Majcen, 1 dan, Socka; Jožef Prešiček, 67, Veternik; Jo- žef Mozetič, 81, Celje; Eliza- beta Kunštek, 66, Žahenberc; Jožef Vodišek, 62, Tevče; Ju- rij Jevšinek, 68, Grobelno; Anton Hartman, 82, Ohio; Franc Selih, 39, Dobrova pri Konjicah; Bibiana Jakše, 86, Vransko; Pavel Stramšek, 49, Laško; Marija Stritar, 60 Ra- domlje; Hinko Žekar, 57, Nova vas; Jožefa Brdnik, 67. Podsreda :n Jožefa Trbovšek, 56, Dobrovlje. GORNJI GRAD Anton Poiškruh, 61, upoko- jenec, Tirosek. LAŠKO Frančišek Slakar, 72, pre- užitkar, Čimemo; Velentin Cvek, 66, preužitkar, Stren- sko; Jožefa Lokošek, 64, pre- užitkarica, Olešče; Rozina Koblič, 72, gospodinja, Ku- retno. SLOVENSKE KONJICE Tanja Stropnik, 1, Brezen; Jurij Kvas, 75, Pristava in Marija Sevšek, 64, Tepanj- ski vrh. ŠENTJUR PRI СЕГЛђ Matilda Rataj, 59, polj^ ka, Hruševec; Julijana k^'" man, 30, kmetovalka, Lo^" pri Planini. ' S.MARJE PRI JELŠAH Janez Žerak, 63, Sp, nje; Antonija Drovenik, j... ) Cajzek, 79, Vel. Rtxlne in j ' ' žefa Janžek, roj. Herček, o¡, > Topole. ' 1 i ŽALEC f Jakob Cocej, 89, upokoji, : nec. Leveč; Alojzija ProseujL ' roj. Mirt, 87, upokojen^ Selce nad Blanco; Adolf р^К 33, delavec. Hum na Sut^ í Ivan Lesjak, 97, kmet, ska gora; Karolina Kozovi^, roj. Seško, 36, gospod ñP Zabukovica; Marija Roa roj. Žlicar, 83, gospodinj šešče; Silvester Romšek, parketar, Liboje; Franc Ц . šek, 70, upokojenec, Založj j; Anton Štrajhar, 36, ро1јв(Ј. lee, Jeronim, " UNION: do 20. junija am« e riški barvni film »Petorka 11 akciji« i> od 21. do 24. junija am« if ital.-franc. barvni film »Uolj o dnevi sovraštva« o METROPOL: 17. junija j i italijanski barvni film Meč j ' Brandoa« ' od 18. do 20. junija an» riški barvni film »Sindbad . , pomorščak« od 21. do 23. junija ameti ški barvni film »Dogodilo ц je v Arizoni« DOM (ob 16. in 18 uri) te« LETNI KINO (ob 20.30 urihj do 18. junija ameriški ban, ni film »Koraki revolverašei ' od 19. do 20. junija ameri ški barvni film »Kaster z a hoda« od 21. do 22. junija nemšk ^ film »Čakalnica smrti« od 23. do 24. junija ameri. ški barvni film »Revolverai. Apaškega klanca« DOBRNA: 19. in 20. junij \ nemški barvni film »čakalni [ ca smrti« ) i Za naš današnji prispevek smo vam pripravili nekaj in- formacij o šolanju na gimna- ziji ter o izboru štependistov pri republiški izobraže\'aLni skupnosti. Najprej o štipen- dijah! Ob koncu prejšnjega tedna je republiška izobraževalna skupnost odobravala štipen- dije za šolanje na srednjih šolah, štipedije je zbirala služba za zaposlovanje, zato so bili o tem obveščeni tudi VSi zavodi za zaposlovanje. Na območju celjskega zavo- da je bilo neugodno rešenih 135 prošenj za štipendije, o čemer so bili posamezni kan- didati tudi pismeno obvešče. ni in napoteni po ix>drob- nejše informacije na zavode za zaposlovanje. Celjski za- vod namerava za vse odklo- njene kandidate najti štipen- dije pri štipenditorjih v go- spodarstvu, pri nekaterih ob- činskih skladih za talente, pri temeljnih izobraževalnih skupnostih in morda še kje, prav tako je sklical za torek, 22. junija sestanek s kadrov- skimi službami podjetij, na katerem se bodo vsi zainte- resirani ob udeležbi pred- staivnikov republiške izobra- ževalne skupnosti, odgovorili o konkretnih rešitvah za omenjene odklonjene kandi- date za štipedije. Skratka: zavod za zaposlovanje je za- držal vse prošnje za štipen- dije in bo prosilce pismeno obvestil o možnostih, ki jih je našel za štipendije v pod- jetjih aH pri drugih štipendi- torjih. S tem v zvezi bo po- sredoval tudi konkretne na- potke. tev. Pomebno je, da učen cem niso delali v višjih ra redih preglavic matemat.iJ j slovenski jezik in tuj jezil i Do učenja in branja пвдВ ј imeti bodoči gimnazijec vip liko veselja in nagnjenja. Zej lo pomembno za uspeh so tudi utrjene delovne navi^ de in interes za študijsko dit lo. Za vse pa velja, da m« I rajo imeti nadpovprečne ske sposobnosti. Z veliii ( pridnostjo končajo gimnazij t sicer tudi poprečno sposot»! dijaki, toda kasneje pri šttj di ju na imi verzi p>onavadi oij povedo. Za bodoči družbeni gospodarski razvoj íx>trebí | jemo čim več strokovnjaki najvišje ravni. Danes Ј < (žal!) na gimnazijah premami nadpovprečno nadarjen^ j otrok iz družin z nižjim so j cialnim položajem (delavci kmetje). Vzrok za to je, da ^ za gimnazije ni vodila ustre* na štipendijska politika ^ da želijo starši spraviti f otroke čimhitreje do ^ ha. Novejša št pendijska V'^' , tika pa je stvari že zasta''' la drugače. . O ŠOLANJU NA GIMNAZIJI Dejstvo je, da je najpri- mernejša pot in priprava za študij na univerzi in visokih šolah gimnazija. Znano je mišljenje, da daje tudi gim- nazija tako zaključno izobraz- bo, ki omogoča ustrezno za- poslitev. Maturanti gimnazij se težko zaposlijo, kajti za delovna mesta, na katerih bi se morda lahko zaposlili, vzgajajo kadre druge šole. Velik del sposobnih učencev se usmerja na srednje tehni- ške šole. Mnogi med temi :majo namen kasneje nada- ljevati študij na tehniških fakultetah. Zelo je razširjeno napačno mnenje, da srednje strokovne šole bolje pripravi- jo dijake za študij tehnike. Vse tehniške šole ugotavljajo na podlagi lastnih izkušenj, da so pri študiju uspešnejši študentje, ki so prišli iz gim- nazij. To ne drži za prehod na višje tehniške šole, za ka- tere so primernejši absolven- ti srednjih tehniških šol. Viš- je šole namreč usposabljajo strokovnjake — praktike, univeza pa strokovnjake — raziskovalce. V girrmaziji praviloma us- pevajo učenci, ki zaključuje- jo osnovno šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom; med učenci z dobrim uspe- hom pa le tisti, ki so nad- poprečno sposobni in imajo le dober uspeh zaradi preve- likih izvenšolskih obremeni- LEPA ZMAGA NAD OINAMOM jaj-acü suspendiranega ig- j¿a v Celju so celjski roko- ;taši predzadnjo tekmo v ^ ligi odigrali v Breži- Ij, kjer so po zelo dobri i premagali eno naj bol j- , moštev Dinamo iz Pan- Rezultat 18:15. Najbolj- šo bili Marguč, ki je obra- I kar tri kazenske strele, polju pa Telič in Koren. )le so dosegli: Telič 6, Ko- a 4, Levstik in Lube j po 3 ter Kac in šaiarič po ene- ga. Celjani so igrali nepričako- vano dobro in mnogi so se strinjali z ooeno, da če bi igrali vsaj še nekaj tekem tako, potem bi zagotovo osta- li v zvezni ligi. Tokrat je eki- po vodiü Tone Goršič, ki je zamenjal Zdravka Ačkuna. V nedeljo celjani gostujejo v Banjaluki proti Borcu. To je zadnje srečanje, kajti pr- venstvo DO s tem zaključeno. Celjski rokometaši bodo v prihodnji sezoni nastO(paJi v novoustanovljeni II. zvezni ligi, kjer bodo poskušali os- vojiti prvo mesto in se čez leto dni vrmli med najboljše jugoslovanske rokometne eki- pe. Za takšen podvig pa bo potrebno sistematično delo in volja starejših, da s po- močjo mlajših pomagajo pri ustvaritvi takšnega podviga. PLAV/ILCl V NOVIH POGOJIH PELA re dni smo obiskali celjsko ivališče ob Ljubljanski ce- Bazen je bil napolnjen vodo, toda na plavališču ni 10 nita enega samega pla- jea. Takoj ob vstopu sano ïko zasledili napds: »Tre- ngi v sredo, petek in sobo- V RIMSKIH TOPLICAH«. Torej smo si izbrali napa- n dan za obisk. Pri tem i nam je že prišel ob ba- li »kopališki majster« Ru- Travner. Seznanil nas je, i zaradi hladne vode v celj- :em bazenu (18 stopinj), če- tna vrsta vadi v Rimskih plicah. Ekipo Celja vadita daj Andrej 2nidaršič in iran Hercog. Poleti pa bo iskočila na pomoč še Nu- ša Vovk in morda, tako vsaj upajo pri Neptimu, tudi za kratek čas, poškodovani Edi Goršič. Drugače pa je pri celjskem Neptunu letos vse bolje pri- pravljeno za sezono. Preure- dili so si klubske prostore, pripravili v največji klubski sobi telovadnico, ki je služi- la vsem plavalcem v priprav- ljalni sezonj za dopolnilne športe m vadbe. Članstvo se je povečalo za kar sto novih in nadebudnih plavalcev. S temi bo potreb- no mnogo delati in prvj re- zultati bodo vidni že na mi- tingih 16. in 23. julija. Te dni se bodo v Celju pomerili vsi za prve rezultate. Sledilo pa bo republiško prvenstvo Slo- venije v mesecu avgustu v kategoriji mlajših pionirjev in pionirk. Torej celjski Neptim deluje tudi letos v najboljši moči in v danih, pogojih. Rezulta- ti ne bodo vrhunski, kajti brez zimskega bazena, redne vadbe preko celotnega leta ni pravega uspeha, še tako smo lahko zadovoljni in ve- seli, da preko 250 mladih pla- valcev hoče delati celo leto po telovadnicah in tu in tam zaplavati v toplih bazenih. že prvi start v spomladan- skem ali poletnem prvenstvu pa pokaže, kolikšno prednost imajo športniki — plavalci z zimskimi pokritimi bazeni. J. KUZMA Ф Odbojkarji Braslovč so v nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja v II. republiški odbojkarski ligi doma pre- magali Impol z 3:0. Sodil je pred 50 gledalci Božič iz Žalca. DrugI predstavnik v tej ligi, ekipa Sempelra, pa je doma izgubila z Zgornjo Polskavo z 3:1. Ф Na rednem mesečnem šahovskem brzotumirju SK Savinjčan iz Šempetra za me- sec junij je nastopilo 15 ša- histov. Zmagal je Storman z 12 točKami. Ф V prijateljski nogomet- ni tekmi so pionirji NK Ža- lec doma premagali svoje vrs'mke iz Vranskega s 6:2. Ф V nadaljevanju prvenst- venega tekmovanja v štajer- ski rokometni ligi so rokome- taši Griž doma premagal: Ve- liko nedeljo z rezultatom 46:16. Najboljši strelec pri domačih je bil Pimat, ki je dosegel 16 golov, pri gostih pa Skok z 7 goli. Srečanje je vodil pred okoli 100 gledalci zelo dobro Jug iz Celja. Ф Rukometaši Partizana Petrovce pa so na domačem igrišču proti ekipi Drave iz Ptuja igrali neodločeno 20:20. Najboljši strelec tekme je bil domačin Kline, ki je do^ segel 8 golov. Sodil je dobro Rata j iz Celja. T. TAVČAR TRUE DRŽAVNI PRVAK! četverica celjskih dvigalcev Eži je sodelovala na letoš- |em državnem prvenstvu v erenju moči. To je nova »ortna disciplina znana pre- D Atlantika v Ameriki. Tek- cvanje je bilo v Nišu. Kljub temu, da je nastopilo reko 200 tekmovalcev so îljani presenetüi in osvojili Ti naslove državnega prva- i. Žal pa niso dosegli no- h rekordov Jugoslavije ker organizatorju zmanjkalo ieži. Kot so odpadli va tek- ovalci so pri teži 202 kg ranaj pričeli z dvigom celj- Ú tekmovalci. Tu je nasta- la prava 2aneda, ko ni bilo uteži. Poglejmo nove prvake: Jo- že Urankar je v srednje težki kategoriji dvignil 556,5 kilo- grama, Herman Lichteneger je bil pirvak v težki kategoriji s 517 kilogrami, Smrečnik pa v isti kategoriji tretji s 482 kilogrami. Mladi Papot- nik je presenet.il v lahko tež- ki kategoriji. Zmagal je pred vsemj t-ekmovalci s 522 kilo- grami. Torej tri novi naslovi za celjske d^igalce m štiri kolajne. Disciplina je obsegala sle- deče dvige: dviganje uteži na klopi, dvig s počepi in dvig s tal. Tu najboljši celjski te- kmovalec Jože Urankar dvig- ne kar 280 kilogramov, žal pa je bilo na razpolago sa- mo 202 kilograma. J. KUZMA JADRALCI LETOS MED NAJBOUŠIMi v letošnji jadralni sezoni izredno presenečajo učenci Maksa Arbaj terja iz Celja. Člani Aero kluba Celje so že v Lescah presenetili, ko je kar trojica, Milan Pešec, Peter Klinar in Franc Pete-rko preletela 300 km v trikotu in s tem dosegla vse pogoje za osvojitev Zlate »C« značke jadralca. Komaj pa se je to poleglo, je celjski jadralec Vlado Ko- čevar preletel z jadrilico Me- teor iz Celja do malega leta- lišča Cene pri Novem Sadu. Preletel je kar 388 kilometrov in imei še rezerve za prelet Za naslednjih 50 kilometrov. Ker pa se je mračilo je zara- ri čuvanja jadrilice predhod- no pristal. Ocenil je namreč, da mu za prelet 500 km pri- manjkuje časa in je svoj poizkus prekinil. Te dni so celjski jadralci posebno veseli in nestrpni. Iz zahodne Nemčije so spre- jeli novo, danes najboljšo evropsko jedrilico »CIRUS«. Na vseh zadnjih svetovnih in e\'ropskih prvenstvih je ta jedrilica vedno osvajala naj- boljša mesta. Prvi jadralci bodo iz celjskega moštva po- leteli s to jedrilico že v teh dneh v Novem mestu. Priča- kujejo uspeh in sigurni smo, da bo celjska vrsta v postavi Kočevar, Pešec, Klinar, Pe- terko, Leskovšek, Rojnik, Kamer na državnem prven- stvu v Vršcu dosegla prodo- ren uspeh in morda celo kakšno mesto v državni re- prezentanci. Povedati mora- mo, da je Jugoslavija in njen center v Vršcu organizator svetovnega prvenstva v letu 1972. Torej celjski jadralci so pravočasno in načrtno pri- čeli misliti na letošnjo se- zono in morebitni uspeh za »Vršac 72«. J. KUZMA V PARTIZANSKEM INOGOBOJU PRVA MESTA TUD! ZA CELJANE v Trbovljah je bilo republi- ko prvenstvo v partizanskem inogoboju za mladinske m lanske vrste prvega, drugega i tretjega razreda. Lep uspeh D dosegli tudi tekmovalci Ce- a, katerih najboljše dcsež- б tudi objavljamo: ekipe — iladinKe II. razred: 3. TVD Artizan — Gaber je 313,30 "čk; naladinci II. razred: 2. iaberje 318, 50; mlajše člani- e I. razred: 1. Gaber je 305,40; ferejše članice: 3. Gaberje ''.2: posamezniki — mladin- ® II. razred: L Lidija Pin- ir (Gaberje) 62,0; mladinci I- razred: 2. Milan Žohar Gaberje) 62,1; mlajše člani- ^ П. razred: 1. Nada Miraik Gaberje) 59,9; starejše čla- •ice: 3. Rozalija Flis (Gaber- «) 20,6 točk. CELJE B V KVALIFIKACIJAH Aliada ekipa celjskih roko- ki nastopa pod ime- ^ Celje B v štajerski li- ^ je dosegla lep uspeh. V ^jem kolu so doma viso- ^ premagali Kamnico z 42:11 ? Osvojili drugo mesto, kar P omogoča nastop v kvali- ^ijah za prvo republiško gometno ligo. To je vse- J^or lep uspeh mladih ig- P, izmed katerih bodo že kaj kmalu zaigrali vo ekipo. tv AVTO RELLY ZA CEUSKA PODJETJA Avtomoto društvo Slavko Slander bo skupaj z združe- njem šoferjev in avtomehani- kov Celje priredil 3. julija« v Celju avtorelly za celjske kolektive. Tu se bodo pome- rili predstavniki podjetij, da- lje člani AMD, Ljudske tehni- ke in združenja šoferjev. Vsa- ka ekipa bo imela po tri te- kmovalce in spremljevalce in to z vozili v dveh kategori- jah. Po en tekmovalec mora tekmovati v kategoriji do 1000 com ostala dva pa v kategoriji nad 1000 ccm, ali pa obratno. Poleg vožnje, ki pa obratno. Poleg vožnje,. ki je znana na rellyju bo tudi brzinska vožnja iz Trbovelj v Prebold, spretnostna vožnja in preiz- kušnja znanja v cestnopro- metnih predpisih. Tekmova- nje je posvečeno dnevu šo- ferjev in občinskemu prazni- ku Celje. jk MODA MLADIH TUDI V CELJU, V SOBOTO 19. JUNIJA OB 20. URI V NARODNEM DOMU • V modnem sprehodu se vam bodo v poletnih in jesenskih modelih tovarne Novoteks pred- stavili bralci in bralke revije m • Nastopili bodo reporterji in gostje revije m • Igral bo ansambel: grupa m — termiti • Prireditev, ki vas ne bo razočarala, bo vodil Vili Vodopivec • V nagradnem kvizu bodo sodelovali obisko- valci iz dvorane • Bogate nagrade so prispevala priznana sloven- ska podjetja BERITE REVIJO M IN PRIDITE NA PRIREDITEV MODA MLADIH nogomet SKilJKNA ZMAGA PKOTl ILIRIJI Nogometaši Kladi var ja so obdržali atik z vrhom. Na Glazijl so gladko in po lepi igri premagali Ilirijo 3:1 <2:0). Mlada ekipa, Kompan je ponovno pojačal celjsko obrambo, je preko zadetkov Plevčaka 2 in Reberšaka osvojila dve nadaljnji točki. Po prika/.HJii igri pa bi bil lahko rezultat še ugodnejši. Toda vratar gostov Jerebič je branil odlično. Najboljši v celjskem moštvu pa so tokrat bili — Cemič, Plevčak in mladi Osojnik. jk OLIIVIPU OBE TOČKI Celjski Olimp je tudi tokrat na domačem igrišču zmagal. Premagal je Steklarja iz Rogaške Slatine. Toda do zmage so Gaberčani prišli šele v drugem polčasu, ko so ;zkoristili svojo fizično nadmoč in boljšo kondicijo. Zadetka sta dosegla Greg<»l in 2uparl. Končni rezultat 2:0 (0:0). jk OKREPLJENI TEHNIČNI ОВВ(Ж KLADIVARJA v celj.skem Kladivarju so te dni pojačali svoj tehnični odbor. Predsednik tehnične komisije Ante Jerkovič, ki ima prepoved opravljanja svoje funkcije za dobo 6 mesecev, je podal upravnemu odboru ostavko. Ta pa ni bila sprejeta. Pač pa je v tehničro vodstvo sedaj vključena četverica znanih celjslcih delavcev. To so Zdravko Perič, Franjo Ambrož, Ivan Tmovšek in Ргагк: Aubreht. Za naslednjih šest mesecev pa bo mesto predsednika tehnične komisije vodil Zdravko Perič namesto kaznovanega Jer- koviča. Ostala trojica pa bo vodila prvo moštvo, mladino m pionirsko šolo. jjj ŠOŠTANJ PRVAK PODZVEZE Čeprav je do konca prvenstvenega tekmovanja v celjski nogometni podzvezi ostalo še eno kolo, je prvak podzveze že ziian. Nogometaši Partizana Šoštanj so tako postali novi prvak in novi član VCSNL. V 21. kolu so bili doseženi tile rezultati: Senovo — Brežice 2:0, Polzela — Šoštanj 0:6, Žalec — Papimičar 5:3, Vojnik — Opekar 2:0, Ljubno — Celulozar 2:3 in Straža — Boč 3:0 brez borbe. odbojka V GABERJU SKORAJ SENZACIJA Vodeče moštvo republiške lige in zim^ prvak Kanal je skoraj podlegel celjski vrsti v Gaberju. Samo malo je manjkalo, da bi fantje Zilnika zmagali. Toda vse kaže, da so psihično odpo- vedali, ko so v drugem setu vodili 14:10 in potem izgubili. Končni rezultat 3:2 za Kanal. Najboljši mož na igrišču pa je bil Žilnik. jk BRESTANICA PRESI.ABA ZA CELJE Odbojkarice Partizana Celje, katere uspešno vodi Peter Vipot- nik, so zmagale tudi tokrat. V srečanju proti Brestanici niso dovolile gostjam, da bi dosegle več kot sedem točk v setu. Zmagale so 3:0 (7, 7, 6). Kljub temu pa so še vedno na drugem mestu, točko za vodečim Fužinarjem. V soboto, v zadnjem kolu, pa igrajo v Ljubljani proti istoimenskem moštvu. jk košarka ODLIČNA IGRA JURICA v 9. kolu republiške košarkarske lige je v Celju gostovala letos dokaj povprečna ekipa 2KK Maribora. Nekdaj vedno pri- vlačen »štajerski derbi« tokrat ni prinesel pričakovane lepe igre, kajti spet se je pokazalo, da takoimenovane slabše ekipe na papirju Celjanom ne dajejo prave inspiracije. Zmaga Celjanov z rezultatom 79:66 (39:25) je zaslužena, največ zaslug pa je imel tokrat iznajdljivi Jerič, ki je vedno v odločilnih momentih zadel koš, poleg tega pa uspešno podajal žogo visokegu T. Sa- gadinu, kateremu je tudi uspevalo vse. Začetno vodstvo Celjanov za 20 košev so gostje uspeli kmalu znižati in ko je kazalo, da se bodo nevarno približali domačinom, sta Jerič in T. Sagadin z nekaj zaporednimi koši zagotovila svojemu moštvu dragoceni točki. Koše za Celje so dosegli; T. Sagadin 25, M. Sagadin 15, Z. Sagadin 12, Jerič 12, Tomašič 7, Erjavec 4, Leskovar 4. Po tem kolu so Celjani na 3. mestu prvenstvene lestvice, v nasled- njem kolu pa gostujejo v Kranju proti Triglavu. STTO KOŠEV MLADINCEV v predzadnjem kolu republi.ike mladinske košarkarske lige — vzhod, so celjski mladinci v Slovenski Bistrici katastrofalno premagali Bistričane z rezultatom 100:60 (.52:281. Koše za Celje so dosegli: Kuljad 4, Jančič 8, Djuričič 12. Pintar 2, Dolžan 9, lazbec 2, Koštomaj 2. Pejanovič 38, Jeriček 19. 2ohar 4. Na le=t. vici so Celjani dnigi z enakim številom točk kot vodeči Mari- bor 66, a s slabšo razliko v koših. V zadnjem kolu igrajo mla- dinci še z ekipo Konusa v Slovenskih Konjicah. J. CEPIN hokej na travi GABERČANI NA SEDMEM MESTU s prvenstvom v zapadni zvezni ligi so zaključili tudi celjski tiokejisti na travi. V zadnjem kolu so v gosteh v Zagrebu proti Zagrebu igrali 1:1 (0:1). Edini zadetek je dosegel za celjske barve Vojko Bratec. Letos so celjski igralci v končni razpredelnici osvojili sedmo mesto. To je mesto slabše kot lansko leto. Toda z malo več pogumnosti in boljšimi napadalci bi lahko bili tretji. Tri moštva pred njimi jim namreč bežijo samo za dve ali eno točko. Celjsko moštvo Partizana Gaberje je letos nastopilo s sle- dečimi ' igralci: Jančič, Lamut, Jošt, Vojko in Milan Bratec, Emil, Stanko in Drago Kolenc, Bon, Lednik, Zupane, Jeram. Rovan, Gril, Ireskovšek in Nikolič. Od osemnajst srečanj so petkrat zmagali, .sedemkrat igrali neodločeno in .Šestkrat izgubili. Do.segli so 18 zadetkov, Lamut in Jančič pa sta jih v svojo mrežo prejela 21. Јк tml.4 SEKIRNIKOVA OSMA V soboto in nedeljo je bilo v Celju letošnje mladinsko prven- stvo v tenisu. Nastopile so mladinke tn med njimi tudi Celjanki Sekimikova in Godnikova. Zmagala je, kot je bilo pričakovati, državna prvakinja Mima Javševec iz Maribora. Celjanki pa sta dosegli sledeči uspeh: Sekimikova je bila osma, Godnikova pa deveta. V dvojicah pa je Godnikova skupaj s pionirko Olimpije Šavornovo osvojila odlično tretje mesto. Mladinci so tekmovali v Ljubljani. Oba celjska predstavnika sta se uvrstila v osmino, to je od 9 do 16. mesta. Tu pa sta bila Izločena. Pungcršek je izgubil proti Kodeli, Lavrenčič pa proti Svenšeku (Branik). jli í CELJE__I ŠE ENKRAT — SEMAFORJI RUDI PEPERKO, odbornik (dosedanji): Zanima me, ali je v resnici potrebno soglasje republiškega sekretariata za notranje zadeve za postavitev visečega semaforja na Dečkovi cesti? Ali je I>ečkova cesta cesta prvega reda? Ce je cesta prvega reda, potem je repub. liško soglasje potrebno, če pa je mestna ulica pa takš- nega soglasja ni treba. Ce pa je kljub temu nujno imeti soglasje, me zanima, po katerem predpisu. V kolikor soglasje ni potrebno, se mi zdi, da želimo za, devo le zavlačevati. OSKAR NAGLA V, tajnik skupščine: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve je kot naročnik ko. miinalnih del v imenu občinske službe za promet za- prosil sekretariat za notranje zadeve — prometno inšpekcijo — za tolmačenje pravilnika o postavitvi pro- metnih zaiakov zato, ker v ©nem členu pravilnik dolo- ča le minimalno višino namestitve svetlečnih prodpore. Inž. DUŠAN BURNIK, podpredsednik skupščine: Kar tiče Teharij moram povedati, da zadeva ne stoji, marveč je v običajnem postopku. O tem je razprav- ljal tudi svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve in sprejel ustrezne sklepe za potrditev zazidalna načrta na tem območju pa tudi za ureditev nekaterih drugih del. Inž. JURE SADAR, oddelek za gradbene in komu- nalne zadeve: K vsemu temu je še dodati, da y Pri- meru Teharij ne gre za ovire, čeprav so nekateri po- misleki o izgradnji rekreacijskega središča pri Mli- narjevem Janezu bili izrečeni. Pripis: Ureditev rekreacijskega središča Na gričku je še vedno odprto vprašanje, kajti delavski svet Ingrada se je odločil za to investicijo le v primeru, če bo lahko poleg poslopja kupil tudi zemljišče. Občin- ska skupščina pa zemlje na tem <^bmočju ne name- rava prodati, marveč jo dati samo v dolgoročno upo. rabo. Za rekreacijsko središče podGolovcem pa sta svet za telesno kulturo in svet za blagovni promet odobrila sredstva za izdelavo načrtov. Sicer pa je akcija Agensa, da bi začel na tem območju z gradnjo sejemskih prostorov, zaenkrat še v mirovanju. LETOS NA CEUSKIH CESTAH 40 MRTVIH! # Predno se je dodobra začela turistična sezona in množični premik ljudi po cestah v vse smeri, že beležimo grozljiv podatek za ceste širšega celjskega področja: do 15. junija je v prometnih nesrečah izgubilo življenje kar 40 ljudi! V primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu se je število ponovno povečalo. Vsekakor nas ti podatki obremenjujejo, da v prihodnje še z večjo pazljivostjo so- delujemo v cestnem prometu; to velja tako za voznike motornih vozil, kot tudi za kolesarje, vomike vprežnih vozil in pešce. Ф V Topolščici je prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je bil težje poškodovan otrok Dušan Potočnik. Vo- znik motornega vozila Ivan Grabner iz Zavodnje nad Šo- štanjem je peljal proti Šoštanju, kjer mu je preko ceste nenadoma stekel šestletni Dušan Potočnik. Z močnimi po- škodbami so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Ф Tudi v nesreči v naselju Orešje je bil žrtev nesreče otrok. Voznik tovornega avtomobila je s stranske ceste vzvratno pripeljal na cesto III. reda, kjer je pri zavijanju v levo zadel v hlod in ga porival po cestišču. Na tem hlodu je sedel otrok Štefan Horjak, 10, iz Drožanja pri Sevnici, ki je pri tem padel s hloda. Le-ta ga je še nekaj metrov dalje potiskal, nato pa se zvalil preko njega. Otrok je bil težje poškodovan. Ф V vinjenem stanju se je iz .smeri Bukovžlak pripe- ljal na Mariborsko cesto ter zavil proti Vojniku kolesar Ivan Orožen iz Trnovelj. Namesto, da bi peljal po ozna- čenem vozišču, namenjenem kolesarjem, je vijugasto vozil po cesti. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom Martin Panič iz Celja, ki kljub odmikanju kolesarju ni mogel preprečiti nesreče. Kolesarja je zbil po cesti in so mu po prevozu v bolnišniox> ugotovili težje poškodbe ter ob odvzetju krvi v njej alkohol. LETOS OSREDNJE PROSLAVE OBČINSKEGA PRAZNIKA LAŠKE OBČINE V PARTIZANSKEM JURKLOŠTRU Obilo razlogov za selitev proslavljanja občinskega praznika v Jurklošter • Občinske, mu prazniku se pridružuje proslavitev dneva borca, zbor borcev kozjanskega odreda, bor. cev II. bataljona VDV brigade, aktivistov kozjanskega in proslavitev dneva rudarjev % Svečan akt podpisa pobratimske listine med občani Trstenik, Vrbovec in Laško. Dolga leta je praznovanje občinskega praznika, to je 2. juUj, dan partizanskega napada na rudnik Huda ja- ma leta 1943, potekalo pre- težno v Laškem, s priredit- vami v Radečah, Rimskih Toplicah, do predlani pa je bil občinska praznik povezat? tudi s turističnim praznikom »Pivo in cvetje«-. Lani pa je bilo sklenjeno, da bo pra- znovanje občinskega praznika krožilo рк) večjih in pomemb- nejših krajih v občini, tako kot na primer v občini Ža- lec in Šentjur. Da je bil za lètosnje leto izbran Jurklošter, je razlo- gov več kot dovolj. Prvi je nedvomno ta, da je Jurklo- šter središče laškega dela kozjanskega območja, v mi- nulem letu deležnega tolikih razprav in načrtov, kako re- šiti ta predel iz nerazvitosti. Sklep občinske skupščine in občinskih političnih organiza- cij, da v okviru možnosti skupščine in gospodarskih organizacij doprinesejo Jur- kloštru v>a.j nekaj pridobi- tev, pa je zaenkrat tudi edini konkretni rezultat toQi- kanj obetane pomoči Slove- nije temu delu Kozjanske- ga. Jurklošter bo ob praz- niku pridobil asfaltirano ce- sto skozi naselje, telefonsko zvezo s svetom, knjižnico, ambulanto, regiilirali pa bo- do tudi Gračnico skozi nase- lje. Drugi pomemben razlog za praznovanje v Jurkloštru je, da je ta kraj najbolj prime- ren za zibor kozjanskih bor- cev in aktivistov, ki se vsa- ko leto odvija v eni izmed šestih domicilnih občin Ko- zjanskega odreda. Tako bo letos Jurklošter za nekaj dni spet središče ob- čine v njenih slavnostnih dneh, kot je bil žarišče os- vobodilnega boja med vojno. Prireditve, ki bodo trajale, od 29. junija do 4. julija, podroben program bomo .še sporočili, bodo pretežno po- tekale v Jurkloštru, vendar tudi v drugih krajih v ob- čini. Tako bo v Laškem na slavnostni seji podpisan do- kument o pobratenju občin Trstenik (Srbija), Vrbovec (Hrvaška) in Laške občine. V Brezi bo odkritje spomeni- ka padlemu komandantu 2. bataljona VDV brigade Francu Gorja.nc-Bobeku, žalne ko- moracije bodo na Marofu, na Henini, pomembni dogo^j^ pa bo brez dvoma položit^, temeljnega kamna za gr^^ njo nove osnovne šole v ЕјЈђ^ skih Toplicah. Prazniku občine, Dnev^ borca, 30. obletnice vstajf slovenskega ljudstva se ¡ svojim slavjem pridružujeji tudi rudarji laškega rudo i.jj j ki bo prav tako v Jurklj štru. V okvir proslav občinske^ praznika pa nedvomno polno pravico sodi še prj slava 100 letnice laške godi) na pihala. To bo prav talj pomemben dogodek, kot j bil lani, ko so laški gasilj; ob občinskem prazniku slani K svojo stoletnico, kot dnagj najstarejše društvo v S!io\'i niji. J. KRAŠOVS CEUANI NA 16 IGRAH BRATSTVA IN ENOTNOSTI Letošnje igre šestih jugo- slovanskih mest pc-d skupnim naslovom »Bratstvo in enot- nost« bodo od 24. do 27. ju- nija v Zrenjaninu. Celjska e- kipa, ki je sodelovala na vseh šestnajstih srečanjih in bila med pobudniki iger, bo od- potovala v Zrenjanin z željo, da ponovi uspehe zadnjih let, predvsem na športnem pod- ročju. Igre dobivajo v zadnjih letih nove kvalitetne dimenzi- je, ki se zlasti kažejo v uvr- ščanju v program tudi ne- športnih panog. športna tekmovanja bodo v atletiki za moške in žen- ske, košarki (ženske), roko- metu (moški), v streljanju bo nastopila mešana ekipia ter v taborniških veščinah. Zanimiv bo tudi kulturni del prireditev, kjer se bodo na razstavi predstavili tudi mla- di slikarji iz Vojnika in Ce- lja. Prispevali so deset slik, ki so bile razstavljene ob prireditvi »Naša beseda«. Te- kmovali bodo mladi glasbeni- ki, posebne ekipe pa se bodo pomerile v kvizu »Kako po- znaš Zrenjanin«. Omeniti mo- ramo še nastop pesnikov, i bodo izdali tudi priložnostn zbirko ter zabavno-glasbeni ansamblov. Iger se bo udeh žilo 52 celjskih mladincev, i se bodo skupaj z ekipami 01> rida, Tuzle, Vinkovcev, Zr» njanina in Titograda pom«l li na XVI. igrah »Bratstva ii enotnosti«. ti USTANOVILI SINDIKALNO ORGANIZACIJO Pri občinskem sindikalnem svetu Žalec je bila ustanov- ljena osnovna organizacija de- lavcev zaposlenih pri zaseb- nih delodajalcih. V žalski ob- čini je približno okrog 380 takih delavcev, ustanovnega zbora pa se jih je udeležilo 30. Vodstvo organizacije si bo prizadevalo pritegniti čimveč delavcev, kajti le tako bo lahko organizacija služila svo- jemu namenu in tudi dovolj učinkovita. Namen organiza- cije je, da bi se izenačili z ostaiimi delavci v družbe- nih organizacijah. Prizadeti delavci bi radi uskladili svoje osebne dohodke z dohodki v delovnih organizacijah, pre- prečili pa bi radi neresnično dajanje podatkov o osebnih dohodkih Zavodu za socialno zavarovanje, ki so nižji od resničnih, kar pa škoduje de lavcem pri določevanju po- kojninske osnove. Osnovni organizacija je zato sprejela sklep, da se morajo te na pake odpraviti, osebni dohod' ki pa se morajo gibati enako kot v družbenem sektorju-. Zi prvega predsednika je bil в voljen Branko Kert. T. TAVČA pozabljene obljube? Zaradi nesklepčnosti .se je trideseta skupna seja članov obeh zborov skupščine obči- ne Celje, v petek, 11. juni- ja, začela s polurno zamudo. Kmalu po uvodnem delu se je na seji od 80 oziroma od 79 odbornikov, ker se je eden pred tem odpovedal mandatu, zbralo 47 odborni- kov, od tega 25 članov ob- činskega zbora in 22 članov zbora delovnih skupnosti. Med odsotnimi jih je bilo kar 15 neopravičenih in to 7 iz občinskega zbora ter 8 iz zbora delovnih skupnosti. Takšna je bila slika glede udeležbe na zadnji skupščin- ski seji,, nič boljše pa ni bi- lo na prejšnjih. Na vsak način je odsotnost odborni- kov, med nj'imi zilasti neopra- vičena, prevelika. Nekateri podattd tudi govorijo, da gre v glavnem za ene in iste od- bornike, ki prepogosto iz- ostajajo na seji. Problem je pereč, zlasti še, ker smo pred dobrima dvema letoma na kandidacij- skih zborih slišali drugačne besede in obljube o izredni prizadevnosti za delo, o po- vezanosti med odbomitó, vo- livci in skupščino ter njeni- mi organi in podobno. Ker je pol mandatne dobe minilo^ bi morda kazalo pro- učiti tío vprašanje, zlasti pa bi ga morali tisti, ki so pred dvema letoma vodili vse pri- prave (politične) na občinske volitve. To velja za Sociali- stično zvezo ter sindikate. Koilikor je znano je občin- ska konferenca SZDL v (Delju že pripravila analizo o akts nosti odbornikov in merrf tudi poslancev, zato bi bS prav, da bi o njenih ugoö vitvah spregovorili ne le ® sejah občmskih poliitičn^ organizacij, marveč ta de, stva odkrili še na seji občin ske skupščine ter pred voli ci. Pa ne samo to, tudi doï čeoi ukrepi bi bili zazeleö zlasti še, da bi opozorili resnost in odgovornost, ki ä jo z izvolitvijo sprejeli "4 bomikd in poslanci. U verificirani kandidati Osrednja točka dnevnega reda na zadnji seji Izvršne- ga odbora SZDL Celje je bila razprava o možnih kandida- tih za člane silovenske de- legacije v Zvezni konferenci SZDL in člane bodočega predsedstva SFRJ. Najprej so člani odbora potrdili kriterije, ki so vo- dili posamezne predlagatelje za člane delegacije. V teh kriterijih so še zûasti pou- darjeni tisti elementi bodo- čega dela Zvezne konferen- ce, ki posegajo na posamez- na problemska področja, ki bodo tudi v bodoče os+ala v pristojnosti federacije. Pri tem gre predvsem za zuna- nje politična vpra;';anja, za problematiko družbeno eko- nomskega in političnega si- stema ter se zlasti za vpra- šanja s področja narodne obrambe. Kriteriji zagotavlja- jo tudi ustrezno kontinuite- to dela, ustrezno strukturo z ozirom na spol in starost kandidatov ter področje nji- hovega poklicnega dela. še zlasti pa je bilo upoštevano to, da bi bile v bodoči dele- gaciji, ki bo štela dvajset članov, ustrezno zastopane vse slovenske regije. Izmed 24 predlaganih možnih kan- didatov je izvršni odbor iz- rekel svojo pod^puro 17 kan- didatom, o ostalih pa se ni mogel izreči, ker njihovega dosedanjega družbeno politič- nega dela ne pozna. S celjskega področja so predlagani za kandidate Pratengrazer Jože, kmet iz šmarij, Kavčič Milan, viso- kokvalificirani delavec iz EMO ih Jože Volfand, usluž- benec občinske uprave skup- ščine občine Celje. Za kandidate za člane predsedstva SFRJ so potrdi- li kandidaturo Sergej a Kraigherja, ki bo v ta or- gan imenovan po položaju, Mitjo Ribičiča in Marka Bul- ca. Glede kandidature Stane- ta Kavčiča je izvršni odbor predlagal, da z ozirom • mnoge naloge pri bodoče" oblikovanju slovenske drž^ nosti še naprej opraw funkcijo predsedni).ia Izvrši'' ga sveta, sicer pa soglas"* podpirajo njegovo kandid®^ ro za člana predsedst^"! SFRJ, če je to pomembni' še za celotno slovensko dr^ beno skupnost. B. STRMCNI'^. KOMENTAR neizkoriščeni kadri? ALI KAJ POVE ANKETA MED KOMUNISTI V LAŠKI OBČINI (•ed časom opravljena an- j med komunisti v laški lini najprej postavlja vpra- ije tistih 57 članov i^med ki ankete niso izpolnili, iiko je med slednjimi ta- I ki imajo opravičilo? Zlar 'bi bilo treba vprašanje (vetriti v terenski organi- liji v Laškem samem, kjer f za 12 članov od 51 nj, jatkov. ;đaj pa k rezultatom anke- jidez j€, da v organizaciji ; sam,i ni kadrovskih težav, ' navaja 98 članov, da de- ejo v osnovnih organizaci- 1 kot fimkcionarji, v ob- okih organih ZK naj bi jih alo 45, v višjih vodstvih štirje. Pripravljenost za iolžitve v osnovnih orga- nizacijah je izrazilo 139 čla- nov, za delo v občinski orga- nizaciji pa 18. Pred časom je na seji kon- ference SZDL bilo izrečeno precej kritike, da komunisti premalo sodelujejo, da je njih aktivnost v tej organi- zaciji mestoma zelo šibka. Anketa pa na eni strani zago- tavlja, da je aktivnih v SZDL 55 komunistov, 97 članov ZK pa želi v njej aktivneje dela- ti. Kdo ima zdaj prav? Ali pa vzemimo mladinsko organizacijo. Le-ta recimo ni- ma aktiva v Laškem, ne v Jurkloštru, ne v Rečici. Po navedbah v anketi 20 komu- nistov aktivno dela v orgar nizaciji ZM, a kar 36 jih je, ki bi radi v mladinskih vr- stah delovali, tako v delov- nih organizacijah kot na tere- nu. Tudi v sindikatih bi bilo pripravljenih delovati enkrat več komunistov, kot je aktiv- nih sedaj, podobno pa tudi v zvezi borcev. Ce je res, kar navajajo ko- munisti v aniketi, bi se v kulturnoprosvetnih organiza- cijah okrepili kar z 178 ak- tivnimi člani, v športnih dru- štvi, ki v občini niso ravno množična, z 226 aktivisti in športniki, v -tdečem križu s 136, v ljudski tehniki in avtomoto društvu z 121 in v občini, ki tolikanj stremi po razvoju turizma in olepšavi krajev, bi mogli računati z 107 prizadevnimi člani. če je torej res, da po iz- javah o pripravljenosti delo- vanja na ra:zličnih področjih toliko komunistov želi pokar zati svojo aktivnost, potem je prav, da se organizacije in društva zamislijo nad anna- do, ki so jo puščale ob stra- ni. Vendar pa moramo t-akoj pristaviti, da del anketiranih vprašalnika le ni s premisle- kom odgovoril in odgovorno- stjo izpolnil. To dokazuje re- cimo paradoks, da se je več članov ZK pripravljeno aktiv- no vključiti v delo organiza- cije rezervnih vojaških stare- šin, kot članov te organiza- cije v občini sploh je, vemo pa da mM slednjimi niso le člani ZK. Toda izsledke ankete je treba uporabiti, predvsem pa konkretno preveriti, kdo je pripravljen bit^ aktiven le na besedah in kdo v resnici. J.KRAŠOVEC Pisali So leto 1881, ko so Žalcu ustanovili »Sa\^inj- 0 posojilnico«, registrova- 1 zadrugo z neomejenim mstvom, kot se je ta denar- zavod uradno imenoval, ivedni možje, ki so prokla- irali »Zedinjeno Slovenijo« Erta 1868 je bil v Žalcu iik slovenski tabor) so so- iovali tudi pri ustanovit- . posojilnice, ki je oprav- ala poleg denarnih zadev, idi pomembno vlogo v ta- ratnem narodnostnem bo- 1 za pravice slovenskega na- )da. Med ustanovitvijo sta lia poleg drugih tudi Ja- ez Hausebichler in Jože Ži- Nedvomno je ustanovitev Savinjske posojilnice pogoje- na s hmeljarstvom, imela pa je pomembno vlogo tudi pri razvoju obrti in celotnega gospodarstva tega področja Savinjske doline. Z dobičkom, ki ga je ustvarjala je materi- alno podpirala napredna dru- štva in organizacije ter sode- lovala pri izgradnji nekaterih pomembnih podjetij. Kot za- nimivost naj omenimo, da so se poslovne knjige te ban- ke že od leta 1883 dalje vo- dile v slovenskem jeziku, da So bila pravila Posojilnice sicer pisana v nemščini in slovenščini, vendar pa je bi- lo v posebnem členu dolo- čeno, da v primeru kakršne- gakoli spora velja slovensko avtentično besedilo. Savinjska posojilnica ^ße je iz leta v leto bolj krepila in je imela dominantno vlogo pri vplivanju na razvoj go- spodarstva. Odločilen uda- rec ji je zadala nemška oku- pacija saj je bilo njeno pre- moženje po vojni za več kot petkrat manjše kot začetkom leta 1941. Savinjska posojilnica je imela bistven vpliv na raz- voj hmeljarstva, saj je na- stala kot rezultat intenzivne- ga kmetijstva, veliko pa je pripomogla k razvoju obrti, trgovine in kasneje tudi in- dustrije. še zlasti pa je imela velik pomen za razvoj hranil- ništva in je poleg ostalega odigrala pomembno vlogo v narodnostnem boju. Letos" bodo na svečan na- čin proslavili 90-letniCo nje- ne ustanovitve. Zbrano zgo- dovinsko gradivo bodo pri- kazali v posebni razstavi, za svetovni dan varčevanja pa bodo pri podružnici Ljub- ljanske banke v Celju, ki med drugim nadaljuje tudi tradicijo tega denarnega za- voda, pripravili posebno sve- čanost, na kateri se bodo od- dolžili še živečim nekdanjim uslužbencem Savinjske poso- jilnice. B. S. rekreacija „na gričku" Odborniki celjske občinske Éupsêine so na zadnji skup- ni seji sprejeli predlog sveta K družbeni plan in finance o prodaji FKxslovno-staiiovanj- ie zgradbe s pomožnimi ob- jekti brez zemljišča Na giriču r Liscah kolektivu gradbene- I& industrijskega podjetja ^ad, ki namerava tu ure- diti rekreacijsko središče. Po oceni zapriseženega cenil- ® gre za objekt (brez zem- ljišča) v vrednosti 245.817,00 in. Kot rečeno namerava In- grad urediti Na gričku rekre- acijsko središče in v ta na- men postavili krajšo smučar- sko vlečnico, urediti sanka- ško progo, rama igrišča za športne igre, kegljišče in po- dobno. V načrtu je tudi ure- ditev desnega brega Savinje za kopanje. V adaiptiranih gostinskih prostorih pa bi bi- le tudi sobe za konference, seminarje in podobno. Načrt je izreden, saj gre za objekt, ki bd ne' služil sa- mo Ingradu, marveč bi bil odprtega značaja. In na kon- cu koncev gre za objekt, ki se v zadnjih letih ni nikoli prav uveljavil pa naj je bil v takšnem ali drugačnem upravljanju. Kot rečeno gre samo za prodajo hiše s poanočnimi objekti, ne i>a za prodajo zemlje, čeprav je Ingrad po- stavil tudi ta pogoj. Gre za zemljišče v skupni izmeri 50.274 kv. metrov. Navzlic temu da skupščina ne name- rava prodati zemlje so od- borniki menili, da ta sklep ne sme biti ovira pri uresni- čitvi Ingradovega načrta, zlasti še, ker naj dolgoročna pogodba uredi vse odnose o koriščenju tega zemljišča. In še več, odborniki so po- zdravili Ingradovo pobudo in meniili, da je treba ta koleik- tiv pri izvedbi programa sa- mo podpreti, ne pa ovirati, saj je na koncu koncev malo takšnih kolektivov, ki z vla- ganjem svojih sredst-ev pri- spevajo k reševanju skupnih problemov. MB hotel jerr v celju Od sobote, 19. junija od 18. dalje bo novi Merxov ho- ob Ljubljanski cesti v ^Iju odprt za vse goste in "^iskovalce. Tako bo zaži- objekt, na katerega smo "^Igo čakali. . Ce bi že zdaj, pred otvoritvi pogledali v njegovo »o- ^^iio izkaznico« , bi ugotovili Slednje karakteristike: . ^ kategorija (torej najviš- ® v Celju); 30 sob z vsemi ^itarijami, tudi bideji; 2 ^rtmaja; restavracija s ku- ^јо; snack in aperitiv bar; ^fkirni prostori; garaže; bo- 2a pse; kopališče (odprt ^n) ... in še vrsto drugih '^ebnosti. J^ovi hotel ne povečuje sa- ^ število takšnih objektov j^J^lju, marveč prinaša s ^ј tudi vrsto novosti in še več prizadevanj kolektiva, da bi bil vedno privlačen. Hotei bo imel dva bara, to- da ne takšna, v katerih bi se naj vrstili programi, marveč prostora, ki bosta tudi sicer vabljiva, tako zaradi urejeno- sti, okolja, postrežbe itd. Mikavnost posebne vrste bo kuhinja. S posebno pozorno- stjo bodo pripravljali jedila na žaru, ribe vseh vrst in zato ne samo postrvi, temveč tudi morske. Med vini bodo prednjačila slovenska. Poseb- nost bo tudi dejstvo, da bo hotelski gost poravnal račvm za vse usluge na enem mestu, v recepciji. Velik parkirni prostor bo pod nadzorstvom. Cena za parkiranje bo sicer 5 dinarjev, toda ta znesek bo lahko sleherni gost vnovčil v hotelu, pri konzumiranju. In cene, tisto poglavje, ki ima odločilno besedo? Pravi- jo, da bodo dostopne, rek- lamne in konkurenčne. Por- cijo štrukljev bodo prodajali Po 7 din, postrvi po 14, pi- ščancev po 20, čevapčičev po 12, ražnjičev po 15 din itd. Hotelske prostore bodo krasile samo slike akadem- skega slikarja Avgusta Lav- renčiča. Novi hotel stopa torej na prvo pot; da bd bila uspeš- na! MB KREDITI ZA ŠOLE IN TELOVADNICE Jutri bo za spremembo raz- širjena seja občinske skvip- ščine Šmarje pri Jelšah v Rogaški Slatini. Po obravna- vi stališč za uresničevanje nalog v zvezi z ekonomsko politiko in stabilizacijo v le- tošnjem letu bodo odborniki razpravljali o najetju kredi- tov za gradnjo osnovne šole v Podčetrtku ter dograditev telovadnice pri o.snovni šoli v Kozijem. Kredita je odobri- la republiška izobraževalna skupnost v skladu s predvi- denim načrtom Republiške izobraževalne skupnosti. Kre- dit za telovadnico v Kozjem bodo v celoti (250 milijonov starih din) najeli letos, za osnovno šolo v Podčetrtku pa delno letos (200 milijonov sta- rih din) prihodnje leto pa še 230! Gradnja šole bo etapna; v prvi bo zgrajen objekt z učilnicami in obnovljena ob- stoječa šolska stavba, v dru- gi pa bi zgradili telovadnico. Telovadnico v Kozjem so gradili skupno z novo šolo, vendar je niso dokončali, ker je zmanjkalo denarja. Tako objekt že pet let ne služi svojemu namenu, čeprav bi ga šola kot tudi ves kraj nuj- no potrebovala. V nadaljeva- nju seje bodo občinski us- lužbenci podali informacijo o izvajanju davčne politike v občinL tv LOVSKA PRAVICA PO SVOJE Drugi jimijski dan se je priced spet kot ponavadi, s soncem, ki je v zgodnjih juLranjm urali s svojimi žarki nežno poljubljalo naravo. Listje in trava so se kopali v tisočerih kapljicah rose, ki se je svetila kot kapljice zlata. To jutranjo idilo so motili le neslišni koraki veli- kega ovčjaka. Pes je bil lep, a na dlaki so se iskrile kapljice rose, ki so dale slutiti, da je pobegnil od do. ma in se po nočnem nezadovoljnem sprehodu vrača h gospodarju. Bil je izmučen, saj je pretekel mnogo kilometrov za gozdno divjadjo, katere pa le ni mogel uloviti, saj so bili zajci in srne le prehitri za njega. Pot ga je vodila proti mali vasici Kresniku, a na to ni polagal pozornosti, saj ob tako zgodnji uri ljud. je še gotovo spijo in ga nihče ne bo videl. Toda to- krat se je motil; moška postava je počasi stopala po rosni travi skozi spečo vas. A človek ni prišel daleč, saj se je njegovo oko ustavilo na velikem psu, ki se mu je bližal. Pes človeka ni zagledal, a ko ga je opazil, je bilo zanj že prepozno. Videl je, kako se je iz uperjene pu- ške pokadilo, v prsi ga je zadel top udarec, presunlji- vo je zacvilil. Instinkt mu je ukazal zbežati, po nekaj nesigumih korakih je potrošil še zadnje moči. življenje je v njem ugašalo z vse močnejšim soncem novega dne. A človek-lovec se ni potrudil, da bi stopil k smrtno ranjenemu psu in pogledal ali je še milostnega strela potreben. Pustil je mrtvega, nepokopanega sredi vasi. Je mar mogoče, da lovec pozabi na lovske zakone, ubi. je psa sredi vasi ter pusti nepokopanega? Ali je res človek postal zver, kateri je ubijimje sa- mo v zabavo? I. Z. SPOŠTOVANI Kot redni bralci »Novega tednika« smo videli, da odgovarjate tudi na pisma bralcev. K vam se obrača- mo s prošnjo, da bi nam odgovorili na vprašanje, na katerega sami ne vemo odgovora. Stanujemo v stari ulici z enajstimi hišami, okoli katerih se je razširil nov zazidalni okoliš. Zaradi ure- ditve tega dela Celja, so napeljali kanalizacijo tudi po tej ulici, hišni lastniki so morali plačati le priključke do glavne odvodne cevi. V zvezi z električno napeljavo pa se je zataknilo. V ulici je stara napeljava po zraku, kakršna je bila v navadi pred desetletji. Sedaj pa je Elektro C-elje po vsej verjetnosti na pritisk enega iz. med hišnih lastnikov, kateremu sedanja napetost ni odgovarjala, napeljal nov vod pod zemljo. Pri tem smo morali vsa zemeljska dela in vgraditev prazne omarice izvršiti sami. Ker prizadeti smatramo, da se je izvr- šil le prenos el. voda iz zraka v zemljo, vas prosimo, da nam odgovorite na vprašanje, ali moramo plačati račun v višini 1.120 Ndin za napeljavo, ki sega le do hišne omarice (od tu dalje smo pripravljeni plačati vsa dela, ki so že izvršena, to je napelja-va po zidu in priključek na el. števec). Ker bi bil odgovor za nas velikega pomena, vas prosimo, da nam čimprej odgovorite, bodisi pismeno ali v tedniku. I. M. ODGOVOR »ELEKTRA« CELJE Na pobudo prebivalcev Janševe ulice v Celju smo izdelali predračun za predelavo iz prostozračnega eno- faznega omrežja v kabelsko trofazaio omrezjè z dodat- nim kablom za tarifo. Predračun je bil strankam pre- dložen. V ulici je 11 odjemalcev, od katerih se odije. malee Zupane Julijana, Janševa 2 ni strinjala s pred- videno predelavo, Z ostalimi odjemalci smo sklenili posamezno z vsa- ko stranko pismeno pogodibo za delo po predračunu. Z gornjo predelavo so vse stranke pridobile elek- trični trofazni priključek in uporabo dnevne in nočne tarife 2» odjem električne energije. Elektro Celje stečaj ne rešitev Nadaljevanje s 1. strani Opuisititev ekstraktivne me- talurgije, ki je bilia realizára- na v lanskem letu je že rodi- la prve sadove. Sanacijski program, dopolnjen z anek- som, ki upošteva vse spre- membe v našem ekonom- skem sistemu, ki so nastale v zadnjem obdobju, pred- stavlja realno osnovo na 'ka- teri je mogoče ob sodelova- nju zainteresiranih činiteljev v perspeliCtivi v celoti rešiti kolektiv. Pozitivno stališče do sanacije Cinkarne je ne- davno tega zavzel tudi uprav- ni odbor sklada republiških rezerv, ki je postavil tudi določeno zahtevo napram bankam, ki niso pokazale dovolij pripravljenositi pri hi- trejšem reševanju nastale si- tuajcije. POKRITJE IZGUB ŠE NI SANACIJA Medtem, ko so banke za- vzele stališče, da je pokritje izgub v bistvu že sanacija, so vsi ostali drugačnega mnenja. Sklad republiških rezerv se je jasno izrekel, da je piri- pravljen sodelovati pri po- kritju izigub, vend'air morajo banke (gre predvsem za Ju- gobanko in Ljubljansko ban- ko) dati nedvosmitselno izja- vo, da bodo tudi one sodelo- vale s svojimi sredstvi pri nadaljnem urejevanju pro- blema. Gre namreč med dru- gim tudii za bo, da so obrat- na sredstva poleg ostalih eden osnovnih problemov, ki trenutno najbolj tare podjet- je, še bolij pereče pa bo to vprašanje v predstoječem ob- dobju. Kolektiv tarejo tudi hude ob\'eznoi»ti, ki jih ima- jo do bank pri opuščenih obratih in ob sedanjem sta- nju ter predvidenih gospo- darskih gibanjih po izteku moratorijev nikakor ni v sta- nju pokrivati obvezjnosti, ra- zen zajemanja amortizacije, kar pa bi pomenilo, da bi bil kolektiv še nadalje obsojen na bedno životarjenje. Dosledne uresničitve sana- cijskega programa pa ne bo mogoče izrvesti brez nuij.nih dodatnih naložb, predvsem v tiste obrate, kjer daje proiz- vodnja največjo akumuilativ- nost. Poleg pokritja izgub so torej nujno potrebni novi krediti tako za obratna sred- stva, kat.u)r tudi za posamez- ne naložbe, kajti le uresniči- tev tega bi ob ustrezni ka- drovski zasedbi, ki jo prav tako vsebuje sanacijski pro- gram, biio možno dokon 5no likvidirati nastalo stanje in podjetju omogočiti normalen razvoj. LETOS POZITIVNI REZULTATI Pomemibno dejstvo s kate- rim je potrebno nasitjpiti pred odgovornimi činite>(i je tudi v tem, da posluje Cin- karna letos pozjitivno in da imajo cca 150 milijonov sta- rih dinarjev skiliadov v prvih pe'ih mesecih. Ce bi kolektiv ne bremenile hiuide obveznosti opuščenih obraitov bi biLo poslovanje še mnogo bolj uspešno in če k temu doda- mo še stalno pomanjkanje obratnih sredstev, ká v seda- njih iX)gojih duši tudi naj- donosnejšo proizvoidnjo, po- tem je ob upoštevanju priza- devnosti kolektiva in drugih činiteljev v občini, realno pričaliovati, da bodo svoja mnenja spremenili tudi dru- gii, od katerih pa je v celoti odvisno, kako se bo problem reševal. Kljub opustiifcvi topilnic in zmanjšanju kolektiva za sko- raj eno četrtino je fakturira- na realizacija v prvih treh mesecih .samo za 4,8 odstot- ka manjša kot v istem ob- dobju lani. če k temu dodar mo, da se cene njiliovih pro- izvodov praktično sploh niso spremenile, potem je lažje razumeti kolikšne napore je vložil kolektiv s svojim vod- stvom, da je obseg proLavod- nje, kljub izpadu topilnic, osital praktično nespreme- njen. Mar ni tudi v tem ga- rancija in dovolj trdna osno- va v zaupanje vodstvu, ki bi ob razumevanju posamemih dejavnikov, ob nujnih kadrih, ki jih je i>ótrebno takoj dobi- ti, prav gotovo büo v stanju izvleči kolektiv iz težav in ga p>ostaviti na trdne noge. DODATNA SREDSTVA ZA TITANOVO BELILO Da bi bü sklop težav še večji, se je pridružil tudi pro- blem pri realizaciji in'vesticij v obrate tatandioksida. Gre naimireč za to, da so podra- žitve. ki so nastale v času izgradnje povečaile predvidene investicijske stroške za cca 50 odstotkov. Polovico teh podražitev bo po pogodbi kril tuji partner, drugo polovico pa mora preskrbeti seveda Cinkarna; gre za nekaj več kot 4 milijarde dodatnih sredstev. Najpomembnejše pri tem pa je stališče, da ni mogoče dokončati izgradnje titanovega dioksida brez sa^ nacije starega dela Cinkarne in obratno. Oba proizvodna kompleksa sta medsebojno povezana, zato je potrebno oba reševati istočasno. Pre- cej pereč problem pri titano- vem belilu pa je tudi vpra- šanje rentabilnosti te proiz- vodnje, saj je bila predvide- na akumulativnost že ob na- črtovanju relativno nizka. Trenutno stanje na svetov- nem trgu daje optimiistične zaključke, vendar bo kljub temu potrebno taikoj -ízieiati nov rentabilitetni račun, ki bo jasno pokazal kakšna usoda čaka to proizvodnjo. Pn reševanju problemiov te investicije bodo morali sode- lovati tudi ustrezni dejavniki izven Celja, saj pred^-tavlja nadaljnja usoda tega obrata problem, ki z oziram na ne- gativne posledice zdaleč pre- sega lokalni pomen. Na kon- cu koncev gre za medinarodni aranžma, katerega nerealiza- cija bi vrgla dciiaj negativno senco na naše bodoče aranž- mane z zam©j.çit:vom. O tem velja voditi računa! KAJ JE POTREBNO STORITI? Poudariti je potrebno, da so billa izoblikovana stališča odraz enotnih mišljenj, da je stečaj sicer realna konsek- ventna rešitev, ki pa jo je potrebno preprečiti za vsako ceno, to pa pomeni izpeljati začrtanio sanacijo do konca. Upoštevanja vreden je tudi zaključek, da bo vse pobude naprav faktorjev v republ^M vodila občinska skupščina ob sodelovanju vodstva podjetja in po potrebi ob ustrezni asi- stenci političnih dejavnikov. Bankam je îK>trebno dokaza- ti, da pokritje izgub ne predstavlja uresničitve sana- cije podjetja. Doseči je po- trebno olajšave pri že najetih kreditih (znižanje obrestne mere in podaljšanje odpla- čilnih rokov). Na vsak način bo pogrebno, da se morato- riji podailjšajo za najmanj dve do tri leta, da bi pod- jetje ob lastni akumulacijá lažje zadihalo. Krediti za obratna sredstva (oca 2 mili- jardi) so nujnio potrebni, prav tako pa so nujnost do- datni krediti za investicije v nekatere obstoječe obrate, bodi'si za delno preusmeritev ali pa razširitev tistih, ki so najdonosnejši. Obrat titano- vega dioksida je potrebno do- končati, pri čemer je nujno doseči tudi sodelovanje fede- racije, saj gre za problem širokih dimenzij. Svojo pripravljenost (ki je bila izkazana že tudi doslej) je pokazala v polni meri tudi občinska .sikupščina, ki se je pripravljena v prihodnjih pe- tih letih odreči celotnemu pri,spevku od osebnega do- hodka, kar pre>dstavlja sku- paj nekaj več kot pol stare milijarde din. Po svojih mo- čeh pa bo v bodoče sodeloval buidi si-dad skupnih rezerv, seveda v okviru svojih omeje- nih možnosti. Ce se bo izka- zalo za potrebno je predlagati ustreznim organom republike tudi konverzijo kreditov, kar bi prišlo v upoštev predvsem v prihodnjih letih. S celotno problematiko je raijmo potrebno takoj sezna- niti ustrezne institucije od republike do bank ter na podlagi sanacijskega progra- ma in celotne argumentacije doseči, da se postavljene na- loge čimprej uresničijo, kaj- ti sleherno odlašanje bi po- menilo pot k najsi'abšemu, stečaj podjetja, kar pa si celjskck gospodarstvo v nobe- nem primeru ne more privo- ščiti. Dosedanje izvajanje u- krepov sanacijskega proigra ma, izredni napori in volja kolektiva, doseženi poslovni rezultati in neizpodbitni do- kazi, da je sanacijo moč re- alizirati, so ob podpori ob- činskih političnih dejavnikov zadosten argument, da bodo tisti, v rokah katerih leži re- šitev problema, ukrepaJi ta- ko, kot kollektiv in celjska javnost budi pričakuje. BERNI STRMCNIK SPET NADOMESTNE VOLITVE Ker se je odbornik zbora deljo-vnih skupnosti celjske občinske skupščine, inž. Du- šan Hus, zaradi odhoda na novo delovno mesto izven celjske občine odpovedal mandatu občinskega odbor- nika, so na predlog pristoj- ne komisiije razpisali v 24. voliilni enoti za volitve odbor- nika v ztbor delovnih .чкирпо- sti celjiske občinske skupšči- ne za 15. julij letos nado- mestne volitve. To je enota, ki zajema gozdno gospodar- stvo ter splošno vodno skup- nost Nivo. OTO PESTNER Ko sem vstopal na dvo- rišče v Cankarjevi 9 pro- ti stanovanju Ota Pestner- ja sem zaslišal tistih »30 let«, popevko, ki je osvoji- la srca gledalcev m poslu- šalcev pa tudi nagrade ob letošnjem jubilejnem X. fe- stivalu slovenske popevke v Lfubljani. Našo rubriko OBRAZI tokr(i^ namenja- mo fantu, ki obiskuje zad- nji razred osnovne šole in ki že vrsto let s svojim pri- jetnim glasom ter nasto- pom osvaja srca ljubiteljev petja; predvsem in samo dobrega petja. Kronološko zabeležimo, kako je Olo do- bil v roke note pa vse do trenutka, ko je postal tako popularen, da mu vsak dan poštar p-^mese po več de- setin pisem. »Ko smo snemali popevke za festival mladinske po- pevke sem dobil iz rok Ma- ria Rijavca note za pesem Dušana Porente »30 let«. Dušan je slep, vojni inva- lid in zaposlen kot te- lefonist v Ljubljani. Že vrsto let komponira in za svoje popevke tudi sam piše tekste. Nikoli ga ni- sem videl in tudi v Ljublja- ni гпг ga niso predstavili, tako da ga sploh ne po- znam. Izredno pa sem mu hvaležen za njegovo res odlično popevko, za katero smatram, da bo osvojila sr- ca ljubiteljev glasbe. No, ko sem dobil v roke note, sem najprej poskusil z or- glami. Potem sem osnovo posnel na magnetofonski trak in ko sem posnetek poslušal, sem slišal, kaj vse manjka. Začel sem »piliti« detajle in se prav pošteno ter resno pripravljati za slo- vensko popevko. Z orke- strom sem imel dve vaji, potem pa so mi rekli naj pridem v petek na nastop. Začetek festivala pa sem gledal doma. Za kulisami se je bolj govorilo o tujih pevcih, kot o domačih. Po nastopu v predtekmovanju se mi je začelo »svitati«, da iz te popevke še nekaj bo. In res je bilo. Ogromno mi pomeni, da jo je osvoji- lo občinstvo, saj za njega tudi pojem. Po festivalu? Vesel sem bil pa tudi tuj- ci so mi ponudili nekaj vab- ljivih ponudb, zlasti iz Ita- lije in Anglije Sicer se pa trenutno pripravljam za mladinski festival, ki bo 25. junija v Subotici. Kompo- niram skladbe, tekste pa mi bodo napisali v Ljubljani.« Z njim so bili VSi za- dovoljni. Bojan Adamič, ki je napisal aranžma in di- rigiral orkestru, mu je ob- ljubil obisk v Celju, ki se- veda ne bo samo navaden obisk. Oto je doslej zma- gal kar na štirih festivalih in v nekaj letih zaradi od- ličnega glasu in prijetnega interpretiranja postal pevec številka ena v naši republi- ki. Trenutno ljubitelji dob- re zabavne glasbe govorijo samo o Òtu Pestnerju, fantu, ki končuje osemlet- ko in se bo vpisal na gim- nazijo. Zraven bo pel. Led je prebit in njegove res- nične glasbene kvalitete so spoznali tudi v Ljubljani. Koncem julija bo izšla nje- gova plošča pri Helidonu. Start je več kot uspešen ... T. VRABL Fotografija s T'F ekrana: M. Božič GRGANIZfRATI ¡N OKREPITI MEDOBČINSKO SODELOVANJ Na pobudu puapieti.sç, nika celjske občins^ skupščine prof. Jož^i Marolta je sobesednik današnjem štaietnem ^ tervjuju predsednik sivUj ščine občine Šentjur д Celju, Franc Svetina. Q novno vprašanje se je ц. našalo na problematiii srednjega šolstva v q lju ter na jxnnoč občj širše celjske regije p njegovem reševanju. »Preden bom odgovoi na postavljeno vprašanj naj povem, da me muči dvom na posrečen izb« tovariša Marolta, ki me je predlagal za vašega sobi sednilia. Kot predsednik šentjurske občinske skupši ne zaradi različnih že znanih dejstev pač nisem pt meren reprezentant zunanjih občin celjskega območji Naj mi nihče ne šteje v zlo, če priznam, da s naša skupščina s problemi srednjega in strokovne^ šolstva doslej ni ukvarjala. Tega ni počela zaradi tre dejstev: prvič zavoljo kopice nerešenih problemov ц področju osnovnega šolstva, drugič, ker še vedno iši primerna sredstva, s katerimi bi šentjursko mladin napotila k večjem številu ^ te šole in jim tam tu< gmotno omogočala šolanje, in tretjič zavoljo tepa, kç v sedanji zakonski ureditvi financiranja srednjega i strokovnega šolstva ter ob dejstvu, da občina spri jema dopolnilna sredstva iz republike za osnovni šolstvo, tega ni štela za posebno akuten lasten pro blem. S tem pa ne trdim, da problema ni zunaj Celja i da smo danes ter da bomo v prihodnje brezbrižn Nasprotno, predobro se zavedamo, da imamo skrajni malo izobraženih kadrov v občini in da jih labfa tudi malo pričakujemo v naslednjih letih. Bojim s celo, da bomo v prihodnje, kot smo doslej, počasnej napredovali pray zavoljo pomanjkanja kadrov vsel vrst in vseh stopenj. Ne le občutek, podatki nam go vore, cte položaj glede tega ni nič boljši v drugi] občinah širšega celjskega območja, četudi so te oK čine absolutno daleč pred nami. Menim, da sem s to ugotovitvijo zgrabil roko, ki' mi jo je ponudil tovariš Marolt. Problem je vsemi občinam celjskega območja očitno skupen. O tem li dvoma! Reševali ga bomo lahko skupno kakor vrsto drugih nerešenih vprašanj, če bomo na sploh strpri in objektivni. Celje in Velenje sta močna centra, ii prav je tako. Toda, njun vpliv na okolico bi mogel in moral biti močnejši. To bi koristilo vsem občinam ta ga dela Slovenije, dela, ki mu često peša moč ko skuša slediti drugim območjem Slovenije. S tem mi' slim na medobčinsko sodelovanje v celjski regiji. Tfr ga praktično ni, če pa je, je v zelo skromnih oblikah Menim, da je skrajni čas, da se tudi celjsko območje kakor druga v Sloveniji, organizira in da občine tega območja najdejo skupni jezik pri razreševanju raz ličnih problemov.« »Omenili ste težave v osnovnem šolstvu v vaši ob čini. Katere so največ,je?« . »Republiška izobraževalna skupnost daje naši te meljni izobraže\^lni skupnosti dodatna sredstva za financiranje osnovne dejavnosti osnovnih šol, Nereše no pa je vprašanje tako imenovanega B programa, to je dopolnilnega programa, s katerim se ukvarjajo osnoAme šole v naši občini. Popolnoma pa je zaenkrat še nerešeno vprašanje materialnega pomena, to je vprašanje ustreznosti šolskih prostorw, njihove opremljenosti in seveda šolskih stavb, od katerih so nekatere pri nas stare preko sto let.« »Pred kratkim ste se predsedniki občinskih skup- ščin zbrali v Ljubljani in proučili dodatne ukrepe slovenskega stahili7ací.iskega programa. Kako sp bo vaša občina vkl.iučila v prizadevanja za stabilize o ¡.¡o? »Naša občinska skupščina še ni sprejela lastnesfl .stabilizacijskega programa, marveč je to storila olí činska konferenca Zveze komunistov. Menim, da mo ramo storiti vse, da pride do določene stabilizaciji tudi v naših okviríh. Omejiti je potrošnjo in investi rati le tam, kjer so potrebna sredstva na razpolago, sicer pa se mora gospodarstvo okrepiti v tem smislu da si zagotovi potrebna obratna sred.s-^/a iz lastnii virov.« »Pred dnevi ste sodelovali na sestanku, ki ^з j* organiziral celjski Izletnik in na katerem ste znovJ razgrnili problematiko naših cest in težave avtobus nega prometa. Kako ste ocenili ta razgovor?« »Tudi ta sestanek je opozoril na slabe ceste. Po zdravljam idejo l7letnika, ker sami čutimo, da j« cestni problem na območju naše občine eden naj- tež-jih. Pravimo pa, da brez cest ni nanredka. T" poudarjamo in smo že večkrat opozorili. Ceste na na- šem območju pa so najslabše ne samo v celjski re- giji, temveč v vsej Sloveniji.« »Ali ima šentjurska občina pogo.je, da se uvelja^'' na turističnem področ.iu?« »Pra.v gotovo ima pogoje in žalos.tna je ugotovite*' da jih doslej nismo uspeli izkoristiti. .Seveda pa ^ širši razmah turizma na območju ni poTOiev. dokle' ne bomo imeli dobrih cest.« , »Dovolite malce nenavadno vprašanje. Če hi im? trenutno dovol.1 krpseđnje ohčiti^ ^pščine, t)o je laš-ke, Miha Prosen. ^^ CELJANI PODPISALI PRVI V SLOVENIJI Ob koncu lanskega leta je Skupščina SRS sprejela za- kon o ustanovitvi kulturnih skupnosti. S sprejetjem tega zakona je bil storjen prvi korak k sistematičnemu reše- vanju žgočih in dolgoletnih problemov na področju na- šega kulturnega življenja. Ob potrditvi tako pomemb. nega družbenega dogovora smo navezali razgovor z re- žiserjem v SLG Celje in predstavnikom Kulturne skupnosti Francijem Krža- jem o spremembah, ki jih bo povzročil novi aakon v slo- venskem in celjskem kultur- nem dogajanju. Kaj prinaša novi zakon niPil kulturne dejavnosti? »Sam zakon je v bistvu po. segel v dve smeri: v samo- upravno organiziranje kultu- re v okv ru družbeno poli- tičnih skupnosti in v reševa- nje finančnih problemov, ki naj bi — v skladu z druž- beno ekonomskim razvojem — zagotovilo kulturi traj- nejšo in bolj stabilno mate- rialno osnovo.« In kaj te prizadeti storili? »Zavedajoč se pomena no- vega zakona, smo se v Celju zelo hitro lotili tudi njegove realizacije. Ob popolnem ra- zumevanju in aktivni podpo- ri vseh družbeno pKJlitičnih organizacij in občinske skup- ščine ter z mtenzivnim de- lom iniciativnega odbora za ustanovitev kulturne skupno, st., nam je uspelo kot prvim v Sloveniji (naj ne bo to hvala lastnega blaga) »posta- viti na noge« celjsiko kultur- no skupnost.« Pa družbeni dogovor o fi- nansiranju? »Kulturna skupnost v Ce- lju je za uresničevanje pro- grama posameznih kulturnih dejavnosti prav pred krat- kim sklenila dva družbena dogovora. Prvega s Skupšči- no občine Celje, k; je v pol- ni meri podprla program dela kulturne skupnosti in odo- brila tudi finančna sredstva, povečana od lanskega leta za novo stopnjo občinskega proračuna in drugi družbeni dogovor z Izvršnim svetom Skupščine SRS, ki prepušča kulturni skupnosti republiški prispevek iz osebnega dohod- ka od avtorskih pravic ter 0,5 o/o republiškega davka od prometa na drobno, zbra- na na območju celjske obči- ne.« Bi dejali, da se celjski kulturi le obetajo lepši časi? »Prav gotovo je, da se s .kakršnimkoli zakonom, niti z njegovo realizacijo še ne rodijo novi odnosi med ljud- mi. To je stvar dolgotrajnej- šega dela in predvsem zre- losti posameznika in njegove odgovornosti. Prepričan pa sem, da so celjski kulturniki v preteklosti že nekajkrat do- kazali visoko stopnjo te zre- losti in te odgovornosti in da stopajo danes pripravljeni v nova samoupravna razmerja, pripravljeni tudi za njihovo ^ poglobitev.« Razgovarjal: ALFONZ KUMER Franci Križaj, režiser v Slovenskem ljudskem gledališču Celje ^ NOVA OTROŠKA USTANOVA Poleg skoraj dograjenega bančnega poslopja hitro rase tudi nova vzgojno varstvena ustanova. V osem velikih in sodobno urejenih učilnic se bo vselilo skoraj 150 malčkov, ki so jih morali doslej zaradi pomanjkanja prostora odkla- njati. Vtem ko so doslej lah- ko sprejemali približno 200 otrok v varstvo, jih bodo po- slej okoli 400. LEPŠI ČASI ZA SREDNJE ŠOLE? Četudi je bilo zadnje sre- čanje predstavnikov celjskih srednjih šol, občinske skui> ščine, občinskih družbeno po- litičnih organizacij, republi- škega izvršnega sveta (dr. Bračič), republi.^ke izobraže- valne skupnosti (Zaje) in drugih — pobudo za razgo- vor je dala celjska občinska skupščina — namenjeno predvsem razpravi in vidi- kom raizvoja srednjega in višjega šolstva v Celju, se je pomenek vrtel tudi окоИ nekaterih vprašanj osnovnih šol. Skratka, na ta- peti je bila problematika vzgoje in izobraževanja, zla- sti pa tista, ki zadeva mate- rialna in investicijska vpra- šanja vseh vrst. Težišče razgovora je bilo v dejstvu, da Celju pa tudi Vojniku za tamošnjo osnovno èolo primanjkujejo šolski prostori. Stiska je izredna zlasti v Olju. To pa velja ta- ko za osnovne kot srednje šole. Viem ko bo zadeva oko- li posebne šole rešena čez kakšno leto dni, je vprašanje, kdaj se bodo lahko začela de- la pri gradnji pete osnovne šole. Zaradi podražitev del in materialov so stroški dru- gačni kot so predvidevali in tako se bo tudi uresničitev družbenega dogovora v Celju bržčas zavlekla za kakšno leto, dve. Pomembna ugoto- vitev iz tega dela razprave je v tem, da se republiška iz- obraževalna skupnost zaveda obveznosti, ki jo ima do dele- ža pri sofinanciranju gradnje celjske posebne šole. Dosti bolj kritičen položaj pa je na področju srednjega šolstva, zlasti poklicnega. Pro- storska stiska je takšna, da vsako leto okoli 250 mladih ljudi ne dobi prostora v teh šolah! Problem je težji zlasti zaradi tega, ker gre pri tem za mlade ljudi, ki prihajajo TRGOVSKO PODJETJE veči del iz gospodarsko ne- razvitih območij, torej iz ti- stih predelov, kjer toliko bolj pogrešajo mladih in novih Strokovnjakov. V celjskih srednjih šolah je namreč sa- mo okoli 37 odstotkov otrok iz cQljske občine, vsi drugi pa prihajajo iz sosednjih. In prav zaradi tega pros:or- ski problem celjskih srednjih šol ni samo problem Celja, temveč v neprimerno večji meri problem sosednjih ob- čin. To pa je tudi tisto dej- stvo, ki narekuje večjo druž- beno razumevanje in pomoč iz republiških virov. V tej zvezi se tudi pojavlja vpra- šanje, kakšen je perspektiv- ni program razvoja si-ednjih šol v Sloveniji in kakšno me- sto v njem ima ali bo imela celjska regija. Moram reči, da so vidiki lepi in da bo republiški izvr- šni svet že letos namenil za srednje šole in domove 16 milijonov din, v prihod- njih letih do 1975. pa name- rava v te namene dati od 120 do 140 milijonov dinarjev skupaj. In če pri tem raču- namo, da je to le tretjina skupne naložbe, potem lahko pričakujemo, da bo za inve- sticije v srednje šole in do- move do 1975. leta porablje- nih v Sloveniji okoli 400 mi- lijonov dinarjev. To pa je znesek, ki odpira določene perspektive, čeprav je vpra- šanje, ali bodo občine celjske regije sposobne zbrati svoje ustrezne deleže, da bodo lah- ko računale tudi na republi- ško pomoč. Menimo, da bi se lahko prav v tem primeru ze- lo konkretno uveljavila po- moč. Menimo, da bi lahko prav v tem primeru zelo kon- kretno uveljavila pomoč ne- razvitim občinam! Izredno zanimiva je bila razprava o razvoju višjih šol v Celju in položaju dislocira- nih oddelkov. V skladu s po- licentričnim razvojem Slove- nje bo tudi razvoj višjega in visokega šolstva. C!©lje ima v tem programu svoje močne pozicije, zlasti glede na raz- vitost gospodarstva in njego- ve potrete Po kadrih. Zato je tudi zahteva po ustanovit- vi oddelka višje ekonomsko- koniercialne šole iz Maribora v Celju gospodarsko in druž- beno utemeljena. S tega vi- dika je i udi ocenjevati zahte- vo Po odobritvi potrebnih .sredstev za delo prvega red- nega oddelka višje šole v Celju. M. B02IC MLADINSKI ZBOR m. OSNOVNE ŠOLE NA SREČANJU AVSTRIJSKIH IN SLOVENSKIH ZBOROV Dober teden po zaključ- nem mladinskem pevskem festivalu v Celju, kjer so dosegli izjemen uspeh, so mladi pevci III. osnovne šole pod vodstvom Vida Marcena odpotovali v Av- strijo na srečanje avstrij- skih in slovenskih mladin- skih zborov. Tja so od- potovali na predlog komi- sije za kulturne stike s tujino pri SR Sloveniji. Iz Slovenije sta se pvoleg celjskega zbora udeležila srečanja še zbora iz Ptuja in Slovenj gradca. Celjani so nastopih dva- krat: na pevski reviji v Voitsbergu ter na javnem koncertu skupaj z doma- čim zborom v Köflachu. Povsod so izvajanje mla- dih pevcev lepo sprejeli, bili pa deležni tudi nema- lih laskavih priznanj o kvaliteti petja. Zbor iz Avstrije bo na- stopil v Celju 25. junija, kjer bo skupaj s Celjani pripravil samostojni kon- cert v Narodnem domu. Gre torej za začetek kon- kretnejše in stahiejše ak- cije sodelovanja med av- strijskimi in slovenskimi zbori, kar bo vsekakor ugodno vplivalo tako na nadaljno rast mladinskega petja, kot tudi zbliževanja mladih . V četrtek, 13. maja je bila v celjski gledališki hiši »Jav- na tribuna o gledališki de- javnosti«. Kljub vsestranski propagandi se je je udeležilo dokaj skromno število ljubi- teljev gledališča (451). Ta do- godek je šel mimo celjske javnosti dokaj neopazno, za- to menimo, da je prav če iz- luščimo iz ra.7iprave nekatere tehtne misli. V razgovoru. so sodelovali nekateri ugledni Slovenski gledališka delavci (Vasja Predan, Bojan štih) in nekateri dolgoletni kultur- no prosvetni delavci (Tone Zorko, Štefan 2vižej). Vez- no besedo je imel TV komen- tator kulturnih oddaj Sandi Colnik. Sauri i Colnik: Kaj pomeni gledališče v današnji družbi, v Sloveniji in konkretno v Celju? Komu služi, komu da- je misliti to gledališče, ki ga imate vi? Bojan štih: Najprej je treba odgovoriti predvsem na to, kaj še danes v svetu pomeoii umetnost in kaj pomeni kud- tura —- v zvezi s tem tudi gledališče. Najprej moram povedati nekaj svojih osebnih misli, življenjskih izkušenj, razmišljanj in pogledov. Zdi se mi, da .smo v povojnem življenju zelo zanemarili vlogo kulture. V tem zanemarjanju je najbrž tudi gledališče doži- Vfelo svoje vzpone in padce, zla- sti v smislu, da je v tehničnih pogojih, v katerih živimo, postal položaj nezavidljiv. Tu gre za poskus ugotavljanja nekega stanja, v katerem ži- vimo danes. To stanje 5ve da primerjati s šte\'ilom izdanih izvodov slovenske li*;erature in s številom obiskovalcev na razstavah in drugje. Kultura je predvsem tisto sredstvo, ki sicer ne more spremeniti sveta in ga poboljšati, je pa sredstvo, ki v tem norem svetu lahko človeka kdaj pa kdaj pritegne. Poslanstvo gledališča je tolitoo bolj (xi- prto, kajti gledališče vendar- le zdn.ižuje, ne samo besede, marveč predvsem igro, po- dobo, barvo, ki jo doživlja več Djudi hkrati. Mnenja . sem, da bomo morali v pri- hodnjih letih vsi skupaj z vso ostrino prist^opiti k pro- blemom slovenske kulture — tudi »ljudske kulture na va- .s.i«. Povsod tam, kjer živimo in delamo, Sandi Colnik: In odnos gleda- lišča do občinstva tn kritike? Ka.kšna je definicija gledali- šča v družbi? Vas,ia Predan: V nekem smi- slu bi rad Štihove besede za- ostril, ker se mi zdi, da je njegov optimizem občudova- nja vreden- ob delu kakršne- ga opravlja. Resnica je taka, da je svet nor, ponorel pa je natančno tam, kjer so sü- kališča s kulturo. Naše želje, naše vere so eno, .svet pa drvi drugam in gledališču ni najbolj naklo- njen. Gledališče je v kritič- nem preverjanju — v fazi kriz, ki niso samo posebnost ali specifična domena, pač pa del litikili širših iaitegralnih procesov. V zvezú s tem je tudi razmerje kritilce do gle- dališča v posebnem položaju. Ce bi hotel bolj konkretno odgovoriti, bi bilo potrebno vprašati, kaj je aploh kriti- ka, če ima sploh kakšen na- men in kako naij swje po- slanstvo opravlja. Zame je kritik samo eden izmed ob- čutij ivejših_ razgleda.nejšdh gledalcev, Ui predstavo z do- ločenim odnoisom do sveta in do gledališča presoja in to presojo sporoči ter objavi. Ce kot gledalec ali kritìk pre- sojam predstavo, terjam od nje neko vizijo, ki sem si jo sam ustvaril. Občinstvo pa je raavajeno v tem smislu, da si predstavo ogleda in želi slišati dovolj dokaza.no in preverje- no mnenje tistega, ki se pač imenuje kritik. Sandi Colnik: Kakšen vpliv ima kritika na gledališče koit samo.stojen organizem? Kaj se z^odi, če se kritika in kul- turne reakcije občanov — gledalcev — ne pokrivata; na katero od teh je glediaillšče bolj občutljivo? Bojan Stih: Gledadiški ust\'ar- jalci imajo eno samo voljo ali željo v velikem ali ljud- skem gledališču doseči po naravni logiki — pohvalo. Ustvarjanje igre v dveh urah je enkratna kreacija človeka, ki se je zapisal igri. Refleks kritike, ko obravnava gleda- liško preds-tavo, velikokrat p>odcenjuje prizadevanja po- sameznikov. Osebno sem bi vedno na .strani kritike. Vsaik kritik skuša opozoriti na ti- ste, ki se skušajo obdati ob pripravljanju predstave s prazno iluzijo. Gre za to, da je nMienje kritike spreniljeva- lec gledališča najbrž integral- ni del gledališke predstave. Sandi Colnik: Kako je s kri- tiko repertoame politike? Bojan štih: Nemogoče je za- dostiti vsem željam po zvr- steh, željam p>o generacijah, tako da je pravzaprav vsako sestavljanje repertoarja eden izmed bolj аИ manj ra.zvitih sreöoiovov. Mi skušamo obli- kovati repertoar tako, da za- jemamo prav vse interese in želje. V programu ima- mo Lievstikovega Tugomerja, Turgenjeva »Mesec dni na kmetih«, »Horvata »Figaro se ločuje«; sezono bomo otvoriИ z Elliotom »Umor v katedra- li«, uprizorili bomo tudi silo- vensko krstno predstavo Jo- vanovičeve »Norce«, ob kon- cu pa bomo še predstavili Lavvrenca z delom »Snaha« in Goldoni j a s komedijo »Sluga dveh gospodov«. To je samo projekt in upamo, da bomo po volji in moči s kate- ro razpolagamo, lahko ta re- pertoar do.stojno odersko upodobili. Sandi Colnik: Gledališča vča- sih izbirajo repertoar ne sa^ mo po občinstvoi, temveč tu- di po lastnih močeh s kate- rimi razpolagajo. Ali ste tudi vi katero od teh dram dali na oder zato, ker imate za dolo- čeno igro posebnega igrañca, igralko aJi režiserja? Bojan štih: Repertoar se vse- kakor oblikuje na osnovi možnosti. Tu je zlasti po- membna kolektivna možnost, saj je moč ansambla v kolek- tivni moči. Sandi Colnik: Tovariš Štih, vi ste vodili ljubljansko dra- mo. Celjsiko gledališče .j« skromnejše. Kakšna je raz- lika ined vodenj еш celjskega gledališča in vodenjem gleda- lišča v centru? Bojan Štih: Pravzaprav ni bistvene razlike. Gledališki ans-ambel lahko sestavljajo 4 igralci аМ pa mnogo več. Vse- povsod so isti problemi. Po- vsod gre za izpoved umetni- ške resnice. Vasja Predan: Celje je mesto, bi nima prednosti, da bi lah- ko primerjal svoje delo z drugimi gledališči — sikratka ni možnositi diferenciacije in konkurence. Izbori del, zla- sti po dramaturški plati, so v cejskem gledališču takšni, da se jim je posrečilo ustvariti tak reperboa-r, ki je idejno dober in .skoraj ne- oporečen. Sandi Colnik: Ali kažejo vaše izkušnje, da občinstvo sledi temu repertoarju? Bojan Stih: Na to vprašanje bi se dalo odgovoriti s pre- cejšnjo poziü'vno formulaci- jo. Vsaka gledališka pred- stava je pravzaprav dvoboj med ustvarjalci in občin- stvom. Po dosedanjih izkuš- njah lahko povem, da to gle- dališče živi v svoji sredini. Sandi Colnik: Vemo, da po- leg rednega gledališča delu- jejo na celjskem področju tudi prizadevna amaiterska gledališča. Kako je s to de- javnostjo? Tone Zorko: Najprej sá mo- ramo postaviti vprašanje kaj sploh predstavlja amatersko gledališče! To je lahko sekci- ja društva, samostojna sku- pina ali kaj podobnega. Dru- štva,'ki so se osamosvojila in Akcije, ki so kakovos'tne, so postala amaterska gledali- šča. Ce govorimo o enotnem gledališkem prizadevanju, so naše skuipijie v ne&ojiko laž- jem položaju. Mi nismo pod bičem neusmiljene kritike v tem smislu kot to doživljajo proiesionalni gledališčniifei. Nam manjka predvsem veli- ko dobrih strokovnih sode- lavcev — volje nam ne pri- manjkuje. To pa lahko opra- vi tudi naša profesionalna gledališka hiša. Štefan žvižej: Naše dram- ske skupine res niso de- ležne toliko »uradne« krifcke, moram pa poudariti, da je postalo zelo kritično občin- stvo. Perspyektiva naših ama- terskih skuipin je samo v ka- kovosti. Obetamo sá tesnejše sodelovanoe z gledahščem, ne samo sodeliovamje, amipak skupno prizadevanje na tem poročju v obeh smereh. Z veseljem smo sprejeli vest, da bomo deležni pomoči v vseh obliikah. Mislim, da bi morali dati ljudem, ići so še na volijo, več možnoeiti izipo- p>olnjevanja v poklicni gleda- liški hiiši. Včasih se je govo- rilo, da na tej relaciji ni ra- znimevanja. Ti odnosi so nam zdaj lahko za vzgled enotne- ga dela tudii na drugih pod- ročjih kultuméga dela. Sandi Colnik: Ali lahko v amaterskem gledališču na- staja umetnost in ali je ob- čdntvo, ki je bilo zvesto amaterskemu snovanju, sča- soma kos delom profesional- nega gledališča? Bojan štih: Tudi v amater- skem gledališču lah^ko nasta- ja umetnost, že v prete- klem stoletju so nastajala amaterska gledališča iz kate- rih .so izšli veliiki igralci. Po tej poti je nastala tudi slo- venska gledališka kultura. Treba bo iti naz^j k ljudstvu in tam poiskati talent«. GARJAVI TOMAŽEK IN PRIJATELJICA Videvam ju, kako strumno vsak dan koračita iz Otoka v š^lo. Njuno prija- teljstvo je tesno, saj sta skupaj hodila že v vrtec, takrat že z roko v rokci, sedaj pa sta prvošolčka, pa se kaj ta- kega ne spodobi! Družile so ju skupne igre na dvorišču, praznovanja rojstnih dnevov in tako je bila vez med otro- koma vedno večja. V šoli sta se vsedla skupaj in tovarišica ju ni ločila. Pa so se Tomažku na glavi naredile hraste. Mati ga je peljala k zdravniku ni ugotovil je, da so to garje, bolezen, ki se v zadnjem času pojavlja v šolah in vrtcih. Mati ni vedela ali naj učite- ljici razloži neprijetno bolezen, ali naj molči. Zmagala je trezna presoja in skupaj z učiteljico sta se domenili, da bosta stvar uredili tako, da ho čimanj opazna. Pa vseeno ... Otroci so zvedeli in povedali doma. Nekateri starši so zadevo z razumevanjem sprejeli, drugi pa so dvignili vik in krik. »Da se ja ne boš družil z njim, s tem garjevcem ...« Polonci, ki je sedela poleg Tomaža je mamica strogo prepovedala druženje z njim in tovarišica jo je presedla. Tudi v šolo nista več skupaj hodila, saj jo je odslej naprej spremljala babica. Tomaž se je počutil osamljenega, v šoli in na dvorišču in to zaradi malih živalic, ki mu rijejo pod kožo. Tako mu je vsaj razložil zdravnik. Ni mu Šlo v glavo, da je izgubil sošolce, predvsem pa Polonco. Minilo je nekaj tednov. Nemirne ži- valce pod Tomažkovo kožo so se že zdavnaj umirile. Polonco je v šolo še vedno spremljala babica. Tomažek ji- ma je od ddleč sledil in ni vedel, kako bi se jima približal in povedal, da je že zdrav. Poloncina babica je razumela fantovo stisko in je zaustavila korak. »Polonca, škatlo novih lego kock sem dobil, pa bonbone imam zate.« Polon- ca je pogledala babico, ta pa je pobo- žala Tomaža po glavi in se jima razu- mevajoče nasmehnila. — Lahko pa bi bilo tudi vse drugače ... — Polonca in Tomaž spet hodita sku- paj v šolo. Ne držita se za roke, a njun smeh je igriv in zveneč, kot bi zvončk- Ijali kraguljčki. .. Najprej prijateljst- vo, potlej morda ljubezen. Kdo ve ... NINA Џ Џ jI^ CELJE ZA TRI ODSTOTKE VEČ GOSTOV Po podatkih celjske turi- stične zveze je bilo prve dni junija na celjskem turistič- nem območju nad 1700 go- stov, kar je za 3 odstotke več kot v istem času lani. Največ so jih imeli v Roga- ški Slatini in sicer okoli 850." Pa tudi podatki za prve štiri mesece letošnjega leta so zadovoljivi. Tako je bilo v Celju za 14 odstotkov več nočitev domačih in za 19 od- stotkov tujih gostov, na Do- bru za 14 odstotkov več do- mačih in za 40 odstotkov manj tujih, v Laškem za 1 odstotek več domačih in za 14 odstotkov več tujih, v Ro- gaški Slatini za 16 odstotkov več domačih in za 7 odstot- kov več tujih. V Velenju pa so zabeležili za 80 odstotkov več domačih- in za 17 odstot- kov več nočitev tujih gostov. ALOJZ PAVLIC — V. D. NAČELNIK Oddelek za gradbene in ko- munalne zadeve pri občinski upravi je že od konca janu- arja letos brez načelnika. V tem času so sicer imenovali na to mesto tov. Friškovca pa so ga kma'.iu spet razre- šiiM, ker se novo imenovani načelni).-c ni javil na delo. Odborniki občinske skup- ščine so se tokrat strinjali s predlogam komisije za volit- ve in imenovanja, ki je pred- lagala za vršilca dolžnosti na- čelnika tov. Alojza Pavlica, sedaj zaposlenega v EMO. MAKETA PRED OBČINSKO SKUPŠČINO Na Trgu revolucije pred poslopjem občinske skupšči- ne se ljudje pogosto ustav- ljajo pred čudno kocko, na- rejeno iz lesenega okvira in polivinila. Pozanimali smo se zakaj gre in izvedeli, da predstavlja kocka maketo spomenika narodnemu hero- ju Slavku šlandru, ki ga bodo postavili na tem trgu. Maketa tega spK>menika je dobila na nedavnem natečaju prvo nagrado, njegova avtor- ja pa sta akademski kipar Janez Pirnat in diplomirani inženir arhitekt Dušan Smec iz Celja Spomenik bo izde- lan iz prosojne umetne ma- se, v katero bo vlit kamniten portret heroja Slavka šlan- dra. Z. S. Sprašuje: B. Strmčnik Odgovarja: Viko Senica Ste Zalčan? Da, naša rod- bina spada med najstarejše v Žalcu, saj segajo njeni začetki kar 300 let nazaj. Upokojenec ste, kako je kaj s pokojnino? Ni slaba, kar gre, čisto zadovoljen sem. Bili ste dolgoletni uslužbenec Savinjske posojilnice, kako dolgo? V Savinjski posojilni- ci sem bil zaposlen od leta 1911, v letih od 1933 pa do okupacije 1941 sem bil tudi njen ravnatelj. Koliko usluž; beiicev je bilo takrat zapo- slenih v tej ustanovi? BUo nas je i)et, s tem da sta dva delala še za hmelj amo. Sam sem bil upravitelj hmeljarne od 1919 do 1941, ko so me 19. aprila Nemci zaprli, od- peljali v Stari pisker, od tam pa sem bil julija izseljen v Srbijo. Katera leta so bila največje hranilne vloge za ča- sa vašega . službovanja v tej banki? To je bik) v letih med 1923 do 1926, ko je bil hmelj štiri leta zapored po 100 di- narjev. Koliko je bilo vlaga- teljev? Veliko, nekaj tisoč smo jih imeU, banka pa je poslovala po dve uri tudi ob nedeljah, da so lahko kmetje opravili svoje denarne zade- ve. Koliko ste imeli v tistih letih plače? Oh, 2.500 dinar- jev, ni bilo slabo. S čim se ukvarjate sedaj? Imam malo zemlje in tudi manjši sado- nosnik. Ste še vedno vlaga- telj? Da, to pa na vsak na- čin; »šparam« za stara leta! Koliko jih pa pravzaprav že imate? Samo 77 let! In zdrav- je? Hvala, za enkrat kar v redu. Kaj bi svetovali današ- njim bankirjem? Da bi vpe- ljali tekoče račune posamez- nikov in čekovno službo, to bi zelo izboljšalo Ukvidnost in manj denarja bi bilo de- zavriranega doma. Kaj vas v Žalcu najbolj moti? Morda še najbolj to, da se vse pre- malo industrijsko razvija, hi- treje bi morali napredovati, dobro gospodarstvo je zače- tek in konec vsega, tu se najbolj vidi, kako nek kraj na- preduje. če hi bili še enkrat mladi, kaj bi bili? Verjetno to kar sem bil, končal sem meščansko šolo, trgovsko šolo in trgovsko akademijo v Grazu. Va.še življenjsko na- čelo? Delaj, zbiraj, vlagaj! Hvala za razgovor. Prosim, prosim, nič težkega ni bilo! DVOJNA ŠTEVILKA REVIJE «OBRAZI« Pred dnevi je izšla dvojna številka časopisa za kulturo n literaturo »Obrazi«, če se »pomnimo začetnih poskusov nladih hteramih ustvarjal- 3ev, ki so se zbrali pred leti :>koli revije in kaj so v tem Sašu uspeli napraviti smo lah- ico navdušeni. Revija vse lx)lj dobiva neko obliko s tehtno vsebino in ciljem. Vledtem ko so še nekatere težave & teksti, ki niso ved- no enotni v hotenju uredni- štva pa so izjemen dosežek dosegli z naravnost vzorno urejenostjo in opremljeno- stjo revije. V novi številki je razmerje med poezijo in prozo enakomerno, precej prostora pa je odmerjenega budi recenzijam, tazmišljajo- čim zapisom in podobno. To- krat objavljajo: Jana Božič, Janez Daniel, Viktor Adel- stein, Vladimir Gaj šek, Ifi- genija Zagoričnik, Anton Pe- vec, Miljana Prestor, J. L. Sorel, Bojan Kavčič, Nataša Golob, Andrijan Lah, Drago Medved, Marko Globevnik in Milena Moškon. tv RAZISKOVALNA DELA NA GRADU Te dni so začeli na starem celjskem gradu s pripravljal- nimi deli za začetek široko zasnovanih raziskovalnih del, ki jih bo ob sodelovanju Ole- pševalnega in turističnega društva Celje ter Pokrajinske- ga muzeja vodil Zavod za spominsko varstvo. Podjetje Remont, ki je prevzelo skrb za izvedbo teh del, je te dni pričelo z izdelovanjem ramp, kjer bodo deponirali izkopa- ni material in ga nato sproti odvažali. Dobro kamenje bo- do porabili za obnavljanje najbolj ogroženih grajskih se- stavin, grušč pa bodo porabi- li za posipanje ceste, ki jo bodo pričeli popravljati v teh dneh. Julija naj bi se na gradu pričela sistematska ra- ziskovalr^ dela, ki bodo ob- segala sondiranja v predgrad- ju ter odkop nasutih plasti med palacijem in notranjim jarkom do prvotnega nivoja. i SLOVENSKE KONJICE SEMINAR ZA SEKRETARJE Pri komiteju občinske or- ganizacije Zveze komunistov v Slovenskih Konjicah pri- pravljajo poseben seminar za vse sekretarje organizacij ZK v deloл'nih organizacijah in krajevnih skupnostih. Na se- minarju bodo obravnavali najaktualnejša družbeno poli- tična vprašanja v občini ter naloge komunistov pri njiho- vem reševanju. Seminar bo predvidoma koncem meseca jimija, to je še pred dopu- stniškim obdobjem, da bodo sekretarji lahko čimprej pre- nesli ugotovitve med najšir- še članstvo celotne organiza- cije ZK v občini. -bes GOSTOVANJE V STRANICAH Mladinski aktiv v industrij- skem kombinatu Konus v Slovenskih Konjicah je na- študiral pod režiserskim vod- stvom Francka šeliha sodob- no burko v dveh dejanjih avtorja MARCA CAMOLET- TIJA »Strogo zaupno«. Z uprizoritvijo so se že predsta- vili domačemu občinstvu, minulo nedeljo pa so z upri- zoritvijo gostovali še na Str- nicah. Prizadevnim mladin- cem, ki svoj prosti čas izko- riščajo z udejstvovanjem na kulturno prosvetnem področ ju gre vse družbeno priana- ■ nje. SLOVO 01 ANICE ČADEJEVE Komaj petin.š\iri(j ! let ji je bilo. Tako j i bi še živela, živela za i ža in dva otroka, živel dom in družino, zatoi bi še naprej hodila v« nine, se vzpenjala nap me gore. T Bilo je lepo, s sotA posejano popoldne, vi v Bukovici so tihoT meli, v Migojnicah pjJ je zbralo pred Cade hišo mnogo ljudi, i prijateljev in znance» ' dejeve Anice. Poravnan < bila vrsta planincev, i ožji prijatelji, plan ' so položili krsto na i i ški voz, okrašen z v( | in cvetjem. ' Libojska godba na p f la je zaigrala žalostii d njen vodja, tovariš K« Í Franček je spregovori P Anici, o vztrajni plane o ženi, ki je poleg y • drugih dolžnosti še ve našla čas za hojo po ših gorah. Povedal je, , ko neizrecno si je žd da bi jo pospremili zadnji poti planinci, planinski tovariši, s k > rimi je stopila skoraj j sleherno slovensko g«. Goreča želja, da bi ji lezen prizanesla, da bi ! končala slovensko pia ; sko transverzalo, da v bodoče pomagala prii stojanki na Homu —f ni uresničila; ргеш smrt je prekrižala to I mo pot tihih želja. Ui ničila pa se je posled prošnja Čadejeve Ani Naj bo civilni pogreb, grebejo naj njene posn ne ostanke s planinski ' častmi. Dolga je bila vi ; planincev in drugih cev, godba je igrala ] ninsko žalostinko, bo so oznanjali grozljivo vihto v vrhovih gora. Član upravnega odb« PD Zabukovica, katen član je bila Anica od v ga začetka, je pri gre orisal pot njenega ži^ nja. Bilo je kratko in « dar tako bogato. Bila otrok proletarske dru^ med vojno je pomap našim borcem, po vojni delala skoraj v vseh ot| nizaci.jah: ZB, ZK, B SZDL in tudi pri PD 1 bukovica je bila vrsto v odboru. Delala .je in jala zgled mlajšim. Uči Ijica, tovarišica Premi! va se je zahvalila Anici nesebično delo pri org» zaci.ii Rdečeea križa. Vrhove Bukovice, G^ nika, Kamnika in H« so objemali žarki zali» jočega sonca, širom po' patisca v Grižah pa so P ii akordi žalostinke, f svečeni ČADEJEVl Al* CI iz Migojnic. Anica, f čivaj v miru! GASILSKE PRIREDITVE Gasilsko društ\"0 iz Sl^* skih Konjic je organi^ mimjlo soboto in praktične vaje. V sot^ na področju mesta priP^ ob 19 uri praktično w nedeljo pa je bilo ob^ tekmovanje pionirjev in še posebno meddrus^ hitrostno tekmovanje. ^ so razglasili rezultate t^ vanj a. SEJA OBČINSKj KONFERENCE S^J v torek je bila v ^^ skih Konjicah I. seja ^ ske konference Social^^ zveze delovnih ljudi. poročilo o dosedanje!^ GLASBENA ŠOLA VABI OTROKE Celjska glasbena šola je te dni objavila razpis za spre- jem novih učencev; šola je namreč na voljo slehernemu otroku, ki ima po naravi do- volj razvite glasbene sposob- nosti. Letošnji rok za vpis je Od 19. do 22. jimija, spre- jemni preizkusi za novince pa bodo 21. m 22. junija ob 9. in 16. uri. Vpis za kateri- koli instrument je vezan na sprejemni preizkus, medtem za vpis v pripravnico ni spre- jemnega izpita. METK TEKSTILNA TOVARNA IN KONFEKCIJA CELJE razpisuje ŠTIPENDIJE za šolsko leto 1971-72 1. DVE ŠTIPENDIJI na Fakulteti za naravoslovje in tekstilno tehnologijo tekstilni odsek, višina štip. 600.— din 2. ENO ŠTIPENDIJO na Ekonomski fakulteti v Ljubljani višina štipendije 600.— din 3. ENO ŠTIPENDIJO na VEKŠ v Mariboru Komercialni oddelek, višina štip. 600.— din 4. ŠTIRI ŠTIPENDIJE na Tehniški tekstilni šoli Kranj konfekcijski oddelek 2 štip., višina 500.— din apreterski oddelek 1 štip., višina 500.— din tkalski oddelek 1 štip., višina 500.— din Kandidati za štipendijo morajo prošnji priložiti: a) dokaz o učnem oz. študijskem uspehu; b) potrdilo o premoženjskem stanju staršev; c) potrdilo o vpisu v šolo. Vloge sprejemamo do 15. julija tega leta. Odgovori na vloge pa bodo dani do 31. julija 1971. Razglaša prosta delovna mesta za: 2 KEMIJSKA TEHNIKA ALI TEKSTILNA — apreterske smeri 2 ELEKTRIČARJA 2 KLJUČAVNIČARJA odočih nalogah občinske .renče SZDL je podal dosedanji predsednik lar Ludvik. Sekretar ob- :e konference Franjo Ma- ; je poročal o izvedbi vo- . priprav konferenc kra- li organizacij SZDL in o rah članov nove občin-' konference. Za novega ^nika občinske konfe- Î sta kandidirala Be- aik Filip, ravnatelj iz in Umnik Ivan, komer- )t iz Konusa. Več o kon- ci bomo poročali v pri- ji številki. VNA RADIJSKA ODDAJA icalna radijska postaja iz rij pri Jelšah je minulo Ijo organizirala javno ra- 10 oddajo v Oplotnici. jddaji je sodeloval an- iel Jureta Zdovca, pro- 1 pa so popestrili tudi ači talenti. Publiko je îseljeval in zabaval hu- st Jože. Prireditev je la in prav bi bilo, če bij rganizirali tudi v drugih j ih, ki so le redko delež- odobnih prireditev. A MOZIRJE BIFE PRI IGLI fe pri Igli, prav gotovo omantičnejši del poti v irsko dolino, bodo letos trificirali. Predvidevajo, ¡»do elektriko priključili sa 4. julij. S tem bo ta inski objekt Planinskega itva iz Luč postal še bolj lačen, če bo mogoče, bo- nabavili tudi posebne re- torje, da bi osvetlili Iglo skale na desnem bregu inje. Elektrifikacija ob- a bo veliko prispevala e tudi k porastu prome- saj bo ob poletnih večerih 1 gotovo prijetno posedeti lliizah na prostem in ob- uvati svet tega dela Zgor- Savinjske doline. IBS ŠMARJE T j PRI JELŠAH )DKRITJE FRESK SE NADALJUJE "fed kratkim so v Mar- ovi kapeli na Svetih gorah 1 Bistrico ob Sotli pričeli bivati že dalj časa znane tóe, ki pa so bile doslej « samo v fragmentih, slikane so vse stene, le da jjikava ni povsod enako wo ohranjena, saj jo je i^i v pasovih OD tleh že 'čno načela vlaga. Freske ohranjene v dveh plasteh, fearejša, ki izvira ver- ^ iz poznega 15. stoletja, "^iva vse stene, mlajša, iz poletja, pokriva obok, s so v tem času v ka- " nadomestili prvotni lese- JJrop. Strokovnjaki .si od ^ odkritih fre.sk veliko ^јо, sao slovijo Svete ^kot spomenik, katerega ^^e segajo več kot ti- let nazaj v preteklost, s^ _ ^ VELENJE fC ZA KNJIŽNICE ^ zadnji seji sveta za in prosveto pri ve- občinski skupščini so i^vljajj o sklepanju druž- ¡jj^a dogovora o kreditira- štipendiranju študen- dijakov v velenjski ob- tudi o knjižničarstvu. Ij^l^eni dogovor o štipen- je podpisalo že de- Id jj^®tij v občini. Na seji naj komisija, ki ' ^ delo, poroča o rezul- tatih na seji občinske skup- ščine. Program za nadaljnji raz- voj knjižnic v občini pogojuje nagel razvoj gospodarstva. Za informacijo naj navede- mo, da je v velenjski knjiž- nici danes le 7.000 njig, po nekih merilih pa bi jih mo- ralo biti 26.000. Stanje se bo izboljšalo z izgradnjo cen- tralne knjižnice v Velenju; seveda pa bo treba misliti tu- di na dodatna sredstva za na- bavo knjig. -v- ŠESTNAJST MLADIH NA »SAVI 71« Poleg tega, da bodo mladi ljudje v velenjski občini tudi letos sodelovali na domačih prostovoljnih delovnih akci. jah, se je 16 mladincev iz gimnazije odločilo za zvezno akcijo »Sava 71« v Zagrebu. KRESNA NOČ v nedeljo, 20. junija bo v Velenju zelo živahno. Tokrat bodo kar tri velike priredit- ve. Tako sindikalna podruž- nica ERE pripravlja s turi- stičnim društvom veliko tom. bolo, istega dne bo v Vele- nju republiško tekmovanje v prvi pomoči. Vrh tega na- povedujejo avto rally, števil- ni obiskovalci mesta ob Paki pa bodo lahko ta večer spremljali še svojevrstno za- bavno glasbeno prireditev, ki so jo krstili za kresno noč. LIKOVNA RAZGIBANOST Junij in julij bosta za ve- lenjske likovne ustvarjalce zelo plodna. V sredo, 9. ju- nija so v avli občinske skup- ščine odprli ra.2Stavo akvare- lov domačina Vlada Valenča- ka. Moramo reči, da razsta- va vzbuja izredno zanimanje pa tudi sicer je velika veža občinskega poslopja izredno primeren razstavni prostor. Konec junija bo v velenj- skem gradu swjevrstna li- kovna razstava, s plastikami se bo predstavil šoštanjski rojak Herman. Za 3. julij, dan rudarjev, pa bodo likovni ustvarjalci velenjske občine pripravili .sJcupinsko razstavo, prav ta- ko v avli občinske skupščine. ŽALEC Г\1П_ OTVORITEV DOMA v nedeljo 20. t. m. bo gasil- sko društvo Matke izročilo svojemu namenu nov gasilski dom. Slovesna otvoritev bo ob 15. uri popoldne. Kot je že običaj bo po slovesnosti gasilsko rajanje. ENODNEVNI SEMINAR Minulo nedeljo je Občinska konferenca socialistične zveze SZDL pripravila enodnevni seminar za predsednike in tajnike krajevnih organizacij socialistične zveze občine Ža- lec, ki so bili na novo izvo- ljeni. Na seminarju so se u- deleženci seznanili z organiza- cijskimi in tehničnimi vpra- šanji pri delu v svojih orga- nizacijah. Ob zaključku se- minarja so imeli razgovor s političnim aktivom občine Žalec. tt LAŠKO ^ NOVA GOTSKA OKNA V MARIJA GRADCU v podriižnični cerkvi Mari- ja Gradec pri Laškem, kjer je Zavod za spomeniško var- stvo Celje pred leti uspešno restavriral renesančne freske in dvoje l^üi renesančnih oltarjev, so se letos s sred- i 3tvi žiopnijskega urada natto,- | Ljevala dela pri urejanju arhi- tekture. Mojster Weiss iz | Cîelja, ki se že nekaj let akvarja skoraj izključno z iiahtevnejšimi spomeniškovar- | Jtveniimi deli, je v prvotni | >bliki obnovil troje starih ïotskih oken, ki so dobila | ;sa popolnoma nova kamnita | trogovičja iz viniškega pešče- ijaka. Okna so pretekli teden j /zidali in zasteklili, hkrati pa j 50 zazidali neogotsko okno v severni steni kapele, da bi [ ;ako stavba delovala čimbolj | >rvinsko. Dela so izredno le- X) uspela. Z. S. | ZBOR INVALIDOV — 11. JULIJA Kot smo poročali bo pr- | vi zbor invalidov Sloveni- j je v nedeljo, 11, julija bli- | zu Šempetra v Savinjski dolini. O tem pomemb- nem dogodku ponovno pi- šemo zavoljo tega, ker se je v podnaslovu prispev- ka, objavljenega v prejš- nji številki našega Usta vrinila napaka, po kateri bi naj bilo srečanje 11. ju- nija. Torej, prvi zbor invali- dov Slovenije bo v nede- ljo, 11. julija v idiličnem gozdiču ob Savinji pri šešenskem mostu, blizu Šempetra v Savinjski do- lini. ŽENSKE NA NOČNEM „ŠIHTU" Ko v rani jutranji uri oživijo ulice, se motite, če mi- slite, ti ljudje hitijo na delo. Mnogo jih je, ki se z dela vračajo. Tudi ženske. Spoznamo jih po utrujenih obrazih. Toda te ženske ne gredo spat. Treba je skuhati zajtrk, spraviti otroke v šolo, skočiti na trg, pripraviti za kosilo pa večerjo. Spanje? Kakšne pičle urice, če je sploh mo.' goče zaspati y tem dnevnem trušču. Kaj pravi pet delavk iz tovarne EMO iz nočne izmene: VERA KOROŠEC (staž v EMO 14 let). O, vem, da ženske naj ne bi delale po- noči, ne vem pa, če odgo- vorni to vedo? Ne vem zakaj moramo vsak tretji teden delati ponoči in zakaj rav- no emajlimica, kjer je naj- več žensk, ko pa drugim od- delkom ni treba delati v treh izmenah, so pa zvečine moški v njih. -Doma me čakata dva otroka, ko pridem, da ju spravim v šolo. če si tudi utrgam čas za spanec, mi ga trušč okoli hiše prežene .. . VIDA ZALOKAR (8 let v EMO). Odkar sem v tovarni, delamo ženske v treh izme- nah. Nekoč baje niso. Rek- li so, da je to samo začasno, toda osem let res ni začasno. Se zgodi, da moramo delati nadure in včasih tudi po 12 ur skupaj, zlasti če se kje kaj pokvari in kak stroj sto- ji. Imam tri otroke, vse tri šoloobvezne, za katere mo- ram sama skrbeti. Ne vem če bom učakaJa, da mi ponoči ne bo treba na »šiht«. Pri nas gredo take reči počasi... JOŽICA ŠEGA (v EMO 4 leta). Znano mi je, da celo po mednarodnih dogovorih ženske naj ne bi delale po- noči. Zakaj delamo pri nas? Menda zato, da bi stroji in peči ne stale, zato da bi do- segli plan. Toda zakaj v vseh oddelkih to ni treba, v emaj- lirnici pa. Nočno delo sicer pri nas dodatno nagrajujejo, toda znesek, ki ga ti procen- ti prinesejo, je majhen. Ne vem, kako bi nočno delo žensk pri nas odpravili... MARIJA KRANJC (18 let v EMO). Vodibii pravijo, da je treba delati v treh izme- nah, ker še tako s težavo do- segamo plan. Nam ženskam' v emajlimici, ki so zvečine tudi matere, je nočno delo še posebej težko. V mislih si pri otrocih doma, ko pri- deš zjutraj domov pa je po- stelja zadnja stvar, na kate- ro lahko pomislimo. Težko je reči, kaj storiti? Saj so vzeli na delo zato toliko no- novih pred leti. da so uved- li tretjo izmeno .., IVANKA AHTIG (deset let v EMO). Dolgo ž€ vem, da bi nočno delo za žfnske mo- rali odpraviti. Ne lem pove- dati, zakaj moramo v emaj- lirnici delati ponoči, menda zaradi plana. Toda ali se to ne bi dalo kako urediti. Go- vorilo se je celo o četrti iz- meni, da bi delali tudi ob sobotah, nedeljah in prazni- kih. Ko takole ponoči delam, doma pa je otrok sam, me tolikokrat stisne pri srcu. Toda kaj morem ... Da. Kaj storiti? Tudi če bi ukinili nočno izmeno za ženske, kaj bi bilo s tistimi, ki bi bile odveč? Pa so po- vedale. Naj bi se zaposlitve v tovarni odrekli oni, ki majo grunte, ki so obrtniki. Vprašana petorka nima ob- čutka, da v EMO s prizadetostjo rešujejo vprašanje noč- nega dela žensk. Ko bi bilo vsaj kakšno upanje In še ne- kaj so mi rekle: — Pazite, kako bo.ste vse to zapisali. Človek se hitro zameri. Kruh je kruh, četudi je trd. — J. Krašovec EN CELI VEK Ko zasravljam pero, da bi zložil besedni podpuri ali venček ub stoletnici laške go- dbe, moram najprej povedati, da sem bil bogato založen z zbranimi podatki laškega zgo- dovinarja samouka EDA JE- LOVŠKA, katrega knjižica bo iz-ia julija, ko bodo laški gcd-Deniki praznovali svoj vi- sc;ki jubilej obstoja. Meni je preostalo le aranžiranje, k t lemu pravijo glasbeniki, aranžiranje za časnik. FRANC KLEPEJ, SVETOVLJAN IN USTANOVITELJ Leta 1834 je v Harju pri Lciikem pn Klepevib prijokal na svei fantič, prijokal v vi- sokih tonih in precej neug- lašeno. Kako je Franček pre- živel mladost ni znano, ni pa težko uganiti, da so tudi Kle- pejevi na lanko piskali, kajti mladenič je odrinil v svet in kdo ve kako pristal v franco- ski voja¿ik: godbi kmalu po- tem, se je Bonepartov nečak Luj dai izvoliti za predsedni- ka francoske republike in SB eto pozneje okli cal za ce- sarja Napoleona III. Deset IfcL je korakal v godbenem esalonu, ob večerih igral kla- rinet v opernih orkestrih, po- tlej Pa ga je zamikalo na- za' v rodni kraj. Muzikant cd pet do temena, vešč cele paiaijače instrumentov je bil leta 1862 spet doma in rodila S2 je laška pihalna godba. Ustanovitelj godbe je bil za- četnik dinastije godbenikov. Vnet godbenik je bil njegov sin Rudolf in vnuk enakega imena. Dolga leta kapelnik, klarinetist, ki se je gnal za najvišjimi toni ter si »prislu- žil« kilo, je igral in čevljaril več kot pol stoletja ter uča- kal 91 let. ZA DOMAČE PRILOŽNOSTI. SKRATKA »TAVŽENTROŽE« Dokler sta kapelnikovala Franc Klepej in za njim 'ob- činski »v?iitmojster« Gašpecr Kolman, je bila laška godba maloštevilna in še ta se je ob priložnostih delila na sku- pine, kakršna je bila pač priložnost in denarna moč naročnika. Igrali so skupaj predvsem v cerkvi in na ve- selicah, razdrobljeno pa po »ohcetih«, pri krstih, na do- mačih slavjih godovndkom, na izletih, no pa tudi pri po- doknicah, ko je, če je bil zraven bas, dekle zagvišno spravil pokonci. Godbeniki niso imeli uni- form, malone vsi pa so bili brkati, bradati kot preneka- teri bit muz-ikantje današnjih dni. če so piskali na note ni znano, čeprav je mogoče, da kdo med njimi tudi pisati ni znai. SVETINSKA PODRUŽNICA IN ULAGOV ROD Na Svetini, kjer so božje- potne slovesnosti bile nemi- novno združene z veselica- mi, je Franc Klepej odkril moža svojega kova IVANA ULAGO. Ta je zbral okoli se- be kmečke talente, vpregel svoje tri sinove Ivana, Tone- ta in Jureta že v otroških letih in ustanovil godbo, ki je navadno piskala tudi v la- ški »pleh bandi«. Kot Lašča- ni so bili tudi Svetinčani znani koledniki, ki so ob no- vem letu pa tja do treh kra- ljev igrali od hiše do hiše, v Celju рк) vseh ulicah in priromali včasih txidi tja gor do Šoštanja in Mozirja. Kmečka grča Ivan Ulaga je igral polnih šestdeset let. Njegovi trije sinovi so še danes muzikantje, med temi Jure pn vojaški godbi, Ivan ali Ariza pa piska r\& klarinet že petdeset let in je bil dve leti v godbi XT V. divizije kapelnik, danes pa v šentjur- ski godbi Igra skupaj s si- nom in hčerko. »WINDISCH« POME- NI PO NEMŠKO SLOVENEC Devet let pred nastopom novega stoletja je godbo pre- vzel Josip Windisch, steklar in trgovec. Bil je sila prila- godljiv, saj je za laške Nem- ce in nemčurje imel na zalogi skladbe iz vojaškega glasbe- nega arsenala, enakopravno pa slovenske koračnice, valč- ke in polke, da je godba ig- rala enim in drugim, vsem pa je bilo več ali manj prav. Pravijo, da se je včasih sprar vil na lipo pri cerkvi in igral, včasih pa je pred svojo bolj- šo polovico pobegnil tudi v cerkev, tako natolcujejo ali pa po resnici govorijo po La- škem. Josip Windisch je vodil god- bo vse do leta 1923, v drugi polovici kapelnikovanja pre- cej razredčeno četico, kajti veliko muzikantov mu je po- brala in razpršila vojna. GOR IN DOL MED OBEMA VOJNAMA Leta 1924 je skoraj usahlo godbo z novimi člani, kmetj in rudarji, okrepil kapelnik Franc Ropert. Godba se je k vajam zbirala po okoliških kmetijah, največkrat pri Pet- ku na Strmci, kjer so včasih zamenjali instrumente s ko- sami, vilami in dragim orod- jem, da bi se oddolžili za go- stoljubje. ČeraTOo finančni uslužbenec po poklicu je Franc Ropret bil glasbenik širokega formata, bil je or- ganist in je obvladal malone vsa orkestralna in tambura- ška giasDiia. so ga preme- stili v Šmarje, je godbo pre- vzel Franc Kemr, Ceh po ro- du, torej rojen muzikant, ki vrh vsega deset let igra pri vojaški godbi. Le-ta je v re- pertoar godbe vnesel tudi koncertno glasbo. V njego- vem času je godba postala uradno prizjnano društvo s svojiim pravili, dobili pa so tudi nove instrumente in uni- forme. Godba je bila povezo- valni element, skoraj malce nadstrankarska, v bistvu pa učna ustanova za vznikle strankarske ansamble med sokoli in orli. Z godbo v Laškem je po- vezano takoimenovano laško obdobje skladatelja in diri- genta Radovana Gobca, ki je v tridesetih letih zaslovel po svojih operetah. »VRHOVSKI ANZEKcc POKAŽE KELLNERJU FIGO Zadnji predvojni dirigent Ernest Kvartič je ob izbruhu vojne hudo močno piskal na note »Deutschland über al- les« in je s ponosom predal taktirko nemškemu žandar- merijskemu podofirarju Kel- Inerju. Le-ta je prostovoljno godbo spravil pod vojaški re- žim, jo oblekel v rjave uni- forme iz vlaken kopriv, in tu ni bilo več hočeš, nočeš. Kdor bi se skušal izvleči, se je igral z usodo družine in glavo. Res pa je, da jih je Kellner obvaroval prisilnega dela, deportaci j, in aretacij. Zdaj so godbeniki piskali po sili, po predpisih, čeprav brez pravega veselja in srca, to nemških ušes n,i motilo. Pa So nekatri Kellnerju in Kvartiču vseeno pokazali fi- ge. Med njimi Ivan Ulaga mlajši ali Vrhovski Anzek, svetinska korenina, znan mu- zikant in glumač na vseh več- jih kmečkih svatbah, ki se je po prihodu XIV. divizije z bratom pridružil koloni in kmalu zbral godbenike v di vizijsko godbo, ki je neredko s koračnicami vzpodbujala borce kar med juriši. . . . IN ZADNJA ČE- TRTINA STOLETJA To ni več prava zgodovina, to je sedanjost. Laška godba je spet zbir prostovoljnih glasbenikov, ki jim najprej nekaj let ponovno dirigira Franc Ropret, za njim pa Alojz Co vnik, Anton Pojav- nik (EIMO), profesor Franc Zupane, pa Franc in Albert Zupane. Vnetim pripravam in vročim vajam za nastoD ob sioleinici in nekaj čez, nače- Ijuje dirigent Ivan Povše. Godba je segla po izročilih. Zadnja leta obnavlja tradicijo novoletnega koledništva, hkrati pa se modernizira, da ima ob takih priložnostih 7j& šest mladih spremljevalk po vzorcu francoskh madžoretk. O sedanji godbi? Počakajmo, ko bodo ob prazniku »Piva in cvetja« urezali svoj stoletni- ški spored. To bi bil venček o laški godbi, tak kot sem ga sesta^ vil iz cvetja skrbno zbrane- ga vrta kronista Eda Jelov- ška, iz cvetk zbranih mimo njega in z lastne gredice. JURE KRAŠOVEC Sklenjena stoletnica. Današnja godba (manjka ne- kaj članov in dirigent) med nedeljsko »vročo« vajo za spored ob stoletnici na dvorišču zdravstvenega doma, nekdanjim dvorcem Karničnikov, ki so bili prvim godbenikom pod vodstvom Franca Kiepe- ja meceni, jih podpirali in jim nudili prostor /a vaje. (Foto: J. Krašovec) Pet brkatih »muzkontarjev« iz drugega obdobja laške godbe, ki .|o je vodil Josip Windisch. Tale kvintet je podžigal pete na svatbi Franca Ojsterška v Riten- gozdu, leta 1909. (Iz laške muzejske zbirke) V medvojnem času. Godba pod taktirko Franca Ropreta vadi na dvorišču pr» Petku v Strmci leta 1924. Škoda, da takrat še niso znanstveno ugotavljali, d» S^odba povečuje tek živini. Morda je Petek to vedel? (Iz godbenega arlüva) CIRÍL |?]l/|ff f If \Јш\ \ ili I ïïî l/l Л T RAZMIŠUANJE OB SPINDLER ijifflJj 1J1JJJJÌ\ "" ? JU L1J\1 11 iJ ifli^iì IkJ 1 50. OBLETNICI MATURE Nasprotno pa je zameril Na- poleonu, da je uničil demo- kratične institucije republike Dubrovnika in kmečke državi- ce Pçijice pod Mosorom. Sploh je bil načelni na- sprotnik osvajalnih vojn in je zagovarjal mimo reševa- nje mednarodnih sporov kot eno od osnov družbenega na- predka. Ta Lilekova misel nii je bila pred očmi, ko sem na državnopravnem izpitu profesorju dr Pitamicu na vprašanje, kako se reš.ujejo mednarodni spon, odgovoril: samo z mednarodnim spora- zumom! Hkrati sem pobijal v pravni doktrini, zlasti nem- ški, prevladujoč mišljenje, di. je tudi vojna sredstvo za reševanje mednarodnih spo- rov. To je bilo v času, ko še tli bil sklenjen Briand-Kello- gov pakt o prepovedi reševa- nja sporov z vojno. Na splošno moram reči, da nam je znanje, ki smo si ga pridobili kot Lilekovi učenci, mnogo koristilo na univerzi in v poznejšem življenju, zla- sti pravnikom (šest sošolcev fias je odšlo na pravno fa- kulteto). V svoja predava- nja je rad vpletal zgodo- vinski razvoj pravnih insti- tucij, govoril o pravnih ohi- šjih med bosansko-herce- Sovskim ljudstvom; na pod- lagi ohranjenih zgodovinskih iokumetnov, kot so Dušanov Zakonik in Poljički štatut, je ■ širno nam je razlagal do- ^üa švicarske ustave, ki mu je büa vzor demokratič- ne državne ureditve. Tik pred našo maturo je izšla njego- va brošura o švicarski ustavi in nam jo je razdelil, že po- prej pa nam je razdelil svo- je učbenike zgodovine sred- njega in novega veka v srbo- hrvaščini, ki jih je spisal v letih 1909—1915. Toda ti uč- beniki so bili le okvir za študij in slabo bi naletel, kdor bi se nanj omejil. V svoja predavanja je vple- tel zemiljepisna, sociološka, estetska in celo filološka znanja (znal je poleg slo- venščine in srbohrvaščine še nemščino, francoščino, angle- ščino in italijanščino). Znal nas je navdušiti za poto- vanja. O lepotah in kultur- nih spomenikih EKibrovnika nam je govoril že v četrti šoli s tolikšno vznesenostjo, da sem kar naravnost hre- penel, da si ga ogledam. Za- res sva s sošo'lcem Franjom Kočevarjem (danes vseučili- škim profesorjem v Ljublja- ni) zbrala-- skromen »viati- cum« (takrat si dijaki nismo zlepa mogli priv4>ščiti dalj- ših potovanj!) in se podala na potovanje po Jugoslaviji, ki sva ga zaključila v Du- brovniku. Tukaj naju je vo- dila nevidna roka Lilekova. Ne samo, da nas je navdu- šil za potovanja, tudi nam je vdihnil del svojega siste- matičnega duha in narav- nost studiozn^a opazovanja novih krajev in ljudi. Tam v DubroTOiku sva s tovari- šem Kočevariem o-^k^ivala slogovno raznovrstnost oerkva in palač in sva si domišlja- la, da sva spoznala celo nji- hove odtenke. Tako imam v svoji beležnici zapisano, da je cerkev San Salvadore zii- dana v zgodnjem bizantin- skem slogu, cerkev Sugurata pa v poznem bizantinskem slogu," da je stara dubrovni- ška palača Divona (carinarni- ca) mešanica gotskih in re- nesančnih elementov itd. S Kočevarjem sva se Lile- ku javila iz Dubrovnika s kartico. Seveda sva po ix>čit- nicah v zgodovinski uri no- rala predavati o svojih po- potnih vtisih. Iz svoje belež- nice povzemam, da sva ta- krat nameravala obiskati tu- di modro špiljo na otoku Bi- ševu; toda zmanjkalo nama je »darov potrebnih Pluta«. To jamo sem si ogledal še- le 194€ s skupino vojaških vojnih invalidov in se pre- pričal o njeni lepoti, ki je zanjo Lilek trdil, da preka- ša slovito modro špiljo na Capriju. Bil je ponosen na svojo zemljo in je v njej od- krival lepote, ki so mn'Ogim ostale neopažene. Ljubil je zemljo sloven- sl.co; najrajši je zahajal v Slovenske gorice, kjer mu je v vasi Zgornja Voličina dne 15. 10. 1851. stekla zibel. Do pozne starosti je zahajal k sorodnikom Rajšpovim v Ra- dehovo, kjer je bü odrasel. Vedno je bil ponosen na svo- je kmečko pokolenje; naše- mu žilavemu kmečkemu živ- lju je pripisoval zaslugo, da se je slovenski narod ohra- nil kljub stoletni tuji nad- vladi. Bolelo ga pa je, da je zibel slovenske kmečke de- mokracije Gospa Sveta osta- la zunaj naših meja. Koro- ški plebiscit dne 10.10.1920 je žigosal kot nerealen in re- zultat potvorb pristranske za- vezniške komisije. Budno je zasiledoval usodo naše na- rodne manjšine v Avstri- ji in Italiji. Svetovno jav- nost je argumentirano opo- zarjal na raznarodovaJno po- litiko avstrijske in italijan- ske vlade in dajal predloge merodajnim politikom za pravično rešitev manjšinske- ga vprašanja po etničnem načelu, še ob koncu svojega življenja je leta 1935 izdal dve brošuri (v nemščini in angleščini), kjer žgoče graja »barbarsko preganjanje« (bar- barische Verfolgung, Barba- rous Persecution) Slovencev na Koroškem in Juh j ski kra- jini. »Etična dolžnost nalaga, da pomaga brat bratu. Na- ša etična dolžnost pa je tu- di v tem, da pomagamo vsa- komur, ki nam je soroden po krvi in jeziku,« je zapi- sal v knjigi »Das österreichi- sche Problem und der Hit- lerismus« str 140. Emil Lilek je v besedj in peresu obvladal jezike veli- kih evropskih narodov, toda najljubša mu je bila sloven- ska govorica. Nad dijakom je bil vnet mentor pri čita- niju domače in tuje literatu- re.. Iz .svoje bogate knjižni- ce je rad posojal knjige po- sameznikom, dijaškim in javnim knjižnicam pa je razdal skoraj vso beletristi- ko. Od naših pesnikov je najbolj cenil Franceta Prešer- na in Simona Gregorčiča. V naše dijaške vrste je zanetil kult Prešerna. Med nami je postalo samo ob sebi umevno, da si znal na pa- met Prešernov Sonetni ve- nec in Krst pri Savici. LUek pa nas je tudi navdušil za čitanje ruskih klasikov. Naj- bolj smo čitali iskatelje kmečke pravice in ljudske duše: Tolstoja, Dostojevskega in Gogolja. Ni čudno, da sem ob stoletnici rojstva F. M. Dostojevskega napisal kra- jši esej v celjski Novi Dobi III (1921) št. 126 (menda je to prvi esej o Dostojevskem v slovenščim). Ljubezen do slovenske be- sede pa je budila med so- šolci tudi ustvarjalni duh. V sedmi in osmi smo imeli Uterarni krožek: Franc Onič in Anton Boštele sta nam či- tala svoje pesniške prvence, Jernej Stante in Zvonko Biz- jfJ.î pa krajše prozne tekste. Onič in Stante sta se pozne- je pridružila literarnemu kro- gu okrog Podbevškove lite- rarne revije »Trije labodi«, ki je utirala nova pota v slo- venski književnosti. Kmalu po naši maturi smo 21. 8. 1921 ustanovili Klub naprednih slovenskih akademikov v Olju. Ta klub je dal pobudo za ustanovitev Ljudskega vseučilišča v Ce- lju.. Prvo predavanje je imel Emil Lilek o francoski revo- luciji dne 19. 9. 1921. Bil je izvoljen za prvega predsed- nika te kulturne astanove in je to funkcijo opravljal do svoje smrti. Umrl je po kraj- ši bolezni v starosti 88 let. Lilekova možatost in do- slednost, njegov humam od- nos do ljudi, njegova strp- nost in apošitovanje do so- besednika, njegov globoki pa- cifizem in vedno vedri opti- mizem so tiste neprecenlji- ve lastnosti, ki so me vselej pritegovale in budile v me- ni željo, da sem ga tudi še po maturi rad obiskoval na njegovem domu nad ftskar- no v Strossmajerjevi, danes Kocbekovi ulici. Vedno me je prijazno sprejel, njegova soproga Ema pa mi je go- stoljubno postregla s turško kavico ali s »sladkim«. Petdeseta obletnica naše mature se mi zdi primeren povod, da se z vso hvalež- nostjo in spoštovanjem spo- mnim svojega gimnazijskega ravnatelja in profesorja Emi- la Lileka. Zanj velja v pod- ni meri sentenca, ki sem jo bil citiral na našem abituri- entskem slovesu: Kdor hoče premagati te- mo, mora biti močnejši od nje. Otresti se mora sleher- nega predsodka, sleherne zlo- volje in slehernega sovraštva. Njegovo notranjščino mora ravnati samo troje: pra- vičnost, resnica in ljubezen. * Citat je IZ nekega nemškega filma. Požrtvovalnemu zdravniku so na nagrobniku napisali besede, ki v izvirniku glase: Wer die Macht der Finstemiss ergreifen abstreifen jedes Vorurteil, jeden Widerwillen, jeden Hass. Ich Ihm müssen nur drei Dinge walten: Gerechtigkeit, Wahrheit und Lie- be, ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Obisk .jugoslovanske držav- ne delegacije na Kitajskem, ki Jo vodi šef naše diploma- cije, državni sekretar za zu- nanje zadeve Mirko Tepavac, je potekel (v trenutku, ko to poročamo, končuje delegacija svoj obisk) v znamenju obo- jestraiisko izraženega prija- teljskega vzdušja in očitne želje po uspešnem dialogu. Iz vseh krajev, ki jih je obi- skala delegacija, prihajajo po- ročila o zelo prijateljskem in poudarjeno gostoljubilçm sprejemu, ki je bil za neka- tere — zgolj strogega proto- kola vajene opazovalce — ce- lo presenetljivo živopisen in ceremonialen. Gostitelji so o- čitno pos'-ušali svojim go- stom pokazati veliko (in ni dvoma, da jim imajo kaj po- kazati!), toda ne na preveli- ko škodo delovnega progra- ma. Kolikor lahko sklepamo iz dosedanjih poročil, jim je to tudi uspelo. Čeprav v tem trenutku še nimamo popol- nega teksta končnega sporo- čila, je vendarle jasno, da lahko obisk ocenjujemo kot uspešen in koristen. Bilo bi nemara pretirano pričakova- ti, da bo Tepavčev dialog s kitajskimi voditelji v trenut- ku odstranil vse tisto, kar je veljalo v odnosih med dvema državama za sporno in neza- željeno, toda nobenega dvo- ma ni, da Je delegacija uspela najti osnovo za sodelovanje, ki lahko (kar si iskreno želi- mo) v dolgoletnem času po- stane dobro in kot tako tudi koristno za obe strani. Kar zadeva gospodarske slike Je paleta možnosti malone neiz- črpna, zlasti, če bosta obe strani znali vskladiti svoje možnosti in interese. Kitaj- ski trg je za nas v tem tre- nutku glede na njegove ne- verjetne razsežnosti izjemno vabljiv. Kaj in koliko bomo uspeli uresničiti, je seveda drugo vprašanje, kajti neka- tere slabe tovrstne izkušnje (če opozorimo v tej zvezi sa- mo na nekatera afriška trži- šča, ki so bila za nas ravno tako potencionalno odprta, pa jih nismo niti približno znali pravilno izkoristiti po sicer uspešnih obiskih naših političnih delegacij na najviš- ji ravni) nas lahko dovolj prepričljivo opozorijo na to. Toda v tem trenutku je to le skromno opozorilo in ne Javno izražen pesimizem. Mehiška prestolnica je do- živela svojo noč groze, ko je hilo v spopadih približno 2Ü.ÜÜ0 študentov s policijo in vojsko ubitih nekaj deset o- seb in več kot dvesto ranje- nih. Dejstvo, da ni točnih podakov niti o žrtvah, naj- bolj prepričljivo govori o vsej zmedi In negotovosti, ki Je vladala v Mexico cityju. Medtem ko se zdravniki v bolnišnicah trudijo, da bi ohranili življenje ranjenim, se obe strani — študentje in vojska ter policija — obto- žujeta in iščeta krivce za spopad, študentje trdijo, da so policisti v civilu, ki naj bi bili krivi za prelito kri, prvi začeli streljati, uradni krogi pa to zanikajo in trdi- jo, da so začeli streljati štu- dentje sami, razdeljeni v de- sničarje in levičarje. Policija in vojska naj bi, po izjavah uradnih oseb, le posredovale, ko se je streljanje že začelo. Kakorkoli že, spopadi (naj- hujši po letu 1968, ko bi po- dobni neredi skorajda pre- prečili zečeteke olimpiade) so znova pokazali na nasprotja v deželi, na očitno nezado- voljstvo dela mladine. Ta je namreč začela demonstrirati zato, da bi izrazila svoje ne- zadovoljstvo z vladno politi- ko. Upamo, da je bila drama na ulicah mehiške prestolnice enkratna in se ne bo več po- novila, zakaj bila bi velika škoda, če bi simpatična naci- ja na ameriški celini ne našla dovolj moči in demokratičnih sredstev za zagotovitev ne- motene in mirne poti razvo- ja. V Turčiji so zapori vedno bolj polni. Vlada Je očitno izrabila nedavne dogodke (u- grabitev in umor izraelskega konzula, demonstracije) za uvedbo politike čvrste roke in ker je pač mnenja, da so vsega zla krivi levičarji (po- jem, ki pa še zdaleč ni tako jasen, da bi ga bilo moč v konkretnih turških razmerah Jasneje opredeliti), je začela ostro ukrepati predvsem pro- ti nJim. Če bo to Turčijo zares tudi pripeljalo do mi- ru in zadovoljstva, bo vseka- kor treba še videti. Iz dveh dežel so prišla po- ročila o preprečenih državnih udarih — iz Sirije in Maro- ka. V obeh državah so za- rotnike postavili pred sodi- šče, pri čemer so Maročani v tem smislu skorajda po- stavili rekord — pred sodniki .ie 160 oseb, nadaljnih 30 pa bodo sodili v odsotnosti. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Tokrat posvetimo nekaj več pozornosti akcijskemu načr- tu republiškega izvršnega s^e- ta —- programu torej, ki ga je IS pripravil za izvanjanje riii- log v zvezi z letošnjo ekonom- sko politiko ter celotnim PROGRAMOM STABILIZACI- JE in je potemtakem temelj- no izhodišče za vse ukrepe v zvezi z ureditvijo n?šega se- danjega gospodarsKe,^a položa- ja na ravni republika (ta pro- gram je republiški izvršni svet pravzaprav pripravil že febru- arja, konec minule? i meseca pa ga je še dopolnil tn določ- neje opredelil). O akcijskem n&črtu republiškega iz" ršnega sveta so namreč prejšnji te- den razpravljali predsedniki slovenskih občinskimi skupščin — na sestanku pri predsedni- ku izvršnega sveta Stanetu Kavčiču — in takoj lahko za- pišemo, da so na tem sestanku (m muli četrtek) izrazili takš- nemu akcijskemu programu 7SO podporo. Ena izmed vodilnüi mîsli, ki je bila izražena v tej raz- piavi, je bila v >ekakor, da naši ljudje pričakujejo od iz- vršnega sveta POPOLNO DO- SLEDNOST pri iz/ajanju in pri nadzorovanju ukrepo • v ^vez' s tem akcijskim načr- tojn, da se torej zavedajo, da so uK-epi za ure iledno u- preti PRETIRANIM INVE- STICIJAM, še posebno pa ti- stim, ki nimajo zares pravega pokritja. Resda bi lahko de- jali, da so pri nas investicije Š3 premajhne v primerjavi s vsem, kar želimo in kar bi bilo pravzaprav tudi koristno — vendar sredstev га investi- cije nimamo dovolj, pa mora- mo zatorej ostati na trcmib tleh, če nočemo, .la so bodo pritiski na nove n nove de narne emisije (za pokrivanje investicijskih načrtov, kar z drugimi besedami pomeni, da naših inflacijskih težav ne bo ne konca ne kraja. Naša skup- na naloga je torej. Ja se na vseh področjih odločno bori- mo proti odpiranju novih in- vesticijski¡:i žarišč ter proti predlogom in zahte am, za katere ni denarja. Tretje področje v narašča- joči klimi želja, ki jo bomo morali zavreti, pa je POLITI- KA OSEBNIH DOHODKOV v gospodarskih organizacijah, ki jo bomo -— pa čepra/ bo to boleč poseg — morali zares prilagoditi zakonskim določi- lom o družbenem usmerjanju delitve dohodka, ne pa da bo ta zakon ostal samo družbe na proklamacija, v praksi pa POSOJILA KMETOM ZA PRIVARČEVANI DINAR DVA DINARJA KREDITA — BANKE OBRAČAJO KMEČKI DENAR — PODOBNO BI LAHKO DELALE KMETIJSKE ORGANIZACIJE Po raznih priporočilih so banke namenile za kmetij- stvo več denarja kot pred leti. Posojila lahko dobijo tu- di kmetje, ki pogodbeno so- delujejo s kmetijskimi orga- nizacijami. Banke pa postav- ljajo take pogoje, da jih kmetje sprejmejo le v sti- ski ali zahtevajo, naj bi na primer tistim, ki preusmeri- jo svoje kmetova,nje in si s krediti uredijo hleve alii ku- pijo plemensko živino, pri- znavali za mleko višje pre- mije kot drugim. Po pogojih, ki so jih do- ločile nekatere banke, so posojila hudo breme za kmete. Zlasti če so veli- ka. Kmet mora imeti 30 od- stotko\r potrebnih investicij- skih sredstev in jih vložiti v banko. Posojilo mora od- plačati v celoti, torej tudi ti- sti del, za katerega je vna- prej položil denar. Njegov polog ostane v banki še eno leto potem, ko je vrnil ves ga bomo skušali na vse načine preigrati. Poslej ss bo mar- Sjkatera gospodarska organiza- cija morala odreči dosedanjim privilegijem, urasniči+i bo tre- ba načela resnične delitve po delu in ob tem tudi elemente solidarnosti. To bo кајрчк zelo trd oreh — ki pa g£. bo- mo morali streti, če bomo hoteli uresničiti prjivideno stabilizacijo ter celotno utrdi- tev našega družbenega sisfe- ^ma — in to delo nas čaka do konca letošnjega septembra, ko bo SDK nadzorovala obra- čim delitve dohodka, pa bo tedaj v nekaterih delovnih or- ganizacijah gotovo precej te- žav. Tako imenovanima JjCi- tiranju osebnih dohodkov se bomo ob vsem tem morali kar najodločneje upreti. Toliko o akcijskom progra- mu republiškega izvršnega sveta (ki se bomo z njim v prihodnje še srečali od nepo- srednih tikrepih). V dne.'i mi- nulega tedna pa smo že zve- deli za dvoje ukrepov — ob- enem bi la£iko rekli, da sta precej restrikcijska ukrepa — ki prihajata še z zvezne rav- ni. Narodna banka je spreje- la določene omejitve, ki naj onemogočijo nadaijnjo EKS- PANZIJO KREDITOV, lorej nekatere korektivne ukrepe, s katerimi naj bi gibanje denar- ja in kreditov pri nas obdrža- li v predvidenih okvirih Ti ukrepi so: povečanje obvezne rezerve bank (pri Narodni banki) od dosedanjih 32 od- stotkov na 34 odstotkov — kar pomeni, da bodo morale po- slovne banke izločiti iz kre ditnega obtoka nič ve ; in nič manj kot 600 milijonov d)i,ar- jev, da bodo lahko doplačale obvezno rezervo — razen 'ega pa še povečanje poprečja pri- marne likvidnosti od J odstot- kov na 4 odstotke ter nekatera poostrena merila za uporabo terminskih bančnih kreditov. Drugi ukrep, ki smo zanj zvedeli v dneh minulega ted- na (in bo neposredno zani- mal nekatere zasebnike), pa je odlok ZIS, ki precjj ome- juje dosedanje UVOZNIfKE SVOBOŠČINE zasebnik >v. Po- slej bodo zasebniki -- ćs po- vemo samo na splošno — lahko prinašala iz tujine bla- go za osebno rabo (našteto v tem odloku), uvažali bodo lah- ko tudi drobno kmetijsko mehanizacijo za lastne potre be in drugo opremo za lastno obrtniško dejavnost, ne bodo pa več smeli tako neomejeno uvažati najrazličnejšega blaga za preprodajo in še posebno ne reprodukcijskega ter grad- benega materiala, kot so tc lahko počeli do'slej, saj se je pri tem »zasebnem uvvništ- vu« marsikdo obogatil. do]ig. Posojilo pa mora zače- ti vračati eno leto po odo- britvi, četudi hlev še ni ure. jen in ne služi določenemu namenu. Še manj sprejemljivi so pogoji, ki jih nekatere ban- ke poveiličuijejo s parolo: »Za privarčevani dinar dva dinarja fcredita!« Nekatere sicer premoti prijetni zven besed, češ če je prihranid denar za polovico traktorja, ga s pomočjo banke lahko kupi takoj; ali če ima de- nar za eno plemensko kravo, lahko takoj kupi dve. To jé res — a kako bo pozneje? Kmet mora vložiti svoj prihranek, s katerim bi lah- ko kupil eno plemensko kra- vo, v banko. S posojilom kupi dve taki kravi. V treh letih pa mora spet privarče- vati toliko denarja, kolikor sta stali obe kravi, in z njim vrniti svoj dolg banki. Nje- gov denar, ki ga je privar- čevail pred najetjem posoji- la, bo ostal v banki še eno leto. Ta čas ne bo mogel kupiti zanj tretje krave niti najeti novega posojila. Kakšne koristi pa ima banka od taikih posojil kmetom? Račun je bil narejen za posojila na. pet let in z vra- čanjem v polletnih anuite- tah, ki naj bi jih banka ta- koj uporabila za nova poso- jila kmetom. Obresti niso upoštevane, če bi vse tekilo brez zastojev, bi banka lah- ko dala iz eneiga milijona dinarjev lastnih sredstev, ki bi ga namenila za posojila kmetom v začetku, do kon- ca petega leta okrog 10 mili- jonov dinarjev posojil. V teh posojilih bi se obrnilo devet milijonov din kmečkega de- narja: okrog pet milijonov din bi banka dobila pologov, štiri milijone din pa s pla- čilom anuitet. Ko bi ob kon- cu šestega leta morala vrniti en milijon din poliogov, bi za to porabila le skupni zne- sek polletnih anuitet, čez šest mesecev bi porabila za' vračilo pologov le 200.000 din od polletnih anuitet, ki bd presegle en milijon din. Bančniki so to dobro izra- čunali in zriajo prepričevati kmete. Kaj pa delajo hranil- no kreditne službe kmetij- skih organizacij? Alá res ne morejo storiti ničesar dru- gega kot le ugotavljati, da imajo premalo denarja? Mo- rale bi znati obračati kmečki denar, pa bi ga bi- lo več. JOŽE PETEK OBNOVITVENA DELA NA SVETINI Te dni so pričeli z obno- vitvenimi deli na stari ro- marski cerkvi na Svetini. Za- vod za spomeniško varstvo, ki je v preteklem letu usme- rjal in finansiral odkrivanje in obnovo srednjeveških fresk v tem objektu, je zdaj pričel obnavljati notranje ob- jekte. Dela je prevzela ekipa podjetja Remont iz Celja, ki bo obnovila omete v stari glajeni apneni tehniki, da bo- do povsem taki, kot jih je imela prvotna cerkev. Dela lepo napredujejo in vse kaže, da bo že čez kakšen dober mesec dni notranjščina v gla- vnem obnovljena, če bodo tudi restavratorska dela na baročni opremi potekala po načrtu, bodo obiskovalci lah- ko že v jeseni občudovali notranjost te čudovite gotske arhitekture v vsej njeni le- poti. Z. S. v CEUUdÔ leta 1918 Letos proslavljajo celjski gasilci pomemben ju- bilej, stoto obletnico gasilstva v mestu ob Savinji. Številnim svečanostim v tem jubilejnem letu se pri- družujemo tudi mi in sicer s tem, da vam bomo, spoštovani bralci, v petih nadaljevanjih prikazali ne- katere najpomembnejše razvojne faze organiziranega gasilstva v Celju. Franjo Maver je s svojimi sodelav- ci dolgo časa zbiral zgodovinsko gratUvo, pa smo ga naprosili, da Je i/ obsežne kronike, ki bo izšla ob le- tošnjem jubileju, napisal krajši izvleček, katerega začetek objavljamo v današnji številki. Čeprav bo za čestitke in dobra voščila časa še dovolj, naj izkoristimo tudi to priložnost in izreče- mo prizadevnim gasilcem, tako poklicnim kot pro stovoljcem, najiskrenejše čestitke z željo, da bi bilo njihovo delo tudi v bodoče čim uspešnejše v dobro gospodarstva in zadovoljstvo ter ponos gasilcev. Celje je v davni dobi več- krat postalo žrtev požarov. Razumljivo je, da so takrat- ni meščani začeli razmišlja- ti, kako bd .se organizirano hraniU Oignju. Na občinski se- ji 3. julija 1868 je dal pred- log za ustanovitev požarne brambe odbornik Maks Ste- pišnik. Šele leta 1871 se je zbralo nekaj vrlih mož, ki so prevzeli predpriprave za ustanovitev požarne brambe. 12. marca je bila prva seja pripravljalnega odbora. Zbra- li so 1068 gld. prostovoljnih prispevkov in nakupili opre- nie za 1686 gld. Razpoložlji- va mestna sredstva za gaše- nje so dali brambi na raz- polago. Obe Glaziji ob Ljub- ljanski cesti je lahko hram- ba uporabljala za vaje. Prvi občni zbor je bdi 1. avgusta 1871, v odbor so izvolili za poveljnika Karla Mathesa, lastnika pivovarne, za blagaj- nika Gustava Schmidla, trgov- ca, vodja plezalcev je bil Av- gust Tisch, vodja brizigalcev J. Tetschek itd. Prva pravila in službeni red к) tiskali le- ta 1871. Shrambo orodja so imeli v večji leseni remizi desno od vhoda na dvorišče magistrata. Leto 1872 je bilo izredno delovno. Sklendii so dejav- nost razširiti tiudi na pode- želske občine. Ob slovesno- sti prve obletnice 1. oktobra je bila bramba klicana na nočno vajo. Vojaška koman- da da ob požarih na razpola- go 32 mož. Na Mifclavškem hribu so postavili signailno uto. En stral pomeni požar v daljni okoUoi, dva strela v bližnji okolici, trije streli pa p>ožar v mestu. Leta 1872 šteje Celje 4224 prebivalcev, bramba pa je imela 74 čla- nov. Aprila 1873 so sklenili, da se gasilci opremijo s šle- mi. 1875 so nabavili enotne službene obleke Nošenje uniform izven službe je bilo prepovedano. Leta 1877 je poveljnik Pac- chiaffo, društvo se je okrepi- lo, vod brizgalcev in plezal- cev sta popolnoma opremlje- na in dobro^zšolana. Vpelja- li so poveljniško knjigo. Na novo so uredili lokal na dvo- rišču rotovža. Leta 1878 po- stane poveljnik Julius Ra- kusch. Ob lOJetnici (1881) so ku- pili novo vozno brizgalno. Izvedli so javno vajo z briz- galno, všem plezalnim orod- jem, premično lestvijo in re- ševalnim prtom. Leta 1881 so postavili plezalni stolip. 1882 je poveljnik Josef Sima. Na občnem zboru so med drugimi obžalovali, ker jim je občina znižala subvencijo od 150 na 50 gld. Leta 1885 je društveni zdravnik dr. Premšak. Na nekem požaru so odpovedale brizgalne. Cel odbor si je prišel navzkriž, vsak je valil krivdo' na dru- gega. Požar v Novi cerkvi 1887. Pogorelo je 51 poslopij. Pri gašenju so sodelovali gasilci iz Celja in Vojnika. Leta 1888 so kupili nov moštveni voz. Po smrti Sime je bil 1891 iz- voljen za poveljnika Anton Eichberger. Društvo ima 60 članov. Kot novo opremo so nabavili dimno (phnsko) ma- sko. Občinski odbor je 1894 dovolil uporabiti mestne ko- nje v primeru požarov, ven- dar le na mestnem območju. Oktobra 1895 je Celje priza- dela velika poplava. Kolera špitalu na Bregu je grozilo, da ga bo voda odnesla. Pe- ter Derganc je s pomočjo štirih gasilcev rešil iz ogro- žene hiše petnajst oseb. Le- ta 1896 je bila na Dunaju naročena parna brizga Ina. Pri požarni brarnbi so urih posebno moštvo za reševa- nje v vodi. Občina je dala izdelati 2 dolga čolna za po- žarno brambo. Leta 1897 je sledila notra- nja organizacija društva in vpeljana prva knjiga zapi- skov. Maja je požarna bram- ba ob veliki slovesnosti pre- vzela novo parno brizgalno. Za požarnega stražarja na Miklavškem hribu so naba- vili govorno trobo. Za uprav- ljanje parne brizgalne so imeli plačanega strojnika. I.eta 1899 je bil v Celju de- želni gasilski dan. Pri јато! vaji je pama brizgalna po- polnoma odpovedala. Strojni- ka SO razrešili, več članov je iz društva izstopilo ali pa so jih izključili. Prvi so uporabili parno brizgalno na velikem požaru na Ostrož- nem 1900. 1. septembra 1901 je bram- ba praznovala 30-letnico ob- stoja. Na javni vaji so na- stopih s pamo brizgalno, vozno brizgalno, moštvenim vozom ter s premično in vtikalno lestvijo. Bramba je vajo izpeljala s polno zane- sljivostjo in tako popravila porazni vtis izpred dveh let. Leta 1904 je bila na Glaziji demonstracija prvega mini- maks aparata za gašenje. Občina je omogočila nabavo n;ove nosilne premične lestve, 500 m cevi najboljše kvahte- te z patentnimi sklopkami in pripadajočim vozom za cevi. Cevi so smeli uporab- ljati le pri parni brizgalni in samo na mestnem območju. Leta 1905 je bil za povelj- nika izvoljen Karel Fer jen. trgovec. Brambi je kupil re- šilni prt. Leta 1908 so brizgalno mo- štvo opremili s sekiricami in pasovi, z Miklavškega hriba so imeli telefonsko zvezo. Mesto je dobilo vodovod, za- to so nabavili nov hidrant- ni voz. Ljudstio slavje ob 40-letni- ci požarne brambe je bilo 1912 na Glaziji. 1914 se je požarna bramba vključila v Rdeči križ kot sanitetni in reševalni oddelek ter se ob- vezala, da bo v primeru voj- ne Rdečemu križu na razpo- lago. Aprila so ustanovili re- šilni oddelek in izvedli sani- tetni tečaj. Od 6. avgusta da- lje je reševalna služba že delovala na kolodvoru pri prihodu vsakega vlaka. V letih 1915 do 1917 je društveno življenje zamrlo. Imeli so le vaje, gledališke •sitraže m odborove seje. Po- veljnik je bil Peter Eterganz, mestni ekonom. Leta 1918 so imeli občni zbor. Blagajnik je poročal o blagajniškem poslovanju štirih let. Volitve pa so oipu- stili, ker je še bilo veliko gasilcev pri vojakih. TEHNIŠKA KEMIJSKA ŠOLA RUŠE razpisuje VPIS DIJAKOV v prvi letnik za šolsko leto 1971 72 Pri vpisu je treba predložiti: 1. prošnjo, kolkovano z 1 din, 2. spričevalo o uspešno končanem osmem razredu, 3. zdravniško spričevalo, 4. prijavo za vpis — obrazec DZS 1,20 (lah- ko ga izpolnijo tudi pri vpisu) Vpis bo od 15. do 27. junija, dnevno od 8. do I4. ure. Navedene vpisne dokгжnente lahko pošlje- te tudi po pošti (priporočeno). Sprejenmih izpitov v skladu z zakonom ni. šolanje traja 4 leta. Po zaključnem izpitu dobijo absolventi naziv kemijski tehnik. Šola poseduje tudi dom, v katerem lahko dijaki dobijo vso oskr- bo, če to želijo. Avtobusne meze z Mariborom so ugodne. Vse ostale informacije dobite v tajništvu šole ali po telefonu 76-192. TKŠ RUŠE 29. V kotlu je zavrelo, se pokadilo in po vasi je vabljivo zadišalo. Kot bi mignil, so lačni juna- ki dobili svojo juho — in to kakšno juho! Tako, vidite, je Klara rešila svojega možička in prinesla moderni čas v te odročne kraje. Ali naj še posebej zapišemo, kako so kmalu po tem dogodku začela v našo domovino deževati naro- čila za paradižnikovo juho? Pa ne le za paradiž- nikovo, tudi za gobovo, grahovo in juho iz gove- jega repa — da o kokošji sploh ne govorimo! Sam Paradižnik je bil povabljen, da prevzame za- stopništvo za ta del sveta ... No, to ne spada več v naš potopis. Povejmo še, kako je bilo po imenitni večerji! Oglasila sta se tam-tam in živahni tranzistor. V veselem pl^' su se je zavrtelo vse, kar je dihalo v vasi. Klara seveda s poglavarjem ... Minulo nedeljo so občani Matk in šešč izvedli de- lovno akcijo na odseku ceste Matke—šešče v dolži- ni 1 km. Akcije se je udeležilo preko 30 vaščanov iz teh dveh vasi. V prihodnje nameravajo popraviti tudi cesto od Matk do Dolenje vasi. Foto: T. Tavčar Novi Merxov hole! ob Ljubljanski cesti v Celju je pripravljen... Ugodna lokacija — tudi soseščina tehnične baze AMD Slander — notranja ureditev in druge značilnosti so tista dí'jslva, ki bodo vedno vabljiva za sle- hernega gosta. Od sobote dalje — novi Merxov hotel... (Foto: MB) GREŠILA JE ŽELVICA MALA V nom stanovanjski četrti se poje vedno ista pesem. Postavijo bloke in stolpnice, okolica pa ostane neureje- na. Travo še zasejejo in prepovedo otrokom skakati po njej, potlej pa se naveličajo kričati nad njimi in trava ter plevel se svobodno razraščata. Otrokom, ki nimajo urejenih igrišč in pred bloki ničesar s čemer bi se za- poslili, to prija in neurejene zelenice jim postanejo de- veta šola pod mostom. V bloku pa, kjer pretežno stanujejo upokojenci, pa so si stvar zamislili po svoje. Najprej so si v asfaltno cesto, ki pelje do njihovega bloka in dalje do ostalih stolpnic, zabili železne količke, tako da vozniki do so- sednjega bloka ne morejo peljati mimo, temveč daleč naokoli. Po intervenciji bi količke že morali odstraniti, pa še vedno stoje... Potem jim je šinila v glavo še boljša misel. Na travnike med dvema blokoma, mejo so si določili sami, so potegnili ograjo z žico in se tako ogradili. Potem so nakupčkali takoimenovane skalnjake, kamor so posadili vrtnice, kaktuse in begonije. Kdor gre mimo je zaprepaščen nad to harmonijo! Kante s smetmi pa so postavili izven meje, na sosedovo. In še prav zadnji ukrep — otrokom iz hiše so prepovedali kakršno koli hojo po travi. Podijo jih na sosedove ze- lenice, češ, tam brcajte žogo, tu pa pustite naše »sve- tiščem .., V sosednjem bloku je imel desetletni Vojko majce-' no želvico. že prejšnje leto jo je prinesel z morja. Zi- mo je prespala v stanovanju, spomladi, ko se je prebu- dila, pa jo je Vojko začel odnašati na dvorišče, na pa- šo. Občudovali so jo otroci iz vse soseske in Vojko je ne bi dal za vse zaklade sveta. A ta nedolžna želvica se je nekega dne hudo-pre- grešila. Ko je brustola sočno travico, je prezrla mejo iz žice in pod njo priracala na sosedovo zelenico. Kaj se ve? Morda je bila tam deteljica slajša! A dolgo se z njo ni sladkala. Opazilo jo je budno oko iz sosednega okna in malega Vojka, ki je za hip izgubil želvico iz- pred oči, hudo ozmerjalo. »Umazani peb, če imaš žival, jo imej doma, uničuj vašo trailo, našo pa pusti pri mi- ru!« Otroci z Vojkom vred so začudeni strmeli in niso mogli razumeti kaj je želvica zakrivila. Spogledovali so se in Vojko, ki se je zbal zanjo, je prestopil ograjo, da bi želvico pobral. Kaj hujšega! Pravičnik na oknu se je še huje razburil Vojko bi verjetno moral požvižgati in želvica bi sama prišla .. Otroke je začelo vse skupaj zabavati in Vojko se je drznil celo smejati. Mimo je prišla Vojkova mati. Sosed je pričel kri- čati nad njo, kako ima nevzgojenega sina, da naj si zgradijo hišo, če hočejo imeti želvo, da bo fanta »nare- zal«, če bo želva še enkrat prilezla na »njihovo«. — Ma- ti je obšla »lepe« skalnjake z gibsastimi palčki v sredi- ni, pobrala želvico, ki se je mastila s pereščkom sose- dove deteljice in mirno odšla. Drznila pa se je pomi- sliti o malenkostnosti in brezsrčnosti ljudi. . . Kako naj pojasni Vojku, česa je kriva nedolžna želvica? Vojko je stiskal živalico ksebi, ta pa niti glavice ni skrila pod oklep. Drugi dan jo je odnesel k babici, daleč stran, da ne bi storila spet kaj tako pregrešnega kot včeraj .. . O, ia bi bil sodni dan kmalu! Pravičniki sosednjega bloka bi prav gotovo v nebesa prišli! NINA f I uredite si vaše denarne zadeve tako, \ da vam bo banka kar najbolj pri roki. \ 84 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE ) vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv ► bančni servis! I ljubljanska banka [ pravi naslov za denarne zadeve! VREME Ob koncu tedna je pričakovati po nestal- nem vremenu in obla ditvab ponovno toplej- še vreme. Precej sonč- no bo. NOVI FEDNIK - ülasUo oMmsJtu» orgamzacij Sociaiisucne iveze delovnega tjudsiva. Celje LaáKo ш Zalee - Orednlštvo ;n uprava Ceije Gregorfilćeva 6 poštni predaJ 161 - Orejuje Orednišlu odboi — Glavru ud odgovorni arednUc: Bernard Strmćnik - Tehnični urednik: ¡ote Cegnai - NOVI TCDNIK -¿i a iznaja vsai ûetrtelt — izdaja ga -UP eDeloa, InXormaaje propaganda Celje - risk m S;i4ejJ ÛGF »DelOi LJubljana - BoKopisoT Qe vraćamo - Cene posamezne Številke 80 par; letna caroCn-na 30 4Ш: polletne 16 din Za шЈшо znaSa aa гоЛптв бО dm ~ Tekoôi raöun 507—1—1280 - TELE3îXjm: uredništvo 23-69 to 31-05 mali oflasi ta oaroCnlne 28-00