!’oltnina platana v gotovini. Sped. in abb. pot. S. Or. U^£NiKi?RIMOK{ UREDNiŠTVO in UPRAVA v Gorici v uiici Jrzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. - 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ČETRTEK PoStni čekovni račun it. 1115092 ^eto 111. Stev. 12 GORICA DNE 20. MARCA 1947. Cena L. 5.- OB DESETLETNICI VAŽNE OKROŽNICE P1JA XI. ^ nieslu Gordiju so v starem veku hranili zamotan vozni, o katerem so govorili, da si bo osvojit ■dzijo, kdor ga bo razmotal. Nikomur se to ni posrečilo. Ko pa je A-luksutider Veliki na svojih bojnih pohodih prišel v mesto, so mu vozel pokazali in povedali, kaj o njem hovori bajka. Aleksander je poteg-nU meč, z njim vozel presekal m ga 1 uzrešil. Nadaljeval je svoj zmago-vlo.vni pohod, premagal Perze, Ba-donce. Egipčane in razne dragi narodč. Postal je eden najslavnej-h mož svetovne zgodovine, čeprav Je umrl, ko je bil star komaj 33 let. 'I udi sodobno življenje je silovito zamotano. Cela kopica družbe-n'h, gospodarskih, političnih, mo-1vinih in verskih vprašanj, ki so Vsa med seboj tesno povezana in 's<’ drugo brez drugega ne more re-^di, zapleta vozel naše dobe. Nuša doba potrebuje in pričakuje '‘noža, ki naj bi ta zapleteni vozel 1 (tzmotal, kakor je nekoč slavni 'Hiueedonski kralj razmetal gordijski vozel. Komur se bo to posreči- si bo osvojil svet. Prešel bo v zgodovino še bolj slaven kot Alek-*>mder Veliki. Aii se je fu mož že rodil1 Gorje nam, če bo za rešitev zu-n,°tanih vprašanj naše dobe spet Potreben kak vojaški meč. Želeti si moramo le, da bi se ta vozel razmo-l(‘i brez tretje vojne samo na du-hovmm bojišču. V tem slučaju pa t(lhko rečemo, da se je mož, ki je svetu zapustil meč, s katerim lahko razreši zapleteni vozel sodobne-0a življenja, že rodil. Ta veliki ,ll(Jž je papež Pij XI., ki je eno leto pred svojo smrtjo 19. marca 1937 “ul svetu zgodovinsko okrožnico o '“ezbožnem komunizmu »Divini fo-demptoris«. (j tej okrožnici se jc že veliko gt-vot ilo in pisalo. Resnica pa je, da 'Sr bere kot od Boga navdihnjena knjiga, spet in spet jo vzameš v roke, a se ne naveličaš in ne dolgoča-«>*. Nusprotno! Po desetih letih je P(Jstala še bolj aktualna, življenjska, kot je bila takrat, ko je bila napisana. Njene ideje so vekotraj-tle, vedno bolj si utirajo pot v »vet. Okr ožnica ima na sebi nekaj pre-r°škega. Vrednost zunanjih obnov Papež pravi; »Cerkev sicer ne Podaja kakega podrobno izdelanemu tehničnega načrta za gospodarsko in socialno delo, ker to ni nje-hu naloga. Podaja pa poglavitne obrije in smernice, ki jih je kajpa 'ja mogoče uporabiti na razne načine, primerno časom, krajem in narodom, ki po. vendar kažejo varno pot, po kateri morejo države Priti v kul!urnejšo in srečnejšo To je važno načelo, ki ga razglasa papež v svoji okrožnici. Iz tega načelu sli dl dvoje. ■Najprej, da Cerkev 'narodom pu-ca vso svobodo, da sl po lastni V°lji in okusu uredc družbeno in Gospodarsko življenje. Cerkveni nauk ne nasprotuje nUeakemu siste-n>u, samo da je v skladu z resnico 'n moralo. I*olje se Cerkev ne veže in ne isto-v,‘Ji z r.ikakm političnim, družbe-> al‘. gospodarskim sistemom; [tl/i ne s korporativnim sistemom, ^f Pr (iv ga sama. priporoča kot ta-'e0u, ki jc za moderne čase naj-jo/j primeren. Psa/c izmed različnih sistemov n,,nireč ne pomeni drugega nego le£ ali manj posrečen poizkus za *J$itev raznih družbenih vprašanj. :’uk družbeni sistem je toliko do- ber, kolikor so dobri ljudje, ki '( njem žive. Vendar Cerkev odklanja komunistično uredbo države kot zgrešeno. Razloga sta dva. Komunisti trdijo, da je rešitev človeške družbe izključno samo gospodarska zadeva. In temelj vseh komunističnih reform je v pojmovanju človeka, ki po njegovih načelih nima osebnih in nadnaravnih ciljev. Komunizem torej prezira človeka kot duhovno bitje. Najvišjd človekova duhovnost pa je morala in vera, ki je, kot uči zgodovina, bila vedno v najtesnejši zvezi z njegovim družbenim življenjem. Jasno je kot beli dan, da morajo biti zgrešene reforme, ki temeljijo v tako zgrešenem pojmovanju človeka. Cerkev, ki jc sicer do raznih družbenih in gospodarskih sistemov zelo-širokogrudna in jih zlepa ne obsoja, odklanja komunistično uredbo države kot popolnoma zgrešeno v temeljih. Zgrešenost komunističnih reform je vedno bulj očitna tudi širokim ljudskim množicam. Človeštvo vedno bolj spoznava zgrešenost komunizma. Zato danes svet govori o komunizmu, ko je še pred desetimi leti o njem trdovratno molčal in je bila le Cerkev, ki je povzdigovala svoj glas in svarila pred komunizmom kot pred naj večjo nevarnostjo naše dobe. Potreba notranjo obnove Za pravilno rešitev sodobnih vprašanj je poleg zunanjih obnov potrebna. zlasti notranja obnova človeka. V svoji okrožnici o komunizmu stavi papež zahtevo po taki obnovi na prvo mesto. Imenuje jo »poglavitni pomoček in podlaga za vse po-močke». Tukaj smo duhovniki na svojem polju. Pomagajmo razmotavati vozel sodobnega življenja s tem, 'da po navodilih Cerkve delamo za moralno obnovo našiga naroda. Pa tudi naše ljudstvo se mora zavedati potrebe pc notranji obnovi. Brez nje bi vse ostale obnove ostale brez uspehov. Brez nje so vse obljube boljše bodočnosti prazne. Tudi danes velja klic, ki ga je Kristus postavil na začetek svoje pridige: Spremenite svoje, mišljenje! Slednjič se obračamo še do naše oblasti in jo pozivamo — dal Bog, da ne brez uspeha Dajte, zagotovite našim duhovnikom prostost, da bodo mogli po navodilih Cerkve delati za moralno obnovo naroda. Brez te podlage mora vse, morda stopnjema, a nujno propasti: narodi, rodbine, države in človeška kultura sploh. Zaključek Pij XI. je v svoji okrožnici o komunizmu pred desetimi leti skoval duhovni meč, s katerim bi mogli razrešiti zapleteni vozel sodobnega človeškega življenja. On je že odšel v večnost, meč pa je zapustil nam kristjanoni, da ga rabimo. Ali ga rabimo? Ali ga pustimo, da nerabljen rjavif Lahko bi si z njim osvojili svet, kakor si je Aleksander Veliki osvojil Azijo, potem ko je s svojim mečem presekal gordijski vozel. To veliko zadevo priporočimo vzoru delavcev, vzoru krščanskih mož ter očetov in vzoru pravičnega človeka, v katerem gospoduje duh nad teletom, — svetemu ženinu preblažene Devico Marije in Jezusovemu redniku sv. Jožefu. OKNO V SVET PREDSEDNIK TRUMAN je imel 12. t. m. pred ameriškim kongresom pomemben g'ovor. Pozval je kongres, naj priskoči Grčiji in Turčiji na pomoč s posojilom do 400 milijonov dolarjev. Prosil je tudi privoljenje, da se v Grčijo in Turčijo pošlje ameriško vojaško in civilno osebje, ki naj pomaga pri obnovi in nadzoruje u-porabo finančnih podpor. Grčija, je poudaril Truman, se nahaja danes v veliki nevarnosti: »Teroristično delovanje več tisoč oboroženih ljudi, ki jih vodijo komunisti, ogroža sam obstoj grške države«. Ako bi Grčija padla pod oblast oborožene manjšine, bi se tudi Turčija znašla v težkem položaju. »Ako no priskočimo na pomoč v tej usodni uri Grčiji in Turčiji, bi to utegnilo imeti daleko-stžiie posledice za zapad in za vzhod«. Boj ki sc bije v Grčiji, se boje v eni ali drugi obliki tudi drugod: »V tem trenutku svetovne zgodovine je skoraj vsak narod postavljen pred izbiro med dvema nasprotnima načinoma življenja. Izbira je prepo-gostoma prisiljena. Eden način življenja temelji na volji večine in ga označujejo: svobodne ustanove, predstavniška vlada, svobodne voli tvo, jamstva za osebne svoboščine, svoboda izražanja in vero, svoboda od političnega zatiranja. Drugi način življenja temelji na volji manjšine, ki je z nasiljem zavladala nad večino. Ta volja so opira na strahovanje in zatiranje, na tisk in radio, ki sta pod nadzorstvom, na prisiljene volitve, na ukinitev osebnih svoboščin. »Zato mislim,« je zaključil predsednik, »da mora ameriška po- Reakcionarji Ni mog-oče, da bi bili resnični obe trditvi: »Bog je« in »Boga ni« ali »Kristus je učlovečeni Bog« in »Kristus ni Bog«. Prva trditev je za nas kristjane resnica, na kateri temelji vsa tostranska človeška kultura in upanje ono3transkega večnega življenja. Druga trditev je laž, s katero je preslepil »oče laži« nekaj ubogih človeških otrok in jih zapeljal v grobi materializem, ki jiemlje človeku vso plemenitost ter ga napravi za žival in stroj. Prvo resnico oznanja že skoro dva tisoč lot Cerkev in je prelila zanjo v svojih vernikih že potoke mučeniške krvi. Drugo lažnivo trditev je povzel od zapadnih nevernih filozofov ko munizem, ker mu dobro služi za njegov materialistični sistem, in jo vsiljuje ljudem za nekak temelj novega družabnega reda. — To je dejstvo, ki ga hoče komunizem v katoliških deželah skrbno skriti in celo protestira, če so mu očita brez-verstvo. A v deželah, ki jih je zasužnjil, tega nič več ne skriva, temveč svoje brezboštvo uči in širi med ljudskimi množicami. Dve skrajno nasprotni verstvi sta prišli v današnjih časih v javen, vsemu svetu očiten spor. Komaj 100 let stari komunizem zahteva, da pred njegovim naukom kloni in utihne dvatisočletna Cerkev, ki ima od svojega božjega Ustanovitelja ukaz: »Pojdite in učite vse narode!« pa tudi obljubo: »Jaz ostanem z vami vse dni do konca sveta.« Cerkev se tej zahtevi ne more vdati, ampak se mora upreti zmoti, ki izhaja od satana, kakor se je uprla mogočnim rimskim cesarjem. ki so ukazovali kristjanom častiti malike. Kdo bo zmagali Z.i verno ljudi ni dvoma. Cerkev je doživela po mnogem preganjanju padeo poganskega Rima, doživela bo po mnogem preganjanju tudi padec komunizma. Do tedaj bo seveda očital komunizem Cerkvi in katoličanom, ua so reakcionarji. Zaradi aktualnosti jim navrže še smešno zbadljivko fašisti. Proti drugemu naslovu slovesno protestiramo in ga prepuščamo komunistom samim, ki so še stokrat hujši, kot so bili fašisti. Prvi naslov pa kar sprejemamo, saj smo ljudje, ki se upiramo vladajoči zmoti. Taki reakcionarji smo in ostanemo, ker nam jo resnica nad vse ijuba. Gorje nam, ča bi molčali, ko volk trže Kristusu ovce Njegove črede. BESEDE italijanskega katoliškega laika Iz pisma nekega našega italijanskega čitatelja iz notranjosti Italije, ki je dolgo živel mecl nami in se naučil našega jezika, povzemamo sledečo vrstice: ' »Zelo me je prevzelo branje št. 7 in 8 Slov. Primorca, ko so mi prišli pred oči pozivi h krščanskemu bratstvu med Italijani in Slovenci. V članku »Pax Christi« prve številke in v spominskem članku na Lojzeta Bratuža v drugi številki se mi je zdelo, da sem našel samega sebe, svoje hrepenenje, nekaj, za kar sam molim, onega izmed ciljev pvojega ubogega življenja. Če bi se nam posrečilo odstraniti vsak prazen predsodek, vsako nespametno nesporazumljenje, ki še loči ta dva tako bližnja in likra ti tako daljna si naroda, če bi mogli tudi mi prispevati nekaj gospod - duši Zakaj je tako malo modrosti med ljudmi? Zato ker svet ne misli na hodoče življenje, ampak samo na sedanje, ki ga gleda s telesnimi očmi, ima pa zaprto oči vere. Za večnim bi morala duša vzdihati, dokler ga ne doseže. — Ni težko razumeti, da je tegobna pot križa, a da je sladka domovina, ki nas čaka za vsemi griči skušnjav in križev. — Zbiraj torej kreposti brez počitka, ker si le še malo časa na svetu, od tega časa pa odvisi tvoja večnost. Ali rajska slava ali peklenska muka. Pa modi za grešnike, ker s tem moliš tudi za svoje zveličanje. Bodi izmed mnogih duš, ki nosijo silno breme za druge duše, ko trpijo za njiihovo zveličanje. — Čemu sem poslal preroke in duhovnike, ako ne zato, da po njih govorim dušam, ki ne slišijo mojega glasu, zato, da se te duše nauče hoditi po stopinjah zveličanja. k pobratenju (v znamenju križa in ne rdeče zvezde) teh dveh narodov različnega rodu pa iste \ ere, bi lahko trdili, da nismo živeli zastonj. Tudi to je delo svetega apostolata, pri katerem posebno vi duhovniki, upam, ne boste nikoli odpovedali...« Z velikim veseljem priobčujemo gornje vrstice, ki kažejo, da se tudi med italijanskimi čitate-lji našega lista dobijo resni in pošteni ljudje, ki bodo v duhu krščanske enakopravnosti delali za boljše medsebojno razumevanje naših narodov v znamenju Kristusovega križa. Poskrbeli bomo, da prizadevanje v tej Kmeri v našem listu ne bo zamrlo, ampak da bo dajalo in, u-pamo, tudi dobivalo vedno novih pobud. HHka težiti za tem, da pomaga malim narodom v njihovem odporu pred poizkusi zasužnjenja od strani oboroženih manjšin ali tujih priti skov. — Mi mislimo, da bi Amerika morala težiti tudi za tem, da pomaga do pravo svobodo tudi ti-stim narodom, ki so bili tudi po njeni krivdi in z njeno pomočjo že zasužnjeni. MOSKOVSKA KONFERENCA. Konferenca štirih zunanjih ministrov v Moskvi se jo otvorila 10. t. m. ob 5. uri popoldne v beli dvorani doma letalskih industrij. Otvorii jo je Molotov, ki je v svojem kratkem nagovoru poudaril pomen konference in želel obiio uspeha. Nato so prešli k določitvi dnevnega reda. lUolotov jo predlagal, naj bi prišel na dnevni red tudi pregled kitajskega položaja. Drugi ministri so se temu uprli, nato so se domenili, da bodo o tem razpravljali neuradno. Ruski predlog jo izzval na Kitajskem veliko ogorčenje. Sprejet je bil Bevinov predlog, nuj se pretrese poročilo finančne komisije za STO. Nato so začeli z razpravljanjem nemškega vprašanja. Zunanji ministri zasedajo popoldne, dopoldne pa zasedajo njihovi namestniki, ki jim pripravljajo gradivo. PANAMA SE NE STRINJA. Zu-l.iaiji minister male srdnjoumeriške republiko Paname jo izjavil, da se njegova vlada ne strinja z italijansko mirovno pogodbo, češ da so njeni pogoji pretrdi. NA SMRT OBSOJEN. Bivši poslanik viohyske vlade pri nemških zasedbenih oblasteh med vojno E. Do Brinon je bil oDsojeu na smrt, ODPOKLICAN IN RAZREŠEN. Tanjug poroča, da je bil jugoslovanski veleposlanik v Atenah dr. Izidor Cankar odpoklican in razrešen službe. USTAŠI PRIJETB V Genovi so britansko policijske oblasti areti rale devet Hrvatov, ki so se hoteli vkrcati, na parnik »Philippa«, namenjen v Južno Ameriko. Med njimi so politične, vojaške in gospodarske osebnosti Paveličevega režima. Aretiranci so bili prepeljani v Rim, kjer jih zaslišujejo. VZELI SO MU DRŽAVIJAN-STVO. Prezidij jugoslovanske narodne skupščine je odvzel jugoslovansko državljanstvo bivšemu kralju Petru, njegovi matori Mariji in bratoma Tomislavu in ' Andreju. Prav tako so odvzeli državljanstva knezu Pavletu in njegovi družini. Obema so zaplenili vse premoženje. Od vse dinastije Karadžordževičev bo menda obranil državljanstvo samo brat pok. kralja Aleksandra knez Jurij, ki živi kot privatnik v Beogradu. Knez Jurij je preživel 16 let v umobolnici. Ko so i»rišli Nemci v Beograd, so ga rešili in mu ponudili prestol. Toda on jo odklonil, češ da jo republikanec. LETALSKA NESREČA. Angleško štirimotorno letalo, ki jo prihajalo iz Kaira in je bilo namenjeno v Rim, je nad otokom Ischhi zadelo ob 800 metrov visok hrib in so vžgalo. Vseh 10 oseb, ki so bile na krovu, je zgorelo. V ITALIJANSKI USTAVODAJNI SKUPŠČINI se žo več dni vrši razprava o načrtu nove ustave. Predstavniki raznih strank se vrstijo na govorniškem odru in izražajo mnenje svojih strank o novi ustavi. Liberalci in levičarsko stranke se najbolj zaganjajo proti temu, da so v novo ustavo postavili določbo, ki govori o lateran iki pogodbi, sklenjeni med Italijo iu sv. stolico, Stran. 2 SLOVENSKI PRIMOREC SicvJ2 OKNO V SVET — Nadaljevanje —-——^ TOGLIATTI JE UKAZAL. Vodja ital. komunistične partije je izjavil, da so Mussolinija in njegove sodelavce postrelili na njegov ukaz. JUGOSLAVIJA PROSI ŽITA. Jugoslavija je prosila ameriško veleposlaništvo v Beogradu, naj priporoči pri mednarodnem prehranjevalnem odboru njeuo prošnjo, da bi ji nakazali 101.600 ton ameriškega žita. Ameriške oblasti so izjavile, da bo Jugoslavija dobila žito samo. če dokaže, da ga nujno potrebuje. Ta izjava je v zvezi z dejstvom, da je Jugoslavija ob priliki političnih volitev poslala v Romunijo in v Albanijo žito. DIPLOMATI PROTESTIRAJO. Diplomatski zastopniki sedmih držav v Sofiji (Velike Britanije, Franci jo, sv. Stolice, Italije, Švedske, Švice in ZDA) so ostro protestirali pri bolgarski vladi radi grdega ravna nja, ki so ga bili deležni od strani bolgarske policije, in radi zahteve bolgarsko vlade, da pregleda račune diplomatskih zastopstev. MED POLJSKO IN ČEŠKOSLOVAŠKO je bila 11. t. m. podpisana zavezniška pogodba, ki ima namen, zajamčiti varnost in obrambo obeh slovanskih držav pred nemško nor varnostjo. Pogodba vsebuje 6 točk in dodatek ter je sklenjena za 20 let V dodatku se obe državi obvezujeta, da bosta vsa teritorialna vprašanja rešili sporazumno v teku dveh let po podpisu pogodbe. FRANCOSKI MINISTER ODPOKLICAN IZ SOFIJE. Francoski minister v Bolgariji Jacciues Emile Pariš jo bil odpoklican iz Sofije «ra-di grdega ravnanja nekaterih članov bolgarsko milice s člani diplomat-, s k ega zbora«. KRIZA V BELGIJI. V belgijski vladi je izbruhnila kriza radi nesoglasja med liberalci in komunisti v vprašanju nadzorstva nad cenami. Prvi minister Huysmans je podal ostavko svoje vlado. Zunanji minister Spaak j j dobil nalog, naj sestavi novo vlado. Draginja raste V Italiji so ugotovili, da draginja stalno raste. 0o primerjamo cene v letošnjem januarju s conami iz leta 1938, dobimo, da so se od tedaj dvignile za 4000 od sto, to se pravi, da so sedaj povprečno vse stvari 40 krat dražje kakor so bile leta 1938. Plače pa po večini niso bile nikomur povišano štiridesetkrat. Najmanj pa duhovnikom, ki so jim povišali plačo le za dve sto od sto. Dobivajo torej trikrat toliko kot leta 1938. Kaplan, ki je imel 1. 1938 n. pr.90 lir, dobi danes 270 L, župnik namesto 300 L 900 lir, kanonik namesto 500 L 1500 lir na mesec — itd. Paš sijajne plače, ki se spodobijo »zagovornikom kapitalizma«. Pod komunizmom so pa duhovniške plače popolnoma odpravljene. Od česa torej živijo naši duhovniki? Od same prostovoljne podpore ljudstva, ki ceni svoje- duhovnike in njih delo. Torej jasen dokaz, da vlade, ki so proti duhovnikom, niso ljudske v pravem pomenu besede. — Delavci imajo po večini povišane plače od 20 do 30 krat v primeri s plačami iz 1938. Nekateri listi in nekateri ljudje pa kljub temu še vedno vpijejo, kako mastne plače imajo duhovniki. — To je groba nevednost ali hudobija. IZ CERKVE Novi škofje in novi svetniki V ponedeljek 10. marca je bil v Rimu javni in tajni konzistorij, na katerem jo sv. oče proglasil nove škof« v prisotnosti številnih kardinalov, obenem pa poslušal njihov nasvet glede petih novih svetnikov, o katerih smo zadnjič poročali. Mnogi kardinali so prišli tudi iz i-nozemstva. Mons. Prečun je umrl Prve dni marca je umrl mons-Prečun, nadškof v Olomucu. Imel je 81 let. Pokojni nadškof je bil med Slovenci znan ko velik sodelavec pri Apostolstvu sv. Cirila in Metoda. Španska pomoč katoliškim vseučiliščnikom V Madridu so ustanovili zavod za univerzitetne dijake, ki vanj sprejemajo brezplačno študente, ki so morali zapustiti svojo domovino zaradi preganjanja od strani komunističnih oblasti v domovini. Večina dijakov je slovanskega izvora. — Vendar dežela, ki pač po strašni izkušnji ve, kaj se pravi komunizem in da so njegove žrtve vredno sočutju in pomoči kulturnih narodov. Terezija Neuman Tudi pri nas jo že poznana Terezija Neuman, stigmatiziranim iz Bavarske. Med vojno so govorili, da jo je Hitler dal umoriti, ker mu je napovedala slabe stvari. Toda to seje izkazalo kot izmišljeno. Terezija še vedno živi kakor prej. Hrani se sa- mo s -,sv. obhajilom, ki ji ga nosi vsak dan domači župnik Naber. To sc jo godilo tudi med vojno. Vsak petek ob treh popoldne ima Terezija zamaknjenje, v katerem gleda Kristusovo trpljenje. Terezija ima vedno mnogo obiskovalcev. Lani jo je obiskalo nad sedem tisoč ainerikan-skih vojakov in častnikov. Pomanjkanje duhovščine Na Dunaju je veliko pomanjkanje duhovščine. Za dušno pastirstvo bi potrebovali še tisoč duhovnikov. Prav tako primanjkujejo redovnice, da bi vodile verske zavode. Tja naj bi povabili slovenske duhovnike, ki ee nahajajo v begunstvu. SKOPLJE Iz Skoplja poročajo, da so tamkajšnje oblasti zaprle in obsodile na dve leti zapora generalnega vikarja č. g. Turka. Prav tako so zaprli in obsodili č. m. prednico usmiljenk v Skoplju in zaplenili njih samostan. Pater Lombardi V Italiji uživa sedaj velik sloves kot slovit govornik jezuit p. Lombardi. Kjer je kdaj govoril, je imel vedno za čuda dosti poslušalcev; včasih do 30 tisoč. Sedaj gjvori po radiu vsak ponedeljek in sredo zvečer ob 7. uri. Komunistu so odrekli cerkveni pogreb V Kataniji na Siciliji so nekemu znanemu voditelju komunistične stranko odrekli cerkveni pogreb.Komunistično glasilo »Uruta’« je zagnalo vsled tega velik krik, češ da se s tom uganja verski terorizem-škofija pa jo enostavno izjavila, da cekveni kanoni velevajo, da se mora odreči cerkveni pogreb vsem, ki »so vpisani v organizucjah, katere zanikajo verska načela«. Pokojni komunist pa jo kot vodilna osebnost v svoji stranki prav gotovo vedel, da komunizem zanika verska načela. Zato ga Cerkev ni mogla javno počastiti dot dobrega kristjana s cerkvenim pogrebom. Seveda pa s tem ni rekla, da zanj ne bo molila. Cerkev moli še vedno za vse, tudi za take, ki so od nje odpadli. — Cerkveni predpisi veljajo tudi za našo deželo. To naj vedo prijatelji komunisti in naj bodo dosledni. DOMAČE NOVICE POSTNE PRIDIGE NA TRAVNIKU V petek 21. t. m. ob 8. uri zvečer bomo slišali pri Sv. Ignaciju govor: »BREZ PRELITJA KRVI..« (sv. Pavel). Duhovna obnova za dekleta V SREDO, ČETRTEK IN PETEK od 26.-28. T. M. LE BO VRŠILA V ZAVODU NOTRE DAME DUHOVNA OBNOVA ZA DEKLETA KOT PRIPRAVA NA VELIKONOČNO SPOVED. VSAK VEČER OD 7-8 BO SV. ROŽNI VENEC, GOVOR IN BLAGOSLOV. V SOBOTO 29. OB 6.30 ZJ UTRAJ BO ZAKLJUČEK S SV. MAŠO IN SKUPNIM SV. OBHAJILOM. VABLJENA SO VSA GORIŠKA DEKLETA. AIS se poslavlja Goriški AIS (zavezniška obveščevalna služba) je priredil 10. t. m. poslovilni večer slovenskim in italijanskim časnikarjem iz Gorice. Družabnega večera se jo udeležil tudi poveljnik 88. divizije gen. Bryant E. Moore. Šest se jih je vrnilo V Trst so jo vrnilo šest oseb izmed onih, ki so bili v maju 1945 nasilno odpeljani v Jugoslavijo. Teh 22 mesecev so preživeli im raznih taboriščih. Pojasnjen umor? Zdi se, da so neznanci 9. 2. t. m. po pomoti ustrelili v Komnu kaplarja civilne policijo Filipa Larisso. Njihova žrtev bi moral uiti inž. Miran Engelman, slovenski Tržačan, usluž-ben pri ZVU. Engelmana so te dni okrog 10. ure zvečer, ko se je vračal od večerje na stanovanje, neznanci zagrabili, mu zamašili usta, ga vrg|i v avto in odvedli proti moji. Inž. Engelman je bil svak slovenskega politika Branka Vrčona. — Kdor rabi krivično svoj meč, bo z mečem pravično pokončan! Na to pozabljajo ljudje, ki se poslužujejo tako nasilnih metod v boju proti ljudem drugačnega prepričanja IZ ISTRE V Pazinu so bili njega dni hrvat-ski frančiškani, ki pa so morali zapustiti svoj samostan, ko so prišli fašisti na oblast. Sedaj so so vrnili m so pričeli z redno službo božjo. V Montrilju v Istri so okradli tamkajšnjo cerkev sv. Roka in odnesli z oltarja vse prte in iz zakristije vse paramente. Ljgdstvo bogo-skrnnstvo iz dna srca obsoja in je to pokazalo na ta način, da je že začelo z zbirko, da si cerkev nabavi nove paramente. Neotesanost Na naših obmejnih prehodih med conama A in B se gode najnever-jetnejše stvari. Medtem ko so zavezniški obmejni stražniki res dostojni do potnikov, ne delajo jugoslovanski svoji državi prav nobene časti, zlasti no na dohodih z Vipavskega. Na dnevnem redu je najstrožja osebna preiskava potnikov, ko se morajo nekateri celo sezuti in sleči. Zlasti jim obračajo žepe, da bi morda ne prenašali kakih pisem ali celo Slovenskega Primorca. Za to zadnje »hudodelstvo« so zagrožene hude kazni. Do pred kratkim je bilo prepovedano nositi iz Gorice vse potrebščine, tudi take, ki jih v Jugoslaviji sploh ni dohiti, kakor na pr. sukanec za šivanje in krpanje obleke. Zdaj pred priključitvijo so postali malo bolj širokogrudni in dovoljujejo nakupe v Gorici, monda s tiho mislijo: le založite se; ko vas priključimo, ho-mo že pobrali, kar boste imeli črez potrebo, saj nam v Jugoslaviji vsega manjka in bo prišlo vse prav, kar znesete še v zadnjem hipu iz reakcionarnih zalog. Duhovnikom z malimi izjemami jo skozi vipavski blok vsak dostop v Gorico'prepovedan in neštetim se je že pripetilo, da so jih :ia Ajševici zavrnili nazaj v »svobodo«, da-si so šli po svojih uradnih opravkih na sedež škofije, ki vrši še vedno cerkveno jurisdikcijo nad vsem ozemljem, dokler ne bo sv. Stolica VELIKA ŠTIRIDNEVNlCA Pri Sv. Ignaciju bo v sredo, četi" tek, petek in soboto pred cvetu® ali oljčno nedeljo, t. j. od 29* u® 29. 111., velika štiriduevniea. Vsak večer ob 8. uri bo govor-Naslovi govorov bodo sledeči: V sredo 2b.: Tvoj pravi braz... V četrtek 27.: Kdaj si naj V petek 28.: Ali, ali — tretje poti zate ni! , . V soboto 29. bo ob isti uri slovesna ura češčenja iz nove knji-žiee »Pri Jezusu». _ po priključitvi drugače poskrbel®-A kaj to briga te visoko izobražen® juriste 'am- onkraj blokov! Al nazaj, odkoder si prišel! Iz Pasu „ sta hotela dva duhovnika v U38.. na pogreb sobrata duhovnika. o bloku so ju poslali nazaj. Iz P®sU B je hotel duhovnik v obnnS”0 vas v pas A o Vseh svetih na kar je pravtako v čast slovenske®1** misijonskem delu. Ko so leta 1932. p. Bapista ugM' tili komunisti, jo bil ves sreče11. Bes so ga vlačili iz ječe v ječo ,B ga sedem mesecev mučili, a £‘l končno le izpustili, ker je njeg®' škof plačal zanj visoko odkupnin0. Skoraj žalosten se je vrnil na A®" bodo. « Dobrotnik človeštva » Nekoč je neko mesto rešil P1'® izropanjem — njegov mili nastoP je ganil še roparje — in tedaj s® mu mestni očetje — pogani — P1’1 nesli v zahvalo dve tabli z zlat1)11 napisom: »Dobrotnik človeštva« 111 »Sreča države«. Resnično je bil t0 pater Baptist Kitajcem! Kako P®' inembne so besede, ki jih je izrek®, o njem hankovski škof p. Evgei11) Massi: »H/e« bi imel deset JJapf1 slov Turkov, bi bilo dovolj za »!'JJ vikariati« Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. Iucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S- Hlap ec Ferjan Z Dobrave so dospeli Logarjevi, on in ona in tri hčere, tako dolgo kot prekle pri kozolcu; s Police Klančar z gospodinjo ir. o-trokoir.; iz Gorij krevljast Bukovec s svojilni tremi okornimi brati iu še mnogo dragih gostov, visokih in nizkih, Tudi duhovni gospodje so prišli in prostorna Bregarjeva hiša jo nudila komaj dovolj prostora za mnogoštevilne goste. V družinski sobi je bilo kot v veliki gostilniški dvorani: celi stolih raznovrstnega peciva so stali na mizah. Zraven je bila na krožnikih za prigrizek narezana gnjat s surovim maslom, vmes pa so zvenele ves dan vinsko kupice in kavino skodelice. Domača hči Ančka in dekle pa so imele še pozno v noč delo z likanjem oblek, z odvijanjem in spravljanjem darovanih cvetlic in s pletenjem svatovskih šopkov. Slednjič je bil velik dan tu. Nebo je bilo jasno kot zrcalo, sence je že žarko prisijalo čez hribe in razlilo svoj blesk po livadah ter se zalesketalo v vimkih cerkvenih oknih. Ob vseh hišah, koder je imel iti novomašniški sprevod, so stale v vrsti zelene veje. Pred vasjo je bil postavljen mogočen slavolok s pozdravnim napisom in ravno tako tudi pred cerkvenimi vrati. Na prostora pred cerkvijo pa oe je P"-posuo dvigal v zrak kot zvonik visok smrekov mlaj, ves okrašen z venci in pisanimi zastavicami. Slovesno so poli zvon ivi, vmes se je mešala godba požarne brambe, z bregov za vasjo so odmevali mož-niirji, v cerkvi pa so mogočno zadonele orgle. Ko je stopil uovo-tiuišmik s svati skozi vrata iu šel umerjeno v zlutobleščeči mašni obleki med gosto množico vernikov I red oltar, so je oglasila s kora ganljiva pesem: »Novo-mašnik, borf pozdravljen; od Boga si nam poslan; za duhovnika postavljen, med pastirje zveste zbran. Vodil boš skrbno ovčice, pasel jih z jedjo resnice; opominjal in učil, srčno prosil in svaril.« V sijajno okrašeni in opleteni cerkvi so pokleknili Bregarjevi ljudje spredaj pred drugimi verniki; vsi skupaj, od gospodarja do zadnje dekle, in v veselem zanosu so čutili, da velja vsa ta čast iu radost njim. Pred mašo je bila pridiga, v kateri je slavnostni govornik opisoval vzvišenost duhovske-ga stanu, pa tudi poudarjal veliko odgovornost, ki jo ima dušni pastir pred Bogom za izročene mu ovčice. Ko pa je nato pristopil novomaš-uik k oltarju in s svojim polno donečim glasom zapel Gloria in ex-eelsis Deo in pozneje predglasje, tedaj bi bil Ferjan pri tem najraje zopet vedro zavriskal. — Prišlo je do obhajila iu gospod Stanko je pedal svojim domačim Telo Gospodovo. — Mirno, resno in spoštljivo je pristopil Bregar pred pregrajeni obhajilni prt, nič ni izdajalo njegovo umerjeno obnašanje notranjega ganotja; ko je pa sprejel iz roke svojega sina Telo Gospodovo, je kanila solza na beli prt. Marijana, novomašnikova mamica, je gorela kot sveča od notranje sreče in blaženosti, sestra Ančka je žarela kot roža, vsi posli in posebno Ferjan niso mogli prikriti na zunaj svojega veselja. Iu pozneje je bila sijajna gostija v gostilni pri Jelenu. Zgoraj pri prvi mizi je sedel novomašnik iu polog njega drugi gospodje duhovniki, nato so prišli najbližji sorodniki novega mašnika in na spodnjem koncu Bregarjevi posli, toda vsi pri prvi mizi, pri tako imenovani novomašniški mizi. Kar niso vedeli, kako je prišlo do tega. Take časti si niso pričakovali. Tu di z mnogoštevilnimi imenitnimi jedili, kot z ribami in perutnino, niso videli, kako početi; niso s’ skoraj upali jih vzeti. Čo so se J1’1 lotili, so so boječe ozirali okrog be, ali jih ne kdo opazuje. Naj ve® J spoštovanje pa jih jo navdaja10 pred ogromno torto, ki je stal* pred njimi. — Med veseli zabav'°' prijetno godbo in vedrim petje11* izurjenega pevskega zbora je P® tekala slavnostna gostija. Vmes s° se oglašali rosni nagovori in z’ vahne napitnice in vnetemu vz»J’! kanju »živio« kar ni hotelo hi11 konca. Bilo je že pozno popoldne. Dekh’ Jerica je izginil:', in se brž zop® vrnila z neko stvarjo, zavito v a® prt, in jo položila poleg sebe 1,0 mizo. Sedaj je postal Ferjan v0S nemiren. Premikal se jo na svoj®1*1 sedežu sem iu tja, stopical z no£‘* mi, pogledoval dol med kolena, _ izmenoma zdaj rdeč kot rak in IlB to zopet blad kot stena. Slednji® Jl vstal, Jerica ie potrkala z nož®‘)B ob kozarec iu Ferjan se je ogla8’ (Nadaljevanje)