SVETOVNO PRVENSTVO V LETO XVII. — številka 68 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka In Tržič. — Izdaja časopisno podjetja »Corenjsk« tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE B L E od 8.-11. 9. 1966 KRANJ, sreda, 7. 9. 1966 Cena «0 pat ali 40 starih dinarje* Ust lzhaH od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1938 kot poltednik. Od 1. januartr 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob s r r d a b In s o b o i a b ZA GORENJSKO Jutri pričetek II. svetovnega prvenstva v veslanju Naša aduta: osmerec in četverec brez krmarja Obisk na enem zadnjih treningov v Bohinju — Zmerni optimizem — Si bomo izborili častno mesto v svetovni eliti? Kl i matično zdravilišč« »Stane Žagar« je zadnje »pribežališče« naših najboljših čolnov — osmerca ter četverca brez krmarja. Na Bohinjskem jezeru so potekali zadnji treningi pred največjo prireditvijo v veslaškem športu do sedaj. Pravzaprav bi težko rekli, da * smo bili na veslaškem treningu. Veslači so zadnje dni vadili le še start in delno hitrost. Narnien treningov v Bohinju je v prvi vrsti psihična sprostitev in razbremenitev pred navalom, ki vlada te dni na Bledu. Trening je končan. Naredili so, kar se je narediti dalo — na treningu. Dobili smo vtis, da kar težko čakajo na Vse za vašo prehrano v prodajalnah. OSMEREC: Jože BERC, Marko MANDlC, Josip SUSlC, Josip BAJLO, Slavko JANJUŠEVIČ, Stjepan MLINAR, Pavel MAR-TIC, Mirko STOGLJAR in krmar Zdenko BALAŠ. to, da pljunejo v roke in zagrabijo vesla. Naj predstavimo naša »glavna aduta«: • OSMEREC: Slavko Ja-njuševič, Pavel Martić, Stjepan Mlinar (vsi Mornar), Josip Sušić, Mirko Stogljar (oba Zagreb), Marko Man-dič, Jože Bere (oba Bled), Josip Bajlo (Zadar) in krmar Zdenko Balaš (Bled). £ ČETVEREC brez krmarja: Jadran Barut (Izola), Jože Marolt, Alojz Colja in Vekoslav Skalak (vsi Bled). Fantje se med seboj dobro razumejo. Čeprav si vsi veslači želijo vsaj eno izmed medalj, pa je največji optimist krmar Zdenko Balaš. Čudno smo pogledali, ko je stopil pred fotografski aparat majhen, z živahnimi očmi in — neobrit. Hitro nam je pojasnil: »Ne bom se bril, dokler ne osvojimo zlate medalje.« In če je sploh ne boste? »Se sploh ne bom več bril.« Trener Klatvora nam je posredoval »vesti iz četverca«. Jadran Barut je pred dnevi lahno zbolel, tako da dva dni ni veslal. Sedaj je že nared in pripravljen kot vsi ostali. Četverec je »vozil« zadnje dni zaradi kontrole skupaj z osmercem. Klavora pravi, da je izredno zadovoljen z obema posadkama. Ko smo ga vprašali, kako on prognozira nastop, je le skomignil z rameni in dejal: »Fantje so dobro pripravljeni. Upoštevati moramo, da so se pripravljali tudi ostali. Potrebna bo športna sreča in seveda, na kar računamo — vzpodbujanje gledalcev. Sele ob povratku v Kranj, smo se šele zavedli, da nam pravzaprav nihče ni hotel točno prognozirati pkisma-ja (če izvzamemo Balaša). Spomnili smo se na besede predsednika organizacijskega komiteja Borisa Kocjančiča, ki je pred časom povedal posadki našega osmerca, da so Vzhodni Nemci dejali, da bodo prvi. t| Se nekaj dni in dobili % bomo odgovor tudi na to % vprašanje. Spričo izena-% čenosti ekip je težko na-% povedati zmagovalca. »Do-% mač teren«, dobra pri-% pravljenost, skupna volja % in ne nazadnje — športno 0 spodbujanje gledalcev, bo-% do morda le nekaj pome-• nili. P. Čolnar V ponedeljek so se po dveh mesecih počitnic spet odprla šolska vrata. Otroci so veseli prišli v šolo, tako ali še bolj, kot bodo čez deset mesecev spet veseli in razposajeni zapustili šolske klopi (Razgovor našega sodelavca z direktorjem Zavoda za prosvetno službo Kranj Ivom Zrimškom ob pričetku šolskega leta bomo objavili v sobotni številki Glasa) — Foto Franc Perdan Februarja že v novih šolah v Preddvoru In Cerkljah Zvedeli smo, da se v Preddvoru in Cerkljah samoupravni organi šol, učenci ter krajevne politične in družbene org. že pripravljajo na pro- slave in prireditve ob otvoritvi novih šol, ki bosta predvidoma za dan republike — 29. november. Povsod poudarjajo veliko pomembnost teh dveh modernih šol za šolstvo v občini nasploh in politično zrelost občanov, ki so s samoprispevkom omogočili te gradnje. Pouk v teh dveh šolah pa se bo predvidoma začel šele februarja, torej v drugem semestru, ker bo selitev zahtevala še veliko dela. Centralne in podružnične šole se bodo že s tema dvema šolama in še s poznejšo novo šolo v Kranju zelo razbremenile. Upajo, da bodo s temi novimi šolami lahko uvedli v osnovnih šolah v kranjski občini 1,5 izmenski pouk. — t 2 f NOTRANJA POLITIKA 7. SEPTEMBER 1966 * GLAS S seje skupščine občine Radovljica S privilegiji smo (menda) opravili Predsednik mednarodne veslaške federacije g. Thomas Keller častni občan Bleda — Odgovor skupščine na obtožbo Mateja Bora V petek so na skupščini občine Radovljica obravnavali problematiko pred svetovnim prvenstvom v veslanju, proglasili predsednika mednarodne veslaške federacije g. Thomasa Kel-lerja za častnega meščana Bleda ter. sklenili, da ukinejo prisilno upravo v podjetju TIO Lesce. Po zadnji točki pa je eden izmed odbornikov postavil vprašanje: »Kaj misli občina ukreniti spričo žaljivega pisanja Mateja Bora v »Delu«. smo smrkavci, žopu« (Jere) Matej Bor je napisal članek »Neumnost ne nastopa sama«, ki je izšel v »Delu« 16. avgusta. V tem zapisu na svojevrsten način obravnava zazidalni načrt okolice kopališča v Radovljici. V članku obtožuje skupščino in njenega predsednika ter ga za-iključuje z besedami, da občina »ni uboga le na duhu, temveč tudi na soldih«. Odborniki so zelo ostro reagirali na ta članek. Dva sta povedala, da sta kot občana pisala na »Delo«, vendar njuna prispevka nista bila objavljena (Kenda, Meglic). Diskutanti so ob pojasnjevanju vzrokov prišli do prepričanja, da kopališče pri vsej Btvari ni toliko bistveno, temveč da Bor brani predvsem osebni interes. Po besedah predsednika Jereta je 54 metrov od Borove hiše predvidena gradnja »dvojčka«, medtem ko je zahteval, da naj bi bila 60 metrov. Pri tem je predsednitk Jere opomnil, da delavcem zidajo »tudi 10 metrov od hiš«. V nadaljevanju razprave bo ugotavljali, da »•kopališče ni zazidamo«. Vsi odbornrki so obsojali pisanje Mateja Bora. Ob tem so opozarjali »a njegovo nastopanje pred skupščino, ko »je nastopal, ro- kot da kami \ Niti en govornik ni pri tem poizkušal ovreči visoke zasluge, ki*jih Matej Bor ima, nekateri so celo dejali, da razumejo, da ima zaradi tega »določene prednosti«, vendar so hkrati pripomnili, da se mora zavedati, da je »popolnoma enakopraven« in da 6e mara tudi on držati skle- pov, ki jah skupščina sprejme. Ob tem je bilo omenjeno, da je Matej Bor še sedaj dolžan skupščiini približno -milijon starih dinarjev za hišo. Skupščina je soglasno sprejela sklep, da je dolžna dati javni odgovor in v dnevnem tisku točno pojasniti postopek. Ob vsem tem se nam na-vrže le še vprašanje: Kaj želi Matej Bor? Je spričo obrambe »osebnega interesa« res prišel do tega, da blati skupščino in svoje 60občane? Mu gre res za 6 metrov zemlje? Matej Bor ve, da smo opravili z »dobo privilegijev« in že zato, ker ga vsi spoštujemo, bo moral svoja namigovanja podkrepiti tudi z dokazi. P. Čolnar Aktivnost po IV. plenumu CK ZKJ v Domžalah Slabo gospodarjenje z zemljo V domžalski občini je bilo v zadnjih diveh mesecih, po IV. plenumu CK ZK Jugoslavije, veliko sestankov krajevnih odborov SZDL, svetov krajevnih skupnosti, krajevnih odborov Zveze združenj borcev itd. Razprave so pokazale, da so občani povsod v celoti sprejeli sklepe IV. plenuma in da nišo ostali le pri tem, ampak 60 konkretno opozarjali na napake in pomanjkljivosti v domači občini, zlasti na napake v komunalnem 6istemu in v delu nekaterih kolektivov in posameznikov. Obenem so tudi intenzivno razmišljali, kako bi te napake in pomanjkljivosti čimprej odpravili. Po spremembah temeljnega zakona o socialnem zavarovanju Nekatera podjetja čakajo instrukcije DS Železarne Jesenice sprejel kriterije, po katerih naj bi se izplačevala nadomestila OD za prve tri dni bolezenskega dopusta Po spremembah temeljnega zakona o socialnem zavarovanju zavodi za socialno zavarovanje ne bodo več krili osebnih dohodkov za bolezenski dopust do treh dni in je način kritja teh stroškov popolnoma prepuščen delovnim organizacijam. tem vprašanju in sprejel kriterije, ki naj jih strokovne službe upoštevajo pri izdelavi pravilnika o pogojih za nadomestilo OD za čas bole- Ko sem v »Verigi«, »Gorenj ki« in »Murki« v Lescah povprašal, če so že sprejeli sklep o nadomestilu osebnega dohodka za tri dni bolezenskega dopusta, so mi povedali, da do sedaj takega sklepa še niso sprejeli. DS Železarne Jesenice pa je na zadnji seji razpravljal tudi o Obletnica smrti Ivana Bertonclja-Johana Včeraj je minilo leto, odkar ni več med nami zaslužnega družbenega delavca, nekdanjega podpredsednika kranjskega okraja in prvega direktorja Gorenjskega muzeja, Ivana Bertonclja — Jo-hana. Spomin na humanega moža bo ostal svež ne le med njegovimi tovariši izza časov partizanskih borb na Gorenjskem in Koroškem, pač pa tudi med številnimi prijatelji in sodelavci v letih obnove porušene domovine in gradnje humanega socializma. Pokojnika so imeli posebno radi preprosti ljudje. Rad je pomagal v težavah, svetoval in ustregel, če je le mogel. Mnogokateri prebivalec vasi pod Jelovico in na Dobravah pa tudi širom po Gorenjski Jfodo Johanu trajno hvaležni iz- ni za usluge, ki jim jih je kazoval v raznih oblikah. Žal pa Ivan Bertoncelj dočakal dokončanja adaptacijskih del v Gorenjskem muzeju v Kranju. Ni dočakal slovesne otvoritve tega muzeja, ki je bila pred nekaj tedni. Poslednje moči je irt-voval, da bi ustvaril solidne materialne - osnove ustanovi, ki mu je bila zaupana v zadnjih letih življenja. — Gorenjski muzej, skrb za preživele borce in njihove družine ter Partizanski dom na Vo-diški planini so mu bile poslednje velike naloge, ki so ga prevzemale do nenadne, dosti prezgodnje smrti. S hvaležnostjo se bomo mnogi spominjali pokojnega Ivana Bertonclja — Johana. Spomin na njegov lik in na njegova dela nam bo ostal trajno pred očmi. zdravstveni dom, bolnišnico in podobno, nadalje vojni in mirnodobski vojaški invalidi in nosilci spomenice 1941. DS železarne je pooblastil upravni odbor, da ta pravilnik, ko bo dokončno izdelan, potrdi z veljavnostjo od 1. septembra naprej. J. Vidic V Moravčah in na Viru so občani predlagali, naj občinska skupščina in komisija za družbeni nadzor pregledata delo komunalnega podjetja, posebno pa delo agrokombi-nata, ki po mnenju udeležencev teh razprav zelo slabo gospodari z zemljo. Tako so npr. lanski pridelek koruze delno prepustili vremenskim neprilikam, preorali so napol zrel ječmen, pustili neobdelane parcele Itd. Zbori volivcev na Viru in v Dobu so nekajkrat zahtevali od ekonomske enote Crnelo, da te napake javno obrazložijo ljudem in da je treba krivce poklicati na odgovornost, vendar se nobenega teh zborov predstavniki agrokombmata niso udeležili. Nekateri menijo, da bi morala skupščina občine razpravljati in ponovno določiti načela davčne politike v tisi užnostn i obrti, ker ta zaradi dosedanje davčne politike nima možnosti za razvoj. Povsod so občani posebno poudarjali, da j« treba zaostriti osebno odgovornost na vseh ravneh, posebno pa še v kmetijskih delovnih organizacijah, v občinski upravi in pri komunistih V občinskih družbeno-političnih organizacijah. — a ženskega dopusta do treh dini. Po teh kriterijih so člani kolektiva, ki imajo manj kot 9 mesecev neprekinjene zaposlitve ali manj kot 18 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih upravičeni na nadomestilo v višini 60 odstotkov od osnove za prvi primer bolezenskega dopusta in 40 odstotkov od osnove za drugi primer bolezenskega dopusta v letu, za tretji in vse ostale primere pa se nadomestilo ne izplačuje. Člani kolektiva, ki so neprekinjeno zaposleni 9 ali več mesecev, imajo pravico za nadomestilo OD v višini 80 odstotkov od osnove za prvi bolezenski dopust v letu in 40 odstotkov za drugi primer v letu. Za tretje in vse ostaje primere obolenja do treh dni se nadomestilo ne izplačuje. V prijnerih nezgode pri de-rtu BREZ LASTNE KRIVDE ima delavec pravico do nadomestila v višini 100 odstot-: kov od osnove, ne glede kolikokrat je imel bolezenski dopust v tekočem letu. Članom kolektiva železarne se prizna v vseh primerih pravica za nadomestilo osebnega dohodka v višini 80 odstotkov od osnove v izjemnih primerih kot npr. nezgoda na poti na delo ali z dela, poklicne bolezni, infek-cijs'ko bolezni, če jih zdravnik ,pošJije na pregled v Prekopana Gregorčičeva cesta Sanacije naselja Vodovodni stolp v Kranju Včeraj, v torek 6. septembra, so zaprli za motorni promet Cesto Staneta Žagarja in Gregorčičevo cesto v Kranju. SGP Projekt iz Kranja je pričelo s sanacijo naselja »Vodovodni stolp« od Vodovodnega stolpa proti nebotičniku. jek t obvezano da odstrani »ozko grlo« na Gregorčičevi Do Ceste Staneta Žagarja je položena nova kanalizacija z ustreznimi profili, ki lahko odvzame vse odplake in meteorne vode s tega območja. Prav tako so že leta 1964 naredila modernejšo kanalizacijo Z 80 cm profili od križišča Gregorčičeve in Levstikove ceste do tovarne Sava. Kanalizacija na Gregorčičevi cesti je ostala stara (profil 40 cm) in je zaradi nje često prišlo do poplavljanja stanovanjskih poslopij. Po pogodbi je SGP Pro- cesti do konca oktobra, ven' dar bo čas izvajanja odvisen tudii od vremena in od zc meljsikih del (predvidevajo, da bodo precej težka). Že < začetku se je pojavila nepredvidena prepreka. Na Gnr gorčičevi cesti so položeni številni telefonski kabli, ka' katerih ne smejo prekinjati*' času svetovnega prvenstva i veslanju. Zaradi tega bod<^ morali dela do 12. septemlr ra ustaviti. — pc 0 financiranju šol V vseh šolah jeseniške občine so pred pričetkom novega šolskega leta razpravljali o osnutku zakona o izobraževanju in vzgoji. O njem je razpravljal tuda odbor za družbene službe pri skupščini občine Jesenice na svoji zadnji seji. Potem, ko je predsednik odbora Janko Burnik seznanil člane odbora in navzoče predsednike šolskih sindikalnih podružnic z osnutkom zakona, so vsi soglašali s predlogom, naj ee skliče širše posveto- vanje, na katero bodo pova' bili člane sveta za šolstvi 6klada za šolstvo, predsedni' ke samoupravnih organov i"1 ravnatelje šol. Vsi ti se Dodt1 podrobno seznanili z osnut' kom zakona, potem pa bcxK v razpravi sprejeli predlogi ki jih bodo posredovali rt" publiškim organom s pro?' njo, naj jih pri sprejetju tf kona o izobraževanju i11 vzgoji upoštevajo. To posvc" tovanje bo v petek, 9. scf tembra. Povabili so tudi slance s področja prosvete. 7. SEPTEMBER 1968 V GLAS GOSPODARSTVO r Gospodarske novice izvoz — SLABO Julija smo iz Slovenije proti pričakovanju izvozili na tuja tržišča sorazmerno mak) blaga. Julijski izvoz je za 11% nižji od junijskega in samo S odstotke višji kot lani v tem mesecu. Nasprotno pa je bil uvoz v juliju za 10% višji kot junija. Računajo pa, da se bo izvoz v prihodnjih mesecih povečal in da bomo plan izvoza celo presegli. PREVEČ ALI PREMALO? Računajo, da bo za jesenska poljska dela na razpolago 1300.000 ton umetnih gnojil, kar je za 15% več kot prejšnjo jesen. Spričo izredno dobre letine pa se je povsod močno povečal interes za nakup umetnih gnojil. Zato kljub večjim zalogam ni zanesljivo, če bo umetnih gnojil na tržišču dovolj. VELIK IZVOZ LESA Lani je prišlo do zastojev pri izvozu lesa. Letos pa kaže, da se je trg spet odprl, saj smo do vključno julija izvozili že za 725 milijonov novih dinarjev lesa, ali za 55 milijonov več kot lani v tem Času. Največ smo izvozili rezanega bukovega lesa. Ukinitev prisilne uprave v TIO Radovljica Na poti k dobremu gospodarjenju Skupščina občine Radovljica sprejela sklep o ukinitvi prisilne uprave — Boljše gospodarjenje z manjšo režijo Poročilo za sejo skupščine jc podal predsednik odbora za prisilno upravo dipl. ing. Stane Grčar. Na osnovi poročila je skupščina sklenila ukiniti prisilno upravo po poteku enega leta. Povzemamo nekatere najbistvenejše podatke iz poročila. število zaposlenih se je v TIO od 150 v januarju zmanjšalo na 132 v jiuniju. Pri tem je zanimivo, da je ostalo število zaposlenih v proizvodnji isto (66), dočim se je v režiji zmanjšalo od 76 (1. 1. 1965) na 51 (junij 1966). Tako se je razmerje režijskih ur proti proizvodnim gibalo takole: prvo polletje 1965 — 114,8 odstotka v korist režijskim, prvo polletje 1966 — 89,5 odstotka, junij 1966 — 77,8 odstotka. Celotni dohodek se je v absolutnem znesku povečal za 20,7 odst., dohodak na zaposlenega pa celo za 36,4 odstotka, dohodek podjetja se je povečal za 36,9 odstotka, dohodek na zaposlenega pa za 54,7 odstotka. Poslovanje podjetja je bilo močno prizadeto z zmanjšanjem potrošnje njegovih izdelkov. V primerjavi s planom iz leta 1965 se je zmanj- SLOVESNOST NA ZELENICI - V soboto, 3. septembra, je bila na Zelenici majhna slovesnost. Ta dan je žičnica prepeljala dvestotisočega potnika Marjana Pernuša iz Tržiča. Podjetje »Kompas« mu je dalo za nagrado brezplačno 10-dnevno potovanje do Neaplja. Naslednjega potnika Ivana Berganta, tudi Tržičana, pa so nagradili s polletno prosto vožnjo na žičnici. Na sliki od leve na desno: sto devetindevetdeset tisoč devetstodevetindevetdeseti, destotisoči, dvestotisoč prvi potnik na žičnici. Vsi so Tržičani šala poraba najbistvenejših izdelkov (termostati, industrijski termometri, industrijski stoli, črpalke) za 322 milijonov starih dinarjev. Podjetje je skušalo osvojiti domače tržišče z galanterij:sikimi bimetalnimi termo-' metri. Učinek se bo poznal šele v septembru. V teku jo tudi akcija — vključitev na inozemska tržišča. Kaže, da lahko največ pričakujejo od prodaje v Zahodni Nemčiji, Franciji in morda tudi v Italiji. Proizvodni program podjetja je bil preobsežen in ni bil vsklaijen z realnimi možnostmi podjetja. Zato so se ti odločili, da podjetje osvoji v prvi vrsti proizvodnjo galanterijskih bimetalnih termometrov in prične z osvajanjem elementov industrij-: take pnevmatike. Z realizacijo plana proizvodnje v višini 620 milijonov starih dinarjev bodo ustvarili od 60 do 70 milijonov starih dinarjev skladov in povečali osebne dohodke za 45 do 50 odstotkov. To pomeni vsekakor velik korak naprej, saj je podjetje leta 1965 ustvarilo le 34 milijonov starih dinarjev skladov. Kaže, da so v TIO prebro-" dili največje težave, nekatera pa so še vseeno ostale. Strojna oprema je skromna in za-! starela. V prvi vrsti jim pri-«: manj kuje produkcijsikih stro-> jev in sodobnih tipiziranih kvalitetnih orodij za serijska proizvodnjo. Pk. Poglavitni problem belške valjarne »Neresni naslovi samo za nepoučene« Osebni dohodki ne gredo v korak s produktivnostjo Na članek v »GLASU.« z naslovom »Več vratarjev kakor va-ljavcev« je hitro prispel odgovor, ki je bil objavljen v časopisu »Zelezar«, dne 27. avgusta in v »GLASU«, dne 3. septembra. Milana Ivanovič, avtor odgovora z naslovom. »Razlikuj-mo šalo od resnice« svoj prispevek končuje z besedami »zato so odveč tako neresni naslovi, kakor je bil gornji, ki nepoučene zavaja v mapačno mišljenje ...« Strinjam se s tovarišico Milano, da nepoučene zavaja. Ampak samo nepoučene. Če bi tovarišica Milana bila na zboru proizvajalcev na Beli in prisluhnila razpravi, potem ne bi bila »nepoučena«. Tako pa za uvod k širšemu odgovoru samo to: osrednji problem, s katerim so se proizvajalci na Beli ukvarjali, je bilo povečanje produktivnosti, zmanjšanje zastojev ter delitev osebnega dohodka. V 190 minutah, kolikor je sestanek trajal, na zboru proizvajalcev na Beli ni bilo izrečene niti besedice o portirjih, čuvajih ali problemih v drugih obratih aLi službah. Proizvajalci na Beli so pometali samo v lastni hiši. Z izgradnjo valjarne Bela smo v pripravah za proizvodnjo težili, da kader za valjamo temeljito pripravimo in da zaposlimo čim manj ljudi. Za osnovo smo vzeli ameriške normative, primerjave pa smo delali tudi z delovnimi mesti na blu-mingu v jugoslovanskih železarnah. Valijarna se danes upravlja s štirih komandnih kabin, 'kjer dela sedem ljudi, ben delavec ne glede na to. Tako danes ni v rezervi moda zahteva dedo v komandnih kabinah popolno koncentracijo. Na izboru proizvajalcev je bilo rečeno, da je bil ta način določanja števila delovnih mest preoster, iker ne zajamči ni/ti polurne malice. Valjavci si predajajo delo med izmenama v komandnih kabinah. Zaradi tega, ker so osebni dohodki Pod pričakovanimi, nastaja med delavci negodovanje, ker se glede na večjo produktivnost in s tem na večjo delovno obremenitev, osebni dohodki niso skladno povečali v primerjavi z dohodki, ki so jih valjavci prejemali v obratih, iz katerih so prišli v valjamo Bela. Vodstvo obrata je pričakov*l-to, da bo predstavljalo obratovanje v valjarni Bela prelomnico v primerjavi z ustaljenimi delovnimi navadami v stari železarni. Zato je posebno skrbno izbralo kader za delovna mesta v valjarni Bela. Vsak kandidat je bil preizkušen na psihološkem testu, zdravniškem pregledu in v dveh pripravljalnih tečajih. Pri vsaki od teh etap se je opravila selekcija, zato •lahko trdimo, da delovna mesta na Beli zasedajo de- lavci, ki so bili na vsaki od teh etap izobraževanja uspešni. Zato se na Beli pojavljata dve neskladnosti: na eni strani moderna tehnologija, ki daje visoko produktivnost ob minimalnem številu visokokvalificiranih delovnih mest, nasproti temu pa nizki osebni dohodki, v nekaterih primerih celo nižji kot v starih valjarnah, kjer je produktivnost nižja. Druga neskladnost pa je v tem, da se je racionalno zaposlovanje uveljavilo samo pri valjavcih na Beli, prepočasi pa ta proces teče vs ostalih obratih in službah. Že pred dvema mesecema je obratovodstvo valjarne Bela postavilo zahtevo kadrovski službi za formiranje tretje izmene v valjarni Bela. Ta izmena bi morala delati rta zaključnih delih montaže valjarne širokih trakov stekla, če bi to izmeno pravočasno formirali, bi se valjavci do začetka obratovanja seznanili z valjamo in komandnimi pulti, tako da pri začetku obratovanja — predvidevajo ga v mesecu oktobru — ne bi bilo večjih težav. Sedaj dela v tej izmeni samo en valjavec. Na zboru proizvajalcev je bilo rečeno, da je silno težko dobiti va-* ljavce iz drugih obratov, na glede na to, da je lista kandidatov za Belo znana že dive leti in bi se zanje v prejšn nih obratih lahko našlo nadomestilo. Izgubo, ki jo bo trpela že-; lezarna zaradi nepravočasne-' ga seznanjanja ljudi s tehnologijo na steklu, je danes zelo težko oceniti. Teža bra-me je približno devet ton» njena vrednost pa znaša milijon dinarjev. Iz ene brame se izvalja en trak v patih minutah. Dolžina tega traku je na koncu valjanja 450 me-: trov. Zaradi zapletene tehnologije valjanja trakov na steklu je velika verjetnost, da bo več bram zavaljanih* kar pomeni, da se bodo morale vračati v jeklarno kot odpadno železo. Danes je to izgubo zelo težko oceniti, nedvomno pa je, da jo silaba pripravljenost izmene ali ne-« pravočasno kadrovanje bistveno povečuje. Prav ta problem pa je imel v mislih tov. inž. Tine Črv na zboru proizvajalcev in so besede; da je na Beli »več portirjev kot valjavcev,« le ilustracija te problematike. JOŽE VI«3IC in inž. TINE ČRV KULTURA IN PROSVETA t. SEPTEMBER W66 * GLA» Slikar in kmet Peter Jovanovič izpod Blegoša se predstavlja Umetnine s skednja1 Uro ali dve pred otvoritvijo . razstave v galeriji na Loškem gradu sem šopi hal v strmi grajski klanec. Pot se vleče ob masivnih zidovih, zavije na vrhu skozi železna vhodna vrata in se izteče na prostorno grajsko dvorišče. Gruča ljudi, ki je postajala ob ribniku, me je radovedno pogledala. »Dober dan. Slikarja Petra Jovanovič a iščem,« sem kar brž povedal. Predstavili Peter Jovanovič: Foto Perdan Prijatelja — so me suhemu, prijaznemu možu, ki je ves ta čas molče stal ob strani. Takoj je privolil-v pogovor. Napotila sva se v galerijo, ki je pripravljena, vsa polna umetnikovih del, čakala na obiskovalce. Sprva pogovor kar ni hotel steči. Že tedaj sem opazil, da Petra tare precejšnja trema. Prepričan je bil, da čez kako uro in pol, ob otvoritvi, ne bo blizu nikogar. Smeje so ga prepričevali o nasprotnem. Najprej sem ga povprašal o dosedanjih razstavah. »Danes prvič razstavljam samostojno in v tako velikem obsegu.« je povedal slikar. Manjšo razstavo skupaj s še nekaterimi domačimi umetniki sem imel leta 1962 v Poljanah.« In kdaj ste pričeli s slikanjem?« Peter je malce pomislil, potem pa odgovoril: »Že kot otrok sem rad risal. Kasneje sem na to pozabil. Nekako pred desetimi leti pa so me ilustracije v reviji »Mlada pota« zopet navdušile za slikanje.« Leta 1957 je mladi slikar poslal reviji eno svojih zgodnjih risb. Njena objava je plašnega fanta še bolj vzpodbudila k delu. Ves prosti čas je posvečal slikanju. Najprej je risal z barvami, kasneje pa je pričel uporabljati tuš. Danes poleg izdelovanja lesenih plastik riše le še s tušem. »Doma v Dolenja žetini je mnogo dela, saj imamo kmetijo. Razen tega hodim pomagat tudi k sosedom. Vedno pa najdem dovolj časa za umetnost.« »Kaj pa sosedje in sorodniki? Kaj menijo o vašem .drugem' delu?« Mož je malce zmignil z ramena. »Sprva so bolj pesimistično gledali na mojo zabavo, danes pa slike in kipe zelo cenijo.« Nekaj mi ni šlo v račun. »Rekli ste — zabavo. Kako to mislite?« Slikar se je nasmehnil. »Veste, slikanje mi je postalo zabava in potreba, brez katere bi danes več ne mogel. Ustvarjam predvsem v svoje zadovoljstvo. Tudi če bi vedel, da ne bom nikdar več razstavljal, ne bi prenehal z delom.« * Peter si ni nikdar posebno prizadeval razstavljati. Njegove umetnine je videlo le nekaj sosedov, peščica lovcev in nekaj novinarjev, ki so sem in tja obiskali umetnika — samotarja. Mehkoba potez, ki jih je ustvarila ne-šolana samoukova roka, kaže na izreden talent. Očitna je tudi sposobnost natančnega opazovanja ljudi in okolice. Jovanovičeve slike prikazujejo predvsem vaščane, može v gostilni, pri pogovoru, pri delu. Največkrat pa so upodobljeni otroci. Slikar jih predstavi pri igri, na poti v šolo, na saneh ... Iz teh podob veje toplina in ljubezen. Kot sam pravi, nima nobenega vzornika. Riše tako, kot neko stvar vidi, brez posebnega stila. »Nič več ne mislim na akademijo. Včasih sem, da, toda danes je že prepozno.« Potem mi je zaupal še nekaj. Moja največja želja je, da bi nekoč pri kakem časopisu, lahko risal slikanico za otroke. Vem, da je to nemogoče, toda ne gre mi iz glave. Vedno sem najraje slikal motive iz otroškega življenja. Pa saj lahko sami vidite,« je pokazal proti razstavljenim podobam. Pogovor 6e je zasukal na sodobne slikarje. Povedal je, da včasih obišče kako razstavo v Ljubljani. »In kaj mislite o teh umetnikih«, sem ga povprašal. Malce se je obotavljal, potem pa na kratko pribil: »Preveč so moderni!« še nekaj me je zanimalo. »Imate doma poseben prostor, kjer ustvarjate?« »Ne. Rišem kar v hiši, pajace pa rezljam na skednju.« Slikar je svoje lesene plastike namreč krstil za pajace. Med tistimi, ki so razstavljeni v galeriji na Loškem gradu, najdemo nekaj prav edinstvenih. »Mož s pipo« na primer, ali pa »Starka«, pa tudi »Človek s krošnjo«, ki prikazuje pod težkim tovorom sključenega kmeta. »Kakšni so vaši načrti za prihodnost?« »Imam en sam načrt — delo.« Mrak je že bil. ko sva končala razgovor. V galerijo so prihajali prvi obiskovalci. Poslovil sem se od slikarja — samouka in se pomešal mednje. Še enkrat sem si ogledal Petrove risbe in »pajace«. L Guzclj V nekaj stavkih VRSNO: otvoritev preurejene Gregorčičeve rojstne hiše —- Odbor za odkup in ureditev Gregorčičeve rojstne hiše V Vršnem pri Kobaridu vabi na odprtje preurejene rojstne hišo »Goriškega slavčka«, ki bo v nedeljo, 11. septembra. Praznovanje ob tej priložnosti se bo pričelo že v soboto s pohodom po poteh Gregorčičeve brigade, z zborom borcev Gregorčičeve brigade, tabornikov in planincev na Vršnem in s proslavami v soboto zvečer ob osmih na Vršnem, v Cadrgu, na Livku in v Kobaridu. BLED: razstava »*Sied od VI. do XII. stoletja« — Včeraj (6. septembra) popoldt-e ob petih so na Blejskem otoku odprli zanimivo razstavo »liled od VI. do XII. stoletja v luči arheoloških raziskav im lilejskem otoku«. Razstavo je pripravil center za starosicvenske in zgodnje srednjeveške študije Narodnega muzeja v Ljubljani s podporo radovljiške občine v okviru prireditev za drugo svetovno prvenstvo v veslanju. O razstavi bomo še poročali. BLED: razstava Marija Preglja in Draga Tršarja — V Četrtek prejšnji teden so v Festivalni dvorani na Bledu odprli zadnjo letošnjo likovno razstavo, ki bo odprta tudi v času svetovnega prvenstva v veslanju. Tokrat se predstavljata akademski slikar Marij Pregelj z olji in gvaši in akademski kipar Drago Tršar z 18 Bkulpturami. KRANJ: razstava Valvasorjevih grafik o gorenjskih gradovih — V spodnjih razstavnih prostorih Prešernove hiše v Kranju je odprta zanimiva razstava originalnih Valvasorjevih grafik gorenjskih gradov. Na razstavi si obiskovalci lahko ogledajo gradove iz znanih krajev; nekaterih gradov sploh več ni, drugi so zelo spremenjeni. Razstava je zanimiva posebno zato, ker je znano Valvazorjevo delo »Slava vojvodine Kranjske -iz leta 1689 zelo redko in ljudem težko dostopno. Na razstavi so grafike 35 pomembnejših gorenjskih gradov. Freska s konca 15. stoletja Peter Jovanovič: Mož s krošnjo (levo) in Starka — Foto Perdan Pred približno štirinajstimi dnevi so pri pripravah za beljenje zunanje fasade župne cerkve v Radovljici sodelavci Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja odkrili pod beležem kompozicijo freske sv. Krišiola. Freska je na glavni fasadi, kar je doslej edini ohranjeni primer na Gorenjskem in menda tudi v Sloveniji; števiine fre.kc sv. Krištofa z Jezusom na gorenjskih cerkvah so namreč vedno na tisti zunanji stranski fasadi, ki je obrnjena proti naselju. Povsem naključno radovljiško odkritje je zelo pomembno tako za samo Radovljico, saj je to prvi primer odkrite gotske freske v tem kraju, kot tudi nasploh za umetnostno zgodovino, saj je freska zelo markantna, v višino meri okrog 10 m, v širino pa celotna kompozicija tudi 4 do 5 m. Upajo, da bodo fresko sv. Krištofa restavrirali prihodnje leto. Glavno fasado cerkve so zdaj prebelili, pustili pa so tisti del, kjer so s prvimi pregledi ugotovili, da je poslikan. Celotna kompozicija namreč razen sv. Krištofa obsega še druge svetnike okrog, kar pa so šele grobo odkrili. Kaže, da je radovljiški sv. Krištof zelo kvaliteten primer poznogot-ske freske z že nekaterimi značilnostmi renesanse. Datirajo jo v zadnja leta 15. stoletja, med leta 1495 do 1500. Več o tem bodo zvedeli, ko bodo fresko podrobno pregledali in restavrirali. Letos nameravajo fresko samo utrditi, da padavine in veter ne bi poškodovali še lepo ohranjenih značilnih gotskih barv. Odkritje je povsem slučajno. Ko so se delavci pripravljali na prenovitev zunanje fasade župne cerkve, so sodelavci Zavoda za spomeni- ško varstvo sicer prišli pogledat, čeprav niso ničesar pričakovali. Zato so bili seveda še bolj presenečeni nad pomembnim odkritjem, ki bo Radovljici kot turističnemu kraju dalo še en kulturnozgodovinski spomenik več. Nasploh radovljiška cerkev z lepo poznogotsko dvoransko ladjo znotraj še ni preiskana; v sedanji obliki je cerkev s konca 15. stoletja, seveda s kasnejšimi baročnimi prezidavami. Prav glavno fasado so v glavnem predelali v 19. stoletju, zato je del freske sv. Krištofa tudi uničen, in sicer spodnja četrtina, kjer je sedaj desni stranski vhod, in zaključek kompozicije zgoraj, kamor so vzidali stransko okno (rozeto). Zanimivo je, da so pri pregledu glavne fasade med glavnim portalom in rozeto nad njim odkrili tudi detajle še 6tarejše freske, ki jih bodo podrobneje raziskali prihodnje leto. ko bodo — upajo — fresko restavrirali. A. Triler Varčuj pri 6b 7. SEPTEMBER 1966 * GLAS PANORAMA - 5 96 mrtvih in le 21 preživelih v letalski katastrofi pri Lahovčah Letališče ni krivo S preiskusom naprav za pristajanje na letališču Brniki so ugotovili, da so vse naprave delovale popolnoma pravilno in da ni nobenih odklonov, ki bi mogli privesti letalo v nevaren položaj — 96 pločevinastih krst prispelo iz Londona — Slovo Ljubljančanov od pokojnih na Taboru — Večini preživelih se je zdravstveno stanje izboljšalo, v ponedeljek zvečer pa je Mary Lamblev že zapustila bolnišnico — Številne sožalne brzojavke Ljudje še vedno največ govorijo o letalski katastrofi britanskega letala Britannia pri Lahovčah. časopisi so polni najnovejših vesti o poteku preiskave, o stanju preživelih, o sožalnih brzojavkah, o življenju na brniškem letališču, ki je Izredno živahno v zadnjih dneh in teče normalno kljub hudi nesreči pred dnevi. Do zaključka redakcije še ni nobenih uradnih poročil o vzrokih te katastrofalne nesreče, čeprav je izredno pomembno poročilo komisije za preiskavo vzrokov nesreč pri direkciji za civilno zračno plovbo,- ki so ga izdali v soboto in ki se glasi: -V zvezi z nesrečo letala Britannia .oznake G-ANBB, je komisija za preiskavo nesreče med ostalimi preiskavami dne 3. septembra letos napravila tudi preizkus naprav za pristajanje na letališču Ljubljana v prisotnosti angleških strokovnjakov in ugotovila, da vse naprave povsem pravilno funkcionirajo in da ni nikakršnih odklonov, ki bi mogli privesti letalo v nevaren položaj. Opravili so štiri nalete, med njimi tudi nizek let 30 m nad zemljo; ugotovljeno je, da go aparati povsem pravilno delovali, da je bila vzletno-pristajalna steza ves čas nizkega leta povsem vidna in da je nikakršne zapreke niso zakrivale. Preizkus je bil napravljen na isti napravi, ki je bila v pogonu na dan katastrofe.« Preizkusne lete so napravili z letalom Cessna, ki ga je vozil pilot Kocijančič; v letalu je bil tudi tehnični direktor družbe Britannia Air-ways Dyke Davison. Komisija ob sodelovanju angleških strokovnjakov še vedno nadaljuje z delom; glavni napori so usmerjeni v to, da bi vsaj približno lahko odgovorili, zakaj je glavni pilot Britannie, pokojni Smith, vodil letalo dve navtični milji pred letališčem, ko je bil točno v osi pristajalne steze, samo na višini okrog 25 m nad zemljo, namesto na predpisani višini okrog 200 m? Ljudje različno komentirajo vzrok nesreče, resnični vzrok pa tiči v še neznanem odgovoru na gornje vprašanje. Medtem pa v vseh dneh po usodnem četrtkovem zgodnjem jutru na brniškem letališču poteka povsem normalno in zelo živahno. V nedeljo zvečer je letalo DC-7 družbe Dan Air London pripeljalo na Brnik 96 pločevinastih krst, v katerih bodo prepeljali pokojne angleške turiste domov. Dr. Milčinski s svojo ekipo je do ponedeljka dokončno identificiral že več kot 40 ponesrečenih. V soboto je bila pred dvorano na Taboru v Ljubljani tiha slovesnost v počastitev žrtev, ki so počivale v dvorani, pokrite z britansko zastavo. Podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Beno Zupančič je med drugim dejal: "■Pretreseni nad njihovo usodo v trenutku, ko so prispeli na oddih v našo deželo, sočustvujemo z njimi, z vsemi njihovimi sorodniki, znanci in prijatelji, z vsemi prebivalci njihove domovine. Poslavljamo se od njih s skromno slovesnostjo, z nekaj besedami, ki ne morejo izraziti ali popisati vsega, kar trenutki takšne smrti in takšnega bridkega slovesa vzbujajo v vseh nas — ne glede na to, da jih vsakega posebej niti ne poznamo, zakaj človeško bratstvo seže čez sleherne meje in premosti vsakršne razdalje.« Nato je na govorniški oder stopil odpravnik poslov britanskega veleposlaništva v Beogradu Stephen Whitwell, ki se je zahvalil vsem za pomoč in sožalje in med drugim rekel: »Karkoli bi rekli, ne bi moglo zmanjšati tragedije in udarca, ki ju je povzročila ta nenadna smrt. Predvsem bi rad izrazil hvaležnost jugoslovanskim ljudem. Tu v veliki dvorani leži venec maršala Tita. V imenu Velike Britanije bi se rad zahvalil Slovencem, Ljubljančanom, Kranjčanom, ki so storili vse, da bi odpomogli pri tem tragičnem dogodku. Vaše sočutne prijaznosti ne bomo pozabili ..... Britanski tisk pohvalno piše o naši pomoči ponesrečenim, o pozornosti do mrtvih, o izredno hitri pomoči reševalcev in zdravstvenih ustanov, o skrbi za preživele. Pri večini preživelih se je zdravstveno stanje izboljšalo, čeprav pravi dr. Mirko Derganc, šef oddelka za plastično kirurgijo, da je «-še Tehnični direktor družbe Britannia Airvvavs Dyke Davison pregleduje ostanke ponesrečenega letala na kraju nesreče — Foto Franc Perdan vedno možno pričakava? i komplikacije zaradi težki '.i in nevarnih poškodb«. Prva preživela panesrečenka v letalski nesreči pri Lahovčah* Mary Lambley, je v ponedeljek zvečer že zapustila bolnišnico. Istega dne je prispelo v Ljubljano okrog 30 sorodnikov preživelih. A. Triler Enega izmed motorjev je vrglo na jaso pred gozdičkom, prav tako pilota, vse ostalo je » senci grmovja in dreves — strahotno razdejanje, a čemer od daleč pričajo le polomljeni vrhovi smrek Ljudje in dogodki Bonnskeposkočniee v Zahodnonemški kancler Lugwig Erhard po počitnicah, .ki jih je preživel na Bavarskem, nima več mirnega počitka. Muči ga splošna nespečnost, ki je ni mogel zakriti niti med svojim obiskom v skandinavskih državah, črni oblaki, ki se zbirajo nad njegovo vlado, neprestane afere, napadi na njegove politične načrte porazi na volitvah, so skoraj popolnoma razvrednotili njegov prestiž ne samo v očeh opozicijskih strank, ampak tudi v njegovih lastnih vrstah. Izgubljene volitve v lastni trdnjavi v West-f ali ji so pokazale, da je voz začel drveti navzdol. Prav posebno pa so pretresli njegov kanclerski stolček dogodki z zahodnonemški vojski. Odstop nekaterih visokih vojaških osebnosti, generala Trettnerja, generala Panilzkega in drugih, so sprožili ugibanja, da so nemara sedanjemu kanclerju Erhardu dnevi šteti v vili ob reki Ren i. Uro po prihodu posebnega vlaka, s katerim se je kancler vrnil s svojega dopusta je že stal v kanclerjev! pisarni minister za obrambo von Hassel. Povod za odstop dveh generalov naj bi dale zelo pogoste nesreče na letalih tipa Starfighter, ki so jih Nemci kupili od svojih zaveznikov. Samo v letu 1965. je strmoglavilo 26 letal, ki so se spremenila v ruševine Jn pepel. Od januarja letos pa je strmoglavilo novih 17 letal. Ime Starfighter ni več izginilo iz poročil nemških časopisov. General Panitzki, ki je bil odgovoren za letalstvo, je vzroke za nesreče pripiso- val političnim odločitvam. Komentarji v vojnem letalstvu so očitali, da letala nakupujejo uradniki, ki se na to ne spoznajo, naloga vojakov pa je samo, da napake plačujejo z življenji. Generali so obtoževali: »Vojaki imamo pravico samo umreti. To s .kakšnim orožjem bomo streljali, pa tako odločajo drugi.« Nesreče z letali Starfighter so generalom dale orožje v roke, da nostopijo z svojimi zahtevami za vpliv v vladi. Vse kaže, da je moč nemških generalov danes že tako močna, da se več ne zadovolje s tistim, kar imajo, samo s skrbjo za vojsko in obrambo. Njihove zahteve postajajo iz dneva v dan večje in poučeni iz nemške preteklosti zahtevajo postopoma oblast nad vlado in parlamentom. Ob rojstnem dnevu predsednika zahodnonemškega Bundestaga Gerstenmaier-ja so nazdravljali tudi obrambnemu ministru Kai Uwe von Hasslu. Vladni ministri so po vrsti opozarjali na nevarnost. Naštejmo samo nekaj izjav, ki kažejo, kako vročo kašo so skuhali nemški generali. Minister Stoltenberg je dejal: »Zdaj moramo biti odločni in ohraniti prvenstvo politike nad vojsko.« Drugi pa so zaskrbljeno ugotavljali: »Generali že zopet pričakujejo, da jih bomo povzdigovali v nebesa.« GORENJSKIMI IN UUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI KRAJI PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA PANORAMA * PANORAMA © PANORAMA 9 PANORA? PastiMvo na Veliki planini Za motorizirane tatove »Šoferjem na Melodija na željo gorenjskih kmetov nekaterim šoferjem Avtomobil ni danes samo prevozno sredstvo, ampak tudi odreja družbeni položaj človeka. Če želite neka* veljati, potem morate kupiti avtomobil, čim večji, lepši, modernejši Je avtomobil, tolika več boste cenjeni. Po oblikah in lepoti avtomobila cenimo človeka, ki v njem sedi. Pa čeprav se v njem vosi nepridiprav. Na primer takšen, ki že leta jezi našega pridnega kmeta. Zato bom •pisal primer, ki mi ga je povedal Tone Legat, kmet iz Sela pri Žirovnici. Jezno je prisopihal k meni in dejal: »Napiši v Glas, da imamo pri nas motorizirane tatove. Človek dela in gara, potem pa lepega večera pripelje avtomobil naravnost na njivo in napolni vreče s čebulo, krompirjem in drugo zelenjavo, ne da bi eno samo kapljo znoja prelil na tej njivi. Mi pa vse leto trdo delamo, poleg tega nam pa še vreme nagaja.« Meja ni več Podatki povedo, da gospodarsko razvite pa tudi manj razvite države vse bolj izvažajo kapital. Investicije v inozemstvu so vse večje. Meje padajo. To je posledica čedalje hujše medsebojne konkurence v boju za osvajanje trgov, v primeru manj razvitih pa predvsem odpor zoper monopol in Izkoriščanje velikih. Po najnovejših ocenah bodo npr. investicije ameriškega privatnega kapitala v inozemstvo znašale 19 % več kot lani. Za prih. leto pa napovedujejo nadaljnja povečanja za 800 milijonov dolarjev. Najbolj ee bodo povečale ameriške investicije v deže-lah-članit-ih Evropske gospodarske skupnosti (Lzh. Nem- 6 čija, Francija, Italija in dežele Beneluksa). Hkrati ko naraščajo ameriške investicije v EGS (torej tudi v Franciji), pa tudi Francozi izvažajo vse več kapitala. Izven cene franka so ga lana investiraili 1,45 milijard novih frankov, kar je bilo 30% več kot predlanskim, oziroma dvakrat več kot 1962. in 1963. leta. Kmet se je jezil in preklinjal. Toda jezil se je upravičeno. Te besede so napisane samo za posameznike, zato naj neprizadeti ne bodo užaljeni. Saj je dosti, če užaljen kmet zaradi tega z vilami v rokah ponoči straži svojo njivo. In straži! bo, dokler ves pr. *»lek ne bo doma v shramb »I i kleti J. Vidic Liliputanska televizija Ameriška tvrdlka Motorola iz Chicaga je predstavila prvi resnični žepni televizijski sprejemnik. Naprava ima velikost cigaretne škatle in o-mogoea popolnoma jasno sliko na ekranu, ki ni večji od starega petdinarskega kovanca. Nevidna antena je v prisluškovalcu naprave. Kot priznavajo predstavniki tvrd-ke, pa žal veliki stroški izdelave za zdaj še ne dopuščajo serijskega izdelovanja tega televizorja. Voda za izvoz Pomanjkanje čiste vode v industrijskih področjih— Izvoz vode iz Kanade bo tej deželi prinesel dve milijardi dolarjev na leto Cista voda — to so devize. Tako vsaj mislijo Švicarji. Resno so se namreč lotili raziskovanja možnosti za prodajo čiste vode iz planinskih rek tujini, točneje Zahodni Nemčiji Ruhrskemu industrijskemu bazenu grozi, da bo ostal brez čiste vode. švicarska in bonska vlada sta se zato že pričeli pogovarjati o gradnji gigantskega dovodnega kanala, ki bi povezoval obe deželi. Tudi Kanado in Združene države Amerike pretresajo problemi izvoza oziroma uvoza čiste vode. Dovodni kana.', ki bodo za njegovo izgradnjo porabili nad sto milijard dolarjev in ki ga bodo gradili okrog trideset let, naj bi te- kel od Aljaske skozi Kanado do osrčja Združenih držav, kjer preti pomanjkanje vode s katastrofalnimi posledicami. Po dovodnem kamailu bodo na leto pretočili več kot enajst kubičnih kilometrov vode; to ustreza množini vode, ki preteče v veliki reki v enem letu. Dvajset odstotkov od skupnih vodnih količin bodo dajale kanadske reke, to bo Kanadi prineslo okrog dve milijardi dolarjev dohodka na leto! . (nada!j. iz prejšnje^j^) Ko so bile med vo% koče požgane, je bila a to velika izguba, zato^ pre. nehali goniti živi*, piani-no, pač pa so pohn z izgradnjo novih koi^ijjoce so bile narejene v A 1945, 1946 — 1947. Da pa strave ostale tista leta yjnj, so pastirji ravno >\ prj. gnali v planino. Sp»% ^T na prostem. Na ra0\ ^jer so bile prej kofc.^ jz smrečja ogradili i«, naredili revno ležišče f ^ilim nebom. Vse nove koče *^-adiIi ročno. Imeli so M mai0 orodja. Nekaj žag ^ivo, sekiro in mogoče I ^n0 vrtalko. Najprej so ubrn^j-. no lokacijo, teren S preveč viseti. Na «1 kjer so nameravali posO^čo, so dali skale za ttA^me-lje. Na temelje sAj^o sti notranjega prcA /vezali tramove — btr\jjev. Tramove so delovno obdelali s sekiro 1^ so jih požagali po i\ čez Tega narede iz tanjših borovcev tako, da jih prežagajo na pol in potem gladko stran (obrnje) obrnejo navzgor, da izgleda kot bi bile lepe deske. Ker bi med tramovjem pihalo, zabašejo vse luknje s krpicami in papirjem. Vopniki so razvrščeni na približno en meter. Počez so položene late. Na stičnih mestih so vopniki izsekani tako, da se late ujemajo vanje. Na late se potem polagajo šintelni (skodle); to so ozke deščice, ki služijo za kritje strehe. Šintelni se polagajo drug poleg drugega in so nekoliko daljši, kot so razmaknjene late med seboj. Med dve deščici — šintelna se pribije na vrhu še en šintel tako, da tam ne zamaka. Po- pol. Tram so obrnili tako, da je bila gladka stran obrnjena navznoter. Tako so štiri tramove zvezali v okvir, potem pa okvir na okvir. Ko je bilo to ogrodje visoko dva metra, so naredili strop, seveda lesen in ročno. V tramove so potem izžagali odprtine za vhodna vrata in okno. Za ljudi je bilo tak& ležišče in razne police, krave že poskrbljeno; v notranjo pa še niso imele strehe. Zato so na ogrodje postavili vop-nike (lopa — lopniki); to so srednje debeli borovci tako. da so se z nasprotnih strani na vrhu križali in segali do zemlje, podobno kot ostrešje pri hiši. Spodaj so vopniki pritrjeni na deblo, ki je ležalo na zemlji. Ob notranjem, prostoru koče je še dva metra prostora in v tem prostoru okoli pastirjevega bivališča krave ob slabem vremenu mirno prespe noč. Tu je tudi posebej zagrajeno za prašiče in pa teleta. Notranji prostor za pastirje je deloma dvignjen z eno stopnico, na tleh ima pod. Značilen pastirski stan na Veliki planini — Foto Ivan Sivec krivati začnejo spodaj. Na vrhu strehe se pribijejo še deske za slemenjak, da ne zamaka od vrha. Pastirska koča zgleda kot nekakšna podstrešna sobica, ostrešje sega do tal, seveda je vse leseno. Delo pastirske koče je zamudno, saj je treba vse narediti ročno. Tudi tramove vežejo med seboj brez žebljev, vsakega malo zažagajo tako, da se ujamejo. Žeblje zabijajo le, ko pribijajo šintelne. Ti se koljejo iz smreke, ki je popolnoma brez grč. Najprej se deblo razžaga na zaželeno dolžino, potem pa se tak hlod, dolg kak meter prekolje čez pol, potem še polovi co čez pol, da so štirje taki deli. Iz take četrtine se s posebno sekiro, ki ima široko rezilo-šintlanco, koljejo šintelni. V začetku so širši, po-* tem pa vedno ožji. Streha, pokrita s šintelni, ne zamaka do deset let, potem pa začne les gniti in treba jo je obnoviti. Včasih pokrivajo z novo streho kar po stari. (Nadaljevanje prihodnjič) Ivan Sivec Ledin niso mogli pokositi Zemljišču, ki se položno spušča od Rateč proti Planici, pravijo domačini Ledine. Ob deževju jeseni in spomladi, ko se tod topi debela skorja snega, zalije ta svet voda tako, da je tod pravo majhno jezero. Poleti to jezero običajno presahne, zato domačini lahko pokosijo travo oz .»blato«, kot pravijo visoki močvirski travi. Zaradi neprestanih padavin pa letos Ledin niso mogli pokositi, ker je jezerce ostalo tod vse poletje. Voda stoji prav do roba ceste v Planit co, če pa močno dežuje, jo delno za nekaj časa celo za« lije. Tudi pri drugem izviru Save Dolinke od Zelencev do Podkorena je veliko omenjene močvirske trave, ki jo domačini kose in suše za krmo konjev. Ker voda ni odtekla v strugo in se močvirje ni osušilo, tudi ta blata letos niso pokosili. B. B. VilHA KLINAR: MESTA, CffcgJN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA »To ni preveč lepa in človeška zal>*v pravi štefi. Elise jo presliši, vendar jo moleduj ji prinese vsa njena pisma, štefi ji ne more obljubiti. Tod*'kil j jeva pisma s pomočjo neznanega rudarja in Marekove prihUt »jej. Ne izroča jih več Elisi. Hrani jih doma. Ne ve, da se m se more sprijazniti z Elisinim molkom. Zato piše njej in jojguje, zakaj Elise ne odgovarja na njegova pisma. Opiše muJtrJElise pozabila nanj in celo zahtevala, naj ji vrne tistih petliB, ki mu jih je pisala, štefi ne sluti, da se bo Vasilij hotel s^^rpričati. Čez dva dni, ko hiti zjutraj proti to#««, da so stražarji ubili nekega Rusa, ki se je Hotel splaziti f Mro ograjo buchheim-skega taborišča in da še sedaj leži .poleg taborišča, šele zvečer ji pove Marekova, da je bil ustrš^etnik Rus. ki je preko rudarja Havlička pošiljal pisma za g*pao Elise. Ko pove to novico tovarišem v toWjfote, so vsi potrti. Tudi Elise jo poišče. »Ne bojte se, ker-so našli pri ubitam poleg mojih pisem tudi vaše pismo. Nič se vam ne bo zgo*»fe pisma so že sežgana.« Nobene prizadetosti, nobenega obJjsJucivdc. samo zadovoljstvo, ker njenih pisem več ni, razmi$t*fi o Elisi. Od tega dne je Elise ne pozna vel Mudi gospa Emringerjeva noče več poznati ne nje ne Fanni ne n%r, s katerimi je bila po- , prej kakor enaka. Ne dela več v kul^Za upravnikovo ženo in j morda bodočo taščo bodočega lastnika %ne in vcleposcsiva ne spodobi, da bi se družila z navadnimi 1}^ Tudi feldvebel Euringer ni več Človek kakršnega je poznala, 1*1 prišla pozimi sem šivat. \ Pa je komaj pet mesecev od takrat. I Da, šele pet mesecev. Vojna je šk%-jije. Ni se pogovarjala 0 obleganju Verduna, ni se meni]« m •* mko ofenzivo na štiri- j sto kilometrov dolgi fronti od močvirij pri Pinsku do romunske meje, na fronti, kjer sta bila njena brata. Ni se menila za pomorsko bitko pri Jiitlandu, komaj da se je zmenila za avstrijsko ofenzivo na italijanski fronti, saj domači niso bili v Borjani, marveč, kakor je v tem času pisala mati, evakuirani v italijansko zaledje. Ti meseci so ji pomenili veliko spremembo v njenem življenju. Osvobodili so jo osamljenosti. Konstantin, Kari, Hans in vsi, ki jih je družila ista miselnost, so zaposlili njeno duševnost in razširili njeno obzorje. Toda Vasilij, ki je zbudil v njej najmanj pozornosti nase in ki ga je imela med vsemi novimi znanci za najmanj resnega, ji je zaradi svojega nesrečnega konca legel na dušo. Morda bi si celo vsilila misel o sokrivdi za njegov konec, ko bi ne prišlo do novih dogodkov, ki so jo popolnoma zaposlili. In te dogodke je sprožil prav danes sin lastnika tovarne nadporočnik Hellmuth Kamp z znižanjem ujetniških mezd. Ujetniki (vsaj tako trdita Karel in Konstantin) se niti ne čutijo toliko prizadete, saj tako ali tako s tem zaslužkom ne morejo kaj prida kupiti v tovarniški kantini. Zato pa je toliko bolj prizadeta kantinerka Fanni. Ni imel pravice. V drugih podjetjih plačujejo ujetnikom tudi po marko na dan za dvanajsturno delo. Tak dogovor imajo z mednarodnim Rdečim križem. Enako vrednost dobivajo tudi naši ujetniki v sovražnih državah, če delajo.« Ujetniki v sovražnih državah, se zdrzne štefi in se spomni Franca, o katerem nič ne ve, ali je v ujetništvu ali ni, ali je živ ali ne. »Zato naši ne smejo kršiti te pogodbe, če nočejo odjesti tudi našim skromnih priboljškov, ki si jih lahko kupijo za denar, ki ga z delom zaslužijo.« Štefi ve, da je Fanni do zaslužka. Ta zaslužek ni velik, nekaj več kakor tri marke na dan, zdaj pa se bo znižal na dve marki. In Fanni ima dva otroka, ki ju mora preživljati sama. Mož ji je padci na fronti. Podpora, ki jo prejema za njim je premajhna, da bi otroka, ki se šolata v Munchnu in ki bosta te dni prišla na počitnice, lahko vzdrževala, čeprav ji pri tem pomaga Hans, s katerim se namerava poročiti, brž ko se bo izteklo leto žalovanja. Fanni je petintrideset let. Hans pa je leto starejši. Rad jo ima in ona ima rada njega, ker pač človek ne more ostati sam, posebno če je že v letih, kakor pravi. Razen tega je Hans poštenjak in ni ženskar, kakor so moški lahko v teh časih, ko je žensk na pretek. »A kaj pravi Hans?« zato vpraša štefi. Fanni zmigne z rameni. S Hansom še ni govorila. »Kaj, ko bi se za ujetnike zavzeli tudi zaposleni Nemci?« vpraša štefi in ponovi to vprašanje tudi potem, ko pride Hans in ko se pogovarjajo c istih stvareh. Nemci, to se pravi svobodni delavci, vodje skupin, ki delajo na močvirju pri izkopu šote, in preddelavec pri nakladanju vagonov ter Hans in ona, pove štefi določneje. * No, prav! Hans bo govoril z njimi. Pravzaprav bi lahko tudi sami postavili zahteve po osemurniku, a če morajo delati dvanajst ur, naj jim čezure plačuje Kamp nekoliko višje. Lahko bi torej postavili tudi svoje zahteve. In če bi ne šlo drugače, bi stavkali skupaj z ujetniki, ki pa bi seveda morali pred tem obvestiti medi narodno komisijo rdečega križa v Munchnu. Zato bo treba govoritjj tudi s Konstantinom in Karlom, ki naj bi postala voditelja ujet-: nikov. . ,% \- ■'. * r.... „.,-,., ■ Ko naslednji dan govorita s Konstantinom in Karlom, sta ujetnika sicer črnogleda, vendar Konstantin meni, da bi. vseeno pq-izkusili. Naposled je Kamp odvisen od njihovega dela, a akcija bi bila dobra šola za ruske ujetnike. Toda akcijo je treba najprejj pripraviti. Začeli naj bi jo ujetniki sami, z njimi pa naj bi se sole, darizirali nemški delavci. Tako bi delavci, mladi Kamp in Euringer spoznali, da se svet ne deli na narode, ki so jih nahujskali k medsebojnemu ubijanju, marveč na razrede, na . izkorifičevalskega itt izrabijanega, ki si stojita nasproti. -% • »Tudi če ne uspemo, bo to dobra šola.« > »Tudi jaz mislim tako,« pravi štefi. 4 »Tudi jaz. Torej organizirajmo!« Kari bo sestavil pritožbo na Rdeči križ. Fanni bo poskrbela, da bo pritožba prišla v prave roke. Sama se bo odpeljala v Mun-chen. Hans bo za akcijo pridobil nemške preddelavce. Ujetnikov ni težko pridobiti. Vseeno jim je. Na slabše ne bodo prišli, četudi jih pošljejo nazaj v taborišče. Tudi nemški delavci so pripravljeni podpreti Ruse. Vsi so invalidi. Zato jih na fronto ne morejo več poslafi. In naposled bi jih Kamp, ki služi lepe denarje, lahko bolje plačeval. Tudi to bi se spodobilo, da vendarle dosežejo osemurnik in da za osem ur prejemajo plačilo, ki ga' prejemajo sedaj za dvanajst ur. Kamp je bil že pred vojno prava? pijavka, pravi preddelavec Heinricher. Delavci so mu morali delati1 napol zastonj, pa še to se mu je zdelo preveč in čim se je začela vojna in čim je lahko dobil Ruse, je poskrbel, da je delavce poslal na fronto. \ Razumljivo! Z ujetniki se mu je dobiček povečal najmanj za šestkrat sedemkrat samo na račun delavskih mezd, kaj šele s pq3| večanjem proizvodnje in prodajo šote, ki je zdaj trikrat dražja ka* kor pred vojno. U Heinricher je za stavko. In ker so zanjo tudi drugi, 30 bod # administrativno šolo % ekonomsko srednjo šolo # tehniško šolo za strojno in elektro stroko % višjo komercialno šolo # jezikovne tečaje % gospodinjske tečaje 9 strojepisne in stenografske tečaje Programe je poslaJa vsem delovnim organizacijam in sindikalnim podružnicam, na razpolago pa so tudi vsem posameznikom, ki bi se želeli vpisati v posamezne oddelke. Rok za prijave je 17. september. Podrobne informacije lahko zahtevate pismeno na naslov: Delavska univerza Radovljica* p. p. 35 ali po telefonu št. 70-265. GLAS-vaš prijatelj! 7. SEPTEMBER-19S(i * GLAS V Kranj so dopotovali gostje iz Savone Pogovarjali se bodo o samoupravljanju, Vlogi organizacije ZK in stanovanjski iz-\ gradnji ter urbanizmu V Kranj je v ponedeljek dopolovala na enotedenski obisk skupina komunistov iz Savone. Kot gostje občinskega komiteja ZK v Kranju bodo obiskali delavsko univerzo, Iskro, Planiko in Kmetijsko živilski kombinat. Razen ogleda tehnološkega postopka, se bodo s predstavniki podjetij predvsem pogovarjali o delovanju samoupravnih organov in vlogi komunistov pri nadaljnji krepitvi samoupravljanja. Na občinskem komiteju pa bodo razpravljali o problemih urbanizma in stanovanjski iz-jradnji. Doslej je bilo sodelovanje med Savono in Kranjem v glavnem omejeno na stike med partijskima komitejema, razmišljajo pa o razširitvi sodelovanja tudi na skupščini in sindikate. Smrtna nesreča v Spodnji Lipnici V nedeljo, 4. septembra, je ob 17.10 uri prišlo v Spodnji Lipnici do smrtne nesreče. 2 letna Jožica Mohorič je stekla na cesto pred avtomobil KR 93-15, ki ga je vozil Filip Tomaževič iz Krope. Otrok je dobil hude poškodbe in je med prevozom v jeseniško bolnišnico umrl. Brez vozniškega dovoljenja V soboto, 3. septembra, je Ob 21.00 uri vozil motorno kolo Franc Poljanšek iz Kranja po Cesti Talcev od pokopališča proti Kranju. • Na Cesti Talcev je pred hišno številko 47 podrl Alojza Boca, ki je tam stal ob dvokolesu ter ga hudo telesno poškodoval. ; Franc Poljanšek je vozil brez vozniškega dovoljenja. Skoda na motorju in kolesu znaša okoli 70.000 starih dinarjev. Izgubil ravnotežje V nedeljo, 4. septembra, je ob 1G.20 z motornim kolesom Prane Zorko peljal svojo ženo Vero po cesti iz Kranja proti Naklem. V koloni je Vele trgovsko podjetje ■ vozil precej po levi strani ter se je med prehitevanjem j ustrašil iz izgubil ravnotežje. j Motorno kolo se je prevrni- I lo. Zorko je bil težje poškodovan, njegova žena pa lažje. Počila mu je guma V petek, 2. septembra, je peljal ob 20. uri Pavel Ca-dež iz Dolenje Dobrave osebni avto proti domu. V Gorenji vasi pri hišni številki 93 mu je počila leva prednja guma, tako da ga je zaneslo v obcestno ograjo in nazaj na cesto. Materialne škode je za okoli 450.000 starih dinarjev. Otroci na cesti • V petek, 2. septembra, je vozil Janez Benedičič iz »KOKRA« Kranj proda na javni dražbi osebni avtomobil znamke ZASTAVA 1300, letnik 1963 in dostavni avtomobil kombi IMV, letnik 1963 Vozili sta v voznem stanju. Prodaja in ogled se bo vršila v soboto 10. 9. 1966 pred oddelkom Kokra v Javnih skladiščih v Kranju od 10. ure naprej. Jiil i Na seji delavskega sveta Železarne Jesenice so sklenili odpraviti omejitev OD Po dvodnevni živahni razpravi je DS železarne Jesenice sprejel sklep, da omejitev osebnih dohodkov od 1. 9. 1966. leta ne velja več kot administrativen ukrep za izravnavanje osebnih dohodkov, ostane pa še vedno v veljavi obvezno razmejevanje sredstev osebnih dohodkov za dopuste, praznike in remonte. Delovnim enotam je delavski svet priporočil, da formirajo svoje neobvezne rezerve. DS je zadolžil direktorja, da poživi priprave za prehod na delitev dohodka po delovnih enotah tako, kakor to zahteva statut železarne. Po dosedanji delitvi osebnih dohodkov so enote, ki so presegle določeni nivo, morale preseženo vsoto vplačati v rezervni sklad, tistim delovnim enotam, ki pa niso dosegle določeni nivo, so nudili posojilo, oz. so črpale rezervni sklad. Na ta način so bile odpravljene velike razlike v osebnih dohodkih med delovnimi enotami ter Martinjega vrha motorno kolo iz Cešnjice proti Železnikom. Pred njim sta šla po cesti dva otroka. Motorist ju je hotel prehiteti in je dal zvočni signal. Oba otroka sta stekla čez cesto. Tako je motor zbil Minko Rant in jo lažje poškodoval. # V nedeljo, 4. septembra, je vozil motorno kolo Janez Strniša iz Gorenje vasi. V vasi Suha je ob 18.30 uri stekel čez cesto otrok Matjaž Krtman. Motorno kolo ga je zbilo in težje poškodovalo. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Skozi vetrobransko steklo V ponedeljek je prišlo v Starem Dvoru do nenavadne prometne nesreče. Stane Mramor iz Zminca je peljal dostavni avtomobil KR 58-15 iz Škofje Loke in v Starem Dvoru dal znak za zavijanje v levo ter ustavil avtomobil. Nasproti je z veliko hitrostjo pripeljal na motornem kolesu Silvo Fre-lih ter se zaletel v avtomobil. Freliha je vrglo skozi vetrobransko steklo v avtomobil, vendar je dobi! le lažje telesne poškodbe. Materialna škoda znaša okoli 550.000 starih dinarjev. preprečena nihanja po mesecih. Mnenja o pravičnosti takega načina delitve osebnih dohodkov so bila različna. Nekateri so bili mnenja, da je prav to povročilo nazadovanje proizvodnje v nekaterih obratih, dočim so drugi menili, da je omejitev (limit) potrebna vsaj kot začasen ukrep, dokler v železarni ne uredijo cenikov v vseh delovnih enotah. Po štiriurni razpravi so se z glasovanjem odločili za odpravo limitov. »Šola na na Jes Pri prometu vozil po tirih mora biti osebje zelo vešče tudi z zaviranjem, in sicer predvsem zato, da se vlak ali premikalni sestav ustavita na zaželjenem mestu. Zaviranje pa ni enostavna zadeva, saj imajo pri železnici in na industrijskih tirih bridke izkušnje z nesrečami, ki so se dogodile prav zaradi nepravilnega zaviranja. Da vlaki in premik po železniških tirih varno vozijo, mora osebje znati pravilno zavirati, se pravi, da mora znati ravnati po določbah »navodil za zaviranje vlakov z zavorami na stisnjen zrak,« ki je natisnjeno v knjižici z nič manj kot 71 stranmi. Da je Veliko ljudi na Stolu Na seji gradbenega odbora Prešernove koče na Stolu so v čefrtek ugotovili, da je na Stolu vse več obiskovalcev — planincev. Zato bodo obdržali kbčo odprto do konca oktobra. Znižanje! Cenjene potrošnike obveščamo, da smo znižali cene fantovskim suknjičem za 50% ter ostali konfekciji in obutvi od 30 do 50 Ve-Oglejte si — ne bo Vam žal! Priporoča se trgovina MOJCA, Kranj, Koroška cesta. I DS železarne je odobril, da se razdeli in izplača del osebnih dohodkov po polletnem finančnem obračunu v znesku 360 milijonov S din, kar so že izplačali skupno z akontacijo 1. septembra. Delavski svet železarne se je prav tako strinjal z brez--plačnim prenosom industrijskega tira od Jesenic do Hrušice v osnovna sredstva Železarne. Zaradi stanja na tržišču, je delavski svet sklenil, da žebljarna preide na dvoiz-mensko delo in da se število delavcev v tem obratu zmanjša od 109 na 79 oseb. Na seji DS so potrdili tudi program izgradnje stanovanj do 1970. leta, ki predvideva izgradnjo 900 stanovanj v vrednosti 6 milijard 474 milijonov starih dinarjev. Jože Vidie kolesih« enicah osebje železniškega prometa o tem kar najbolje seznanjeno, mora biti najmanj enkrat na' leto o tem podučeno in tudi izprašano. Da je poduk čim nazornejši, je železniški institut v Beogradu uredil poseben dinamometrijski vagon, v katerem so vsi zavorni deli in je moč videti njihovo delovanje. Ta »potujoča šola« je te dni v Sloveniji.. Prihodnji teden v torek in sredo, 6, in 7. septembra, bo pouk o zaviranju v železniški kurilnici na Jesenicah, v četrtek in petek, 8 in 9. septembra pa v železarni Jesenice za osebje njihovega prometa. B. B. TN URADNI VESTNIK GORENJSKE izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk* Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije in ekonomske propagande 21-835, 22-152, naročniški oddelek in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 o. d. ali 170 8. d. Ceaa posameznih številk 0.40 n. d. aH 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d., za nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo 12299999999999999999999999999999