PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednotb Uradalšk) ta nprmmUkl presterti tMT 8. Uwndak Ati Off t o« of Publie« ti «m: Sttl South Lawndal« Aw Tolopbon«. Rockwall 4904 j.pamy u. im, um »«i-aftta, «k« Act ot Cmwnh «f Marek I. im. CHICAGO, 1LU PETEK, IS. NOVEMBRA (NOV. 13), 1936. Subscription ffl.OO Ytariy STEV—NUMBER 223 Aco«p tance for mailing at fecial rat« of poaUff* provided for ta «action 110t, Aot of Oct. S, 1MT, authoriwd on Judo 14, 191«. ad rid noče pa noie pasti! Fašisti razkačeni do skrajnosti Jansiki delavski brambovci doslej odbili vse napade na glavno mesto Španije. Mednarodna antif&sistična legija dospela v Madrid in oja-cila brambo. Dvaindvajset fašističnih aero-planov uničenih. Brambovci razstrelili fašistični magacin s strelivom. Španska zbornica rihlelu v Valenciji Madrid. 12. nov. — Fašistični ¡kt»tor Francisco Franco je m zjutraj odredil nov in širit napad na obmostje Loa rtneenes v okolici unlverse na ozapadni strani Madrida, tfitična vest po radiu se glada je Franco strašno razka-, ker se Madrid noče podati, riiegel je, da Madrid mora pa-j k ta teden, če pa ne pade, bo dokraja uničil in zmlel v nh i granatami in bombami. Madrid, 12. nov. — Delavska ¿lica brani Madrid že osmi dan najboljšimi uspehi. V zadnjih I urah so fašisti spet izvršili do vrsto napadov na mesto, al za valom so Maročani in tu-legionarji napadli mostove, ali li so pasti nazaj s krvavi-ti glavami in ljudske čete so stale na svojih postojankah. Iriistiene granate so spet raz-Je mesto in poškodovale o-0 gledališče, dve veliki ka-tirali, kraljevsko palačo, pala-notranjega ministrstva in se-mi kolodvor; ogenj, ki so ga netile granate, je doslej uni-! okrog 300 poslopij in manj-hiš. Okrog 100 civilistov, iri temi tudi ženske in otroef, t*-' bilo ubitih. Medtem so pa krepko odgovarale vladne topniške baterije s ¡vernega obronka mesta in sil-razde vale fašisičtne pozicije jugu in jugozapadu. Vladni ipniterji »o dobro pogodili neki tični magacin z municijo v «irabanchel Baju. Velik oblak ^ga dima in visok jezik platna je naznanil konec te mu-ieijske zaloge. Fašističnih letal je vsak dan uij v zraku. Včeraj ni bilo no-nega letalskega napada na «drid. To dejstvo potrjuje pobilo poveljstva ljudske milice, je naznanilo, da so vladni le-ki odkrili kamoflažirano leta-k v Avili in zmetali na tone wil> na hangarje. Uničili so 12 wkih bombnih aeroplanov in 1 «Mledovalnih letal, je bramba Madrida zadnje tako uspešna, se ima Španka vlada zahvaliti svežim in iz-r »nim četam iz Katalonije in J novi "mednarodni protifaši-legiji." Ta legija, ki je N nekaj dnevi dospela na majsko fronto, sestoji iz več ti-* francoskih, nemških, itali-J*k>h, danskih, poljskih, ru-Mj, ogrskih in jugoslovanskih TOtovflijcev. Ti prostovoljci — katerimi je mnogo vetera-r* 12 »vetovne vojne — so do-kurjeni v orožju in med se-imajo izkušene pilote in F™ Nne aeroplane. M>t,nd. 12. nov. — Mlad nem-ki je pred nekaj dne-C Utiral iz fašistične arma-F m <]«,.,,h v Madrid, je pove-^»"ralu Francu manjka | Fiišinti imajo nemškega *"Jari»kega orožja in atreli-». «ia ne vedo kam z njim, pa dovolj bojevnikov. ^ raneove čete so U iz-Maročani iio pa dobri le «voje vrste, ne pa Mehika zasegla angleška zemljišča Vrednost zemlje se ceni $11,250,000 Mexico City, 12. nov. — Mehiška vlada je odredila konfiskacijo bombažnega polja v obsegu 85,000 akrov, lastnine brit-skih interesov v državi Coahui-la. Uradno poročilo se glasi, da bo vlada razdelila to zemljo med kmete in delavce. Konfiskacija zemlje je v skladju s programom vlade predsednika Cardenasa. Vrednost zasežene zemlje se ceni 2,260,000 angleških funtov šterlingov (okrog $11,250,000). John Murray, angleški poslanik v Mehiki, je sedaj pozval mehiški zunanji urad, naj pojasni, na kakšen način bo vlada plačala odškodnino lastnikom zemlje. Pri prejšnjih slučajih konfiskacije zemljišč je vlada plačala odškodnino v zemljiščnih bondih, katerih vrednost pa je v zadnjem času silno padla. i. te • H urfjk •"fililr, IV....... Stavka farmskih delavcev končana Teroristi porazili stav-kar je Salinas, Cal. — Stavka farmskih delavcev v tem kraju je bila končana zadnje dni s porazom delavcev. Za odpoklic stav ke se je izreklp 613 članov unije sadjarskih in sočivnih delavcev, proti pa 342. Delavci so zahte vali preferenčno delavnico. Stavka je bila zaključena po več tednih enega najbrutalnej-ših konfliktov v zgodovini vigi-lantske Califomije. Teroristi so operirali pod krinko "law and order" lige in izvajali nasilja katerih je celo meščansko časopisje pisalo širom dežele. Proti stavkarjem je šerif de-putiziral celo armado teroristov Sodelovali so tudi državni "ko-zaki." Stotine stavkarjev je bilo aretiranih. Ko jih niso mogli več stlačiti v ječo, so postavili stajo, ograjeno z bodečo žico, v katero so nagnali stav karje. Udrli so v unijski urad in ga razbili. Poslužili so se tud omreženja. To je bilo v zvezi z raznimi bombnimi eksplozijami h katerim so se teroristi zatekli Bombe so položili v kraje, kjer niso naredile nobene škode To je bila prva stavka polje delskih delavcev, v katero se je državna delavska federacija ak tivno vrgla. Pomagala Jim z denarjem in tudi drugače, organiziranje poljedelskih lavcev se Je federacija pričela zanimati v večji meri šele letos Stavko je vodila njena unija. Domače vesti čikaški pionir umrl Chicago. — Včeraj je umrl John Mrak, star 73 let in rojen v Radovljici na Gorenjskem. Bil je star naseljenec in član društva Slavije št. 1 SNPJ je bil od leta 1908. Smrtna neweča na farmi Willard, Wis. — Dne 81. oktobra se je sedemletna hčerka našega farmarja Jos. Slemca do smrti poparila z vrelo vodo. Deklica je pestovala svojega malega tri ali štiri mesece starega bratca v sobi, ko je padla s otrokom vred v posodo z vrelo vodo. Otrok se še nahaja v bolnišnici in upanje je, da okreva. Nesrečni Slemec je član SNPJ. Naše globoko sožalje! Mlad član umrl Chisholm, Minn. — Dne 6. t. m. je umrl Stanley J. Nosan, star 21 let in rojen v Ameriki. Bil je zelo nadarjen mladenič in rad se je udeleževal društvenih sej. Zapušča starše, tri brate in tri sestre, ki so vsi člani SNPJ. Veeti lz Calumeta Calumet, Mich.—Avto je povozil 20-letnega rojaka Edvarda Sprajcarja in mu zlomil nogo. Nahaja se v bolnišnici. — John M. Movrin, slovenski kandidat za okrajnega blagajnika, je ostal v manjšini le za 178 glasov; pre-el je 10,189, njegov nasprotnik pa 10,867 glasov. Iz Clevelanda Cleveland. — V bolnišnici je umrla Angela Arko, roj. Kordeš, doma iz I»škega potoka. V Ameriki je bila 16 let in tu zapušča moža in tri sinove. — Edvard Felicijan, star 22 let, je bil zad nje dni obsojen na pet let zapora zaradi vloma v neko pisarno. m m k, *>« rno VM vojskovanje. Vrhu->ni niso vajeni hlad-"" nfena; večina je že pre-^•'"J 'n umirajo za pljučnico Nemški dezerter je da-;'da je prišel v ftpani-vk ,KH\ Hitlerja v letalu dl-N: ' Nemčije preko Francl-P»IF, bo sedaj Imeriova posebni odbor, ki bo vodil pogajanja. ukradeni v Parizu Poijgka fc, faj. Predsednik Apanake republike K zana Je včeraj prišel v Valenc jo, kjer Je začasno nastanjena španska vlada. In sklical španski parlament k zasedanju Tuju> nastanjeni tudi centralni odbor španskih delavskih unij in ti odbori so te dni razglasili generalno mobilizacijo članstva svo-jih unij. Vsak dan se mora prijaviti tisoč članov od 20. do 40. leta starosti k vojaškemu naboru. VojSfca. služba za člane unij )« obvezna. ^ __________ Pariz. 12. nov. — V prejinjl noči so neznani tatovi vlomili v Institut socialne zgodovine v Parizu in odnesli 180 funtov raznih listin, največ onih dokumen-tov ki «* nanašajo na aktivno-■ti 'lisons Trockega v Francljr In drugih evropskih deželah. Trocklj Je dal t* Hntine Inatitutu v varstvo, ko je bil drportlran I* , Francija. Beleike o~pro§periteti Houstori. Tex.—Vsled obopa n^ brezposelnostjo si Je tukaj pognal kroglo pod -rte 26-letni Cecil M, K'»a« in Ml takoj mr-t,v Mlado življenje si je končal, ko ae je vmll domov po brezplodnem iskanju dela. posnemala Belgijo lx>ndon, 12. nov. — Poljsk zunanji minister Beck Je baj informiral angleško vlado, da Poljska hoče biti na vzhodu K v rope to, kar Je Belgija na zaf*-du, namreč atrogo nevtralna dr tava. Noče biti vojaška savezni ca Nemčije niti Rusije. B«ck obiskal l»ndon z namenom, da pridobi Veliko Britanijo za ga rantlranje poljnke nevtralnosti GREEN OBTOŽEN Diktator Hitler odlikoval Mussolini ja Him, 12. nov — Nemški diktator Hitler Je včeraj poalal IU-lijanakemu diktatorju Muasoli-niju red Rdečega krila. Washington, D. Cn 12. nov. — Voditelji Delavske nadstrankar-ske lige, ki je podpirala predsednika Roosevelta v volilni kampanji, ao napovedali novo politično kombinacijo, uatanovitev dveh novih političnih etrank, liberalna in konaervatlvne, ki boeta nadomestili demokratsko in republikansko stranko. To napoved ao izrekli George L. Berry, predsednik Ugaja Industrijski koor-inator v Rboeeveltovi administraciji, John L. Lewis, predsednik rudarske unije in Sidney Tillman, blagajnik lige In predsednik unije oblačilnih delavoev Amalgamated Clothing Workers. A ko se taka politična kombinacija ne bo uresničila, bo po mnenju teh voditeljev formirana tretja politična stranka, ki bo idrušila delavca, wieconalnake irogresivce in farmer-labortte v Minnesoti In drugih državah. Predsedniški kandidat te nove stranke 1.1940 bo John L. Lewis. Po Berryjevi izjavi bo Delavska nadstrankarska liga šla sedaj na delo, da organizira delavce in njihove prijatelje v liberalnem gibanju tako, da ae bodo znali prilagoditi vsaki politični kombinaciji. Is tega razloga liga Ia jači svoje državne organizacije, da bodo učinkovito funkcionirale. Predsednik Roosevelt bi bil morda zmagal, čeprav ga delavci ne bi podpirali, toda na s tako ogromno večino," je rekel Berry. Predsednik razume liberalne d* je naše organizacije In jim je naklonjen," je pristavil. Na vprašanje, kakšno zakono-dajstvo bo njegova organizacija priporočala, Je Berry odgovoril, da bo kmalu objavila svoj program. Ta bo med drugim uklju-čeval federalno ureditev mezd, delovnih ur in pogojev v Industrijah ; poleg tega bo šla organizacija v boj za skrajšanje de lovnega tedna na 30 ur v vssh industrijah. Zdaj še ne bo zahtevala amendiranja federalne ustave, ker je prav tako uverje-na kakor predsednik Roosevelt, da bo vrhovno sodišče revidirslo svoje stališče in ne bo uničevalo v kongresu sprejetih delavskih zakonov. Prva «preizkušnja politične moči BerryJeve organizacije bo prišla v New Vorku pri prihod-njih mestnih volitvah. Amerišks delavska stranka, ki Je podpirala predsednika K<>oeeV#lte tp go-1 vernerja I*hmana, Je pokarala veliko moč pri volitvah v zad ! nJem tednu. U 1988 bo Berryjs-va organizacija direktno posegla v volilno borbo in agltiraia le za one kongresne kandidate, o katerih je overjena, da bodo podpirali delavsko zakonodaj-stvo. Glavni stan Delavska nadstrankarska lige bo oeta) v Wa-shlngtonu In morda bo sklicala tudi splošno konvencijo, na kateri bodo reprezentirane vse državne organizacije, Razkol m«d Isrwiaovo gru|s> in Ameriško delavako federacijo m* Jt povečal sedaj, ko je rudar ska unija pozvala ' Wllliama Greena, prtdifdnlka ADK in člana rudarske unije, naj pojasni svoje aktivnosti, ki so "Ikod 1)1 v« rudarski uniji." Grsen, ki je že odpotoval v Tampo, Kis., kjer se bo prihodnji pondeljrk prtčsla «konvencija ADK, Js na poziv odgovoril, da on ne smatra, da je kaj zakrivil ne kot predssdnik federacije In ne kot član rudarske unije. Green je Ml oM/fšen sodelovanja v zaroti, ki Parniške družbe odklonile pogajanja Nadaljnja unija podprla stavko mornarskih delavcev New York. 12. nov. — Stavkovni odbor, ki reprezentira levo krilo v mednarodni uniji mornarskih delavoev, je včeraj povabil tako uradnike unije, ki niso sankcionirali stavke, kakor tudi parobrodne družbe, naj obnovijo pogajanja glede poravna-* ve konflikta. R. J. Baker, predsednik American Steamahip Owners' Aaan., In David B. Grange, podpredsednik mednarodne unije, sta odklonila povabilo In Izjavila, da ae ne boata pogajala a stavkovnim odborom. Joseph Curran, načelnik stavkovnega odbora, je potem naznanil, da ae je National Aaan. of Maatera, Matea & PUota pridružila atavkarjem. Stavko boata morda podprli tudi Marine Kn-gineera' Beneficial Assn. In A-merican Radio Telegraphera* Aasn. Ban Francisco, Cal;, 12. nov. — Edward F. McGrady, pomožni delavski tajnik, je včeraj obdolžil magnate in stavkarje odgovornosti sa paralizlranje po-morskega prometa ob zapadnl obali. Nasnanll Je, da se bodo pogajanja danes obnovila In da upa, da bodo rezultlrala v porav navl konflikta. MoGrady Je včeraj konferiral z voditelji stavkarjev, potem pa je izjavil, da so bile odstranjene nekatere sapreke, ki so ovirale obnovitev pogajanj. Ameriška pomoč za špansko republiko Prispevke v denarju in blagu zbira posebni odbor New York.—(FP)—ftpanlja nujno potrebuje ne samo orožja, marveč tudi živeža, obleke In medikalnih |>otrebščlR. Te stvari zbira posebni odbor—North American Committee to Aid Mimnish Republic—ki Je odprl centralno s k I s d i I č e na 8.12 Broadway, flth floor, New York City, kjer odbor sprejema prispevke. CO Rpanska ladja Hil Je odpeljala te dni tisoče ton raznih potrebščin za branitelje Apanske repu bilk«. Isto store druge ladje, ki odbijejo blago kakor hitro bo prišlo v New York. Potrebščine zbirajo širom Amerike rasne skupine, ki sodelujejo s omenjenim odborom. Branlteljl svobodne ftpsnlje |M>trebujeJo jnsnoči bolj ko kdsj prej n« gledi«, ksj se zgodi v Msdrldu. I'sd»c glsvnegs m« sta ne pomsni konca clviln« vojne v .Španiji, ker bo delavska vlada vodila vojno proti faAlz-mu, dokler ne zmaga ali dokler bo Imela kontrolo nad zadnjo provinco. Za od por proti fašizmu bo |*>rablla vse sile in bogastvo najbogatejših A|»snskih provinc, ki so še v njenih rokah: | Biscay, Bantander, Asturlja, Ha-gunto. Katalonija in Vaiencija. V teh provincah se nahajajo glavne industrije fipanije. Pierre Vsii l'es*s«*n, poroče-vsi«*- Krdersted Presen, Je 1» Mudi uls poulsl aH xa pomoč braniteljcm Španske republike. V Um s|s»lu pravi, da branlteljl ftpsnlje najbolj potrebujejo sledečih potrebščin: razne m<»di-kalne potrebtflne /s ranjence, plahte, usnjene suknjiče, hlsče. volneno »p<*dnjo obleko, noga v! rt>, «ladkor kavo faj, ramo pre-zervlrano hrano In "doetJ rign ret. rudarske unije iz ADK In da «r jr družil in bratil s "sovražniki organiziranih rudarjev". M«>žno je, da bo Grern Izključen Is ru- LEWIS0V ODBOR NE MISLI NA LIKVIDACIJO Vodje rebelnih unij naredili načrt za večje aktivnosti PRIDRU2ENJE NOVIH UNIJ PHtaburgh. — (UNS) — Da Odbor za Industrijsko organizacijo ne misli na likvidacijo, marveč na razširjenje svojih aktivnosti, ja razvidno is zadnje seje. Udeležil! ao ae ja val člani odbora In poleg njih tudi večinoma vsi podpredsedniki in tajniki pridruženih unij. Na tej seji Je odbor naraael še u dve novi uniji. Pridružili ata mu United Electric k Radio Workera unija a 88,000 člani In Industrlal Union of Marine a Shipbuildlng Workers of Ame-rlca s 10,000 člani. Nobena nI članica Ameriške delavake federacije, ker jima ekaekutiva ni hotala izdati čarterja radi Industrijske forme. Odbor zdaj šteje lfi unij, ki Imajo skupaj o-krog poldrug milijon članov. Največje zanimanje ia to sejo Je bilo v delavskih krogih, ker «e Je pričakovalo, da bo podvse-la korake za poravnavo "družinskega spora" v Ameriški delavski federaciji. 8 tem vprašanjem se je tudi bavlla, toda ni zagrabila oljkine vejice, katero je odboru ponudila eksekutiva ADF. Izvolila nI nobenega odseka ia pogajanje s aiičnim odaekom ek-«ekutfere, marveč Je poverila Lewisa, naj se direktno pogaja s ~ \Villiamom Gr ora, Je odvisno od Ameriške delavske federacije same, od njene prihodnje konvencije, na katero večina suspendiranih unij ne pošlje delegatov. Odbor Jb zaključil, da Je ta spor mogoče likvidirati le pod pogojem, da federacija umakne suspenzijo u-nij in da osvoji princip Industrijskega unloiiizma sa masne industrije, Ker to |>omeni popolno kapitulacijo eksekutive In aploh konservativnega elementa v federaciji, ni doatl upanja, da bo prišlo do poravnave spore. Kakor zdaj izgleda, bo usodno lwsedo imela konvencija federacije, ki se pričue prihodnji teden v Tempi, Kla. Green Ja že obtožil Le-wisovo skupino, da namerava u-stanovlti dualuo federacijo. Odbor se Je mnogo bavil s načrti za razširjenje organizato-rične kampanje v masnih industrijah, predvsem v jeklartki, avt-ni in kavčukarskl. Naatavll bo večje Število novih organizatorjev In |H>večal kampanjske urade, za kar jtf dovolil potrebni denar. Delavstvo Je pozval, naj konsoiidlra svojo politično zmago — izvolitev Koosevelta — z ojačanjrm ekonomskih orgsniza-eij, Voditelji odbore nič ne skrivajo, oziroma s ponosom kažejo, da je |»oiioviia Izvolitev Roosevelta v veliki meri njih zasluga > — zasluga organiziranega delavstva. V »led t« ga tudi pričakujejo, da Jim bo »Ia njegova administracija n« roko pri organiziranju mnsiiih industrij. Koliko %m l*o io njih nsd'' izpolnile, bo P • ksi IjKMločfOSt m1 Ita i ji t fo f>adlo 10 mrtvih Je resulUraia v susiwndlrenju ( darske unije. i toča («orga \ pu«adka in p aMtih. » raj padlo v .k dici Kima. ri \a čanov Je Vsa bilo PR08VETA TIIE ENLIGHTENMENT Of LASTNINA »LOVSNSKS MABODNS rOOrORNB JEDNOTS kr UM lUfi KiKwil Otpa W mU il t» riniti» 4rlav« Ilm« CUmoI to MLN m U* ILM a» M tou. ILM m «tort totot m to CiMt* Il Al u Ml« Uto. II TI M M WU. M ■d*a«rl»H«» rata» : for Um UbIU4 Stota Imto CfcUa««) «M Ch«4i M M mt r*M. ChleMT* «to CU«r. |1AI Mr MM. •mmUto* N M iMr r«M. la »«wawl—Ui Ulito M M rnUüm. Hokvpfi ¡Hmnrmm inUm <ártk-. praaat HA.) SS «r».Ü pUllüUU« to V »totoj«. M im prlloáll poAlolau. M ■■■■itoto «M üMMliritod ttUlm will Mt h* NtufMi OtMr ripu. »u4b m «toctoi. ptoM. »«mm. «to., will m to Mto «tir «Im« aaoo-pani*! bjf êmUséérmmsé sm* Msstow m *h. Ur Im «Uk i IMmi PROSVKTA MITAI S*. La«»4aU Ar«, CUssf. II Itoto« mkmbeb of THB fkDEBATED ■v SCS.Tjyj-nai ■• ^fci.ir.. .is.'ggg • M138 0* t u in v ro4nl»». ftfuwfu to érstoé—no. d« SS «M m ms ualart. 11 1 11 Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Komunistični bavbav Včeraj Mmo v Prosveti—upajp\u» da zadnji-, krat—povedali o zatonu CoughMnove zvezde, ki je prišja, kakor. witeo& šla preko neba in izginila. Dam»« pa j«1 treba «spisati nekaj besed na ra£un—komunistične fcvezde, ki je tudi obledela. Ameriško volilstvo je zadnji teden obračunalo ne samo h fašizmom in skrajno reakcijo na desnici, temveč tudi h stalinizmom« trockizmom in raznim "militantizmom" na levici. In kadar govorimo o ameriškem volilstvu, mislimo predvsem ameriške delavce in male farmarje, ki so na splošno večina. Ameriški delavci so na zadnji volilni dan pokazali« da ne marajo komunizma, karkoli že po meni ta beseda. (Browder, komunistični kandidat, je v svojem zadnjem radlogovoru razložil, da socializem je "prehodna doba med kapitalizmom in komunizmom", torej po njegovem komunizem ni socializem.) Kolikor je doslej znano, je Browder prejel okrog 56,000 glasov po vseh Združenih državah, to je brez malega 50 odstotkov manj ko pred štirimi leti. Kaj to pomeni, naj presodi vsakdo sam. Za nas to pomeni, da ameriški komunisti ne uživajo nobene zaupnosti s strani delavske mase, zato nimajo od delavcev nobenega mandata, da bi jim usiljevali svoje vodstvo in svoje nasvete. V zadnji volilni kampanji so komunisti igrali silno klaverno vlogo. Kar čez noč so zatajili svojo znano taktiko in svoj program in govorili so bolj konservativno kakor najkonser-vativnejii progresivci o—demokraciji. Toda komunistična ljubezen do demokracije je prozorna—in ameriški delavci so jo odklonili. One "demokracije", ki bi bila v sorodu z moskovsko internacionalo, ne marajo. Ta odklon je bil dovolj emfatično svarilo komunistom. Volitve so pokazale še nekaj drugega, namreč kako nesmiselna in stupidna je vsaka organizirana propaganda proti "komunistični nevarnosti" v Ameriki. Reakcionarji in šarlatani vsake vrste od Hearsta do katoliških fajmoštrov in "vitezev" že dolgo časa strahovito bobnajo in kriče/kako je treba pobiti komunizem v Ameriki, drugače komunizem vsak hip zadavi Ameriko oziroma jo spremeni v "drugo Rusijo." Vsa ta hrupna propaganda je navadno—ruketirstvo, ki dona-ša neštetim trotom lepe dohodke. Prefriganci izrabljajo "rdečo nevarnost" ca svoj buslness in kolektajo ml bedakov večje in manjše vsote denarja pod sleparskimi pretvezami, da bodo n-šili Ameriko "komunistične revolucije" in očuvali bogatinom njih privatno bogastvo. Cas bi že bil. da koimres sprejme zakon, ki naj zatre to škandalozno raket irstvo—strašen jo s komunizmom |*»d Kleparskimi pretvezami. Volitve so pokazale, da komunisti nimajo nobenega vpliva na ameriško delavstvo. Od 80 milijonov delavcev v Združenih državah je komaj 20,000 organiziranih komunistov, ki spravi jt» skupaj komaj nekaj Haoč glasov, kjerkoli so njihovi kandidat jo na glasovnici. In ta |>e-ščica ljudi, ki so sicer veliki kričači—in to je vse!- naj bi bila tista "rdeča nevarnost", zaradi katere obstoji okrog sto organizacij naj-' večjih lenuhov in propalic, ki usiljujejo Ameriki svoje fašistične ek*|M»rimente! Te lo|»ovskc igre izkoriščevalskih in sleparskih elementov mora biti enkrat konec! Vsaka agitacija proti "komunistični nevarnosti" je navadna sleparija, ker te nevarnosti nikjer ni! Ta "nevarnost" je navaden havlmv, kar so jasno (Ntkazale letošnje predsedniške volitve, Razume a«, da sle|>arji in šarlatani ne delajo nobene razlik«' med komunisti in demokratični-mi socialisti ter Mvobodnomisleci. Vsi so jim "komunisti", do« i m ti šarlatani nastopajo kot "stražarji demokracije in svobode." Ameriško d<»lav*tv«> pa ve—in Vedelo !m> še bolj—da so haš ti pr«»fesionalni mesije, stražarji in "čuvaji resnice"-—največji sovražniki demokracije in po svojih pred p« »t «»pni h nazorih najbližje onim drs|Mitom v Kvropi, ki so skrušili demokracijo v Italiji. Nemčiji in Avstriji in ki jo dane« da vijo v ftpanijl. To so največji h i pok rit i pod solneem, ki nosijo na jeziku demokracijo in sva-ImmIo. v srcu pM sovražijo olnij« in hočejo svobodo le zase. Dol s proti komunističnim raketirstvom! Kadar peščica komunistov drla zgago v delavskem gibanju, bodo delavci obračunali t njimi sami. Ne potrebujejo profrsitmalnih mesij in raketir-jev za ta posel. Tako mi piie jo . . . "Vrni se, da stara leta preživi! med svojci," mi piše prijatelj. "Pridi v prestolico Sloveniji in počuti) se boš kot prerojenega na domačih tleh. Dovolj dolgo se potepaš po Ameriki." "Pošlji mi kaj, pa globoko po-seži v žep. Pri nas je slabo, v Ameriki se imate dobro, ker imate dosti denarja," mi piše drugi. "Pridi! Saj se poznamo Še iz mladih let, kot šolarji." mi piše tretji, "pa bomo modrovali pri kozarcih vina." "Včasih si mi poslal kakšen dolar," jamra četrti. "Zakaj mi sedaj nič ne pošlješ T Radi te imamo, in če bo treba, boš pri nas vedno dobrodošel. Tudi gumbe od obleke ti bi dali. Prosim, da odgovoriš." Na stara leta naj se vrnem v rojstno domovino! Kdo si tega ne želi? Toda človefr, ki je navajen več desetletij živeti v svobodni deželi, se bi težko privadil med ljudmi, ki nimajo tega. Posebno še, če je tisti kraj tik laške meje, kjer je stalna nevarnost, večen strah. Sicer bi se dobro počutil tam pod bliščečim Triglavom, ki so ga naši davni pradedi božansko častili. Tam danes steza svojo fašistično roko po naših krajih tujec. Tam v bližini Blejskega jezera, o katerem naš notranjski pesnik Vilhar poje: "Otok bleški, kinč nebeški." Tudi po tej krasoti steza tujec svojo roko. In Vrb-sko jezero? Tudi to je pod tujčevo peto. Pred kratkim se je pri Vrb-skem jezeru mudila neka Slovenka. Pisala mi je, da si je želela videti tisto okolico. Morala je seveda čez severno mejo Jugoslavije. Bila je tudi na ita-4fjánski meji. Videla je laške stražnike v lepih uniformah, kakršnih ni opazila na jugoslovanskih graničarjih. Lahko se laški fašisti šopirijo in postavljajo s svojimi uniformami, ker so si podjarmili tuje kraje. V Rim se stekajo milijarde z vseh delov sveta, k papežu, ki je z dušo in telesom glavni zaveznik fašističnega poglavarja. Fašizem je podjarmil Abesinijo. Sankcije Lige narodov so laške fašiste spravile v stisko, pa so leteli v jerbase prstani, uhani in verižice—v večjo čast in slavo fašizma in papižma. V papeževo malho se steka velikansko bogastvo. Vanjo prispevajo kapitalisti, ker vedo, da jim služi katoliška cerkev kot dobra dekla, oni pa nji, z namenom, da oboji skupaj izkoriščajo nevedne ljudske mase v raznih deželah. Prispevajo pa tudi siromaki, ker se boje pekla, s katerim jih straši papež. Vse se steka v "večni Rim." Iz številnih cerkva in zavodov gredo novci v Rim. Vse to skupaj pa |H)maga, da se vzdržuje despotski fašizem. Katoliški Kini ima rasprefteno ogromno omrežje po vsem svetu, ki mu služi, da nad svojimi verniki vihti bič. Laški fašizem pa se haha in šopiri, grozi in roga vsemu svetu. Saj mu pa ves svet pomaga. s pomočjo cerkve, da si na-bavlja strojnice, tanke, aeropla-lM In drugo morilno orožje, ki ya potem blagoslovi pa|iež, kajti vse to je v večjo čast in slavo bolijo! Kaj vse počenja fašizem nad našimi zasužnjenimi brift^v Primor ju, je širšemu svetu le delno znano. Kaj vse mora naš bedni narod prestati na pritisk "večnega Rima," je znano le onim, ki občutijo njegov blagoslov. Tam, pod senco mogočnega Triglava, Javornika. Nanosa, Snežnika in Učke, tam vzdihuje ¡ na*«- ljudstvo. Tam se danes šo-! piri rimski fašizem in papisem« ki sta roka v roki lasuftnila na-i šega Človeka, ga oropala domaČe I besede in ga oklenila v okove I krutega potujčevanja. Tam, s i pomočjo "edinozveličavne vere." o kateri piše naš pesnik: "Pri-1 šli so nas krstit, noseč v desnici | kril. v levici meč," tam ječi naš I bedni rod. Naš tužni goriški liesnik Gregorčič je *lutil \*e to. pa je prerokujoče pel o naši potu jčenl zemlji: Srni kil ne kdo i jt ves ta raj, »¿rtom tulit m domovina; tuj trvrod tod m tiri zdaj, mi raj j» t a je« v tdaj lastnima* Sedaj ta trt j« tod nai glas, t k taji krog xve*e glasovi, tuj trg in grad, tuj veš jo km*, oh, nati oo samo — grobovi! Gregorčič je slutil pretečo nevarnost, ki je prihajala iz Rima. Zal, da so se njegove prerokbe uresničile. Rimski fašizem je z despotsko grozovitostjo pritisnil na naš rod, prizanesel pa ni tudi laškemu ljudstvu. Naši ljudje ne smejo niti govoriti ne moliti v svojem jeziku. "Pridi! Vrni se v domovino! Z veseljem te bomo sprejeli, ti postregli in zate poskrbeli na stara leta." Mar naj se podam v obmejne kraje, kjer mi je tekla zibelka, kjer sem se nekoč igral, ko tam še ni bilo meddržavne meje? Kako neki naj bi gledal vse to gorje, saj gre meja tik ob moji rojstni vasi—skozi vas! Kako naj bi prenašal tugo na stara leta, tugo, ki jo: je povzročil "več-n^Rim"? Tako mi pišejo: "Pridi! Na domačih tleh se boš boljše počutil." Na stara leta naj se bi podal tja v kraje, kjer se blesti Cerkniško jezero, tja v bližino zasužnjene Postojne, tja ob vodovje Pivke in tužne Idrije, ki 10 se je polastili laški fašisti, ker Jma bogate srebrne rudnike! V teh lepih krajih gospodari despotski fašizem. * "Kadar hočemo v suši čez mejo po vodo, moramo plačati za dovoljenje," ml pišejo iz starega kraja. "Za granico so razmere naravnost neznosne." Tam v bližini visoko na gori stoji romarska cerkvica, h kateri so nekoč v pomladnih dneh hodili fantje in dekleta. Tam gori so nekdaj palili kresove, peli in rajali—tudi jaz z njimi. Rimski bogovi so naš rod oropali vsega veselja in vseh pravic. Ljubi Bog jih ni uslišal, marveč je stopil na stran številnejših, na stran krivičnih. Poleg tiste romarske cerkvice so postavili veliko vojašnico—križ in meč gresta skupaj! Vse je prepre-ženo s predori in tuneli, vse pripravljeno za novo klanje. Tako mi pišejo. Reka, Matulje, Jelšane, Trnovo in Bistrica, St. Peter na Krasu, Postojna, Rakek, Cerknica, Logatec, Vrhnika . . . Meja ae vloče kakor kača. Tam gospodari tujec z železno rimsko-fa-šistično peto. Rimski katolicizem in papizem ne bi mogel dobiti boljšega in zvestejšega zaveznika kakor ga je dobil v fašizmu. Krivice, ki se godijo našemu narodu v zasužnjenemu Primorju, h kateremu sedaj spada dobršen del prelepe Notranjske, so vnebovpijoče, če je kje v Slovenskem domu vzšila važna konferenca raznih delavskih unij in podpornih organizacij. Za-sto pane so bH$ razne harod^ostl Vrifla se je v glavnem radi industrijskega uuiojuzm* Na kWr fertnei sem zastopal društvo 138 SNPJ. Začudil sem se, ko sem prišel iz Strabana na konferenco med 500 delegatov ali zastopnikov, ki so reprezentirali nad pol milijona članov. Name je to zborovanje, ta konferenca naredila velik vtis. Saj je ta akcija velikega pomena za organiziranje neorganiziranih delavceV v industrijske unije. Tako združenje v unijah danes delavstvo najbolj potrebuje. Veliko je odvisno od skupnega delovanji unij in podpornih organizacij, oziroma od odbora za industrijsko organiziranje ter vseh prizadetih delavcev, če se bodo resno zavzeli in skupaj držali, da se industrijako organiziranje uresniči. Seveda so se morda k tej akciji pridružili kakšni sumljivi karakterji in morda tudi provokatorji, nakar je treba paziti. Toda načrt te akcije je aober. Sele kadar bomo delavci spoznali potrebo in pomen skupnosti, skupnega delavskega nastopa, potem bomo šele nekaj šteli in tudi svoje zahteve dpsegll. Posamezno ne štejemo nič, skupno pa—v«ie! Sele delavska sloga, združenj^ ne glede na verska in politična prepričanja, nam bo prinesla končno zmago. Saj so tudi kapitalisti raznih verskih in političnih prepričanj, toda pri izkoriščanju in grabi jen ju profitov na račun nevedne mase—v tem go si edini, so složni, so združeni. Proti delavcem so kot eden. Tako moramo tudi mi delavci biti kot eden proti njim, ako hočemo doseči naše pravice. Na omenjeni konferenci je bilo navzočih več znanih delavskih voditeljev. Tam je bil Murray in Leo Krzkrky. Ori sali so nam sedanji položaj in poudarjali potrebo industrijskega unionizma. Začetek je dober in upati je, da bo ta skupna ak cija rodila zelo dober sad. V Pittsburghu sem se sestal z več rojaki. Upati je, da bo v njihovem Slovenskem domu bodoče čim več aktivnosti za napredek delavske kulture, in socialni napredek. Na južni strani sem se sestal z rojakom Tomšičem, ki je otvoril gostilno, katero mu je uredil John Jereb. Tomšič je poznan med rojaki in upam, da bo s podjetjem uspel. Obenem moram omeniti, da sem imel precej sreče pri prodaji listkov, tako da postoji dober izgled, da Ae mi ne bo treba več dolgo mučiti, da si nabavim umetno nogo. Vsem, ki so mi Šli na roko, se najiskreneje zahvaljujem! Marko Tekavz, 188. "Bledova" kartna zabava Milwaukee, Wis. — Spet smo v sezoni jesenskih prireditev, ki jih prirejajo kulturna in podporna društva. Namen prvih je razširjati kulturo in izobrazbo kakšno nebo. Ako bi bilo," tedaj med naAo delovno ljudstvo, dru-ne bi dopustilo grozodejstev in Pa« zakrpajo luknje dru-zatiranj, ki se danes godijo na Zvenih blagajn, naši zasužnjeni zemlji in po DruiStvo "Bled" št. 19 JIPZS vsem svetu. priredi kartno zabavo (prize "Pridi! Vrni se v domovino card party) v nedeljo 15. nov. v med svojce . . ." S. S. Turn dvorani. Začetek ob Tako mi pišejo! 2. popoldne. S tem se vabijo In Notranjec. opozarjajo vsi člani In članice --* tega društva, da se te zabave Akcija za industrijski unionize«! 'udeWIJo v obilnem številu. Va- ,, i i» n i . i ,bimo tudi vse ostale člane, roja-Canonaburg, Pa.-Predm.dni-' |jatelje in , da nJHH ske volitve so končane, i njuni <)me¡ljon¡ dan potite. To vabi- ¡,a tudi ena najfurioznejših vo- |o jp ^ ^ namelfjono vsom Uln h kampanj Seveda je bilo iffrR,crm in i|frBikam kart. Vese- obilo zanimanja za volilni izid. |jčni ^^ bo preskrbe, VM Rezultat jo tak da smo lahko trf>bno za )a¿ne jn tejne jn ukoj prav po ameriškem izreku spet ^ jgr||nju ^ raxv¡,a lñ{nñ "srečni in zadovoljni. To men- doma¿a Mbava za stare in mlade, da v prvi vrsti velja za one, ki I ^ ..BMovcih« „mo „ na nj,. imajo denar In vse komodnasti ^^ prirodhah v,elej "fajn» j. na razpolag«, /a nas. k. n.ma- me|i Xud¡ scdaj v.m priporočamo ne prvega ne drugega, so pa mo, ó<. w 4,,lte še vedno na razpolago-šole. da tavati, da pridete m,d nas, na se učimo in usposabljamo, tako naAo kartno Mbavo Nf ^ ' da bomo zmožni in vr«*dni svobo- ja|» de. do kater«' je pravi ključ v _ E. P. Jenninga, član tiskarske unije v Wilkee Barru, Pa. Banket i* rU» Puyallup, Wash. — Zopet se oglašam iz zelenega Washingto-na. Posebnih novic ni. Vremenski bogovi so nam še precej naklonjeni, dasi je vreme res malo mrzlo, drugače pa lepo. Sporočam vsem okoliškim rojakom, da ASBF oi Washington priredi svoj letni banket z lepim ptogra mom v nedeljo 22. novembra v dvorani Krain, E n u m c 1 a w, Wash. Začetek ob 1. .popoldne. Po banketu bo ples od 7. ure naprej. Uljudno se vabijo vsi Slovani od blizu in daleč, da se udeležijo. Vstopnina 76c. Na avide-nje 22. novembra! G. J. Porenta. Razvoj PETEK,18UWQVgyj po ovinkih Društvena zabava Waukegan, 111. — Društvo št. 119 SNPJ priredi bunko in kartno zabavo v prid svoje blagajne v soboto večer 14. novembra v Slovenskem narodnem domu. Oddale se bodo lepe nagrade in serviral se bo okusen prigrizek. Članice, ki nimajo vstopnic, jih lahko dobijo pri vratih. Se priporočamo vsem za obilno udeležbo. Odbor. Domača zabava Milwaukee, Wis. — Druitvo Združeni Slovani št. 225 JSKJ priredi domačo zabavo, v soboto 21. novembra v SS Turn dvorani v spodnjih prostorih. Prav prijazno in uljudno vabimo društva Venera ¿t. 192, Bratoljub št. 284 in Badgers št. 584 SNPJ, Balkan št. 24 SSPZ, Sloga št. 1, Napredne Slovenke ¿t. 6 in Bled št. 19 JPIZS ter vsa društva iz West Allisa in okolice. Za vato naklonjenost vam bomo hvaležni, o priliki pa bomo poset vrnili. Postrežba bo točna in dobra. Vabljeni ste vsi! Pauline Vogrich, tajnica. Se o Dimicevi smrti Johnstown, Pa. — Po tedenski bolezni pljučnici je na 1. novem»-bra podlegel Anton Dimic v starosti 60 let. Rojen je bil v Ga^ brielah pri Mokronogu. , Tukaj zapušča soprogo, tri hčere in e-nega vnuka, v starem kraju dva brata in eno sestro. V Ameriki je bil okrog 24 let. Zelo se je žrtvoval za Slovenski delavski dom na Moxhamu, za svoje društvo "Triglav" št. 82 SNPJ, zadnjih deset let je veliko pomagal tudi društvu "Naša Sloga" št. 600 SNPJ, katerega Članica je njegova soproga. Za to društvo je še v tej fcadnji bolezni zelo skrbel, zaradi ene, glavnih vlog, katero je imel v igri "Stari grehi", ki se je imela vršiti 14. nov., a jo je društvo zaradi njegove bolezni preklicalo. Bil je tudi podporni član zböra "Jugoslavija", kateri mu je zapel žalostin-ko v zadnje slovo, ko je pokojni Dimic ležal obdan s Številnimi venci. Društvo "Naša Sloga" ga bo zelo pogrejšalo. Anton Dimic, počivaj v miru v ameriški grudi! Družini naše iskreno sožalje! Mary Konchan, tajnica. Dočim so nekoč skorai snlns«, * zemlja z vsem nastala z ^^^"111. <*« nim dejanjem, se jev misel, da so se bitja razvi a iZ nr komplicirana z dolgotrajnim ^ ^^^M človeštvu 19. stoletia se i* toda misel »zvoja vseh liT^T^ ostala splošna last vsega kulturnega Danes n»nda že nihče več ne dvomi Tfi Razvijati se, pomeni postajati večji kZ ciranejši, napredovati, izpopolnjevat » i rava je tudi v resnici šla to pot razvoja od l iega k višjemu a vendarle ne povsem tako p prosto. V knjigi zemeljske zgodovine nalet? na tisoče i„ ti80če živali ter rastlin k^ stale iz preprostih oblik in so v teku m lii letij dosegale čedalje večjo popolnost Toda stalno razvijanje je imelo tudi svoje povntl ki morda ne pomenijo povratka k slabšemu študij teh procesov spada med najzanimivei poglavja biologije. Mnoga bitja so doseri* svojem razvoju svoje izhodišče, čeprav so , deti čisto drugačna nego ob začetku. Vse življenje izvija iz vode. Morje Je don vina bitij. Bil je eden največjih čudežev, ko je vodna žival razvila v kopno žival. A ko se kopne živali po dolgih, silno dolgih dobi razvile in izpopolnile, so začele nekatere m njimi ponovno osvajati vodovje. Sle so sva pot "nazaj," Vsi poznamo kita, ki ni riba, temveč sesal kakor človek, konj, pes ali druge najbolj zna živali. Kiti so si morali svoje vodno kraljest znova priboriti. Po vsej priliki so se razvili živali, ki je bivala že dolge dobe na kopne kar nam dokazuje mnogo znakov, in so se no okolici izvrstno prilagodili. Njih kopni predi ki so izvirali spet od vodnih pražival. Toi razvoj nazaj, razvoj, ki nikakor ni potekal premi meri, kakor si te stvari običajno mislin Kiti, mroži, delfini in drugi vodni sesalci virajo iz različnih kopnih sesalcev in nam I žejo, kakšnih ogromnih sprememb je sposoh organizem, ki si ponovno osvoji življenji pravko v vodi. To velja zlasti za dihanje. I be dihajo s škrgami, ki izkoriščajo male ka čine kisika v vodi. Pljuča, s katerimi dih) kopni sesalci« pa potrebujejo vse večjih mnoi kisika v zraku. Narava ni bila v stanu, da vi velikim vodnim sesalcem škrge njih prednik in tako je šla drugo pot. Pljuča so jim posti obsežnejša« tako da žival lahko tudi dalj ca vztraja pod vodo, ne da bi ji bilo treba m tem dihati. A kakor vsi vemo, je ie dru neprijetnost razen ppmanjkanja zraka, ki s( ji sesalci podvrženi pod vodo: voda nami namreč v nos in ušesa. Tudi glede tega je i rava poskrbela za svoje vodne sesalce: odpr ne nosa in ušes so jim zelo majhne in se da zapreti. Vsak, ki je videl kita, ve, da se poji nad površino najprvo s tem, da spusti v ir velik oblak pare. Ta oblak ni nič drugega« topli, vlažni zrak, ki ga je imel v svojih plju in ki ga ob povratku na površino na mah is ha. V mrazu polarnega ozračja se U a Zgosti v meglo. Sloviti kitovi vodometi m torej nič drugega nego znaki njegovega dih ♦ nja. Mroži in morski levi po živalskih vrtov nam kažejo zelo dobro, kako pri potapljanju! pirajo svoje nosnice. Tudi dlaka teh živali se je morala prilagodi novim razmeram. Izginila je ali pa [**« kratka in gosta kakor pri tjulnih. Telesna o lika se je prav tako prilagodila življenjurt di, mnogi izmed morskih sesalcev so dobili w pedu podobno obliko in pri tem so se jim >pr menile tudi noge. Sprednje noge so po« kratke in podobne plavutim ter stopi M" bolj na stran. S tem so dobili morski ^ v resnici nekaj ribam podobnega. Zadnje mj so jim bodisi popolnoma izginile ali pa > pile tako daleč nazaj k repnemu koncu, «ta videti kakor prečno postavljena repna pi» ■V notranjosti kaže vso preobrazbo ^ posebno okostje. Kostni ostanki ^ zadnjih nog so deloma še ohranjen, a k t £ vsem nepotrebni ostanki, brez zveze z drugi« notranjimi organi. ^ Podobne spremembe so dotivei (pingvini), ki jim je ^^jVnfkS in ki so se jim peruti preobrazi e v- ne ( plavuti. Tudi o njih lahko rečemo.j razvili nazaj, kajti prednik, ptic «> tudi vodne živali. ijvsl»W In če pogledamo še bolj n^f ^ .^ p svetu-.naletimo ".^.«ki —V. P. spoznanju in izobrazbi. Zadnje čase se največ držim Pittsburgha. Slovenska naaelbi-na mi je znana. Svoj napredni duh le redkokdaj izraža v j \ e*elo presenečenje Newark, N. J. — Podpisana *va praznovala 25 letnico najine poroke dne 81. oktobra. Inkre-jav- no se ^ za h val ju jeva vsem prija-nosti. prianati pa moram, da se teljem in svojcem v Slovenskem domu na 57. cesti in Bntler st. večkrat vrši kaj koristnega. PitUhurgh je are- veaelo presenečenje in udeležbo ter veliko torto, ki Je pokrila pol mize. Te- ula . . . ® KM dogodka ne bova nikdar ixna- dišče i* nn*yU nn<»kih Slovencev, bila. Hvala vsem članom SNPJ \aiy vodijo brezmala vse ceste Iti »te M navtoči' »n ta. Dne 25. okt. s« jt tam, Andrej in Antonija Kavčič, 540. "Mlinar in njegova hči" C enter. Pa.—Na zahvalni dan dne 26. novembra dramski klub "Nagelj" iz Exporta uprizori zanimivo igro "Mlinar in njegova hči" na odru Slovenskega doma v Universalu. Začetek igre ob dveh popoldne. Po igri prosta zabava in ples. Vstopnina za vse to razvedrilo In ves ta užitek bo samo 30 centov. Uljudno vabimo vse rojake in rojakinje. da nas ponetijo. Anton Ersen. ovinkih. Noji. so se razvili iz pt'KOJNlNO HüSKI ^ bo uničil* z*Uijo «enera, % nekdaj v«*** i« pridnega rudarja Mrija oktobra 1936.-Teike , J preživlja prebivalstvo E. mesta, ki je v ogromni S odnsno od rudnika. P* lo težko je našim ljudem ob Snu na nekdanje dni ko «i fj^vec po odločni borbi pri-L primeren zaslužek, da je Lil dostojno preživljati sebe ^Vvojo družino. Večina njih imela tudi svoje, čeprav ,mne domove. Po dovrše-tridesetih letih službovanja »topom. Zaradi velike starosti starček ni mogel prenesti težkih ran in je kmalu iidihnil. T . . . . , _ v Gorici 80 pretekli meneč rudarja, ki grozi, da ga bo um- • umrli: Jevfcek Marija, vd BizjA- i11"® «fmo materialno temveč ka, stara 51 let. Simončič tudi fizično, kajti težko in nevar- Franc, star 62 let, Gorjan no delo v jami med strupenimi Frančiška vd. Ušaj, stara 36 let plini zahteva zdravega in od- Raholin Alojzija stara 30 let pornega delavca. Naš bedni ru- Stokelj Andrej, star 19 let. dar sedaj hira ob slabi in nedo- Goriški občinski svet je dal voljni hrani in jetika, neizpros- vzpodbudo, da bi se zgradila na spremljevalka podzemskih ljudska šola na Ponikvah, ki pionirjev bo uničila zadnjo ge-1 naj bi, bila posvečena Francu neracijo nekdaj veselega in Bajtu, ki je padel v abesinski pridnega rudarja. vojni. ---Pred dnevi VOJAŠKE NAPRAVE V OKO- Ivana FtOSTIT a Poravnava spora v ADF je odgodena Mirovna pogajanja izjalovila •e HO LICI SNEŽNIKA Utrjevanje Reka, oktobra 1936. — Na Milan ju, 1100 m visokem vrhu ležečem zapadno od Snežnika, točno nad Trnovom, že več let rudar prejemal pokojnino, ki Ueprenehoma gradijo obsežne mu jo izplačevali tako redno'utrdbe. Tu je vsepolno rovov bila tolika, da je mogel jn raznih obrambnih naprav, vse preluknjano, vse zabetonira-no, kamuflažirano, in dobro za- živeti na svoje stare dni. Uaj tega ni več. Po italijan-okupaciji je Idrija izgubila lnoen kot živosrebrni rudnik, ijti dobila je tekmeca v Mon-Amiati, ki jo sicer prekaša produkciji, toda po kvSlite-iivega srebra daleč začeta j a. uumljivo je, da je porf enot-upravo Idrija morala deliti dobili Zelena na njegovem stanovanju v Sp. Idriji nezavestnega na postelji s težkimi ranami na glavi. Morali so ga hitro prepeljati v bolnico. Čeprav je njegovo stanje relo težko, upa-jo, da ga bodo kljub temu rešili, Oblasti so aretirale kot o-sumljenca Mateja Carlija, starega 24 let, iz Otaleža. Karabinjerji iz Cerknega so aretirali 18 letno Antonijo Straus iz Drola zaradi večkratnega tihotapstva . Vojaško sodttte v Trstu (tri- straženo. Lansko leto po pri- __ ietku .vojnih operacij v Abesi- buialTtori^Uto) jVoL^dUlo n.JI, «o nenadoma prek,m , « na 20000 „ de vjem utrjev.ln.mi del, v tem 2 |et| in l meHece „ 25. obrne n«m pasu Ker so tvrd- ^ Štefana Cerneto, it Go-ke, k. jim je bila gradnja po- ric)Ji ker je lbet<1 y jugo§Uvljo verjena, razprodajale ve» pre- ln se , tom i u ubeaini<|(i ostali material, bi bilo sklepati, ui\ 00 (*jo .svojega blaga z Monte da g0 v tem predelu „¿JrftH ^^11986 Že zopet He je zgodila nesreča miato. Radi tega se je skrčil utrjevanjem. Z nastopom le- _ ^ fcin.ki obrat, ki je svoječaa- tožnje^a poletja pa je ponovno , j*jmikm*mZ vMSBu prišlo v snežniški gozd več sto je bi, u]o tdtko ranj»31. odpuščenih preko 600 '»odili konj pri kmetih po piv liarjev. Med njimi je ogrom večina očetov z velikimi dru-P»mi. Odpuščeni rudarji so feloma zatekli v Jugoslavijo. • je bila prva serija. Sledilo je v poznejših letih še ¡flko redukcij, da se je nekda-«tevilo skrčilo na 400 do Vsak najmanjši sum je I povod za odpust. Zato ni Jno, da so se naši ljudje za-& vase in je mesto ko ©mrtveci" "i niti sledu več o nekda-in razgibanem življenju, temu je seveda tudi pripo-Nla gospodarska propast na-•judi, ki s skrbjo gledajo v **'i"st. Popolnoma verjet-k da se je režim hotel zne-o naših navplivnejših ljudi w "drijskim delavstvom. To-n> «amo to. S to svojo oči- plozije granate nabiralec vojnega železa 171etni Josip Le-ban. Prepeljali so ga v tolminsko občinsko bolnišnico. Težko se je ponesrečil 271etni Venceslav Pavlin pri solkanskih apnenicah. V kamnolomu, kjer je delal, ga je rušeče se kamenje tako stisnilo, da je dobil poškodbe na hrbtenici. Njegovo stanje je zelo nevarno. Mihael ZoMenko: ških vaseh. Kot odškodnino, oziroma izposojevalnino za konje, plačujejo kmetom razmeroma visoke zneske. Istočasno nekako, ko so pričeli letos z nadaljevanjem utrjevalnih del, pa je prišel v II. Bistrico neki general, ki se je tamkaj stalno nastanil. Sklepa se, da je bil poslan radi nadziranja utrdb, ki so v delu, in onih, ki so že izvršene. V zadnjem času so pričeli s kopanjem pri izviru Bistrice. Sicer je tu zaposlenih le malo delavcev, vendar je dejstvo, da kopljejo v neposredni bližini naselja, vzbudilo pri ljudeh razne komentarje. Domačini se namreč boje, da je to kopanje namenjeno utrjevanju, ki bi tako segalo skoro v trg in II. Bi- »valno akcijo je obenem ho-'Btrico, kakor se je to zgodilo že ■Pokriti svoje slabo gospo- drugod, nS primer v Idriji in ■ttvo. Kadi lega so se seveda ' gt. Petru na Krasu. Za enkrat v materiala kopičile tako, [ J« morala država produkcijo taiti „a - * je minimum. Danes, že omenjeno, je od 2000 ?VC€V zaposlenih le še 400 do 5 !ri k ti le pet dni v tednu. J« prejemal rudar 400 lir m«'*elno, danes pa v t "j 'm 1« 250 lir, p «evil&» stmnje dru- »lučaju le 250 itcvilčno stanje da je pahnjen v naj- " i-..i. Udo. * «lalj.ii •jenih Nrit I>a je položaj upo-Ndarjev. Med njimi ' **kih, ki so bili pred-p|H)kojeni ter nimajo niti l"kojnine. Upokojeni | 1 M no penzijo, kar je . ' Pr»*J« rna danes meeeč-;; 170 do 200 lir. Toda niti r"mna dajatev se jim ne UJ* riflno. V tem pogle-|,r *'ojria oblast ne dela "krbi. NI redek "Vi upokojenci ča-P prislužen denar ta. Tako niso ne-zadnjih petih me-svoje pokojnine, m*-*»*® v moMsc na-!<>■ Nav«*deno nam Stavka v lukah zajela ladjedelnice Stavkarjem »e pridruži« lo 6000 ladjedelnic •kih delavcev San, Francieco. — (FP) — Pristaniškim in mornarskim de lavcem na zapadni obali se je pridružilo tudi 6000 delavcev v ladjedelnicah Bethlehem Ship-building korporacije. Zastavka-li so v znak simpatij. Prizadetih je 11 poklicnih skupin. Kazen unije skladiščnih delavcev do tega poročila še nI prl-Alo do pogajanj med zastopniki paroplovnih interesov in stav karjev. Pomožni delavski tajnik Kdvvard F. McGrady si prizade va, da privede obe skupini sku paj in upa, da se mu to posreči v bližnji bodočnosti. Stavkarji so podjetnikom vseeno dali nekatere koncesije. Stavkovni odbor je dovolil razkladanje in odvažanje sočlvja in drugega blaga, ki je podvrže no gnitju. To delo se vr*i i unijskim delavstvom in pod linijskim nadzorstvom. Prav tako je tudi pristal, da mornarji pripeljejo ladje v domača pristanišča. To se tiče predvsem ladij, ki so stale v havajskih pristaniščih. Zvezna obmorska komisija Pittsburgh, Pa. — (FP) — Bodočnost Ameriške delavske federacije, kakršna je danes, zavisi od izida konvencije ADF, ki se prične 16. novembra v Tam-pi, Fla. Po izmenjavi telegramov med uradniki Odbora za industrijsko organisacijo in Gree-nom, predsednikom ADF, so bila pogajanja glede poravnave spora, ki je raacepii federacijo v dva nasprotna tabora, ustavljena. Glavno vprašanje sedaj je, kaj bo storila konvencija ADF. Dve uniji oblačilnih delavcev —International Ladies Garment Workers in Amalgamated Clothing Workers of America—se še nista odločili, ali bosta poslali delegate na konvencijo ADF. David Dubinaky, predsednik ILGW, je nedavno izjavil, da ne more biti govora o zbližan ju med obema taboroma, dokler ne eksekutlva ADF preklicala su spensije desetih narodnih ln mednarodnih unij, ki so včlanjene v Odboru za industrijsko organizacijo. Sedaj se je izvedelo, da nobena teh unij ni bila povabljena, naj pošlje delegate na konvencijo Ameriške delavske federacije. odboru, ki vodi organizatorično kampanjo med jeklarskimi in ieletarskimi delavci. Zahteve po kolektivnem pogajanju so postale glasnejše in magnatje jih ne smejo ignorirati. Ako jih bodo, se bodo kesali. Pogajanja naj se vrše preko kompa-nijskih unij. To je očitno priznanje, da se magnatje bojijo pravih delavskih unij. Preprečiti skušajo organiziranje delavcev s koncesijami. Ena teh je splošno zvišanje mezde deset odstotkov delavcem, ki so uposleni v jeklarski industriji. Wall street se je spet pričel ozirati na tuja trtišča. Kanadska podružnica Boeing Airoraft Corp. je dobila veliko naročilo iz Anglije, druga njena podrui-nica. S tear man Aircraft Co., pa od vlade Brazilije v vsoti milijon dolarjev. Morganova finančna hiša pričakuje naročila iz Južne Amerike in je aranžirala kredit s argentinsko vlado v vsoti $29,-000,000. Sedaj je ponudila kredit tudi mehiški vladi, kar pomeni, da je proaperiteta za Industrijske magnate in bankirje Slomški Nirolfl« 1104 Pofporu Jidftoti 1WV IT. b^Hs tu m- ■ U ni j tki odbor na za iiito organizatorjev Birmingham, Ala. Organi zirano delavstvo v birmingham skem okrožju je ustanovilo posebni odbor za obrambo in pro-tektiranje delavskih organlza-Odboru za industrijsko orga-! torjev. ki so v stalni nevarno-nizacijo, kateremu načeluje John «tl Dred n™»di viirllantaklh te-L. Lewis, predsednik rudarske unije, sta se pridružili nadaljnji .. dve uniji. To «ta Industrial 8P odbora zao- Unlon of Marine & Shipbuilding brambo političnih etnlkov Pwd več tedni so v Gadsdenu pretepli in izgnali iz mesta vse organi sti pred napadi vigllantakih roristov. Zadnja Žrtev teh teroristov je Joseph 8. Gelders, za Workers of America in United Electrical & Radio Workers of America. Prva ima 10,000 čla-!«^Je kavčukar.ke unije, naj-nov, druga pa 38,000. Sedaj je zatrjujejo, da je to kopanje predpriprava za napeljavo vo- dovoda v blfcnamerava obnoviti svojo pre«.. dar so, nekateri mnenja, da j« ^ .....rlil(«,iiikih razmer na za to samo pretveza. di sliko o sUnju MALE VESTI IZ JULIJSKE KRAJINE 25,000 lir škode je napravil požar Kobal Frančiški v Erze-Iju. Zgorela je cela hiša ln o-prema. Pri reševanju je bil lažje opečen Andrej Gregorič. Hiša je bila le delno zavarovana. V IHIetnega fctoklja Andreja. ki se je peljal na kolesu, g« Je v Mančah tako nerodno podrl neki kolesar, da je padel In z glavo udaril ob cestni kamen. 'Pretresel si je možgane in oble-'žal nezavesten. Kolesar pa je, I pobegnil. Prepeljali so ga \ bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima počeno lobanjo. Po nekaj dneh je Stokelj umrl. V goriški bolnici )e umrl 70 letni Veluši-ek Josip I* Kaven. ,V Ligi nad Kanalom ga je po-'drl na tla krnski voz tako ne- današ-'.rečno, da si je pri padcu zk>-1 mil koeti na obeh nogah t it- kavo pristaniških razmer na padni obali. Unije so pripravljene kooperirati s komisijo pod |M>gojem, da nI o pravici do or-»ranizacije nobenega vprašanja. V New Yorku s« je situadja zadnji* dni precej spremenila. Kebelni mornarji so na konferenci, na kateri so bili zastopani delavci vseh vzhodnih pristanih, zaključili, da se naj <*deča utavka spremeni v splošno stavko za izvojevanje enakih mezd kakor so na zapadni obaJi. Mornarski obrambni odbor, katere-mu načeluje Jonepb Curran. je bil „|,remenjen v strateški stav- kovni or. Plovbna «ituacija je neizpre-mr njen a. Samo v newyorškl loki poi«va ameriških ladij. Sem i« um '»dide kakšna ladja t m»>Atv«»m, katerega rekrutlra-jo konservativni vodiU-ljl mor nar«ke unije, ki Lidijo boj proti «tavkarjem. Kak m pravijo re-u.|ni voditelji, »O se družbe pf»-fle zatekati tudi k profesionalnim «tav v Lewistivem odboru včlanjenih 15 narodnih in mednarodnih unij. Nekateri opazovalci pravijo, da bo ustanovljena nova delavska federacija iz unij, ki so včlanjene v Lewlsovem odboru, 6e ne bo konvencija A1>F pod vzela nobenega koraka, da se poravna konflikt v vrstah organiziranega delavstva.___ Prosperiteta dosegla korporacije Wall štr—t te boji do-lavtkih organizacij New York.— (FP)—Volilni plaz, ki je zasul republikansko stranko, je stvar zgodovine, toda vzelo bo več mesecev predno bo mogoče ugotoviti učinke tega plaza na bizniške aktivnosti. Prvi odmev Je prišel iz New Yorka, ko Je Wall Street Journal, glasilo velebiznlsa, priznal, da Je volilni izid povečal vpliv zunanjih unij. To glasilo smatra vsako pravo delavsko unijo za "zunanjo." Volitve pa so (»okazale tudi nekaj drugega, silno porast cen kovin kot so baker, nikel in svinec. To K) kovine, ki jih najbolj potrebuje orožna industrija. Jeklarska industrija Je oživela in skoro va« korporacije izkazujejo povečanje profilov. U. S. Steel, Helhlehem Hteel, Inland Hteel, National Steel in Republic Steel izkazujejo od t*>l milijona ni74i uramt Cktsag«, iti. QLAVNl ODBON i. N. P. J. UPRAVNI OMBKi VINCENT CAINKAll, prsdMdaik.......MS? 8. IawndsU Af., Oiteag«. ni PMBD A. VIDER, »1. tajaik.............2S67 s. At«., Ckkage, tli. LAWRENCE URA DISH EE, taj. bol odd Mft7 R. UwaC .:•> vs., Chisaco, 111. IOHN VOQRICH, g), blacajalk.........M»7 8. UwndaW > m Chtsag», LI. riLIP GODINA, upravlUlJ glasila......9M7 S. Lawndal* A Chicago, I1L IOHN MOLKE, ur^lnlk gtaalla.........1867 8. Uwadals Avs Itloago.XU. ODBORNIKI l PRANK 80MRAK. prvi podprsdtsdnlk......9M B. ?4th clsvslasd. O. IOHN I. LOKAH JR, drugI podprediodnlk.. 1097 E. 10»U> «t, Clsvslaad, O. GOSPODARSKI ODSEK t MATH PETROV1CH, prtdavdnlk............tM E. Ulit 8L, Cltvsland, O UITOONY CVETKO VICH.... (... MB Ssasoa A v«, Brooklyn, N. Y. JOHN OUP.....................U1 8. ProspMt Av«., Clarsndon HIHa, lil. POROTNI ODSBKi IOHN OOBBBK, prodsodntk..............414 W. May St., BprtagflaM, III ANTON ftULAR....................................Boa t7, Am, Kaaa. IOHN TRČKU...................................Boa «67, Sirakaao, Pa. PRANK PODBOJ..................................Boa Parkklll, Pa. PBANK BARBICH....................1N11 Moskoka Ave., Clrrolsnd, 0. NADZORNI OD««I PBANK KAITS, prodsodalk.........M01 Be. Lasmdala At«., Chicago, III PBKD M ALG AI...............................M Central Park, hw, III IAOOB AMBBOIICM.......................411 Pt«sve SW Bveklk, Mlaa. • gt^miml liiwil, M 4M« ? * M m ■■■■»»> m ■«• M« Ti i » il il ¿J^TSk ▼m mim » «v vas eaiTotaa bolj pa njenega predsednika. Obrambnemu odboru ne^eluje Wll liam Mi teh, predsednik driavne federacije In rudarakega dla-trikU ter vodja jeklarske kam panje v tem distriktu. Poleg njega ao v odboru drugI voditelji driavne delavske federacije ln centralnih dslavaklh unij. Od oblaatl bo odbor zahteval protek* cijo za organizatorje. Moderna dama — Tako krasen hrt.^pa ga hočete prodati. Zakaj pa? — Kar se zdim ob nJem premalo vitka. AU ale Is aanrflU PreseeU all Mia-troja« vr«4aosll, kl ga sa SMl 4saai dlaskl list imIsh prtJsteUa all rods Mm ▼ JaaovlaaT Te |e «dial dar l«kko paAIM« italMa Radikalen profo&or ob šluibo na vzhodu New York.—V učlteljakih in liberalnih krogih je nastalo večje ogorčenje proti vodatvu univerze Yale, ker je odslovilo liberalnega profesorja Jeroma Da-visa. Ob slutbo Je bil, ker Je preveč očitno kazal svoj« delavske simpatije. Univerzne oblasti so ga imele na muhi fte dalj časa, čel, da so njegove aktivnosti "proti interesom univerze." Yale imajo v kleAčah denarni interesi, ki narekujejo njeno politiko. Dr. Davis je bil na zadnji konvenciji učiteljsko federacije izvoljen za predsednika unije. Bil Je tudi član Thomasove-ga kampanjskega odbora. NOVE ... MICNE ... MODERNE SVETILKE ZA BOLJŠI VID OGLEJTE SI JIH V Commonwealth Edison električnih trgovinah #Te Hvetilke in mnoRO drujfih vzorcev so nusUv-ljene v Commonwealth Edison uluktričnih trgovinah. Malo naplavilo, preostanek mesečno i va&iui računom za elektriko. RibUki delavci m organizirajo Gulfport, Mlss.— Ribiški delavci v Mississippiju in Loulsla-nl so se pričeli organizirati. Pri AtnerAki delavski federaciji so fjc vpraiall za poalovnleo. Organizirajo se v Gulf Coaet Hhrlmp-ers k Oystermen Assoclation. V Mississippiju Jih dela v tej industriji 0AOO, v l/oulsisnl pa 44,000. do milijona dolarjev več pr«»fiU krznarj*V v trel ji*m ietrtM ju tega leta v V Callfom i j Í Dijaška "brUlRe" svetilka, idealna za čitanje, áivanje itil, Bronasta, opremljena s slonovo kostjo ali pozlačena. Svileni senčniki......... •11.95 primeri z drugim četrtletjem. V zvezi s tem dejstvom Wall Htr««et Journal o|>ozarja jeklarske kor-porecije, naj l*slo previdne v svoji opoziciji proti Lawiaovcmu Oakland, Cal.—ëUvka krziuir-skih delavcev v Um mestu Je stopila v drugi mesa«. H stavkarji, ki zahtevajo zaprto delavnico. sodeluje tudi centralna delavska unija. federal Razvoj po ovinkih 9.95 éH*- **** to mmd Mtm. • t»mtt4 * w Um» ttém COMMONWEALTH EDISON ELECTRIC m> SHOPS IM» IUI« a Mm««,,' *• •••I • !««,■< Mil IllMI f«S » • t i s a i «Ml MM S i»m a im miw« 1319 i'm ms« i tnt m mm M« m am « • W 9 O M I • I V • M ■p KRIŠTOF DIM AC LONDON. — k "Seveda, v rastlinah!" je zarentačil Cok. "Ali ne vidtf, da drugega ne jedo ko travo? Saj jim ie is ušes gleda. To dokazuje, moj dragi Dimač, da tvoje trditve počenega groša ni«o vredne. Predeš in predeš nekakšno modrost, stanje teh ljudi .pa priča, da mlatiš prazno slamo. Pravim ti, da je skorbut nalezljiva bolezen in zato ga imajo od prvega do zadnjega vsi. In še presneto jih drži za vrat Ce se bova kaj dolgo mudila v tem brlogu, se ga bova nalezla Še midva. B-r-r-rl Saj ie čutim, kako mi bacili pod kožo silijo t" DimaČ se je po strani nasmehnil in potrkal na vrata ene tistih koč. "Mislim, da bova tukaj našla isto, kar sva drugod," je rekel. "Pa vendar si morava ustvariti jasno sliko o prilikah v naselbini." "Kaj hočete?" se je oglasil oster ženski glas. "Vas obiskati," je pojasnil Dimač. "Kdo pa ste?" "Dva zdravnika iz Dawsona," se je lahko-mišljeno vteknil v pogovor Cok, za kar ga je DimaČ nemilo dregnil s komolcem v rebra. "Ne maramo zdravnikov," je odvrnila šen-ska s hrlpavlm glasom, ki se je trgal od bolečin hi nejevolje. "Z Bogom I . Lahko noč! Ne zaupamo zdravnikom*" DimaČ je hladnokrvno pritisnil na kljuko, odrinil vrata in vstopil. Prlvil je brlečo petrolejko in zagledal štiri ležnice, na katerih so ležale štiri ženske in strmele v oba nepoznana prihajača. Dve izmed njih sta bili videti še mladi in sta imeli drobne obrazke, tretja je bila stara, jako polna ženska; četrta pa, ki je bila poprej govorila skozi zaprta vrata, je bila naj-rahlejši in najdrobneši vzorec človeškega plemena, kar jih je Dimsč kedaj videl. Kakor je kmalu izvedel, je to bila Lavra Sibley, prerokinja in zamaknjenka, ki je v Los Angelesu zbrala te ljudi ter jih pripeljala v to smrtno taborišče ob Nordbeski. Pogovofr, ki sta ga začela DimaČ in Lavra Sibley, je til oster in neprijazen. Lavra Sibley ni verjela zdravnikom. Pa še neka druga nadloga jo je trla: izgubila je tudi vero v samo sebe. "Zakaj pa niste poslali iskat pomoči?" jo je vprašal DimaČ, ko je po svojem uvodnem besedičenju vsa iznemogla umolknila in začela loviti sapo. "Ob reki Steward je na primer naselbina in do Dawsona ni več nego osemnajst dni hoda." "Zakaj pa ni iel Amos Wentworth?" je dejala s peno na ustnah. "Tega gospoda ne poznam," je odvrnil Dimač. "Kaj pa je počenjal?" "Ničesar. On edini nima skorbuta. In zakaj ga ni dobil? Povedala vam bom, zakaj. Ne, ne bom vam povedala." Njene tenke, sko-ro prozorne ustnice so se tako tesno stisnile, da se je Dimaču zazdevalo, da vidi pod njimi zobe in korenine zob. "In kaj bi tudi koristilo?" je nadaljevala. "M^r ne vem? Saj nisem neumna. Naše shrambe so polne vsakovrstnih sadnih sokov in konzervirane zelenjave. Ni je druge naselbine v Alaski, ki bi bila tako dobro preskrbljena za boj proti skorbutu kakor je nafta. Sočivja, sadja in jedrc, vsega imamo v izobilju." "Ali si slišal, kaj ti je povedats, DimaČ?" je rekel Cok. "Pred seboj imava prepričevalna dejstva, ne pa učeno domnevanje. Praviš, da rastlinska hrana ozdravljA. Na, rastlinske hrane, kolikor ti je drago! Kje pa je njena zdravilna moč?" "Moja modrost ne sega tako daleč, da bi to razložil," je priznal DimaČ. "In vendar, v vsej Alaski ni take naHelbine kot je ta. Videl sem ie slučaje skorbuta, tu pa tam kakšnega, ni- pr«va4«l FRANCU MAGAJNA koli pa še nisem videl, da bi ta bolezen kar celo naselbino hkratu vrgla na posteljo. Tudi tako groznih slučajev še nisem videl. Ampak, Cok, kaj pomaga to razglabljanje? Kar se da, morava storiti za te ljudi. Najprej pa nama je treba poskrbeti za stanovanje in za pse. Zjutraj vas obiščeva zopet, gospa Sibley." "Gospodična Sibley, prosim," se je osato našopirila. "To vam pa rečem, mladi mož, če boste Še kdaj uganjali okoli naše koče svojo zdravniško prismodarijo, vam bom nasula pod kožo nekaj pesti ptičjih šiber." "Sladka stvarca, ta božanska prerokinja," se je smejal DimaČ, ko sta korakala skozi temo nazaj proti prazni koči, ki je stala poleg tiste, ki sta jo najprej obiskala. Vse je kazalo, da sta v koči še nedavno bivala dva človeka, menda samomorivca, kakor sta sklepala Dimač in Cok. Vdrla sta v jedilno shrambo in našla v njej neverjetne množine najrazličnejših konserViranih, zmletih, posušenih, vkuhanih, zgoščenih in posušenih rastlin-«kih živil. .J. "Zakaj neki bo ti ljudje zapadli skorbutu?" je momljal Cok, ko je, oziraje se po bogatih zalogah, odpiral ovitke jajčnega prahu 1*1 italijanskih jurčkov. "Poglej no, česa vse nimajo !H Šaril je med škatlami paradižnikov in mlečne koruze ter steklenicami, napolnjenimi z olivami. "In celo njihova božanska urokinja je dobila skorbut. Kaj praviš ti na to?" "Prerokinja," je T»pravil Dimač. "Urokinja," je Cok .ponovil. "Ako ne bi znala uročiti, kje bi ji bilo moči zvabiti toliko tepcev v to mrtvaško luknjo?" Drugo jutro je Dimač naletel na človeka, ki je vlekel na saneh veliko butaro drv. Bil je to majhen, na videz snažen in živahen mož. Navzlic tovoru, ki ga je vlekel, je stopal hitro in čilo. Dimač je takoj začutil, da nikdar ne bosta prijatelja. "Kaj je pa vam?" ga je vprašal. "Nič." - * " "To vem in vprav zato sem vas vprašal. Saj ste Amos Wentworth? Zdaj mi pa povejte, kakšen šment je to, da nimate skorbuta kakor vsi, ostali?" "Zato, ker delam," se je glasil hitri odgovor. "Ko bi vsi ti ljudje vsaj z mezincem gibali, pa bi ostali zdravi. Kaj pa so doslej delali? Renčali, godrnjali in zabavljali so proti mrazu, proti dolgim nočem, proti težavam, proti bolečinam in proti vsemu, kar jim je prišlo na misel Tako dolgo so se valjali v posteljah, Mtavno, mlado dekle. To- ponovila. — Vaša žena bom. Dovoljujem vam stopiti pred mojega očeta in zaprositi ga za mojo roka Najdete ga v igralnici. — Takoj naj bi šel k njemu? — Seveda. Zakaj pa ne? Saj vendar ne nameravate priti k nam na svečan obisk v smokin-gu in belih rokavicah? To je ia iz mode. Pojdite v igralnico, pokličite mojega očeta k oknu in recite mu, da sem vata dovolila lasn ubiti me. Odgovori vam "da." — Odgovori mi "da?" Gospodična, oprostite, toda neizmerna sreča me je «begala, oslepila. Zavest, da me ljubite vi, ki vas tako obožujem .., Sem brez pre- «Im bila je tako lepa, tako donto- janstvena, tako vivitona, tako moženja, to dobro veste, pa tudi tx>|fMta . . . Videl jo je tako v i so- brez trdnega položaja . . . A po-ko nad seboj, d« ni imel u|>anja. i loiaj vašegs očeta . . . njegovo ne iMtgums priznati ji svojo lju- premoženje . . . lMO«.n. Nocoj na plinu je \m lju- j _ r^u nmo ha A dovolj, da l*sen premagala njegovo bojaz- a* nam ni treba pečati s temi IJlvost in ven drhteč nad svojim mučnimi vprašanji. Niste brez IMigumom, ne da bi pričakoval položaja, saj ste vendar advokat, kaj drugega, razen taničljlve od- j Prepričana aem, da vas čaka si-klonitve, Je izpregovorll v tre- J«jn» bodočnost Vpliv mojega nutku, ko a ta »stala nama v <*«>ta vam bo pomagal. Jaz bom praznem salonu. Razvnel in zbegan je govoril o svoji radimti, o svoji hvaležno-1 «ti in o svojem navdušenju . . . a napela vse sile, da vam pri-pomon*m k naglemu uspehu. — Irena, hvaležen vam bom za vae. T«»da nič mi ni tako dragoceno, kakor vi aama . . . Vala neino izvila svojo ntčico. ki jo Ijutieaen. Kaj pa vaša mati? Ali Je krepko stiskal, t — Ljubim vas, ljubim vas. je naj grem tudi k nji? — Oče vas bo najbrže odvedel k nji. Sicer je pa to samo formal nost. Mati je vedno očetovega in mojega naziranja. Pojdite v igralnico, jaz pa počakam tu, da se vrnete. Storil je tako ves srečen, obenem mu je bilo pa silno tesno pri srcu. VelemoAni bogataš Duplan-tier, bivši visoki uradnik, ki je bil is njega postal vplivni politik, mu je naganjal mnogo strahu. Ksko neki bo sprejel njegovo snubitev? Bilo je kratko In jasno. Du-plantier je baš vstajal od mizi ce, kjer Je igral bridge. Hladno je poslušal mladeničeve besede in odgovoril Je kar naravnost: Z vso odločnostjo odklanjam. Čudim se, mladi gospod, kako ste se drznili drgniti oči k moj hčerki. Čudim se Ae bolj. kako vas je mogla pooblastiti, da ste stopili predme s to nepojmljivo ponudbo. Irena je otrok, ki živ Ijenja še ne pozna. Ona jemlje to preveč lahko. Njena mati in jaz imava t njo čisto drugačne na črte. Prosim vas, da Je ne ogovarjate več. Zbogom, gospod. In obrnil mu Je hrbet. Ves obupan ae je vrnil Jakob Ralu k Ireni. Povedal Ji Je. kaj mu je odgovoril njen oče. Dekle Je pre-bledelo in lepi obraz Je poeta trd. nežne rjave obrvi no ae na mršile. S tihim, toda odločnim glaaom Je dejala: — Prosim vas, da bi že pri hajali k meni in govorili s noj čim pogosteje. Nisem otrok, dvajset let čam g« l»hko vsakomur iakr.no. - Mrs »nsanns PJf» Ne preitkuftajte a kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi u» vajte Trinaritvo grenko vino, ki Je v sadnj.h 45 letih dok«* lo. da je najbolj aanaaljivo idravilo proti saprtj«, P^J slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in poammm taškočam. oca m. i , , _ _ _ -Pilite po brezplačni vzorec— — 1 Trinar'a Bitter Win. Co.. 544 S. Well. St. Chicsio. tt Pri vseh drugistih •'I Send me a free temple. Nama —.— I Address _________*................—— Pri bogataftu Pravijo, da ste kupili Rem-1 brandtovo sliko. — Da, ona'druga je bila ie prestara. Kritika — Pevec, ki je žal hropel, se je spremljal sam na klavirju. Nesreča nikoli ne pride sama. TISKARNA S.N.P.J 8PREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajgčajff - |W Tiska vabila sa veselice in shode, T«tni* »¡J knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, nr «. slovaAkem, češkem, nemškem, angleškem jeriKu VODSTVO TISKARNE APELIRA NAJf1-^ 1 S.N.PJ., DA »KOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila 4aje vodstvo t Cene .nfrme. ualjsko dalo prv vr.U PišiU po informacija na oa«l »': S.N.P.J. PRINTER 2657 53 SO. LAWNDALB AVKNU* Telefon RoH^clI 1904 CHICAGO. IU~ ,,, gfftiM T.m a* rfoh* "" VJ- Londo«aka policija utira faAiMtfne demonstracije. NatrflU Mladim*! list, najboljši »***** »