J ишч rULL,VUr\ i U -ic
24465 LAKELAND BLVD EUCLID,OHIO 23
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
VOL. XXXII
LETO
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JANUARY 3, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 1
NOVI GROBOVI
Neznana letala vrgla Bombe na sveto mesto Jeruzalem
FRANK ŠARL	| JACK SKUFCA
V mestni bolnišnici je umrl j Danes zjutraj ob 5. uri je Frank šari, član društva "Cle- umrl v Polyclinic bolnišnici Jack veland" št. 126 SNPJ. Tukaj ne
zapušča sorodnikov in društvo mu je preskrbelo pogreb pod vodstvom pogrebnega zavoda Rusynak & Yurek. Zadnje čase se je nahajal v zavodu za onemogle ljudi.
*
JOHN RUS
Po dolgotrajni bolezni je umrl včeraj zjutraj John Rus, star 72 let, 1208 E. 176 St. Doma je bil iz Loškega potoka, odkoder je prišel v Ameriko pred 46 leti. Bil je član društva Jugoslav Camp št. 293 W.O.W.
Tukaj zapušča soprogo Julijo, rojeno Vončina, hčeri Mrs. Anna Bauer in Mrs. Ida Pekol, vnukinjo Diane, brata Louis, sestri Mrs. Frances Zupančič in Mrs. Johana Leskovec in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.	'
#
FRANK GREBENC
Po kratki bolezni je umrl na svojem domu Frank Grebene, po domače Čardarjev, star 61 let. Stanoval jg na 1127 Norwood Rd. Doma je bil iz Rašice pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. Več let je vodil grocerijsko trgovino potem pa gostilno. Bil je član društva France Prešeren, št. 17 SDZ in društva Lunder-Adamič, št. 28 SNPJ.
Tukaj zapušča soprogo Agnes, rojeno Koller, sina Franka, hčer Mrs. Agnes Wilks, tri vnuke in sestro Mrs. Angelo Pozel-nik, ki je soproga Joe Pozelnika, lastnika kegljišča na Waterloo Rd., v Argentini zapušča brata Antona, na Dunaju sestro Pauline in v Jugoslaviji sestri Frances in Marijo. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9.15 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary.
*
VINCENT POTISEK
V mestni bolnišnici je umrl v soboto zjutraj vdovec Vincent Potisek. Zapušča hčer Mrs. Rose Bottger. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St.
Židje pravijo, da bodo bombardirali Kairo, če so napad izvršili Egipčani
Skufca, stanujoč na 1382 Russell Rd. Bolehal je že nekaj časa in na Novega leta dan ga je zadela kap, kateri je podlegel. Pogreb oskrbuje Konys pogrebni zavod, 872 E. 79 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
JUSTINE VELIC
Ko se je v soboto zjutraj pripravljala za v cerkev je nenadoma zbolela za srčno kapjo in ji podlegla Justine Velič, stara 33 let, stanujoča na 1261 E. 60 St. Rojena je bila v Clevelandu in je delala kot inšpektorica pri Cleveland Graphite Bronze Co.
Tukaj zapušča starše Johna in Justine, rojena Stanič, brata John in Frank ter sestro Anno. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na
pokopališče Calvary.
*
FRANK PILARSKI
V soboto zjutraj je preminil na svojemu domu Frank Pilar-ski, stanujoč na 867 E. 79 St. Rojen je bil na Poljskem ter je bil zaposlen pri White Motor Co. Tukaj zapušča soprogo Cecelijo in več sorodnikov. Pogrfeb se bo vršil v torek zjutraj ob 8.45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Filipa ob 9.30 uri in nato na
pokopališče Calvary.
#
AGNES HAFNER
Včeraj zjutraj je preminila Agnes Hafner, stara 74 let, stanujoča pri družini Papp na 14713 Thames Ave. Tukaj nima sorodnikov. Pogreb se bo vršil v torek popoldne ob 1.30 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., na Whitehaven pokopališče.
Nemci v sovjetski zoni pripravljajo obravnavo za Koch
JERUZALEM, 2. jan.—Nocoj so prvič po presledku šestih mesecev neznana letala dvakrat vrgla bombe na sveto mesto Jeruzalem.
V	židovskem delu mesta je bi-*'
lo ubitih pet oseb.
V	Tel Avivu je neki predstavnik izraelske vlade izjavil, da je bombardiranje Jeruzalema zadostni vzrok za zračni napad na prestolnico Egipta, Kairo, če se bo ugotovilo, da so napad izvršila egiptska letala. Ta predstavnik je rekel, da so egiptska letaila metala bombe na južni del Palestine, v bližhii puščave Ne-gev. Včeraj pa so Židje zagrozili, da bodo napadli Kairo, če bodo Egipčani ponovno bombardirali njihovo prestolnico Tel Aviv, bodisi z zraka ali pa morja.
Vojna proti civilcem Predstavniki Židov v Tel Avi-
BERLIN, 1. jai. — Nemški uradniki v provinci. Thuringija, ki se je nahaja v sovjetski okupacijski zoni, pripravljajo obnovo obravnave proti nacistični zločinki lisi Koch, kateri je nedavno ameriška vojaška sodnija spremenila kazen dosmrtnega zapora na štiri leta ječe, tako da bi začetkom tega leta bila izpuščena.
Thurinški uradniki so izjavili, da so od bavarskih oblasti za-
..........,	htevali izpovedi, prič na obrav-
vu 80 izjai/iU, da so zračrus sile .tiicheiiv/aldske iflačuige," ESgipta zvišale število sifojih lui-	^^ihoT/o iniemijejo ra-
ff'Z!' di njenih odurnih zločinov izvršenimi nad jetniki taborišča v Buchenwaldu. Kochovo 'je najprej ameriška vojaška sodnija v Dachau obsodila na dosmrtni
Dramsko društvo "Ivan Cankar"
Članstvo dramskega društva "Ivan Cankar" se vabi na redno mesečno sejo v torek zvečer ob osmih na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Seja je važna in prosi se polno-številno udeležbo.
stvu. Z druge strani pa je voj no ministrstvo Egipta obtožilo Žide, da so metali bombe na neko taborišče arabskih beguncev v Palestini in ubili več Arabcev.
Prvi napad na Jeruzalem je bil storjen v hladni noči, okrog polnoči, sledil pa mu je tri ure pozneje drugi. Očividno je, da je napad bil izvršen le z namenom teroriziranja židovskega prebivalstva.
*
Anglija bo morala stopiti v vojno?
CHICAGO, 2. jan. —Chicago Sun-Times je danes sporočil, da je angleški ambasador v Wash-, ingtonu baje opozorilo ameriško vlado na naraščajočo nevarnost, da bo "Anglija vmešana v vojno v Palestini na strani arabskih držav."
Seja lovcev
Redna mesečna seja lovskega kluba St. Clair Rifle and Hunting Club se vrši v torek zvečer ob osmih v Slov. domu na Holmes Ave. Vabi se vse člane, da se gotovo udeleže.
JERICA AVSEC
Po šestmesečni bolezni je preminila na domu Jerica (Gertrude) Avsec, rojena Radovan, stara 68 let. Stanovala je na 705 E. 160 St. Rojena je bila v vasi Toplice, fara Šmarjeta, kjer zapušča sestro Terezijo in več sorodnikov. V Ameriki je bivala 37 let in je bila članica društva sv. Helene št. 193 KSKJ, društva Waterloo Grove št. 110 WC in podr. št. 10 SZZ.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Martina, doma iz vasi Obrh, fara Šmarjete, štiri otroke: Mrs. Justine Miller, Mrs. Mary Smoley, Mrs. Antonia Sa-jovec in Josepha, 10 vnukov, brata Steve v Sheboyganu, Wis., in Johna v Milwaukee, Wis., ter več sorodnikov. Čas pogreba, ki se bo vršil iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete, še ni hi1 dmjnrrn
Mlad. zbor SDD
Starši članov Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. so vabljeni na sejo, ki se bo vršila л torek zvečer ob 7:30 uri v na vadnih prostorih. Seja je važna in prosi se polnoštevilno udelež bo.
zapor, ko pa jo je nedavno po-milostila s pristankom vojaškega guveinerjo Cla^aJ-je poseben senatni odbor to pomiloščenje javno ožigosal.
Thurinški uradniki želijo tudi ostale dokaze proti Kochovi. Zahtevani dokazni material so jim iz Bavarske že poslali, toda od ameriške vojaške vlade je odvisno, če bo izročena tudi sama "buchenwaldska vlačuga," ki bi prav gotovo prejela pravičVio kazen.
NEDOLETNI DUHOVNIK PODELIL PRVI ZAKRAMENT SV. ZAKONA
LONG BEACH, Cal., 2. jan. — Rev. Mar jo Gortner je danes v svojem duhovniškem poklicu podelil svoj pni zakrament sv. zakona nekemu paru.
Vse bi bilo v redu, ampak "oče" Gortner je star le 4 leta. Kljub svoje nedoletno-sti je ceremonijo izvršil z dostojnostjo, kot se si>odo-bi za takšne prilike. Bil je oblečen v duliovniško obleko, imel je ministranta^ odlično je novoporočencema z verskega stališča podal značaj zakramenta, čeprav se ' je zdelo, da bolj govori z glave kot pa čita iz knjig večnih modrosti.
Oče nadebudnega duhovnika Rev. Vernon G. Gortner vztraja, da je ceremonija veljavna, ker da јз njegov sin Rev. Mar jo bil posvečen v zavodu Old Faith, Inc., v Los Angelesu.
Sovjetska zveza znižala trgovino z Jugoslavijo
Novi sporazum za leto 1949 predvideva 87.5 odstotno znižanje
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih vo svetu in doma!
Ogenj uničil moderno Grdinovo poslopje; škoda je ogromna-znaša okrog $400,000
v bolnišnici
Poznani Mr. James I. Rotter, tajnik Slov. društvenega doma na Recher Ave., je nagloraa zbolel in bil odpeljan v Glenville bolnišnico. Želimo mu skorajšnje popolno okrevanje!
jeziti ogenj. Pod pritličja, pokrit z asfaltnimi ploščami, se je sesul okrog 1.30 po polnoči, nakar je plamen švignil do strehe, s katere se je moralo umakniti pol tucata ognjegascev. Okrog 2. uri so začeli popuščati zapad-ni zidovi in zgornji del poslopja se je sesul;
Iz notranjosti poslopja so se slišale male eksplozije. Ogenj je bil pod kontrolo okrog 2.45 uri.
Prvi je opazil gosti dim v trgovini s pohištvom neki mimoidoči človek, ki je pohitel v kegljišče in opozoril nič hudega sluteče kegljače na nevarnost.
Na pozorišču se je zbralo več sto radovednežev, ves promet pa so policaji ustavili na celem področju.
Danes zgodaj zjutraj je ogenj popolnoma uničil moderno poslopje znanih slovenskih trgovcev Grdina in Sinovi, na 6019-6029 St. Clair Ave. Škoda na poslopju je precenjena na $250,-000, poleg tega pa je v trgovini zgorelo pohištvo v vrednosti $80,000, dočim škoda povzročena v kegljaških prostorih znaša nadaljnih $80,000.
To veliko trgovinsko poslopje je podjetje Grdina &
Sons, Inc., zgradilo pred tremi leti, kratko po plinski katastrofi East Ohio Gas Co. Veruje se,
da je vse šlo v popolno zgubo.
Radi zapadnega vetra so bila ogrožena tudi sosedna poslopja.
Na enem sosednem poslopju se je že vnela streha.
Ogenj je izbruhnil v mali kleti Grdinovega podjetja okrog polnoči, ob 2. uri po polnoči pa Dr. Kern se pridruži kliniki je celo poslopje bilo v strašnem plamenu. Vročina je bila kot v
LONDON, 31. dec. — Sov jetska agencija "Tass" je danes naznanila, da bo radi "proti-sovjetskega stališča" maršala Tito sovjetska .trgovina z Jugoslavijo v prihodnjem (1949) letu znižana za 87.5 odstotkov.
Poročilo sovjetske agencije pravi, da je- bil med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo podpisan novi trgovinski sporazum za leto 1949.
Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito je že začetkom tekočega tedna naznanil v parlamentu, da bo Jugoslovija skušala trgovati z zapadom, "da bi dobila opremo za rudnike in industrijo". Tito je v parlamen tu povedal, da je prišlo do spo-r as Sovjetsko zvezo radi indu-striolizacije Jugoslavije. .Baje je Moskva hotela, da bi Jugoslav! ja oskrbovala s sirovinami ostale vzhodno-evropske države, kupovala pa od njih industrijske izdelke. To pa je Tito smatral za nepravično in je zagovarjal industrializacijo dežele soglasno s pet-letnim načrtom, katerega se je začelo izvajati pred tremi leti.
Jugoslavija kljub svojim naporom ni dosedaj uspela, da bi od zapadnlh držav dobila industrijsko opremo v zameno za kovine in les. Ima sicer trgovinski sporazum z Anglijo, toda v ta sporazum niso vključeni težki stroji. Zedinjene države pa tudi ne želijo pošiljati Jugoslaviji najvažnejšo industrijsko opremo.
Kitajski nacionalisti hočejo častno poravnavo s komunisti
Toda komunisti so še enkrat označili Čiangkajšeka in novo vlado Sun Fo-a za skupino gangsterjev, lutk ameriškega imperializma in poklicnih izdajalcev
NANKING, 2. jan.—Ministrski predsednik nove kitajske nacionalistične vlade Sun Fo je v današnjem radio govoru apeliral na ljudstvo, naj nudi svojo organizirano podporo mirovnim naporom, "tako da bi komunisti spoznali željo ljudstva in prenehali z vojaškimi akcijami v interesu svojih rojakov."
V istem govoru pa je Sun Fc*-
povedal vojakom na bojišču, da I tekočem letu ustanovljena "Kijih ne sme vreči v zmedo izja-!tajska ljudska republika," ki bo
va, da vlada želi mir, pač pa da morajo podvojiti svoje napore, "da bi se izvojevalo zmago za mir."
Diplomatični opazovalci zapadnlh sil v Nankingu menijo, da so izjave necionalističnega premijerja bile podane z namenom, da bi ljudstvo podprlo sedanjo mirovno ofenzivo nacionalistov.
Komunisti niso več banditi" in "uporniki"
Govor Sun Fo-a je bil zelo zmeren. V teku govora ni omenil "komunističnih banditov" in "upornikov," kakor so to po navadi označali vodilni nacionalisti svoje nasprotnike.
V petek pa je sam generali-sim ćiangkajšek podnl značilno novoletno izjavo, s katero je od-l>rto povedal komunistom, da je pripravljen odstopiti, če bi njegova ostavka omogočila pogajanja za sklenitev "častnega miru". Čiangkajšek sicer ni rekel, 'da bi podal ostavko, toda njegovo izjavo "če bi se lahko zagotovilo mir, bi me moja lastna pozicija ne zanimala," se tolmači kot odprto zagotovilo, da je pripravljen odstopiti pod nekaterimi pogoji. Kitajski nacionalistični diktator pa je opozoril komuniste, da "vlada ne bo imela drugega izhoda kot da se bori z njimi do konca", če iskreno ne želijo mir." '
imela "koalicijsko, demokratično vlado pod vodstvom komuni^ stov." Dalje imajo komunisti v načrtu, da skličejo "politično svetovalno konferenco," na kateri bo ustanovljena centralna vlada za celo Kitajsko. Sodelovali bodo opolnomočeni pred-stavhiki vseh demokratičnih strank in skupin.
V radio oddaji so kitajski komunisti okrcali tudi liberalce, ki apelirajo na ljudstvo, da verujejo Ciangkajšekovi stranki in "ameriškemu imperializmu." Pravijo, da takšni liberalci prav gotovo niso ne delavci in ne kmetje in niso prijatelji delavcev in kmetov.
Med tem pa prihajajo poročila iz severne Kitajske. ■ da se tamkojšnji nacionalistični voditelji pripravljajo na ločeni mir s komunisti.
Bolezen
že nekaj let se nahaja bolna na svojemu domu soproga Blaž Granca na 19316 Cherokee Ave. Prijateljice in znanci so vabljeni, da jo obiščejo, mi ji pa želimo, da bi se ji ljubo zdravje
Dr. F. J. Kern, z uradom na 6233 St. Clair Ave., se je pridru-peklu. Ulice, ki so bile ob priliki ^il Euclid kliniki (Euclid Clinic) gašenja mokre, so se kar, na 828 E. 185 St. kot "Associate"
sproti sušile, poslopja in hiše več kot 45 čevljev preko St. Clair Ave. pa so postale vroča. Plamen iz poslopja se je dvigal od 50 do 75 čevljev nad streho in osvetljeval celo področje. Gasilci so večkrat bili v smrt-
in bo uradoval v kliniki dva dni v tednu, v torek in petek od 10. do 12. ure dopoldne. Poleg specializiran] a pri zdravljenju glavobola bo na razpolago bolnikom za druge notranje bolezni.
OBRAVNAVA PROTI KARDINALU MINDSZENTY-JU
BUDIMPEŠTA, 31. dec. -Madžarski vladni krogi so da nes naznanili, da se bo obravnava proti aretiranemu kardinalu Mindszenty-ju in trinajstorici soobtožencev začela pred ljudskim sodiščem februarja meseca.
Klub društev SDD na Recher Ave.
Nocoj ofc 7:30 uri se vrši zelo važna in prva seja v tem letu Kluba društev Slov. društvenega doma na Recher Ave. Prosi se vse društvene zastopnike, da se gotovo udeležijo.
Letna seja Čitalnice
Letna seja Slovenske narodne čitalnice SDD na Waterloo Rd. se bo vršila v sredo zvečer ob 7.30 uri v čitalniških prostorih. Seja je zelo važna ne samo radi volitev odbora za tekoče leto, pač pa tudi se ima rešiti več drugih važnih zadev in ukrepati glede plesne veselice, ki se vrši 23. januarja. Nadzorni odbor je prošen, da pride nekoliko pred sejo, da pregleda knjige.
Raznašalci se zahvaljujejo
Tekom božičnih praznikov so naši naročniki lepo nagradili pridne raznašalce, kateri so nas naprosili, da v njih imenu izrečemo vsem najlepšo zahvalo. Obenem pa želijo vsem veselo in srečno novo leto!
Vile rojenice
Iz bolnišnice
Mr. Louis Vesel iz 18901 Nau-mann Ave. se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom, kjer se nahaja na potu okrevanja. Prijatelji ga lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice in vo-
kmalu vrnilo!
ni nevarnosti, ko so skušali za- ostanejo kot dosedaj.
Uradne ure na starem prostoru [ ščilne karte, ki jih je prejel v
bolnišnici.
Komunisti zavrgli Čiankgajšekov apel
Komunisti so jasno zavrgli nenavadni mirovni apel Čiangkajšeka, katerega so že postavili na seznam vojnih zločincev.
Zgleda tudi, da niti apel novega nacionalističnega premijerja ne bo imel zaželjenega učinka.
Takoj ko je Čiangkajšek naslovil svoj "apel za mir", je ko munistiCna radio postaja še enkrat označila njega in njegovo novo vlado za skupino poklicnih izdajalcev, gangsterjev in lutk ameriškega imperializma. Na osnovi tega se domneva, da ko munisti ne bodo sprejeli nobenih pogojev za mir, če bi jih na rekovali Čiangkajšek ali pa njegova nova vlada.
V svojem govoru je Čiangkajšek omenil nekatere pogoje,
na osnovi katerih bi nacionalisti pristali na mir. Med temi pogoji se nahaja ohranitev vladne ustave, ohranitev "demokratične oblike vlade", enotnost oboroženih sil in svobodni način ^ viie rojenice so se prošli po-življenja za ljudstvo.	jnedeljek zglasile pri družini Mr.
*	I in Mrs. Al in Elsie Rudman,
Kitajski komunisti	18605 Kewanee Ave., in pustile
bodo odločali o miru	zalo hčerkico-drugorojenko. Ma-
NANKING, 3. jan.—Snoči je iti, katere dekliško ime je bilo radio postaja kitajskih komuni- Elsie Desmond ter je hči Mrs. stov opozorila, da bo na Kitaj- Jennie Hrvatin, in dete se do-skem prišlo do upostavitve miru !bro počutita v Booth Memorial le na osnovi pogojev, ki jih bo- bolnišnici. Mr. in Mrs. Rudman do narekovali komunisti.	"lastujeta Freeway Tavern na
Soglasno s poročilom, bo v 17921 Waterloo Rd. Čestitamo!
......
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
3. januarja, 1949.
ii
ENAKOPRAVNOST
ff
Owned and Published by THE AMERICAN rUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CQ. ■231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 531112
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesccev)--
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5,0C
-	3.00
For Canada, Europe' and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) —-
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$10.00 — 6.00 — 3.50
PRVI SLOVENSKI FILM
"Prišel sem, da bi te pobaral o scenariji. Kako si se ga lotil?"
"Lotil? Vidiš, ta glagol je presneto na mestu, kajti scenarija res nisem kar takoj napi-
rijev? Ali je to posebna knji- tem
ževna zvrst?"
"Mislim, da bo pri nas vsekakor posebna književna zvrst.
tabo—in sicer živ. Lojze Poto-
kar ni več Lojze Potokar, tem- j Težka in zelo odgovorna. Zakaj? več stric Sova. In Stane Sever Ker ne verjamem, da bi pri nas je samo še Drejc. In Presetnik kdaj razvili tako filmsko indu-samo komisar. Tu stojijo pred'strijo, ki bi letno producirala 50 sal ,temveč sem se ga lotil pred'tabo in začenjajo živeti svoje'filmov. A če bi jih, bi bilo vsaj poldrugim letom in sem se bo-[življenje. Tedaj se pokaže, da'40 plehkih puhlic. To pa nikakor ril z njim skoraj do konca sne-1 jim še marsikaj manjka, da bi ni v skladu z našim pojmova-
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NALOGE INFORMATIVNEGA TISKA
manja filma."
"Saj prav to me zanima." "No, pa začniva pri začetku. Bilo je seveda razumljivo, da bo naš prvi umetniški film iz velikih dni naše osvobodilne borbe. Izbera dobe torej res ni bila težka, zato pa je bila težka borba z gradivom, ki ga je toliko, da pisatelja naravnost zasipa. Greš v kamnolom pod ka-V povojni dobi se je v vedno bolj ostri obliki razvila Imen, pa se vsa gora sesuje nate . . ."
resnično in prepričljivo do kon-jnjem umetnosti, ki k njej priča doživeli svojo usodo, ki jim 'števamo tudi film. Petdeset do-je namenjena. In tako sem črtal |brih scenarijev pa ne bomo nik-prizore in pisal nove; popravljal'dar napisali na leto—in scena-in obračal sem do kraja, včasih riji bodo morali biti dobri, kaj-
"Preveč je vsega, preveč."
"Preveč. Vidiš, če bi bilo na Slovenskem samo 300 partizanov in 200 aktivistov, in če bi okupatorji požgali samo eno vas in postrelili samo 10 talcev, potem bi zelo verjetno že danes imeli o teh pretresljivih dogodkih velike romane, zbirke novel
še tik pred snemanjem."
"Potemtakem je potrebno, da scenarist sodeluje pri snema-
nju?"
ti film ni roman, ki ga bere nekaj tisoč ljudi, ni drama, ki jo vidi nekaj deset tisoč ljudi— ;'Jilm gledajo milijoni, film je "Mislim, da je sodelovanje v!tisto umetniško sredstvo, ki go-
tako imenovana "živčna" ali pa "mrzla vojna." K sreči to še vedno ni dejanska "vroča" vojna in so radi tega izgledi za miroljubno poravnavo še vedno mogoči, pač pa le propagandna vojna, katere namen je, da se mobilizira javno mnenje proti tej ali oni nevarnosti.
V vroči vojni imajo glavno besedo vojskovodje in generali, ki dirigirajo vojaške operacije, mečejo v akcije vojske, bombnike, tanke in bojne ladje. V mrzli vojni pa so vojskovodje in generali diplomati, politiki, uredniki,
raznih časopisov, komentatorji itd. Brez učinkovite pro- Ž" pesmi, velike tragedije in , v . ., . , ,	v	-Ti- u 1 drame, galerije slik in kipov. A
pagande v časopisih le sploh nemogoče zamisliti mrzle . .	^	.
' °	^	v, . , , .	, . Ipi'1 Has je stiri leta vrela m go-
vojrie. ТуГ naseni sunoriskeni tisltii prihiija ta inrzla vojria vsa. dežeb. SSkoraj ni člove-
do svojega polnega izraza—v dnevnih političnih novicah, vjka, ki ga ne bi bil pograbil ta katerih dominira beseda "reds," v uredniških člankih, kjer |strahotni vrtinec. Tudi umetni-zopet srečamo besedo "reds" in v člankih raznih sindi-jka, ki danes začenja komaj oti-kalnih žurnalistov, kjer se zopet v vsakem drugem stavku P&vati to ogromno goro še vro-srečamo s to kratko besedo—reds! Reds, reds, reds . . Ta I čoga gradiva."
beseda je postala parola v živčni vojni, v istem pomenu ka-j	omejil na Primor-
]{or je "liuriahi" \r vroči.	|" "^Razumljivo, prvič, Iter jo bi-
Živimo v dobi, ko si ljub vsem novoletnim željam za la osvoboditev tega kosa naše
vsakem primeru koristno. V našem primeru je bilo potrebno. Seveda pa nikakor ne trdim, da je vselej potrebno. Zato ponavljam, da je bila to šola za vse. Pri drugem filmu bo treba vsekakor pripraviti temeljiteje." "Kaj misliš o pisanju scena-
vori nđjrazumljivejši jezik najpreprostejšim ljudem. Zato se bo pisatelj scenarij moral vedno zavedati velike odgovornosti, da bo pisal idejno zdravo, življenjsko resnično, to se pravi prepričljivo, umetniško."
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
o ženitvi, tudi več ne
V. Karhovskaja:
LJUBEZENSKA ZGODBA
Povem viam zgodbo o dobrih ljudeh, živijo tu v naši soseščini, najbrže ste tudi že sami slišali o njih. Naj bo, kakor hoče, o dobrih ljudeh je vedno prijetno pripovedovati.
"Kaj hočete, teta G ruša! S solzami ne odpraviš nesreče. Napisati jnu, naj takoj pride— to je vse. Kaj drugega sploh ne more biti."
govori. Ti je jasno?"
"Kaj govoriš, Griša, saj si vendar mlad, zal fant! Mar naj živiš sam?"
Sin je namrščil čelo in rekel: "Nočem, da bi se mlada ženska mučila pri meni, to je tvoja materinska usoda, tvoj težki križ. A nalagati ga na tuja ramena, ne, tega ne maram, nikdar se to ne bo zgodilo. O tem več ne govori. Ta reč je med nama urejena in konec besedi."
Teta Gruša je vzdihnila in pomislila: "No, kaj, nekako se bo že uredilo."
Strogost novega upravitelja je bila vsem pogodu. Niso bila zadovoljna le dekleta, ki so mol-zla, celo krave so bile nekam zadovoljne, pri moji veri! Hlevi so morali biti snažni, krave lepo oštrglane. Govoril je; "Naj se mi svetijo kakor polkovnikovi konji. Žival ljubi snago."
Ljudje so z veseljem delali. Grigorij Ivanovič je bil resda strog in zahteven, znal pa je tudi pohvaliti, kdor je to zaslužil.
A glejte, kdo se je nenadoma ves izpremenil! Valjuška Kopi-lova, prva lepotica v vasi, vedno vesela, odlična delavka. Zdaj pa, kar naenkrat se ne smeje več, ne poje, molči in dela za tri. Ljudje so se čudili tej izpre-
mirnim in vsega nepotrebnega hrušča in histerije očiščenega življenja, ne bomo iznebili te mrzle vojne. Tako je bilo lani, tako je bho leta 1946, tako se je začelo leto 1945, do-čim so leta 1944 časnikarska fanfare pele slavo in alelujo zmagoslavnim zavezniškim armadam Sovjetske zveze. To
zemlje eden poglavitnih smotrov naše borbe, a drugič, ker sem tam doma in ker pišem samo iz svojega ožjega sveta, iz
svoje tolminske dežele."
^	,	, , , i "Potemtakem se dejanje fil- i Pred osmimi mesefci pa se je
so bih tisti casi, ko se urednikom časopisov m trebalo batij dogaja na Tolminskem?" ion sam, Grigorij Ivanovič, vrnil
da bi jih označili za ne ameriške elemente ali pa celo so-j "Dejanje skoraj izključno, a j domov. Preden pa je prišel, je naslednji teden. Na prvi pogled potnike, če so kaj dobrega zapisali v cilju "boljšega razu- |misel zajema vso Primorsko, in
scenarija?"
"že ko sem pisal novelo 6 očuku Orlu, sem mislil na dalj-
mevanja" med našo deželo jn "močno zavezniško Sov jet- i celo upam, da ponekod odraža sko zvezo." Celo, takšne napore za "boljše razumevanje" so }v8o našo borbo."
odprto hrabrili sami predstavniki naše tedanje vlade. Kje I	Ј® nastala prva zamisel
so sedaj tisti časi, ko je tedanji urednik "Enakopravnosti"
brez vsake skrbi mogel celo opravičevati diktaturo v Sovjetski zvezi in peti hozano "ljubljenemu Stalinu" brez nevarnosti, da bi mu na čelo pritisnili pečat ne-ameriškega elementa!
Sevfda, bili so takšni časopisi in komentatorji, ki so smatrali, da je Sovjetska zveza naša sovražnica celo za časa same vojne in so postali posebno-alarmirani in histerični, ko so zmagoslavne sovjetske armade zavzele Berlin.
Toda nihče se takrat ni na njih oziral; zmaga nad barbarskimi hordami Hitlerja in Mussolinija in njihovimi zavez-
I Teta Gruša je dvignila glavo, membi. Dejali so: "To ni kar ta-Pozhate teto Grušo iz naše va- j ustnice ji drhtijo, sivi lasje so |ko. V tem grmu tiči kak zajec."
In res se niso zmotili. Na kratko povedano, naša Valja se je zaljubila v Grišo Ivanoviča. Dekleta sojo spraševale: "Kaj ti je, Valja? ' Ona pa jim je odgovarjala :
"En sam človek je na svetu, zaradi katerega bi se oblekla v svilo in žamet, pa kaj je njemu mar to! Niti pogleda me ne. Ali naj gledam jaz nanj, tudi jaz imam svoj ponos!"
Seveda so vsi vedeli, koga ima v mislih. In res, Grigorij Ivanovič ni niti opazil deklet, kakor da jih sploh ni. Ljudje so go
si? Poštama ženica, med vojno j se ji skuštrali:
se je čisto postarala, tako ji je; ,,rp , , . , . , , ,
^ Tako zal fant je bil. In kako bilo hudo za sinom. Bil le v' , . , , ,, , . . , ,
. I rad je delal! Ne bo vzdrzal brez mnogih bojih, nekega dne pa je
j bil težko ranjen. Iz bolnišnice so i
ji pisali, naj se ne vznemirja,; Zvečer pa je Olga Vasiljevna da se je sinu zdravje že lepo po- j Poslala v bolnišnico brzojavko, pravilo. Kakor da je materino ; Sporočila je Grigoriju Ivanovi-srce lahko mirno, če ve, da njeng^ nestrpno pričaku-edini sin nekje leži in trpi!
jejo. Predlagajo mu primerno delo—vodil bo posle na živinorejski farmi.
Grigorij Ivanovič je prispel
poslal takole pismo:
"Mama, ničesar Vam nočem prikrivati. Invalid sem, izgubil sem desno roko in levo nogo. Nisem več deloven človek kakor
je bil prav takšen fant, kakršnega so se ga'Spominjali: visok in vitek. Plašč je imel ogrnjen, ta- • vorili: "Škoda, da beži pred svo-ko ni bilo videti, da mu manjkal jo srečo." A svetovati mu, tega
roka in čeprav je sepal, je bilo zaradi proteze težko uganiti, da
nekdaj, v breme Vam bom. Ce
Vam je prav, ne pridem domov, I mu je noga odrezana nad kole-šo zgodbo, ki bi v njej prikazal! ako bi Vam bilo pretežko z me-1 nom. Vaščani so se ga kar raz-primorsko vas v letih velike noj. Sami presodite. Hodim lah-1 veselili, teta Gruša pa se ga osvobodilne vojne. No, prav ta ko, ker so mi napravili protezo | sploh ni mogla nagledati. Drža-osnutek sem poslal v natečaj za —umetno nogo, z roko pa je sla- la ga je za levo roko in kar ria-filmski scenarij. Osnutek so bo. Kakor hočete, mama, napiši- j prej vzklikala:
sprejeli—in začelo se je delo. te mi, kako ste se odločili. Ne Težko delo. No, kljub vsemu je'bom užaljen, saj razumem. Ljubil scenarij napisan do lanske ' beči Vaš sin Grigorij. Še to, pi-jeseni."	smo pišem sam, navadil sem se
'Griša, sinek
'Toda saj si sodeloval pri sne- ^ iiekako z levo roko."
niki, izdajalskimi skupinami kvizlngov na Norveškem, pe- manju. In si scenarij še spremi- Teti G ruši je prebrala to pi-
njal, popravljal?"	: mio soseda Valja Kopilova.
"Seveda sem ga. In še kako! ] Ko je Valja brala, je teta Gru-Pokazalo se je namreč, da je bil jša sedela kakor okamenela: stis-čas za pripravo in obdelova see-; njenih ustnic, oči uprte V eno narija odločno prekratek. Pa saj ločko. Ko pa je Valja potiho re-ni nič čudnega; bili smo vsi za- kla; "To je vse," je teta Gruša četniki, od prvega do zadnjega, zastokala in omedlela. Prišli so Ta film je bil šola za vse! Kar,ljudje in jo tolažili, pa kaj pose mene tiče, to rad in odkrito' magajo vse tolažbe v taki ne-priznam. Vidiš, do sedaj sem pi- sreči? Valja je poklicala pred-sal samo prozo. V prozi je junak sednico Olgo Vasiljevo, pamet-tako rekoč na papirju; potrpež- no in dobrosrčno žensko. Prišla Ijiv je. V filmu pa je vse druga- je, sedla k teti Gruši in jo ob-
tanovcev v Franciji, vlahovcev v Ukrajini, ustašev na Hrvaškem in domobrancev v Sloveniji—to je bil skupni cilj vseh nas.
Uredniki časopisov so torej nekakšni generali v "mrzli vojni" in danes se jih odprto pozivlje, naj v njej sodelujejo, naj jo pdspešujejo, naj z alarmantnimi članki vplivajo na javno mnenje in posvarijo ljudstvo na "komunistično nevarnost." Kaj to pomeni? Pomeni strahovit pritisk na moralno odgovornost poštenih urednikov in časnikarjev,
katerih prva in poglavitna naloga mora biti, da resnice ne skrivajo, pač pa jo podajejo takšno kot je, da objektivno
poda jej o stvarno sliko današnjega položaja zunanjemu sve- Junak nenadoma stoji pred i jela: tu in pri nas doma. Prav to načelo bi moralo veljati za "Enakopravnost," ki je, kot sam podnaslov pove, "neodvi-sendnevnik za slovenske delavec v Ameriki."
Slovenski tisk v Ameriki je zelo močan. Proporcionalno se na tem polju, kakor splošno na kulturnem polju, ne more z nami verjetno meriti nobena druga narodnostna skupine v celi Ameriki! Mi imamo štiri slovenske dnevnike
moj!
Predsednica pa je ukazala:
"Zdaj pustimo mladega častnika, da se spočije in okopa, jutri pa ti napolnimo hišo, le pripravi se, teta Gruša!"
Ko pa sta mati in sin ostala j veka, ki najbrže hoče zamoriti sama, je Grigorij Ivanovič tiho i svojo ljubezen, in sicer zaradi
si nihče ni upal. Tak resen in samosvoj človek je bil in vsi so vedeli, da se ne mara ženiti.
Tedaj je vzela to zadevo v roke sama predsednica. Poklicala je Valjo.
"Glej, dekle," ji pravi, "to ni moja zadeva, toda ženska sem v letih, pa marsikaj razumem, Ako bi se navaden, zdrav fant tako ponosno vedel in hodil mimo tebe, bi bila prva, ki bi ti svetovala, da mu obrni hrbet in ne misli nanj. Tu pa imamo člo-
jih lahko zavrže ali pa sprejme. Kot je rekel Voltaire: "Ni treba, da se strinjam s tistim, kar hočeš povedati, toda s svojim življenjem bom branil pravico, da to poveš!" Kaj bi ostalo od te naše demokracije, če pa bi se uničilo to pravico svobodnega izražanja? Demokracija ne prizna za
zločin svobodno izražanje misli. Mi uživamo takšno demo-—tri napredne, ali pa kakor jih naši nasprotniki označujejo j kracijo, čeprav je ogrožena. Toda uničili bi to pod pretve-"sopotniške" in enega katoliškega ali pa kakor ga napredni I zo, da je treba uničiti svobodo izražanja samo radi tega.
elementi označajo domobranskega, ali pa zagrizeno klerikalnega. So številčno močnejše narodnostne skupine, ki pa kljub temu komaj vzdržujejo eden edini dnevnik. To nam gre v kredit. Toda gre nam v kredit samo zato, ker naši Slovenci v Ameriki podpirajo in vzdržujejo svoje časopise v polni zavesti, da so ti časopisi njihovi, da so nerazdružno
ker to izražanje ni v prid in ne v soglasju z 'mrzlo vojno'
in žalostno rekel: "No, mama, pa si me pričakala. Zdaj nisem več polnovreden človek, komaj tri četrtine so me ostale. Težko ti bo z menoj. Morda ti bo žal, da si me sprejela takega."
Teta Gruša je znova zojakala in rekla:
"Greh imaš, Griša, da govoriš materi take besede. Takšen si mi še stokrat dražji, ljudje pa tako skoraj ničesar ne opazijo. Ce pa tudi opazijo, saj to je vendar tvoja bojna slava, vsaj jaz tako mislim, pa tudi predsednica je tako pravila."
A šele zvečer, ko mu je v top-!lo zakurjeni kopalnici pomagala, da se je slekel, je videla njegovo ranjeno, izmučeno telo in mrzel pot ji je stopil na čelo. Grigorij jo je pogledal od strani in vprašal:
proti komunizmu. Kajti to bi pomenilo pobijati komuni- "Nu, prav?"
zem s fašizmom	I Komaj je odprla izsušene ust-
To smo morali omeniti predno v splošnem obrisu po-i"'^®' vendarle našla v sebi
tebe same. Boji se, da ti bo težko z njim. Ce bi bila jaz na tvojem mestu, bi globlje shranila svoj ponos in bi šla prva k njemu. Napravi, kakor hočeŠ. Morda pa to niti ni prava ljubezen."
Pogledala jo je Valentina in rekla:
"Pametna ženska ste, Olga Vasiljeva, pa govorite take besede. Kaj pa, če mi pereče: 'Hvala ti, Valja Kopilova, de se vznemirjaš zaradi mene, potrebna pa si mi ravno toliko kot lanski sneg.' Kaj potem? Naj si zave-žem oči in bežim iz vasi, kali?"
Predsednica pa se je razjezila:
"Potem si neumna, to je vse! A če je že tako, ti povem, da nisem samo enkrat opazila, kako gleda za teboj. CIcda te, v očeh pa mu leži žalost. Smili se mi revež. Ce pa si je vtepel v glavo, da nobeno dekle ne bo srečno z
njim, tedaj nikar ne pričakuj
. ,	^	, ,	moči, da mu je rekla: "Zame si od njega besed o ljubezni. Ne
.lasnimo naloge informativnega časopisa, posebno kar	svet. Naj- boš jih dočakala. Kar bodi po-
tiče našega lista. Čutimo, da je v preteklosti, lani, nas j	nami, Griša. Zdaj bo nosna, k meni pa nikar več ne
povezani z njihovim življenjem in z njihovo izobrazbo. To j časopis zvesto sledil načelu objektivnega informiranja, i^pet vse dobro. Delal boš, Olga prihajaj!"
je dejstvo. Toda prav radi tega dejstva imajo naši ameri-! toda naši nasprotniki so nas kljub temu označili za sopot-' Vasiljevna se te bo na vso moč j Po tem razgovoru je postala
ški Slovenci priliko, da se vsestransko seznanijo z aktual-j nike in celo rdečkarje! To pa, seveda, izvira iz načela, ki razveselila. Pravi: 'Prav takega: Valja nekam bolj vesela. "Ali
ni mi vprašanji v svetu in doma. Prav radi tega, ker imajo prihaja po znani vatikanski krilatici: "Kdor ni s Kristusom potrebujemo, poštenega in vest- je mogoče, da gleda za menoj?	.
na izbiro različne časopise niso v nevarnosti, da bi jih je proti njemu"—ergo—"Kdor ne sodeluje v mrzli	Nash^U bomo dobrosrčno Naposled se je odločila. Naj bo, j^kianja g avo o njegovega la-
kakršna koli propaganda mogla podvreči ^od svoj vpliv in	z nami, je na strani naših nasprotnikov." Tu ni alternative. | Q^igorij jo je pogledal stro-
uničiti njihovo lastno presoje van je teh dogodkov. To je	Tu- je samo prvi ali pa drugi tabor—ali pa kakor bi pri; rekel-
osnovni princip demokracije kot jo tolmačimo v naši de-	A.D. rekli: srednje poti ni! O vseh napačnih in popolnomai ..ygg mama! Ne bom ti
želi; ne vsiljevanje nekih idej in političnih koncepcij, pač	krivičnih obtožbah proti našemu listu, bomo spregovorili j več govoril o sebi—kakršen
pa razumno pojasnjevanje utemeljeno na drjr;lvih, ki sc	jutri.	(Dalje prihodnjič)	iscm, tak naj bom. Ti pa mi o,
Če pa me bo nagnal—tedaj zbogom in pozabite name."
Dekleti sta se prestrašili:
"Ali si ob pamet, Valja? Ce je tako, te ne pustiva same, s teboj greva!"
Valja pa je zacepetala z nogami in za vpila: "Samo poskusite!"
Zavezala si je bel robec na glavo, stoji med ogledalom, prava lepotica, žalostno se nasmiha in pravi dekletom: "No, pa grem."
Večer je bil, zunaj je bilo že temno. Dekleti sta se spogledali: "Vseeno morava pogledati za njo, da se kaj ne zgodi." Nadeli sta si črne šale in potiho šli za njo. Videli sta jo, kako se je ustavila pred pisarno. Okno je odprto, v sobi gori luč. Grigorij Ivanovič je vsak večer delal v svoji sobi. Valja je stopila na dvorišče, dekleti pa sta se skrili pod okno, v grmovje. Rekli sta si:
"Ni lepo prisluškovati, pa saj midve ne delava tega iz radovednosti, ampak da bi bili pri roki, če se kaj zgodi. Oba sta tako resna."
Med tem pa je Valja potrkala. Grigorij Ivanovič je dvignil glavo, se ozrl proti vratom in za-klical: "Naprej!"
Valjuška je vstopila in obstala pri vratih. On pa je vprašal: "No, Valja, ali se je pri vas kaj zgodilo?" In njegov glas je ves nniren, služben.
Valja mu hoče odgovoriti, pa ne more. Potem je zbrala vse svoje sile, oblila jo je rdečica: "Da, zgodilo se je."
"Kaj pa?"
Medtem pa je že uganil, da to, kar se je zgodilo ni v zvezi s teličkami ali kravami, ampak s samo Valjo Kopilovo. Zardel je, pogledal v knjigo in rekel:
"Morda pa ni nič tako posebnega."
Valja je zmečkala robček v rokah in pravi:
"Morda nič posebnega za vas, Grigorij Ivanovič, jaz pa ne morem več živeti." Oblile so jo solze.
Grigorij je vstal—vedno je težko vstajal—pogladil se je po laseh in tiho pravi: "Ne razumem vas."
Valja pa njemu med solzami: "Kako bi me vi razumeli! Ne pomenim vam več kakor trava ob cesti, stopili ste nanjo, jo zmečkali, pa greste naprej, ničesar ne vidite . . . Jaz pa . . . meni . .
Dekleti sedita v grmovju, jo-četa, težko jima je pri srcu. Griša je ves pobledel.
"Valja," pravi, "midva se o tem ne bova pogovarjala."
Tedaj je Valja raztrgala svoj robček na dvoje in ga vrgla na tla.
"O, ne bova!" pravi, "tedaj tudi meni ni treba več živeti, ker brez vas ne morem živeti. Vi pa ste brez čustev, kamen. Pravite, da nimate roke. Ni res, vi z eno roko delate več kakor drugi z dvema. Srca nimate, to je. No, pa zbogom! Ne boste me več videli!" Obrnila se je k vratom.
Dekleti v grmu sta se prestrašili, hoteli sta skočiti k vratom, tedaj pa je Grigorij Ivanivoč za-klical: "Valja!"
Obstala je med vrati. Stoji in vsa trepeče—Grigorij je stopil k nji, vzel ji je roke z obraza, pogledal ji je v oči.
"Valja," ji pravi, "riiila, razumi me."
A komaj je izrekel "mila," je naša Valja kar zasijala, smehlja se, joče in pravi: "Mila, mar ' sem vam mila?"
"V breme ti bom, razumi to . . . Skesala se boš, da si si naložila tak križ. Poglej se, kakšna. lepotica si, jaz pa . . ."
"Ti pa si takšen, da boljšega ni na svetu," pravi Valja in
kakor hoče. Nekega večera pra- mena.
vi svojima najboljšima prijate-! Tedaj sta se dekleti v grmu Ijicama:	|spogledali in si šepetaje rekli:
"Dekleta, tako ne morem več I "Tako, tu sva odveč. Stvar se živeti. K njemu grem in mu po-1 je brez naju uredila."
vem vse, kar mi leži na srcu. 1 In potiho sta odšli.
3. januarja, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
SLOVENSKA DEKLETA NA OLIMPIADI
Olimpijske igre predstavljajo vrhunec športnega udejstvova-nja in plemenitega tekmovanja. Zato je olimpiada sen vsakega tekmovalca, toda pot do nje je dolga in trda. Le zares najboljšim ia vsake države je mogoče udeležiti зе olimpijskih iger. Zato je že samo to dejstvo, da koga domovina pošlje na olimpi-jado, velika čast in največje priznanje, ki ga domovina more tekmovalcu izkazati, saj se srečujejo pri teh igrah v Ant-werpnu, pa zopet v Parizu. Amsterdamu, Los Angelesu in Berlinu. Šele leta 1926 je mednarodni atletski odbor predlagal, da naj bi sodelovale na olimpijskih igrah tudi žene. Leta 1928 so na olimpijadi v Amsterdamu prvič nastopile tudi tekmovalke, in sicer v atletskih disciplinah, i tekih na 100 in 800 m, skoku v j vis in metu diska. Program se je v naslednjih letih razširil in' tako tekmujejo danes žene na!
olimpijskih igrah že v vseh njim dostopnih disciplinah.
Že pred vojno so tudi naše tekmovalke zastopale Jugoslavijo na olimpijskih igrah. Tudi letos v Londonu naših deklet ni manjkalo. Tekmovale so v vajah na orodju in v nekaterih atletskih disciplinah.
Naše orodne telovadke so pridno in vztrajno vežbale ter so v ostri konkurenci zasedle kot vrsta 7. mesto. Najboljša izmed naših je bila zopet Ljubljančanka Vida Gerbčova. Razen nje so bile v vrsti še tri Slovenke: Mariborčanki Neža Černetova in Ruža Vojskova ter Milica Rozmanova iz Kranja. — Vida je rutinirana tekmovalka, zelo sigurna, malo nervozna, sicer pa sila vedrega značaja in vedno pripravljena za pomoč. Njeno najljubše orodje je dvo-višinska bradlja, na kateri z neverjetno lahkoto izvaja najtežje prvine. Tudi na krogih je doma", samo gree mi pa res
American Handmade Glassware Gives Variety To Table Settings
The accomplished homemakcr will find beautiful table settings just as important a feature of entertaining as the food she serves for her dinners and luncheons. And for the enterprising individuals who want their tables evert more of a credit to their special good taste and imagination, the judicious choice of unusual pieces will provide a pleasing and artistic variety.
The tattle setting shown in the photograph is modern, at its best but will be equally suitable in homes of other periods. The beautiful American glass is simple and unadorned. Its beauty lies entirely in purity of line and quality. The hand-fashioned glass ducks add an interesting accent note.
so jim stari Grki položili temelj. Poslej 60 se vršile rta vsaka štiri leta. V Parižu, St. Louisu, Londonu, Stockholmu, Almi kot Juliji pa manjka mednarodne tekmovalne izkušenosti. Verjetno je bil tudi to glavni vzrok, da na pred tekmovanjih v Londonu nista dosegli običajnih rezultatov in sta tako od nadaljnjega tekmovanja izpadli.
Marija Radosavljevič je bila naša pri letošnjih olimpijskih igrah najuspešnejša ženska tekmovalka. Dosegla je 7. mesto v metu krogle ter s tem vrinila ime jugoslovanskih športnic na vidno mesto. Čeprav uspehe na olimpijskih igrah gledamo mnogo manj osebno, kot recimo uspehe doma in mnogo bolj z nacionalnega stališča, vendar ta uspeh prav Mariji od srca privoščimo. Ona je namreč ena izmed takih tekmovalcev, ki jim veliki športni uspehi ne "zlezejo v glavo", če smemo tako reči. Je prava hči narave, skoraj nekoliko divja, silno impulzivna, zraven pa zelo dobrosrčna in do skrajnosti odkrita. Med nami je ne zdolgočasi. Narobe — vedno bila znana pod' inienom "šerif" ji gre na smeh. Celjanka Alma, in je običajno terorizirala vso študentka medicine, je živo na- bližnjo okolico. Doma je iz Va-sprotje Julije. Je sicer naša naj- Ijeva in obiskuje srednjo teh-bolj nadarjena tekačica, ki se nično šolo. Prvič je nastopala je zelo hitro povzpela do odlič- leta 1946 ter je od tekmovanja nih uspehov, vendar pa jo le do tekmovanja naglo napredo-redkokdaj vidiš z voljo in resno vala. Strašno se je veselila vsa-trenirati. Pred tekmovanji pa kega uspeha, obenem pa ji je ima strah, zlasti kadar je kon- bilo vedno žal, če je videla, da kurenca malo hujša. Pred vsa- je bila katera od sotekmovalk kim nastopom govori zelo dosti razočarana nad svojim pora-o tremi. Spominjam se, da je zom. Na nekem tekmovanju je nekoč ob taki priliki pozabila nepričakovano premagala favo-celo na trening dres in je hote- ritinjo Marinčkovo v metu kro-la teči kar v trenerkah. Tako: gle. Z odkritim obžalovanjem je najboljši tekmovalci posamez- pristopila k Dani, iztegnila obe nih držav in igre pokažejo, ka- roki proti njej in vzdihnila: teri izmed njih so najboljši na "Dana, majke mi, jaz ne mo-svetu.	rem zato! Veš, krogla je bila
Leta 1894 se je na pobudoi"^^"krat tako lahka in je kar Francoza Pierre de Coubertai-;	zletela takq daleč! .
na ustanovil olimpijski odbor z Končni smisel olimpijskih namenom, da organizira olim- iger niso športni rezultati, mar-pijske igre po antičnem zgledu, več medsebojno zbližan je šport-Tako so se leta 1896 vršile prve; nikov vsega sveta, poglobitev olimpijske igre v Atenah, kjer: bratstva in utrditev miru.
ne diši", odkritosrčno izjavi, če jo vprašaš, kaj jo najbolj veseli. — Ostale tri so mlade in zelo nadarjene tekmovalke. Manjka pa jini seveda še tekmovalna izkušenost, zlasti mednarodna, kajti marsikateremu tekmovalcu, ki je doma nenadkriljiv, ob ostri konkurenci svetovnih športnikov uplahne pogum, zgubi zaupanje vase in ne zna preceniti lastnih sil s silami tekmecev. Tudi za športne igre velja, da je vsak začetek težak.
Atletinjam je bila pot v London na olimpiado nekoliko bolj strma. Najprej so morale doma dokazati, da njihovi že doseženi uspehi niso le slučajni, ampak jih lahko dosežejo tudi večkrat. Tri so izpolnile te pogoje: Julija Matej v metu diska, Alma Butja v teku na 100 m in Marija Radosavljevič v metu krogle.
Julija je tip metalke. Visoka in močna po svojem poklicu je uradnica in doma iz Novega Sada. Do treninga ima silno voljo i:: se tudi pri najde-tajlnejšem treningu, ko je treba tudi stokrat ponoviti isti gib,
Društveni koledar
JANUARJA
1. jan., sobota — Novo leto, Maccabees Red Jackets Team Ples v SND na St. Clair Ave.
8.	januarja^ sobota — Društvo Napredne Slovenke 137 SNPJ Ples v SND na St. Clair ^ve.
9.	januarja 1949. nedelja — Plesna veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
15.	januarja, sobota — Glasbena Matica — Ples v SND na St. Clair Ave.
16.	januarja, nedelja. — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD, Recher Ave.
21. januarja, petek.—Ples keg-Ijačev društva "Cleveland" št. 126 SNPJ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
32. januarja, sobota — Društvo Glas clev. delavcev št. 9 SDZ Ples v SND na St. Clair Ave.
29. januarja, petek. — Amer. Veterans — Ples v SND na St. Clair Ave.
29. januarja, sobota — Plesna veselica društva ''Loška doli-
na" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
30. januarja, nedelja — Obletnica društva "Cerkniško jezero št. 59 SDZ v SDD na Waterloo Rd.
MARCA G. marca — nedelja — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
MAJA
1. maja. nedelja—Koncert pev-skega zbora "Triglav" v Sach-senheim dvorani, 7001 Deni-son Ave.; po koncertu zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave,
Naročajte, širite in čitajie ''Enakopravnost!"
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
Of,LAM

M)
WHATAREGIRLSMAOEOF?
wr/IU SUGAR & SPICE-WEYRE lie
Џ
(HUMAN 6RAlNSAR£ ^0% WATER./)
aiywiioht
Sizife;
its AT THt
MAavARbfAribue t*eoRAro*y
»MOWtO ГИАТ
MERE THIRSTQUENCH-IN6 ISN'T ENOUGH FOR PEAK EFFICIENCY >
Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45.
And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from now.
P. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
pick out your own reward
here!
ONE AUTO PLANT IN DETROIT PROViOES ITS EMPLOYEES WITH 600 DRINKING WATER COOLERS.
Anew drinking fountain designed by @в@@).тне worlds largest manufacturer of electric drinking water coolers,
WONT SPURT- • • DOČSNT SPLASH ■ ■ • CA/VTB£ SQ.UIRTED
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
lAVI lACH Wt№	AND YOU WILL HAVE		
	In 1 Ytw	In 5 Ytart	In 10 Year*
$ 2:50	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,84
9.7$	195.00	1,004.20	2,163.43
7.50	990.00	2,009.02'	4,329.02
12.30	650.00	3,348.95	7,217.20
18.73	975.00	3,024.24	10,828.74

i
America's Seajrify is YOUR Securify
ENAKOPRAVNOST
This /• an ef^eišt V. S. Тгешзигу Mđv^rilsemeat^pfpšrtđ unđft Muapietš о/ Тг»шжигт li*>Dkr*m»nt §nđ Ađr§rHttBg СоилеП*
Boris Z i h e r 1:
Ivan Cankar in njegova doba
"Namen umetnikov je bil od nekdaj, je, ter ostane, da natu-! ri tako rekoč ogledalo drži, kaže sramoti nje pravo obličje,' čednosti njo prave črte, stoletju' in telesu časa odtis njega prave podobe."
Te besede Shakcspeaiovega' Hamleta je postavil Cankar za motto svoji drami "Hlapei", kot svoje estetsko načelo, po kate-; rem se je ravnal, ko je ustvarjal svoje realistične drame "Jakob Ruda", "Za narodov blagor", "Kralj na Betajnovi" in "Hlapci".
V teh dramah je dal Ivan Can-k a r obliko in odtis slovenske stvarnosti v zadnjih treh desetletjih pred prvo svetovno vojno, stvarnost malega, politično, kul-
turno in ekonomsko zatiranega nai'oda na tisti etapi mednarodnega družbenega dogajanja, ki je označeno z besedo imperializem.
I.
V času, ko so socialna in nacionalna nasprotja pretresala same temelje mnogonacionalne fevdalno-kapitalistične Avstro-Ogrske, sta si v Sloveniji mono-' polizirali kupčevanje z usodo ; ljudstva dve politični skupini: liberalci in klerikalci.
Nemara nista nikjer na svetu tako močno udarjali na dan hi-; navstvo in breznačelnost bur-žoaznega liberalizma, kakor vi-i dimo v primeru slovenskega li-! beralizma. Čigav politični pred-! stavnik je bil slovenski libera-
lizem? Predstavljal je predvsem' elemente s kapitalističnimi razvojnimi tendencami, ki jim av-strijsko-nemški kapitalizem ni samo kategorično zapiral možnosti gospodarske ekspanzije, marveč je celo oporekal njihovi piavici do obstoja na lastnem | ozemlju. "Boj" teh elementov | zoper avstrijsko-nemške tlačite-1 Ije je bil v resnici boj za to, kdo j ima večjo pravico do eksploati-; ranja slovenskih delovnih mno-j žic: tuj ali "domač" oderuh, ad-j vokat, bankir in idustrijalec.' Ali, kakor je še leta 1883 dokaj odkrito napisal neki Koder v И-1 beralnem listu "Slovenski na-j rod": "Če umejo nasprotniki delati kapitale iz naše beračije, zakaj bi jih mi ne mogli?"
Delati kapitale iz slovenske beračije, to je konkretno pomenilo — z brezobzirno ekaploata-cijo slovenskih delovnih kmetov kopičiti bogastvo in "osvoboje-
vati" delovno silo upropaščene-ga kmeta. Denarno bogastvm se je zbiralo kot sad "podjetnosti" liberalnih advokatov, prekupčevalcev, vaških oderuhov in podobnih "kraljev na Betajnovi", a svobodno delovno silo so si ti "bojevniki za narodov blagor" zagotovili z razlastitvijo preza-dolžsnega kmeta. Razlaščen krtiet je v dobi velike agrarne krize — v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stolet-j ja — tako preplavil delovni trg, ' da njegove delovne sile ni mogla absorbirati ne Slovenija, I kjer je bil kapitalistični način {proizvodnje sorazmerno slabo razvit, in ne vsa Avstrija; zaradi tega KO velike množice osiromašenih slovenskih kmetov emigrirale v Ameriko in na' Westfalsko.
Problem emigracije slovenskega kmečkega prebivalstva, problem usihanja korenin slo-
venske nacionalnosti, je navdihnil mnoge Cankarjeve spise Лп Oton Župančič ga je uporabil kot motiv za svojo veličastno pesniško stvaritev "Duma".
Vse to ie ustvarilo med slovenskimi kmeti in slovensko liberalno buržoazijo nepremostljiv prepad, to pa tem bolj, ker je ta buržoazija od prvega dne svojega nastanka kazala kmetom zgolj svoj pohlepni izkori-ščevalski obraz; v zgodovini Slovencev niso zapisani nobeni, tu-j di ne najbolj kratkotrajni skupni boji liberalne buižoazije in kmetov zoper reakcionarne fevdalne sile; vsi poizkusi te vrste, vštevši poizkus slovenskega demokrata in kulturnega ustvarjalca Frana Levstika, so propadli. Slovenski kmetje in liberalna buržoazija niso imeli nič skupnega niti v tradi<^iji, če izvzamemo rodovne vezi, ker je liberalna buržoazija potekala iz
ozkega sloja premožnih kmetov. In tako je z ene strani stala ljudska množica — široki sloji delovnih kmetov — Z druge strani "narod" — ozka plast eksploatatorjev, ki so z votlimi frazami o "narodovem blagru" in "narodnih idealih" prikrivali svoje protiljudsko bistvo. Ljud-tsvo in "narod", prepad med enim in dr ugim — na to dejstvo je Cankar, kar ni moči bolje, opozarjal v vrsti svojih spisov.
Slovenski liberalci, zasovra-ženi v ljudskih množicah in ogroženi od bolj razvite in močnejše avstrijsko-nemške buržo-azije, so že od sredine 19. stoletja večkrat sklepali brezna-; čelne koalicij? z avstrijskimi j fevdalno - partikularističnimii političnimi skupinami, ki so vča- j sih pač iz nepotrebnega strahu | za svoje privilegije kazale večjo ^ ali manjšo rczervirariost od cen-,
tralističnih teženj velenemške buržoazije.
Toda ob koncu 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je tako v Avstriji kakor, v Nemčiji naglo napredoval proces koncentracije vseh reakcionarnih sil. Kot poglavitne gospodarske in politične vzroke te koncentracije je treba poudariti: Prvič, polom avstrijskega gospodarskega liberalizma leta 1873, ki je popolnoma dokazal avstrijski buržo-aziji, da e sredstvi svobodne konkurence ne bo mogla svojih teženj uresničiti in da se mora zateči k zaščitnim carinam, k ustvarjanju velikih monopolskih zvez — takšno monopolistično, imperialistično politiko je avstrijski kapitalizem pod egido črnožalte habsburške monarhije inavgurirel z okupacijo Bosne in Hercegovine leta 1878.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
3. januarja, 1949,
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Petro se je obrnil in videl, ka-'
ko se kozaki, ki jih je presene-'
tila beseda, katere niso bili vajeni v občevanju, spogledujejo in drug drugemu obetavno in razburjeno pomežikujejo. Rde-čearmejec je dolgo govoril o sovjetski oblasti, o rdeči armadi in vzajemnih odnosih s ko- , ,
v. „ .	, dan, ko se
zastvom. Petru se je posebno , ' .	„
i -,	.	la Dana, prvikrat zagledal Fo-
vtisnilo v spomm, da so govor-1 .	„
i mina na postaji proti Petrogra-
i du grede. Pred očmi mu je vstal Tovariš, kaj pa je komu- < srepi; vlažno trpoleči pogled ši-
i roko vsaksebi stoječih oči ata-ЈШпааћшкачткШ	uhdnak oMdknq# v
' gosto na pravšnem in nepravš-; nem kraju košatil z besedo "evakuirati". Zraven Fomina se je ovijal kakor slak nek mlad zelene s študentovsko čepico in v gizdalinskem površniku. Toda ! ko je Petro zaslišal zbeleštrani ; Fominov govor, se je spomnil, i kako je februarja leta devet-! najst sto sedemnajstega, n a je k njemu pripelja-
nika ves čas ustavljali s klici:
na
njo;
tija?
Kaj je pa komunska par-;
plašč z odrsano številko, "52" na podčastniških naramkah in njegova medvedasta hoja. "Ne-
\kmonnkjepntkkd mkena =^*"0, hmkc!"__80 pMlse	me ^aUin Pd:ru nwadwrne hxmkna
pdrpaijhmraaWadd:	"^0. "Dezerter,pnA.knrmw:
__ Ttnwaim! I{ornunistKna!**"*k»ueve bms, a ti ^ зккц partija je ipnmtovdjna zadm/ajkornanar poUm, sem pa na V partijo stopijo na lastno &._! hla(lnern," --je in()zgal I^akro no Цо Usti, kisetKdejobojemtiza inrdiawtoE:o seimu svdUe om.
veliko stvar osvobojenja delavcev in kmetov izpod jarma kapitalistov in veleposestnikov.
Trenutek pozneje so z drugega konca zaklicali;
— Prosimo, razložite nam, kako je s komunisti in komisarji!
Fomina je zamenjal kozak, navzkriž prepasan s strojnični-mi gradanicami.
— Bratci! V Podtelkovlji edi niči sem bil in glejte, če bog da, pojdem še lahko s svojimi nad kadete! — je grgral, se pipal in
Ko je odgovoril, ni minilo ni-1 vinjeno krilil z rokami.
ti pet minut, in že je spet nek ^ Petro je naglo zakoračil proti bobneč bas robantil:	| stanovanju. Sedlal je konja in
— Kdo te razume, kar govo-, poslušal, kako streljajo kozaki, riš o komuni. Prav lepo prosim, j ki se razhajajo iz trga in po sta-razloži nam. Nevedni ljudjeij-i šegi oznanjajo vasem, da so smo. Z navadnimi besedami do-1 ge vrnili vojaki domov.
povej:	;
Potem je dolgočasno in raz-:
vlečeno govoril Fomin in se na. Kratki dnevi pred koncem

DON'T TAKE A CHANCE-KNOW AND OBEY TRAFFIC LAWS
Traffic Lawi are made to protect you. Learn and observe them—and watch for others who don't. Sooner or later, those who break the law wind up in jail, the hospital, or the graveyard. Don't let it happen to you.
Be Careful—the life you save may be your own!
This advertiMment is pubiished In the public#!nf#rest by
ENAKOPRAVNOST
strašeči s tihoto, so bili videti daljši od žetve. Vasi so polegle kakor gluha, tržna stepa. Kakor da je izumrlo vse Podonje, ko da je kuga izpraznila vso zemljo naokrog. Iii bilo je, kakor da je Podonje zagrnil hudouren oblak z gosto, neprozorno-črno kreljutjo, da se razrašča neumno in strahotno in da je z^aj vihar do tal pripognil jag-nede, da bo udarilo suho, treskajoče bobnenje groma, da se bo zmrcvaril in skrotovičil plemeniti gozd ob Donu, da se bo sprožilo z apnenčastih obronkov samoraslo kamenje, da bodo zatulila neurja z glasovi sodnega dne . . .
Od jutra je v Tatarsku zemljo pregrinjala megla. V gori je aobnelo za mraz. Proti poldnevu se je sonce izluščilo iz ježi-časte megle, a zavoljo tega ni bilo nič topleje. Megla se je zgubljeno vlačila po vzpetinah obdonskih hribov, se valila v grape, po gričevju, in se tam razhajala in se posedala kakor moker prah na mahovnate škr-li apnenca, na zasnežene golja-ve grebenov.
Ob večerih je noč izza kopic golega gozda dvigala žarečerde-či velikanski ščit meseca. Resno je svetil nad obmolklimi vasmi s krvavimi odsevi vojne in požarov. Njegov nemili, nepo-temneli svet je rodil v ljudeh nerazumljiv strah, plašil živino. Konji in voli so nespečni kolovratih do jutra po dvoriščih. Zlonosno so tulili psi in veliko pred polnočjo so se začenjali vskrižema sklicevati petelini. Proti dnevu je zamraz z ledom okoval mokre vejice drevja. Veter jih je drgljal drugo ob drugo, da so brnele kakor jeklena stremena. Kakor da bi se ne vidna truma konj gnala po levem bregu Dona, skozi temni gozd, po sivi megli, in porožlja-vala z orožjem in stremenci.
Skoraj vsi tatarski kozaki, ki so bili na severnem bojišču, so samovoljno zapustili edinice, se polagoma pomikali proti Donu in se vrnili v vas. Slednji dan se je pojavil kak zapoznič. Eden zato, da bi za dalj časa razse dial bojnega konja, pričakal prihoda rdečih, potlačil vojaško opremo v stog slame ali pod za-strešje kolnice, drug pa je od rinil s snegom zameteno leso, samo majceno zavil s konjem na dvorišče, spopolnil zalogo prcpcčenca, prespal noč z žensko, zjutraj pa se potegnil na cesto in se z griča zadnjikrat
sedla in kanila na zmrzujoče i j o je pripovedoval o odhodu
streme, na cesto, ki so jo raz-grizli ozobci podkev. Kaj ne bo na tistem kraju na spomlad pognal rumeni divji kljunček slovesa?
V noči potistem, ko je Petro prihajal iz Vešenske, se je v Me-lehovlji bajti začelo družinsko posvetovanje.
— Nu, kaj ? — je pobaral
"Forty-Niner"
Feminine "Gold-digger" of California's 1849 gold rush days — the Barbary Coast dancing girl in high button shoes — inspired Barbara Barondess MacLean, Beverly Hills designer, to create a fabric for home furnishing called "High Button Shoes". One of a group titled "Forty-Niners" by F. Schumacher, several of the 17 different fabrics are woven with golden threads to carry out the centennial theme. Interesting fact is that women are using these curtain, drapery and upholstery materials for new high-fashion California "gold rush gowns", such as the one worn by the designer above.
Pantelej Prokofjevič, brž ko je Petro stopil čez prag. — Si se je, nazobal ? Brez zvezd si se pripodil? No, daj, daj, sezi v roke bratu, materi napravi ve selje, ženo, vidiš, je čisto pobra lo . . . Pozdravljen, pozdravljen, Petjaša . . . Grigorij! Gri-gor Pantelevič, kaj pa tičiš na peči kakor maček, ali spiš ? Dol!
Grigorij je pomolil dol bose noge s tesno zategnjenimi trakovi vojaških hlač, se smehljaje čehljal po črnih, gosto poraslih prsih in gledal, kako si je Petro nagnjen vnic odpaso-val častniški jermen in s prsti, lesenimi od mraza, šaril okrog oglavne spone. Darja je brez besede in z venomernim nasmehom na obrazu upirala oči v moževe, mu razpenjala gumbe po-lukožuha in se plaho ogibala desne plati, kjer se je zraven samokresnega toka sivo svetlikala ob pas pripeta ročna bomba.
Dunjaška se je bila mimogrede dotaknila z licem zainjenih bratovih brk in stekla izpregat konja. Iljinična si je s predpasnikom brisala ustnice in se pripravljala, da bi poljubila "najstarejšega". Ob peči se je ubadala Natalja. Otročka sta se prijela za rob kikle in se stiskala k njej. Vsi so čakali, da bo Petro kaj zinil, ta pa je samo s praga zagrljeno kliknil: "Pozdravljeni mi bodite!" — potem pa se molče slačil, si dolgo s prosenim omelcem ometal škornje, potlej izravnal ukrivljeni hrbet in mahoma so mu klavrno zadrgetale ustne, nekako omedlevično se je naslonil na končnico postelje in vsi so nepričakovano zazrli na njegovih premraženih, potemnelih licih solze.
—	Vojska! Kaj pa ti? — je pobaral starec in pod šaljlvost jo tajil bojazen in drhtenje v grlu.
—	Po nas je, oče!
Petro je na široko nakremžil
usta, trznil s svetlimi obrvmi, skril oči in se useknil v umazano, po tobaku smrdečo ruto. Grigorij je krenil mačka, ki se ozrl na belo, mrtvo prostranosti je smolil okrog njega, zavzdihnil Dona, na domači kraj, ki ga je in skočil z zapečka. Mati je za
osemindvajsetega polka z bojišča, o pobegu predstojniškega osebja, o Fominu in o zadnjem zborovanju v Vešenski.
—	Kaj pa ti misliš? — je vprašal Grigorij, ne da bi odmaknil črnožilnato roko hčerki z glave.
—	Saj ni kaj misliti. Jutrišnji dan si bom odpočil, no, proti večeru jo pa mahnem. Vi, mati, mi brašna pripravite. — se je obrnil k materi.
—	To se pravi, da boš bežal?
Pantelej Prokovjevič je potopil prste v mehur, pa je tako obstal kakor trd in iz ščepca se mu je sesipal tobak, ko je ča kal na odgovor.
Petro je vstal, se pokrižal pred motnimi črnimi svetlimi podobami in gledal mrko in žalostno.
Hvala bogu, najedel sem se! . . . Bežal, praviš? Kaj pa drugega? Počemu pa naj bi ostal? Da bi mi rdečuhi butico posne li? Vi kajpak mislite ostati, jaz pa... Ne, jaz gotovo pojdem Častniki jim niso pri srcu.
—	Kaj pa dom? Naj ga pustimo, ka-li?
Petro je samo s pleči zmignil na starčevo vprašanje. Tedaj pa se je oglasila Darja:
—	Vi pojdete, mi pa naj ostanemo? Dobri ste, nič vam ni oporeči? Vaše imetje naj varu jemo! . . . Zavoljo njega navse zadnje še glavo zgubimo! Naj vam ga spali strela z jasnega Jaz že ne ostanem!
cine, koklja vas brcni! Jezik za i še bolj, kakor da bi za tujim zobe, preklete! Moške reči so j plotom konec jemala!
to, pa se ti ščeperijo . . . No, saj, popustimo vse in pojdimo, iamor oči pokažejo! Kam pa naj denemo živino ? Naj jo vtaknemo pod pazduho? Pa hišo? . .
— Babnice, čisto ste se s pametjo urezale! — ga je razža-jeno podprla Iljinična. — Pre-objedle ste se one, dobrega, pre-objedle, meni nič tebi nič vse Dopustite. Midva s starim sva Da noč in dan garala ko črna živina, kako naj potlej to pusti-
va? Za vse nič ne!
je za-
morebiti zapuščal za zmeraj.
Kdo ubeži smrti? Kdo ugane konec človeške poti? . . . Tru-doma so šli konji od vasi. Tru-doma so kozaki trgali iz potrtih src sočutje do domačih. In po tej cesti, po kateri se je nosila vijavica, so se mnogi v duhu vračali domov. Sila hudih misli so pretehtali na tej poti . . Nemara je tudi kaka kakor kri slana solza zdrsnila po platišču
ihtela, poljubljala zaušivljeno Petrovo glavo, pa se hipoma odtrgala od njega.
— Sinko moj mili! Ubožec ti moj, naj ti malo kislega mlečka prinesem? Pojdi no, sedi, zeljni-ca sd bo shladila. Lačen si, je-li?
Ko je Petro za mizo na kolenih pestoval nečaka, se je raz živil; s pridržano razburjenost
Dr. "Carniola Hive" št 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE," št. 493 T. M. za leto vzdihnila in potegnila ustnice'2949 go sledeče:
med zobe. — Kar pojdite, jaz j Predsednica Josephine Stwan; oa se ne premaknem od tod. Naj podpredsednica Christine, dame rajši na pragu pobijejo, je van; bivša predsednica Mary
Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar, 117'i E. 60 St., tel. EN 4758; finančno, tajnica Pauline Debevec, 128V E. 169 St., tel. IV 2048; vratari-ca Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Vesel; nadzornice: Jean E. Pajk, Ursula Unetič in Sylvia Praust.
Seje se vršijo vsako prvo sre-
še celo Natalja se je vtaknila v pomenek. Zavpila je in pre-glušila pojoče Darjino regija nje:
—	Če pojde vsa vas za vami — tudi mi ne bomo ostali! Peš po jdemo!
—	Norice! Kavke! — je po padljivo zalajal Pantelej Pro kof jevič, oči šo se mu vrtele, ne vede je tipal z grčavko. — Mr
Zastopniki
^'Enakopravnosti *
Za St. clairgko okroi)«:
JOHN RENKO 1016 E. 76th Si.
UT 1-6888
collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newburiko okroi]e:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029

Nov pogrebni dom prenovljen
Kakor smo že sporočili o prekupitvi Ziehmovega pogrebnega doma na
17010 Lake Shore Blvd.
dalje naznanjamo, da smo po izselitvi prejšnjega lastnika prostore obnovili z novimi preprogami in zagrinjali in je od sedaj naprej dom vsakomur na razpolago za ogled.
Družina Frank Maloh, ki se nahaja v domu in ki je mnogim znana, bo rade volje vsakemu prostore razkazala.
Druge izboljšave bodo pa sledile redno, dokler ne bo dom to, kar je firma sklenila, da bo najmodernejši.
A. Grdina in Sinovi pogrebniki
Pantelej Prokofjevič je pri-vil dušo v leščerbi, sopihal in ječal. Za trenutek so vsi obmolknili. Dunjaška si je podve-zala rob nogavice, dvignila glavo iznad pletenja in šepeta je dejala:
(Dalje prihodnjič)
SLOVENEC
vdovec brez otrok se želi seznaniti s Slovenko, samsko ali vdovo. Katero zanima, naj piše na naslov: SLOVENEC, c o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
PRODA SE GOSTILNE
z D 5 in D 1 ter D 2 licencami. Sfahajajo se na zelo prometnem prostoru na križišču. Dobi se tudi lepo stanovanje. Za nadaljna pojasnila pokličite BO 4722.
APEX PRALNI STROJ
izvrstnem stanju, star komaj leto in pol, se proda po zmerni ceni. Pokličite LI 2756.
IMAMO
kopalnice, umivalnike, stranišča, čebre za pranje, kuhinjske sinke, radiatorje in cevi ter druge monter-ske potrebščine.
5525 WOODLAND AVE.
NAZNANILO!
Vsi oni, ki so prinesli razne predmete v MUZEJ SND. in če so lastniki istih, jih lahko dobijo nazaj če se zglasijo v domu.
Direktorij je sklenil, da se opusti muzej.
Direkiorij SND.
do v mesecu v ^Slovenskem narodnem domu, dvorana št. 1, ob 7.30 uri zvečer.
Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v mesecu.
Bolne članice naj se javijo takoj pri Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod samo
na E. 67. St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
TeK: EN 5013
Pri nas rade vol je
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA
POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
DENARNE in DRUGE POŠILJATVE ZA STARI KRAJ
Tvrdka KOLLANDER
naznanja:
DA: pošilja denar v Jugoslavijo, Trst/ Italijo In T vse druge države. Vsaka pošiljate v je jamčena:
DA: prodaja zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino;
DA: prevzema zavitke ' od tukajšnjih rojakov in iste točno od-premlja na naslovnike; DA: sprejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo;
DA: prodaja karte za potovanje v
stari kraj in od tam sem; DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah;
DA: opravlja Notarske posle.
KADAR torej rabite postrežbe v gori navedenih slučajih, se obrnite na zanesljivo in dobro znano tvrd-ko:
August Kollander
v slovenskem Narodnem Domu,
6419 ST. CLAIR AVE., Cleveland 3. Ohio.
Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročilo potom naše tvrdke.
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio