/-Vand NO. 167 Am er iška Domovi ima pm, Kictz' 6°th r 2'8~ S^x ^ ' • ll2py €RICAN IN SPIRIT FOoO N IN LANGUAG€ ONLY ^ll/» E RI g/lflll—HOIW1E Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. SEPTEMBER 1, 1971 STEV. LXXII — VOL, LXXII V Italiji bodo volili novega predsednika Trenutno imata največ upanja krščanska demokrata A. Fanfani in A. Moro, seveda pa bo lahko izvoljen tudi kdo dragi. RIM, It. — Sedanjemu predsedniku republike Saragatu poteče mandat z novim letom. Lahko bi ponovno kandidiral še za 7 let, pa ne bo, saj Italija ni V zadregi s kandidati. Največ u-panja imata krščanska demokrata Fanfani in Moro, oba sta bila že predsednika vlad. Kdo od obeh bo zmagal, je težko reči. Vseh volivnih upravičencev je po ustavi 1010. Krščanski demo-kratje imajo, čeprav največja stranka, le 430 volivcev. Njihovi kandidat j e morejo torej zmagati le v koaliciji s kako drugo skupino volicev. Najbolj pripravni podporniki bi bili komunisti. Sami ne mislijo kandidirati, ker vedo, da ne bi zmagali, pripravljeni so pa svoje glasove “prodati” za politične usluge. Da to ni domišljija, priča dejstvo, da sta oba glavna kandidata Fanfani in Moro že obiskala Moskvo. Njihovi nasprotniki trdijo, da sta se šla predstavit novim zaveznikom. Seveda niso druge kombinacije popolnoma izključene. Vsekakor je značilno za italijanske politične razmere, da komunisti lahko igrajo jeziček na politični tehtnici, akoravno imajo v predsedniškem votivnem telesu le 26% glasov. Ako bi imela italijanska svobodo-ijubna demokracija kaj pameti, bi se ji ne bilo treba pošluževati komunistov za zmago. Ker v Italiji ni politično stanje vzorno, mislita oba kandidata, da bi bilo dobro, da bi se Kalija ravnala po francoskem Vzgledu. Italija rabi močnega Predsednika, morda ne ravno takega, kot je bil De Gaulle, vendar pa vsaj takega, kot je sedaj Fompidou. Novi grobovi Frank Penko Včeraj je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 77 let stari Frank Penko s 5368 Homer Avenue, rojen v Št. Petru na Krasu (Pivki) v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA in bil do svoje upokojitve pred leti zaposlen pri Willard Storage Battery Co. Bil je vdovec po v Evropi umrli ženi Katarini, oče Franka, Ane, Mile Mitricgno (vsi v Evropi), brat pok. Angele Rolich in Jennie Zelko. Pogreb bo v petek ob 8.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7. Moskva hoče prehod do jadranskega morja FSi psiiaga iskali krivee ¥ Psutiicii PONTIAC, Mich. — FBI se je pridružila krajevnim oblastem pri preiskavi bombnega rapada na parkališče šolskih avtomobilov, pri čemer je bilo 10 avtobusov uničenih. Parkališče ni bilo zastraženo in policija nima nobenih pravih sledi, ve le, da so bili avtobusi zažgani z za-žigalnimi bombami. Uničeni šolski busi naj bi prevažali šolarje v okviru programa za desegregacijo šol, ki ga je odobrilo sodišče. Glavni šolski nadzornik v Pontiacu je izjavil, da bodo šolarje prihodnji torek, ko se začne pouk, prevažali po izdelanem načrtu kljub uničenju avtobusov, katerih vsak je cenjen na $10,000. V okviru šolske integracije bodo prevažali nekako eno tret- %opadl Ugando k Tanzanijo ¥ liriki Kampala, ug. — Pretekli teden v torek je prišlo do spopadov med Ugando in Tanzani-1°- Ugandska vlada je zatrjevala, da so tanzanijske sile pod Sodstvom kita jskih častnikov ^drle v ugandsko mejno pokra-Pho Južno Karamajo v bližini ^tutukule. Tanzanija in Uganda sta v sPoru od letošnjega januarja, ko Je v Ugandi general Idi Amin po-§hal z oblasti predsednika Miltona Oboteja, prijatelja pred-Sednika Tanzanije Juiliusa Nye-rereja. Ta nimaral priznati no-Ve ugandske vlade in še vedno Podpirajo Oboteja, da bi se Vrnil na oblast. To seveda po-Vzroča stalna trenja in spopade. Zdi se, da je vlada gen. Idi A-^iha vsaj za sedaj še kar trdno |v sedlu in da se bodo morali v anzaniji sprijazniti z novim po-tožajem. Po vesttft iz Beograda je Sovjetska zveza zahtevala od Jugoslavije pravico prevoza svojih čet preko Jugoslavije do Jadranskega morja in prost prelet svojih vojnih letal. Jugoslavija je oboje odklonila. ’WASHINGTON, D.C. — Zadnja števila U.S. News & World Report poroča, da zahteva Sovjetska zveza, kot trdijo v Beogradu, od Jugoslavije pravico do prostega leta sovjetskih vojaških letal preko njenega ozemlja in prav tako prost prevoz svojih čet do Jadranskega mor-ja. Moskva bi imela na ta način prosto pot za svoje vojaške nastope na Srednjem morju in v Severni Afriki. V Beogradu so sovjetsko zahtevo odklonili in s tem seveda Moskvo spravili v slabo voljo. Za ta mesec je napovedan v Beogradu obisk L. Brežnjeva. Če bo ta ponovno spravil na dan sovjetsko zahtevo po prehodu preko Jugoslavije do Jadranskega morja za sovjetsko vojaštvo, to ne bo dolgo ostalo skrito. Vznemirjenost v Jugoslaviji se je malo polegla, odkar je Sovjetska zveza odložila vojaške vaje v Bolgariji. Po odložitvi teh je odložila svoje tudi Jugoslavija. Velike vojaške vaje redne vojske in ljudske milice so napovedovali v Jugoslaviji na vejmo od 24,000 šolarjev. Večje za ^ptember v vzhodni število staršev je proti temu JbiR v bhzmi bolgarske meje. protestiralo in zdi se, da je mo-j®^ f !°rl P.a ral buse uničiti nekdo, ki je hotel preprečiti prevažanje šolarjev. iix@n@v@ potovanje na Japonsko potifišno Ivegana zadeva WASHINGTON, D.C. — Iz o-kolice predsednika Nixona je prišla kratka novica, da “bi rad šel na Japonsko”. Novica je bila neke vrste dodatek k novici, da bo predsednik obiskal Kanado. Obisk v Kanadi ne pomeni nič politično važnega, saj imamo z našo severno sosedo urejene politične in gospodarske zadeve. Obisk je morda utemeljen v Ni-xonovi želji, da čim bolj podpre svojo predsedniško kandidaturo v 1. 1972. Nekoliko drugačen pomen do-oi nameravani obisk Nixona v Tokiju. Če še drži, se bosta japonski cesar in predsednik Nixon srečala prav kmalu na Aljaski, ki jo bo japonski gost preletel na poti v Anglijo. Verjetno je, da ga bo Hirohito takrat povabil na obisk v Tokiju. To spada skoraj k tradiciji takih RICHARDSON SE STRINJA I Z NIKONOM 0 PREVAŽANJU SOLARJEV ZA INTEGRACIJO Iz Clevelanda in okolice predsednik se je postavil na sta-3rečanj~~Tu pa lahko nastane po-1^e, da je treba prevažanje šo- ložaj precej kočljiv. Nixon je namreč že v obvezi, da obišče do maja Kitajsko. Ako bi šel preje obiskat Japonsko, bi mu to javnost na Kitajskem verjetno zamerila. Si bo mislila, da ni prav, da gre Nixon naj prve na Japonsko, akoravno je bil tja povabljen pozneje. To bi morda kitajski nacionalizem še prebolel, če ne bi bil obisk namenjen ravno Japonski, ki jo v Peipingu smatrajo za najnevarnejšo nasprotnico. V Williamsburg— __________ Društvo Naj sv. Imena pri Zvezni tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo \nebovzeti pripravlja Elliot Richardson je včeraj po razgovoru s predsed- av"°‘llsm lz!(v v nikom Nixonom dejal časnikarjem, da se popolnoma |v ^ irgimji. Za prijave m po-strinja s predsednikovim stališčem, da mora biti pre-pasn^a klicite A -P1 ai'ja, mi. važanje šolarjev omejeno na čim manjši obseg. J681-2119. ril, da je vsaka posebna, krajev- V bolnišnici— na rešitev vprašanje posebne | Geo. Panchur, 940 E. 224 presoje in reševanja v okviru St., je v Euclid General bolniš-splošnih načel. !nici, kjer bo operiran na očesni Prevažanje šolarjev je sporno mreni, želimo mu uspešno ope-v vsej deželi. Večina staršev je racijo in skorajšnje okrevanje! proti prevažanju, četudi iz raz-S, . „ . hčmh razlogov. Dokler je izgle-j . ^es“a“- ^ dalo, da bo zvezna vlacta tako' , . . v , , . , .. , ^Norwood Men s Shop ,ie bil iz- reševanje solske integracije ocl~ i . ,. . , . . , - j ■ i - -• gubljen paket z v tej trgovini ločno podpirala, se je ze večina y .L J vdala, ko je predsednik Nixon ftvarrm za neke^a pokazal, da sam ne odobrava ibolnega moza' Kdor -le Paket lake rešitve, je nenadno odpor na5el> Je Prosen’ da P°kliče proti prevažanju šolarjev butnil Mrs' JosePh Slo^ar’ teL 361' znova z vso silo na dan. Med. zagovorniki civilnih pravic je O’Connor odstopil— to vzbudilo hudo nevoljo in kri- Mestni varnostni direktor tiko. Nixonovo stališče smatra- George W. O’Connor je odstopil jo za velik korak nazaj. ! bi predložil ukinitev tega polo- -------0------- jžaja kot nepotrebnega. Pojde za jf* varnostnega direktorja na uni- KAIRO, ZAR. — Danes se vrši SAN CLEMENTE, Kalif. — Elliot Richardson, zvezni tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo, je odgovoren za izvajanje zakonov o integraciji šol. V soglasju s temi nalogami je njegovo tajništvo izdelalo program za integracijo šolskega o-kraja v Austinu v Teksasu. Predsednik Nixon je ta program 3. avgusta zavrgel, ker da' se preveč opira na prevažanje šolarjev v dosego integracije. Konservativci zmagali nepričakovano v Alberti EDMONTON, Alta. — Pri pokrajinskih volitvah so nepričakovano zmagali konservativci nad Social credit stranko, ki je vladala v Alberti 36 let. Predsednik vlade Harry Strom je dejal, da bo prepustil vlado zmagovitim konservativ- Vznemirjenje v Romuniji nekaj popustilo BUKAREŠTA, Rom, — Mo-tudi previdnostni korak napram[skya nanadno odpovedala vo- jaške vaje Varšavske zveze v Bolgariji ki so bile nekajkrat! odložene. Diplomati sodijo, da je Moskva hotela z odpovedjo NEW DELHI, Ind. —- Vladni pomiriti Romunijo, ki je v teh vojaškim vajam v Bolgariji. ----------------o------ Hudo breme za Indijo viri trdijo, da je v Indijo prišlo doslej že preko 8 milijonov be-gunceviz Vzhodnega Pakistana. Njihovo vzdrževanje stane Indijo od 2.5 do 3 milijone dolarjev na dan. To je za prenaseljeno in gospodarsko nerazvito Indijo pretežko breme. Pomoč, za katero je Indija cem takoj, ko bo mogoče. Strom prosila svet, prihaja v kapljicah sam je pri volitvah zmagal, to- in neredno. Skupno naj bi do- da 8 njegovih ministrov je propadlo. segla okoli 80 milijonov dolarjev v raznih oblikah. napovedanih vajah videla nevarnost posega ZSSR v Romunijo kot leta 1968 v ČSR. Romunija naj bi v odgovor na to odpovedala obisk predsednika kitajske vlade Ču En-laja, katerega so napovedali pred dvemi tedni. Vse to naj bi nekaj pomirilo strah v Romuniji, ki je bil v zadnjih tednih kar precej očiten tako v javnosti kot v sami vladi in njenih dejanjih. iarjev omejiti na najmanjši ob seg, ki bi bil še v skladu z zakoni. Tedaj so nekatere vesti trdile, da je Elliot Richardson smatral predsednikovo odločitev za zavrnitev njegovih naporov in da namerava zato odstopiti. Richardson sam ni dal nobene izjave, pač pa je še isti aan, 3. avgusta, odpotoval na počitnice na Aljasko. Po povrnitvi s teh počitnic je bil Richardson včeraj pri predsedniku Nixonu v San Clemente na daljšem razgovoru. Po tem razgovoru je dejal časnikarjem,Ra ni nikdar mislil na odstop, da je bil vedno in da bo ostal v soglasju s predsednikovem stališčem v pogledu prevažanja šolarjev. Cilj Nixonove izjave 3. avgusta je po Richardsonovem mnenju doseči desegregacijo šol, toda v čim manjši meri s pomočjo prevažanja šolarjev. To naj bo omejeno na najmanjši, po zakonu dopusten obseg. Jaz sem že pred predsednikovo izjavo 3. avgusta popolnoma razumel predsednikovo politiko v pogledu prevažanja šolarjev, je dejal Richardson. To politiko naj bi bili razumeli tudi Richarsonovi sodelavci v njegovem tajništvu, ki so sicer izdelali program za prevažanje šolarjev v Austinu. Na vprašanje o tem programu in njegovi pravilnosti je Richardson odgovo- Predsednik Nixon in cesar Hirohito se bosta srečala na Aljaski Vremensh prerok pravi: Delno oblačno, z možnostjo ^ezja (30%). Najvišja temperatura okoli 75, CLEVELAND, O. — Politika ustvarja večkrat položaje, ki si jih ne more izmisliti niti bujna domišljija. Kdo bi si megel na primer misliti pred letom, da se bosta na Aljaski srečala predsednik ZDA Nixon in japonski cesar Hirohito. Kot da bi v dobi svetovnega letalskega prometa ne mogla najti druge prilike, da se srečata. Sicer pa, kaj naj se pa pravzaprav pogovarjata. Japonska ima tako ustavo, da je vsa politična oblast v rokah parlamenta in vlade, cesar je samo formalni predstavnik države, ki kot političen dejavnik nastopa le v dnevih politi ene, odnosno vladne krize. Sprejema odstope vlade, izbere novega kandidata za ministrskega predsednika. Ko mu ta predloži zaupnico parlamenta, ga imenuje tudi uradno za vodnika nove vlade. Na drugi strani ima predsednik ZDA več moči kot marsikje vlada in parlament skupaj. To navaja na vprašanje, počemu sploh ta sestanek? Odgovor tiči v ni- hanju političnih sil ob zahodni obali Tihega oceana. Niso še daleč za nami časi, ko je bila Japonska navadna velesila v vzhodni Aziji, na vseh koncih in krajih povezana z Ameriko. Ti časi so minuli. Japonska je postala najmočnejša gospodarska država na Tihem oceanu. Zunaj trikotnika A m e r i ka-Kitajska-Sovjetska zveza, je prva za Zahodno Nemčijo, ki jo bo pa nemara v kratkem prekosila. Bo torej postala četrta velesila na svetu. Tako ne misli samo Amerika in morda še Evropa, tako misli tudi rdeča. Kitajska, ki se Japonske boji komaj kaj manj kot Sovjetske zveze. Pred Washingtonom imajo v Peipingu še zmeraj več strahu kot pred Toki jem, zato tudi kitajska zunanja politika tako skrbno opazuje, kaj misli znani trikot velesil o Japonski. Ve, da na stike med Moskvo in Tckijem še zmeraj pritiska kot mora spomin na vojne in trenja, kar jih je bi- lo v tem stoletju med Rusijo in Japonsko. Med Moskvo in Toki jem še zmeraj vlada stanje medsebojnega nezaupanja, pravega prijateljstva torej ni, kaj šele zavezništva. Amerika je bila pametnejša. Je obnovila zavezništvo in se trudi za pravo prijateljstvo, včasih pa dela tudi po nepotrebnem napake. Zadnje čase sta bili napravljeni dve taki napaki. Amerika ni pravočasno obvestila Japonske o svoji nameravani poti v Peiping in je tudi skrivala pred njo svoje gospodarske načrte. To je močno prizadelo japonsko vladno politiko. Sklepala je, da je za Ameriko še zmeraj velesila drugega razreda. Tega in takega razpoloženja ni tudi prav nič skrivala pred japonsko javnost- j°. Na drugi strani je radi teh napak zavladalo veselje mecj kitajskimi diplomati, ki niso zamudili podčrtati ameriško “dvoličnost”. Treba je bilo obe napaki čim preje popraviti. Pot japonskega cesarja Hirohita in njegove žene v Evropo preko Aljaske je kot nalašč prilika, da ustvari prejšnje dobre odnose med obema državama. Sestanek cesarja in predsednika bo seveda le akt mednarodne vljudnosti. Propaganda, naša in japonska, ga bosta pa naslikali v lepši luči. Cilj sestanka bo za nas dosežen, ako bo sestanek pomiril japonske nacionaliste, ki še zmeraj iščejo z velikim veseljem vsako priliko, da se spotikajo nad Ameriko. Čisto blizu njih so japonski komunisti, ki jim je več do Peipin-ga kot do Washingtona, dasi-ravno vedo, kako malo pomenijo v kitajski zunanji politiki. Cesar Hirohito bo verjetno povabil Nixona, naj ga pride obiskat na Kitajsko. To bo pa Nixonu hodilo prav, saj za svojo volivno kampanjo ne bo imel dosti gradiva. Tudi to je morda nagib, zakaj bi Nixon tako rad šel na Aljasko. Foto pozabljen— V bližini bare na Slovenski verzo v Miami v Floridi. O’Connor je star 38 let in je prišel te-Ijudsko glasovanje v Egiptu, | kom svojih 9 mesecev na mestu Siriji in Libiji;o odobritvi ali1 varnostnega direktorja ponovno zavrnitvi Arabske federacije, I v spor s poveijnikom policije L. povezave treh p.rabskih držav [ yy Coffeyjem. k tesnejšemu sodelovanju in ■ k ustvaritvi enotnega skup- nega vojaškega poveljstva I . . , ,. oboroženih sil vseh treh držav..'Pris^ayd ^ .J1 hoza U‘en J*-a Prihodnje leto bo predvidoma idan ^f^Jekem fotoapa-pristopil k federaciji še Su- rat INSTAMAiiC -4. Kdor ga dan. Pričakujejo, da bo gla- -K nafel’ Je Prošen’ da PokIlce sovanje v vseh treh državah yev- Pavla Krajnika, cel. 7 61-federacijo odobrilo z veliko 7710. večino Anderson odstopil— WASHINGTON, D.C. — Kuban-; Gerard A. Anderson je od-ska vlada je sporočila ZDA, stopil kot načelnik odbora da bo ustavila nadaljevanje C r S, ‘ker je preveč zaposlen prevažanja Kubancev v ZDA. v svojem podjetju. Prvotno je Od leta 1965, ko je bil skle- hotel počakati z odstopom, .njen zadevni dogovor so ame- dokler mu ne bi mestni svet po-riška letala pripeljala v ZDA |trdil naslednika v W. O. M al-s Kube okoli 146,000 Kuban-jkerju, izdajatelju črnskega cev, ki so se *leli izseliti iz Tednika Call & Post. Ko mest- svoje domovine. SAIGON, J. Viet. — Ameriški poslanik E. Bunker se še vedno prizadeva, da bi pripravil predsednika Van Thieuja do ni svet tega ni hotel storiti, je Anderson zdaj odstopil tudi brez tega. Nevarna juha— Zvezne zdravstvene oblasti spremembe predsedniških vo-'opozarjajo, da je tudi na po-litev 3. oktobra v taki obliki,! droč j s Ohia nemara zašla da bi se jih moglo imenovati “CHICKEN VEGETABLE poštene in svobodne ter da g0Up” Campbell S911P Co., pri njih ne bi bil edini kandi- izdelana v tovarni te družbe v dat VanThieu. Trdijo, da Van ;Parisu Tex ; 0 kateri je bilo Thieu uvideva, da mu volitve dognan0; da utegne biti škod-v sedaj predvideni obliki ne jjiva čioveškemu zdravju. Gre morejo dosti koristiti, pač pa ]e za juho izdelano 15. julija škodovati. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je formalno spo- ročil senatnemu zunanjepolitičnemu odboru, da ne bi bilo v korist ZDA, če bi obrambno tajništvo izročilo odboru zahtevani “notranji petletni načrt vojaške pomoči’ zaveznikom in prijateljem. V kolikor predsednik ne bi bil tega storil, je Kongres grozil ustaviti z današnjim dnem izplačevanje te pomoči. Odhod čet ZDA s Tajvana WASHINGTON, D.C. — Na Tajvanu je trenutno okoli 9,000 ameriških vojakov, ki služijo v glavnem podpiranju ameriškega vojskovanja v Vietnamu. Ko gre to h kraju, bo večina teh vojakov umaknjena domov v ZDA. Sodijo, da po preteku poldrugega leta ne bo ostalo na Tajvanu več kot kakih 500 ameriških vojakov, ki bodo služili v glavnem kot vojni svetovalci in izdelovalci načrtov. 1971. Dr. J. Kolarič med nami— Dr. Jakob Kolarič, ustanovitelj in 10-letni župnik pri Mariji Pomagaj v Torontu v Kanadi ter pisatelj življenjepisa pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana, je prišel za nekaj dni v Cleveland, kjer se zadržuje pri Sv. Vidu. Včeraj se je oglasil v našem uradu in povedal, da misli obiskati več svojih znancev in poznavalcev pokojnega ljubljanskega škofa Gregorija, predno bo potoval dalje. Hvala za obisk in dobrodošel med nami! Pomiritve s Kubo še ne bo WASHINGTON, D.C. — Nekateri v državnem tajništvu so se zavzemali za “odtajanje” odnosov s Castrovo Kubo, kar naj bi pomagalo urediti odnose z rdečo Kitajsko". Bela hiša je temu naglo napravila konec. Pomiritve s Kubo še ne bo, vsaj ne pred volitvami prihodnje leto. Ameriška Domovina i ^L!4JLJBjSJL^JPh^5S3DLLjUiuXiDC555Si5555S5^y 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 441G3 National and International Circulation •ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor:,Mary Debevec NAROČNINA: jO Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece ua Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries: $18.AQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 167 Weds., Sept. 1, 1971 “Maslo in med” v Sloveniji Pod naslovom “Maslo in med” je Jože Snoj v ljubljanski Tedenski tribuni prijel tiste komuniste s partijsko legitimacijo, ki se na skrivaj cerkveno poročajo, dajo krstiti otroke in mislijo na cerkveni pogreb. V svojem sestavku navaja Snoj, da se prične z dvoličnostjo že pri otroku, ki prestopi prag družine (verne) in se sreča z novimi avtoritetami, kjer poleg drugih nastopajo tudi kaplani. “Z njihovih od vzgojnih direktiv na debelo premazanih obrazov je prisiljen dan na dan lizati maslo in med zlagane idiličnosti, častiti cesarja kot Boga in Boga kot cesarja, ugotavljati, da se splača krotiti vzdigujoč želodec ... Mesec maj je še prav posebno mesec sladkih besed, slikanic, zmag, mladosti, litanij. Na vseh koncih in vsak od svoje strani se trudimo mladim glavicam prekrivati svet z oguljenim plišem nekih narobe doumljivih idealov, ki torej ideali so, če so iz prave resničnosti za pravo resničnost. V “Družini” pristopajo v slogu, ki je nepojmljiv anahronizem, vaški paglavci od brca žoge korporativno k angelski mizi... Učiteljice po šolah dobivajo recitacijske prhe ... Otroci pa se nam votlijo.” Na to pisanje Jožeta Snoja v “Tedenski tribuni” je odgovorila v verskem listu slovenskih škofij “Družina’ 18. julija 1971 Lojzka H. Rupnik iz Litije pogumno in od ločno, da je vredno njen odgovor brati; Evo ga; Votlijo! Te besede pisca držijo, kakor drži trditev, da st jim smisel življenja prekriva z oguljenim plišem laži -idiličnosti. To naša mladina kaj hitro občuti, kakor hitro zapusti varno zavetje doma in pogleda v svet, v katerem se bo morala znajti in se navkljub umazanim vodam obdržati na površju človečnosti. Vendar se vsem ne posreči plavati proti toku; prenasičeno ozračje seksualnosti in pornografije, kar je danes posebno moderno, jo potegne v po-gubonosni vrtinec. Ranjena in oropana svojih idealov se maščuje družbi z novim odstopanjem; obupana se vrže v kriminal vseh vrst. In tu nastajajo takozvani hippyji, ki se dokončno odtrgajo od človeške družbe in bežijo v lepši in pravičnejši svet, ki jim ga pričarajo mamila. Kdo je kriv za usodo teh mladih “izvoljenih” ljudi? Cerkev, kaplani, angelske mize — ali komunisti? MI VSI, ki neprizadeto stojimo zunaj pozitivnih dejavnosti! Beg mladine od duhovnih in moralnih vrednot je prvi signal za alarm! Kdo bo na semaforju križišča prvi prižgal rdečo luč? Dokler bomo v svojem vzgojnem zanosu samo žonglirali z lepimi besedami, stopnjujemo slepoto, zgubljamo čas. Nakazujemo krivca, sebe peremo krivde. Ves kulturni svet (tudi mi!) zavrača in obsoja rasizem, ki se bohoti po zemeljski obli. Mi pa ga doma, v naši socialistični državi, kjer smo že zdavnaj opravili s strankarstvom in sektaštvom, neprikrito gojimo. Povsod v javnem življenju je čutiti, da ni prave bratske enotnosti; (razen pri plačevanju davkov, o-brambi domovine in njeni izgraditvi) smo strogo ločenih barv: rdeče in črne. Slednja je zapostavljena, manjvredna, z minimalnimi možnostmi uveljavitve na področju javnega in kulturnega življenja. Takšna ozkosrčna reakcionarna ideologija ne prihaja z vrha, bohotno pa se razrašča v zatohlem ozračju nerazgledanosti, ozkosrčnosti, nesposobnosti graditi in utrjevati bratske vezi enotnosti. Z “Ustavo” je zajamčena svoboda vsem veroizpovedim, da se v okviru svojega poslanstva razvijajo in delujejo v mejah tolerantnosti z državno ureditvijo. Značilno je, da so za mlade ljudi od spodaj ravno katoliška Cerkev in njeni nauki kamen spotike. Neodgovoren in nasilen naskok k reševanju vsesplošne krize bo negativne pojave samo krepil. Ne besede, dejanja zdravijo rane! Treba je glasne jerihonske trombe: Proč z babilonsko fasado, ki nam zastira luč! Proč s seksualno svobodo, ki je dosegla svoj pogubni vrhunec v skupinskem seksu! Proč z nudističnimi plažami, kjer se razmetava in tepta v blato človekovo dostojanstvo! Proč s pornografijo, s katero so preplavljeni, naši kioski in revije vseh vrst! Proč z legalizirano prostitucijo. Proč s filmi, televizijskim programom in literaturo, ki z opolzkostjo zastruplja našo mladino! Ne samo mlademu rodu, ki ga po vsem tem zmedenega zavede želja pogledati preko obrambnega zidu etike — tudi nam odraslim, ki te stvari hladno sprejemamo, vendar z ogorčenjem, se pri tem “vzdiguje želodec”, medtem ko naše otroke odkrivanje umazanih strani življenja resnično zaznamuje “za vedno in zagotovo”! Doba, v kateri živimo, je doba splošne revolucije. Vsi iščemo v tej stiski novih in zdravih rešitev. Išče jo pokon-i-.lska Cerkev z uvedbo novih reform, da bi se z zveličav-n m Kristusovim naukom laže približala sodobnemu človeku in pomagala svetu; iščejo jo komunisti, ko svoje ideološke zasnove sproti popravljajo in zboljšujejo. Vsi javno obravnavamo svoje težave, popravljamo grehe iz preteklosti, in med nami bi ne smelo biti sumničenj in obrekova- nja, ki odpira nove prepade. V iskanju izhodiščne točke bi morali hoditi z roko v roki, ker le tako bomo dovolj močni, da prebrodimo kaos vsesplošnega vrenja. Zavedati se moramo, da bo sedanji izbruh, ki je posledica zla, vrgel iz sebe vse, kar je nezdravega in gnilega, ločil pleve od zrnja. Dolžnost nas vseh pa je že danes, z zaslonov javnega življenja s temeljito in neizprosno doslednostjo izbrisati krive malike, bogove uničevanja, razvrednotenja človekovega dostojanstva. Ko se bo to zgodilo, bomo mogli reči, da je nastopila faza očiščevanja. Ko bo človek postal brat bratu in bo v svetu zavladala medsebojna ljubezen in zaupanje, bomo postali božje ljudstvo, ki si bo brez presodkov in velikodušno porazdeljevalo vse duhovne in materialne dobrine, ki so last in pravica vseh svobodnih. P.S.; Tov. Snoj, sem stalna bralka “Družine”, po svojem verskem nazoru prav nič “izvotljena” pa navkljub kritičnosti do čtiva do danes še nisem zasledila v listu “nepojmljivega anahronizma”, ki mu ga očitate. “Družina” je povsem sodobna in aktualna revija, ki mora zadovoljiti še tako zahtevnega bralca, seveda, če ga ne moti njena verska vsebina, njena odprtost in pripravljenost do dostojnega dialoga z vsakomur, tudi ateisti. Ker pa delamo vsi, ali vsaj po svojih močeh, POSKUŠAMO oblikovati boljši in pravičnejši jutrišnji dan, se pri tem ne moremo bolj podpirati kot v mejah absolutnega PLURALIS MAIESTATIS. Ali se strinjate, tov. Snoj? I I BESEDA IZ NARODA I ’'smmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmsmmmmmm Sv, maša na Slovenski pristavi CLEVELAND, O. — Zveza slov. protikomunističnih borcev Tabor vabi vse člane, njihove družine in vso slovensko javnost; .da se udeleži sv. maše, ki bo darovana za pokoj duše pokojnega generala Leona Rupnika, očeta Slovenskega domobranstva, ki so ga komunisti po strahotnem mučenju, zasramovanju in poniževanju dne 4. septembra 1946 v jutranjih urah u-strelili. To je torej 25. obletnica smrti moža, ki je komunizem dobro poznal in zaradi tega organiziral Slovensko domobranstvo, ki je zaradi umazane igre velikih našlo svoje zmagoslavje po slovenskih gozdovih in jamah. Tudi zanje bo darovana ta sv. maša. Zanje, ki so danes zaradi svoje velike žrtve svetlejši in zmagoslavne j ši, kot pa če bi živeli ali dosegli zmago orožja. Sv. maša se bo pričela ob pol enih popoldne v nedeljo, 5. septembra, tako da bo mogoče družinam ostati še na Pristavi, če bodo to želele. Pridite vsi! Prav vsi ste dobrodošli. Ne bodimo kot oni gospod, ki ni dovolil prodaje druge knjige o škofu dr. Rožmanu pred svojo cerkvijo, češ danes piha drugačen veter... Ne, za nas ne piha prav nič drugačen veter: odkrivanje taktike in zločinov komnuizma, uveljavljenje svobode za vse in vsakega, izpri-čevanje resnice, za katero so u-mrli tisoči, najboljši sinovi našega naroda. Glavni odbor ZSPB-Tabor Pisatelj življenjepisa Škofa dr« Rožmana v Clevelandu Romanje v Frank CLEVELAND, O. — Društvo S.P.B. vabi na romanje k Žalostni Materi božji v Frank, O., 26. septembra. Ob 11. uri dopoldne bo sv. maša, po sv. maši bo kosilo, popoldne ob dveh pete litanije Matere božje in blagoslov. Naročena sta dva avtobusa, e-den za collinwoodsko okolico in eden za senklersko okolico. Skupna vožnja z avtobusom stane $3 za odrasle in $1 za otroke. Prosimo vas, kateri se zanimate za to romanje in nameravate potovati z avtobusom, da se čim preje prijavite. kupljeno živino z letali v Jugoslavijo. Povprečno računajo 80 krav za en polet. IZ NAŠIH VRŠI CLEVELAND, O. — Včeraj je prišel v Cleveland rev. dr. Jakob Kolarič, C.M., ki piše živ-lenjepis pokojnega škofa dr. Rožmana in je dva dela že izdal pri celovški Mohorjevi družbi, zdaj pa pripravlja tretjega, če mu bo zdravje dopuščalo, da ga napiše. Rad bi dobil med rojaki v Clevelandu kaj materiala zanj, zato prosi vse, ki imajo kakšne dokumente ali pisma od pokojnega g. škofa, oziroma vedo za kakšne njegove izjave ali se spominjajo kakšnih dogodkov, ki bi za spis' redništvo, upravo in vse naroč-prav prišli, naj bi mu z njimi inike Ameriške Domovine. Pittsburgh, Pa. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam poštno nakaznico za na-daljno naročnino Ameriške Domovine. Sedanja naročnina mi bo kmalu potekla in zato hočem, da jo čimpreje obnovim in si tako zagotovim prejemanje časopisa. Naj lepša Vam hvala, tiskana beseda je namreč edino, kar imam slovenskega. Prav lepe pozdrave in veliko božjega blagoslova pri Vašem delu! Sr. Antonia Rozman * Thompson O. — Dragi prijatelji! Z veseljem obnavljam mojo naročnino na Ameriško Domovino zopet za eno leto. Prilagam ček za $20. Previšek je moj prispevek v Vaš tiskovni sklad. S toplimi pozdravi vsem! Monsignor Baznik Aumetz, Francija. — Cenjena uprava! Potom mednarodne pošte sem Vam poslala naročnino za eno nadaljne leto. Upam, da boste denarno pošiljko v redu prejeli. Z Ameriško Domovino smo zelo zadovoljni. Njeni naročniki smo že od leta 1947. Prejšnja leta je vedno zelo redno prihajala, zadnje čase pa jo prejemamo zelo neredno, včasih pride k nam v Francijo že po dveh tednih, zgodi se pa tudi, da rabi kar celih šest tednov. Zgubila se je samo ena pošiljka v mesecu marcu. Želimo Vam mnogo nadaljne-ga uspeha pri Vašem zaslužnem delu. Najlepše pozdravljamo u- postregli. Ostane tukaj do prihodnje nedelje, 5. sept., in je gost g. župnika rev. Praznika pri Sv. Vidu. V nedeljo bo imel sv. mašo v šentivški cerkvi ob 8. S. V. Jugoslavija kupuje krave mlekarice v Jlmeriki SHEBOYGAN FALLS, Wis. — Jugoslavija kupuje za svoje velike državne farme ali agrokombinate okoli 800 krav mlekaric pasme Holstein-Frie-sian. To je prvi tako obsežen nakup za Jugoslavijo, odkar je tam na oblasti Titov komunistični režim. Jugoslovanski strokovnjaki so si osebno ogledovali govejo živino v raznih delih ZDA, pred-no so se odločili za nakup v Wis-consinu. Pripovedovali, so, da se je Jugoslavija preje zanimala za govedo, ki je bilo tako dobro za meso kot za mlekarstvo, da pa Bralci iz Francije,, posebno naročnica Marija Pislar * Richmond Hill, Ont. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam enoletno naročnino in dva dolarja za tiskovni sklad. Na A-meriško Domovino sem naročena že 13 let, odkar sem v Kanadi. Z njo sem zelo zadovoljna, prav tako vsi naši. Lep pozdrav in veliko uspeha Vam želi Francka Mavec yggT| ZA SMEH “Rad bi kupil alarmni zvonec proti vlomilcem.” “Saj sem vam že včeraj enega prodal, če se prav spomnim.” “Da, pa so mi ga že sinoči u-kradli.” * K zelo bogatemu Škotu pride časnikar in ga vpraša: “Razložite mi skrivnost, kako ste obo- se je zdaj odločila za nabavo §aWii- večjega števila izrazitih mlekaric, da bi povečala pridobivanje mleka. David Bachmann, tukajšnji izvoznik, je prevzel nalogo organizacije nakupa in prevoza teh krav v Jugoslavijo. Dejal je, da bo nekako polovico krav kupil v Wisconsinu, ostanek pa v drugih predelih ZDA. Do sedanjega nakupa je prišlo, ko so bili:kai zlažeš, dobiš stotak! v Jugoslaviji izredno zadovolj- Lažnjivec: “Rekli ste, da mi “Zelo rad, a ker je zgodba dolga in ni potrebno, da bi si gledala v obraz, dovolite, da ugasnem luč;” “Hvala, vaše zgodbe ne potrebujem več,” je odgovoril časnikar in odšel. * Gospod velikemu lažnjivcu: “Če se mi v trenutku tukaj ne- ni s kravami, ki so jih kupili v Ameriki lani in jih z letalom v preteklem decembru poslali tja. Holsteinske krave dajejo baje dvakrat toliko mleka kot krave, Prijave za romanje sprejema- ki so jih doslej gojili na kom- jo sledeči: Ivica Tominc, tel. 431-3011; Lojze Bajc, tel. 486-9377; Janez Ovsenik, tel. 88U3118; Tone Meglič, tel. HE 1-1447; Alice Arko, tel. 341-7540. Odbor binatih v Jugoslaviji. Dve veliki zadrugi imata se-mentalsko pasmo kray, ki dajejo povprečno pq 10,000 funtov mleka letno, med tem ko sodijo, da bodo krave holsteinske pasme dajale do 15,000 funtov mleka letno. Priljubljeno ime boste dali dva ...” Pojasnilo “Vedno kadar sedem h klavirju. se začne ta tepec dreti.” “Draga moja, meni se zdi, da jp otrok — preveč muzikaličen.” * Ni toljko pričakoval Janko je bil 14 let star in betel je v trgovino kot učenec. Trgovcu je bil dečko všeč, vendar ga je pa hotel še malo preskusiti. “Kaj boš napravil s tisoč di- D. Bachmann je dejal, da vesjnarji? V ZDA je 70 krajev z imenom^posel v celoti še ni dokončnoj “Ne vem,” je odvrnil Janko, Summif ^^1)- Bi bili vsi ra-j zaključen. Ko bo vse urejeno in “nisem mislil, da mi boste takoj j podpisano, bodo začeli voziti na- v začetku dali toliko plačo.” V Kopru v galeriji Loža so imeli razstavo restavriranih slik iz 17. in 18. stoletja. Razstavljenih je bil 13 slik — po šest iz Pirana ni Izole, ena pa iz Kubeda. Restavratorsko delo je bilo precej obsežno in ga je opravila celotna ekipa Konservatorskega ateljeja Zavoda za spomeniško varstvo Slovenije. V Sloveniji traja pouk “uradno” šest dni na teden, tiste šole, ki so uvedle petdnevni pouk, so ga uvedle le “eksperimentalno". Sedaj je “eksperiment” končan in je treba položaj “zakonsko" urediti. Zato bodo spremenili šolski zakon z novim besedilom, da šole “lahko” preidejo na petdnevni teden v soglasju z ustanoviteljem šole potem, ko dobijo dovoljenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo” (Slovenski šoli ne bo težko preiti na petdnevni teden). * Lepo vreme je privabilo v juliju na slovensko obalo rekordno število kopalcev; našteli so jih kar 11,000, od katerih jih je bilo skoraj polovico iz Italije. Tak naval je povzročil tudi velike prometne težave. Naj večji zastoj je bil na cesti od Petrinj do Kopra; kolona avtomobilov je bila dolga 40 km, ki so porabili kar tri ure, da so prišli iz enega kraja do drugega. ❖ Na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah, ki so se začele 10. julija, so nastopali tudi Slovenci violinist Djan Bravničar in Vladimir šerjak, tenorist Mitja Gregorač in Slovenski oktet. * Letos slavi Tobačna tovarna Ljubljana 100-letnico ustanovitve. Osnovana leta 1871 je tobačna tovarna ena najstarejših industrijskih podjetij v Ljubljani in obenem naj starejša tobačna tovarna v Jugoslaviji. Čeprav si s 15% skupne jugoslovanske proizvodnje deli drugo oziroma tretje mesto s tobačno tovarno v Prilepu, takoj za združeno tobačno industrijo s sedežem v Nišu, ki skupaj s še tremi tobačnimi tovarnami obvlada 45% jugoslovanske proizvodnje tobačnih izdelkov, je Tobačna tovarna Ljubljana po številu prodanih cigaret na jugoslovanskem tržišču lani zavzeia ugledno drugo mesto. S kapaciteto 20 do 23 milijonov dnevno oziroma 5 milijard cigaret letno tobačna* tovarna Ljubljana nedvomno sodi med velike evropske proizvajalce cigaret. Tovarna danes proizvaja že 90% filter cigaret, od teh pretežno filter 57. Ob svoji stoletnici je poslala na tržišče tudi novo cigareto Astor, ki jo proizvaja v sodelovanju z zahodnonem-ško firmo “Reemtsma”. Na tiskovni konferenci je direktor tovarne Rudolf Srimšck navedel podatke, da danes tovarna, ki zaposluje 1084 delavcev, od tega nad 70% žensk, razpolaga z 20 skladišči in 130 prodajalnami širom po državi, z dvema samostojnima obratoma v Orašju ob Savi in Senti, kjer uspešno usvajajo nove sorte tobaka in uvajajo najsodobnejšo tehnologijo obdelave tobaka, vrhu tega pa namenja znatna sredstva za modernizacijo matičnih obratov v Ljubljani. Kulturno sodelovanje med domovino, zamejstvom in zdomstvom je bilo doslej omejeno predvsem na slovenske skupine, ki so naklonjene komunističnemu režimu v Sloveniji. Ostalih skupin in njihovega dela uradna Slovenija skoro ne pozna, oziroma jih noče poznati. To ni toliko usodno za slovensko izse-Ijeništvo kot za katoliške Slovence v Italiji in v Avstriji, ki jim uradna Slovenija dela večkrat celo težave, namesto da bi jih podpirala. Slovenski komunisti so še vedno v prvi! vrsti komunisti, potem šele Slovenci, še vedno jim je na prvem mestu korist partije, potem šele slovenskega naroda, če na to seveda sploh dejansko kaj dajo, saj se pravi komunist na narodnost mora požvižgati! Zastopnika zamejskih Slovencev na ustanovni skupščini Kulturne skupnosti Slovenije sta v v Ljubljani posebej poudarila, naj uradna Slovenija pomaga in podpira Slovence v zamejstvu v brobi za njihov narodni obstoj neglede in neoziraje se na njihovo svetovnonazorno opredeljenost. Oddaja za izseljence stara 20 let Letošnje poletje je minilo 20 let, odkar so v Ljubljani začeli s posebno oddajo na radiu za izseljence. To je naj starejša taka oddaja v Jugoslaviji in je njen cilj vzpostaviti in ohranjati vezi med domovino in njenimi otroci, ki so šli po svetu. Zadnja leta, odkar odhaja v tujino vedno več Slovencev k1 Slovenk na delo v razne države Evrope, je oddaja svoj program prilagodila njim in njihovim potrebam. Premalo vina V Sloveniji vinogradništvo- nazaduje že več let, poroča Dolenjski list. Predvojni obseg vinogradov se bo skoraj skrčil na polovico. Leta 1968 jih je bilo še 20,000 hektarov, čez pet let jih bo le še 18,000. Močno se zmanjšuje tudi pridelek grozdja in seveda vina. čeprav je mnogo valovitega, gričevnatega sveta, na katerem, je težko pridelovati pšenico in koruzo, u-streza pa za vinsko trto, ne pridelajo toliko vina, kolikor ga porabijo. Velika večina zasebnih _vinograde v je starih, izrojenih. Iz leta v leto dajejo manj grozdja. Tega družbeni vinogradi, za katere st) bila doslej edino na razpolago sredstva za obnovo, ne morejo nadomestiti. Kmetijske organizacije nimajo dovolj U-streznih zemljišč za nove vinograde. Pri takem stanju so se odločili pomagati kmetom pri obnovi njihovih vinogradov. Za pri' hodnjih 5 let imajo v načrtu obnovo po 340 iha vinogradov, 100 družbenih in 240 zasebnih na leto. Strokovnjaki trdijo, da je treba z obnovo pohiteti, če naj Slovenija krije svoje lastne potrebe po grozdju in vinu. V nekaterih predelih je pridelek vina v zadnjih 10 letih padel na komaj eno četrtino in bo še padal. Družbeni vinogradi so bili v povojnih letih skoraj vsi obnovljeni, sedaj silijo razmere tudi k nagli splošni obnovi privatnih vinogradov'- Kulturna skupnost Slovenije r , . za kulturni razvoj ljG I)0*0v,co strokovnjakov V zamejstvu j ^ novomeški občini je komaj nekaj več kot polovico delavcev' di na Vrhu? V letošnjem poletju ustanovljena Kulturna skupnost Slovenije, ki si je postavila nalogo izdelati slovenski narodni kulturni program, se hoče posebej posvetiti tudi kulturnemu razvoju Slovencev v zamejstvu. V ta na-nem je ustanovila posebno komisijo. z visoko izobrazbo na delovnih mestih, ki tako izobrazbo zahtevajo. “Dolenjski list” trdi, da je drugod po dolenjskih občinah brez dvoma še slabše, da pa se stanje nekaj popravlja. Strokovnjakov doma manjka, ko so V zadnjih letih trumoma odhajali na tuje. , J rxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi xxxxxx XXXXXTTXm KAREL MAUSER: VELIKA RIDA LXXXXXXXXXXXXXXXXXXj cxxxxxxxxxxxxxxxxxxXXXXXxxxxxxx^ Nosila je skrb v sebi, naskrivaj ogledovala Nanteja, da bi iz njegovega obraza uganila, kaj žinja, ogledovala Račnika, ki je včasih po cele ure prestal na dvoru in strmel proti Ojstrniku. Ni upala dregniti. Čakala je, da bi rekel besedo Račnik, da bi spregovoril Nantej. Toda oba roke v staro cunjo. Hodila je po veži, nekaj barti pogledala Nan- teja in tudi v njenih očeh je bilo ije v 21 športnih panogah s 196 mokro. Vendar je skušala, da bi žalost pri Račniku ne šla pregloboko. Sredi veže je prav na glas, tako, da je morala slišati tudi Mojca v naizbi, rekla: “Le počemu bi že zdaj vekali, sta molčala, rinila z delom, ka-)ko še nobeden nič ne ve, kako kor da bo vse prešlo kot neurje. Toda Mojci ni ušlo, da sta včasih sredi Žoharja obstala, če je stopila ,v izbo. Tedaj je stari s prsti zabobnal po mizi, s pogledom obletel Nanteja in vstal. Kakor da bi s pogledom hotel reči sinu: “Ne reci besede. Otroka čaka in ne naredi ji skrbi.” Mojco je prav to neznansko žgalo in peklo. Tako rada bi zvrnila skrb iz sebe pred Nanteja, pa si ni upala, Zvekala se je pred Barbaro. Kar plahutala je skrb iz nje in Barbari je postalo neznansko težko. “Njega ne morejo poklicati, Mojca. Gospodar je in ti čakaš na otroka. Nikar si ne ženi k srcu, ko veš, da ni dobro ne zate ne za otroka!” S plašnimi očmi je strmela vanjo. Rada bi ji pomagala, toda preveč je čutila, da je tu brez moči. O, ko bi ji Mojca rekla, da bo morala to leto žito sama požeti, koj bi obljubila. Zdaj pa ni vedela kaj reči. Samo prav. globoko v srcu je čutila, da je vojna neznansko grda, da ubija ljudi, da očetoni otroke krade in otrokom očete. Mojca se je obvekana naslonila na Barbaro. “Barbara, če bo moral Nantej tudi iti, bom umrla.” “Ne boš, Mojca. Poglej, otroka boš imela in, če bi Nantej resen moral v vojsko, ga bosta oba čakala, da pride nazaj.” Mojci so se tresle roke: ‘Tn če bi ga ne bilo, nazaj, Barbara?” Zdaj je tudi Barbara zaprla oči. — “On bo gotovo prišel, Mojca,” je čez čas rekla tiho. Mojca je kakor zlomljena od-kolavtrala v izbo. Barbara je gledala za njo in bala se je, da bo Mojca padla. Pa ni. Mojčina skrb je znova zrasla, ko je prišla nPvica, da je padel Serajnikov iz Zahomca. Tedaj je tudi Nantej rekel na glas: “Pobijajo ljudi kakor živino.” “Nantej!” je nenadoma zave-kala na glas Mojca. “Ti ne boš šel!” Tedaj se je izza mize potegnil stari Račnik in s stisnjenimi ustnicami stopil do Mojce. “Mojca, vse je v božjih rokah. Mi in naša zemlja. Pa ti in Nantej. Žinjam, da Nanteju ne bo treba iti. Gospodar je in ti čakaš. Pa če bo kdaj moral iti, jaz bom ostal pri tebi in Marjeta in Barbara. Ga bomo vsi čakali s tvojim otrokom vred, da se bo vrnil.” Ni čakal, da bi Mojca kaj rekla. Sklonjeno je odšel skoz vrata in Nantej je videl, da je zavil okoli vogla. Tedaj sta Mojca in Nantej prvi bart žobarila o vojni. Mojčin vek se je umiril. Nantej je sedel za mizo in iskal za besedami. “Veš, Mojca, človek mora celo življenje vzeti. Ne moreš izbrati samo lepega iz njega. Srečna sva in na otroka čakava. Pa če bo Bog hotel, da bo med eno in drugo srečo še velik križ, tudi tistega bova prenesla.” — Gledal jo je z resnimi očmi. Mojca je z zaprtimi očmi sedela zraven njega in pod trepalnicami so ji stale solze. “Nantej,” je rekla tiho, “skušala bom, da bom ...” Pa ni skončala. Z vekom je odšla v naizbo in Nantej je vedel, da jo mora pustiti. Samo Barbara je čez čas odšla za njo. bo! Dnevu je zadosti lastna teža, stoji v svetih bukvah. Kakšno vero pa imamo?” Na tihem se je pa Nanteja lotila: “Ne drži se ob Mojci, kakor da je že zapisano, da boš na vojsko šel in tam ostal. Ne pozabi, da ni ženska kakor druge. Otroka čaka in žalost za tako žensko je kakor kačji strup. Trap!” Pa je vseeno odšla za starim v kolšče. Ji je le šlo na vek. Mojca je slišala Marjetine besede v naizbo. Tudi Barbara. “Strina je prav povedala,” je dihnila Barbara. “Moli, Mojca, pa bo vse prav.” Tedaj je Mojca vstala in počasi odšla po stopnicah. Marjeta je ravno prišla z dvora. “Strina, tako prav ste rekli. Bo že Bog dal, da bo vse prav zame in za Nanteja.” Marjeti se je tresel glas: “Bo, Mojca, boš videla, da bo. Jaz bom garala zate in za otroka, če si roke do komolcev odgrnem.” “Jaz tudi,” je rekla ponižno Barbara, ki je stala vrh stopnic. “Nič se ne boj, Mojca.” “No, vidiš,” se je skušala nasmehniti Marjeta. Pa se ni prav mogla. Mojčine obvekane oči so bile tako čudne, da se jih je strina ustrašila. “Lezi malo, Mojca. Zate in za otroka bo dobro.” Ko je Barbara čez čas prišla v vežo, sta se s strino ujeli z očmi. “Barbara, tako ti povem. Nič še ne vemo, kaj pride, eno pa vem, čeprav sem koj samo strina: ženska v takemle, kakor je zdaj Mojca, je na svoj način svetnica. Za dva živi in za dva vidi. Bog nas hudega obvaruj.’7" * * * Trave so dozorele in pri Rac-niku so pričeli s sečo. Nantej je kosil naprej, za njim stari Račnik, za starim so se pa zvrstili drugi, ki so prišli v taberh. Pa se je že na hudikovo poznalo, da je vojna. Med kosci so bili le starejši ljudje. Včasih so žoba-rili o delu, mladi o dečvah, to leto pa se je žobar vrtil le okoli vojne. Ferlinovemu iz Drevelj je odtrgalo nogo. Pri življenju je ostal in pisal je tudi, da bo nemara v nekaj mesecih doma. Brez noge bo celo življenje, glavo je pa le odnesel. Nekateri pravijo, da je lahko srečen. Mojca se je za spoznanje unesla. Poklici so sicer še vedno prihajali, toda zdaj so sekali rane v mlada srca. Kosci so mleli novice. Za vse karte so vedeli, ki so prišle v dolino. Za vse fante, na kateri fronti so. Nekaj dečel se je spremenilo. Tista v Beljaku, ki jo je imel Mihovčev Hanzej, se je že poročila. Takrat, ko je Hanzej odhajal, je bil tak vek, da so ljudje žinjali, da bo dečva znorela. Pa se je brž unesla. Čoko-barti je tako: Izpred oči, iz spomina. Take in podobne novice so mleli ob seči letos. Ljudje so skušali biti veseli, pa jim ni šlo od srca. Posebno starejši, ki so imeli sinove v vojski, so bili zaprti. Bog ve, kako zdaj fantje žinjajo na košnjo in na grabljice! Se pa valjajo po grabnih, glavo naprodaj. In navsezadnje še ne vedo, za koga jo naprodaj nosijo. (Dalje prihodnjič) -------o------ — V belem krompirju je od 11 Marjeta je v zadregi brisala do 21% škroba. Vsi podatki o olimpijskih igrah V olimpijskih dneh bodo porabili na igriščih in drugod toliko električne energije kot srednje mesto, zvočniki bodo preglasili navdušene navijače. Ko se bo poleti 1972 na Ober- podatke bi potrebovali skoraj wiesenfeldu okoli 9,000 atletov j dva metra visok stolpec potiska-potegovalo za olimpijske meda; nih listov v skupni teži nad sto kilogramov. Če bi hoteli izročiti tak izvod vsakemu izmed 4000 pričakovanih novinarjev, bi potrebovali dvajset tovornih vagonov za prevoz iz tiskarne. Ljubitelji športa ne bodo mogli dobiti vstopnic za vse prireditve, zato bo o vsem poročala televizija, seveda v barvah. Za prenos po svetu gradijo televizijski center, ki bo oddajal dvanajst sporedov hkrati. Posnetke bo mogoče komentirati v 60 jezikih. Pošta je naročila vrsto naprav za radijske in televizijske prenose ter za razširitev telefonskih zvez. Muenchenski televizijski stolp bo po šestih posrednikih povezan s Frankfurtom, od koder bodo šle oddaje v vsa priključena omrežja. Stolp bo že konec letošnjega leta omogočal 20,800 telefonskih pogovorov hkrati. Za olimpjiski stadion pripravljajo zapleten zvočniški sistem, ki bo preglasil 8000 kričačev, in konjičke ipd. Če bo kdo hotel!omrežje luči, ki bodo noč spre-vedeti razliko med nogometni- minjale v dan in omogočale disciplinami, bo sto in sto milijonov ljudi po svetu spremljalo ne le športne dosežke, temveč tudi tehnične stvaritve, kakršnih še ni bilo na velikih prireditvah. Na razpolago bo pet računalnikov, povezanih po napeljavah v skupni dolžini 15,000 kilometrov s 400 teleprinterji, 50 stroji za takojšen natis in 100 preglednicami podatkov. Kot tehnično senzacijo omenjajo 72 elektronskih naprav, ki bodo delno dostopne tudi občinstvu in ki bodo po želji postreg-gle z vsem o olimpijskih igrah nekoč in zdaj. Pritisk na gumbe, nekaj gesel v nemščini, angleščini ali francoščini in že se bo na zaslonu pokazal odgovor na vprašanje. V nekaj sekundah bo vpraše-valec izvedel vse o 900 športnikih: ime, starost, težo in telesno višino, stan, poklic in narodnost, dosedanje dosežke in zmage, mi in rokometnimi pravili, prosim — računalnik hrani v svojem spominu pravila o vseh 196 olimpijskih športnih disciplinah. Postregel bo z vsemi rezultati do šestega mesta'na olimpijskih igrah od leta 1896 dalje. Bi kdo dejal, da je to predraga tehnična igračka, saj bi podatke lahko izdali v posebnem leksikonu. 2e res, toda za vse barvne prenose ne glede na dnevni čas. V ta namen je družba Osram izdelala “močne zvezde”, nove žarnice s kovinsko paro. Elektronika bo skrbela tudi za zdravje tekmovalcev. V petnajstih dneh olimpijskih iger bo poraba električne energije na vseh napravah in igriščih ustrezala potrošnji mesta z 80,000 prebivalci. POROKE PO URADNIH URAH V Nevadi, kjer so sodniki doslej poročali honorarno, pripravlja več občin posebne poročne urade za tujce Največ poročnih listov je žigosal sodnik William Beemer, ki je od leta 1955 v poročnem raju Reno s podpisom potrdil kar 140,784 zakonskih zvez. Rekordov ne bo izboljšal, kajti v mislih na tisočake, ki so jih sodniki v Renoju in Las Vega-su v postranski dejavnosti spravili v žep, je nevadski parlament sklenil ustanoviti v večjih krajih poročne urade, katerih dohodki se bodo zbirali v občinskih blagajnah. V Nevadi, kjer oklici niso potrebni in se lahko vsakdo vsak hip poroči, zaslužijo na leto s porokami prav toliko, kot če bi tisoč poslancev vsak teden prihajalo na tridnevno zasedanje. Lani so izdali v Renoju nad 32.200 poročnih listov, ločilo pa se je samo 2,997 parov. Reno že zdavnaj ni več paradiž za ločitve. Osebni rekord je postavil Beemer leta 1968, ko je poročil 10,148 parov. Obred je trajal povprečno štiri minute. Sodnik ne pove, koliko je pri tem zaslužil, poznavalci pa omenjajo okoli 75,000 dolarjev. Seveda je moral plačati sodelavce. Vojake in upokojence je poročal brezplačno, honorarno delo. je op- ravljal zvečer pa tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Največ nevest in ženinov je prišlo iz sosednje Kalifornije, najbolj se je mudilo portugalskemu paru, ki je želel skleniti • zakonsko zvezo v nedeljo zvečer. Nevesta in ženin sta se ravnala po stari potrugalski šegi, da zakon ni srečen, če je sklenjen v ponedeljek. Nista se dala prepričati o “nesmiselnosti vraže, da mora biti poroka ob uri, ko kažeta oba kazalca navzgor. Nekoč se je poročilo mnogo več parov kot zadnje čase samo zaradi tega, ker je nevesta pričakovala naraščaj. Neka mati je prosila Breemerja, naj poroči njeno hčerko z mladim moškim, čeprav je bilo že vnaprej znano, da se bosta ločila, brž ko pride otrok na svet. Nevesti pa ženinov priimek ni bil všeč, zato je vztrajala, naj ga prej spremeni. Sodnik seveda ni mogel pomagati v tako kratkem času. Nekatere neveste so bile v časovni stiski med poroko in porodom. Nekega dne se je sodnik zadržal na pravniški seji, v sosednjem prostoru pa sta nevesta in ženin čakala na poroko. Nenadoma je zavekal otrok. In je sodnik še pred prihodom Jože Grdina: Po stopinjah Gospodovih (Nadaljevanje) Od tod razumljiva judovska jeza nad Titovim slavolokom, v katerem vidijo svoj lastni poraz. Judje dobro vedo za Jezusovo napoved o razdejanju Jeruzalema in uničenju templja. Judje dobro vedo, da je Jezus bil in ga je tajiti nemogoče, le kot Mesija ga pa ne priznajo. V omenjeni knjigi “Israel” je med drugim zapisano tole: “Jesus made the famous entry into Jerusalem. His followers believed that Jesus was the Messiah,... but Je-sus was not accepted as the Messiah by the Jews.” To je tisto, kar Jude ša danes boli, zelo boli. Titov slavolok v Rimu je verodostojna priča judovskega poraza, večja kakor pa kaka knjiga. O knjigi bi Judje ali drugi lahko rekli: Je ali pa ni, ali pa je pomota; o Titovem slavoloku tega ni mogoče reči, ker je bil postavljen takrat, ko se je Tit z rimsko vojsko vrnil domov v Rim. Tedaj so Rimljani Titu v čast postavili ta slavolok, v katerega so vklesali to, kar še danes Jude boli. Torej nič čudnega, da Judje tako sovražijo Titov slavolok in da noče noben Jud stopiti podenj. Jaz mislim, če bi ta Titov slavolok stal kje v Jeruzalemu, bi Judje napravili z njim kakor s stavbami pred steno žalovanja. Te so podrli daleč naokrog vse; tako bi napravili tudi s Titovim slavolokom, Tega storiti ne morejo, ker stoji pred Forum Romanum v središču Rima. Judje s tem svojim obnašanjem le potrjujejo zgodovinsko resnico: potrjujejo, da je bil On, ki je napovedal razdejanje Jeruzalema in uničenje templja, Mesija, da je bil Sin božji, pa naj ga Judje še tako odklanjajo: On je bil, je in ostane: učlovečeni Bog. To nazorno potrjuje Titov slavolok v Rimu, ko tako izrazito