St. 32. V Ljubljani, 10. avgusta 1907. Leto III. Izhil« vsak« soboto in veija pa pesti za cela leto 4 K, za po) leta 2 K. Posamezne številke pa 10 vin. Ne naročbe Urez denarja se ne oziramo. Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. GLASILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. se računajo za celo stran 36 K, za ‘It strani 25 K, za =ts strani 10 K, za >1« strani 9 K, za >/» strani 5K, 4» strani 3 K. Psi večkratni objavi primeren pe- Mesečna prilogam „Slovenski Tehnik*. Agrarna ideja v poslanski zbornici. Vseh narodov poslanci, ki zastopajo kmetske vo- lilce, so se združili v „svobodno agrarno zvezo" v poslanski zbornici. Velike naloge čakajo te poslance in to zavezo v bodoči zakonodajni dobi. Vodja nemških agrarcev Alfred pl. Simič piše o tem: 1. Razdolženje kmetskih posestev, 2. po¬ manjkanje poslov in poljedelskih delavcev, ki postaje naravnost usodno, 3. davčna reforma, 4. odstranitev oderuške dobičkarije, ki se je urinila med kmeta in kupca njegovih izdelkov — vsa ta vprašanja so tako pereča, da se jih ne more več od¬ rivati. Še letos v jeseni treba, da se glede tega ulože nujni predlogi in o njih vseh glasuje imenoma. Glasovanje po imenih bo pokazalo, kdo je naš sovražnik in kdo nosi ljubezen do kmeta le na jeziku". Brez dvoma je, da se bodo agrarni poslanci vseh narodov gibali v poslanski zbornici prav krepko. Že v dosedanjem kratkem zasedanju so se močno približali ugodni rešitvi vprašanja o povišanju državnih doneskov za melijoracijske zaklade. V Avstriji se bližamo dobi, ki bo nvaževala pomen kmetskega stanu. Zal, da nimamo Slovenci krepke delegacije agrarne barve, ki bi vedela in znala doseči, da postanejo tudi Slovenci na primeren način deležni uspehov agrarne ideje. Dogodki in gibanje v državnem zboru kažejo, kako pravilna je bila naša ideja, da si poskrbi tudi naš narod odločno-agrarnih zastopnikov. Te ideje, ki so nam zdi rešilna, ne bomo nehali povdarjati, ampak danes spet kličemo in bomo vedno budili speče in dre¬ gajoče: Delajte in žrtvujte za Notranjsko kmetsko stranko ! Politične vesti. Poslanske zbornice zasedanje se je le prekinilo, in je predsednik izjavil, da bo prihodnjo sejo poslancem pismeno naznanil. Ta odredba povzroča, da dobe poslanci tudi za dobo počitnic po 20 kron na dan, kar pomeni za državno blagajno dnevni izdatek 10.520 kron. Nemški in ruski cesar sta se sestala na morju. Ob takih prilikah imajo vladarji navado, da izpregovore napitnice, ki so velike politične važnosti. To pot sta se pri kozarcu šampanjca ruski in nemški car pozdravila tako kričavo-toplo in snmljivo-ljubeznjivo, kakor nikdar. Vse kaže, da se je ruski car približal nemški politiki, ki ga drži na njegovem trhlenem tronu, zato pa plačuje račun ruski narod. Japonci so storili v nepretrgani vrsti svojih ve¬ likanskih pridobitev zopet krepak korak. Koreja, ki so jo po zmagoviti vojni z Rusi, politično dobili pod svoj vpliv, so. si zdaj tudi na zunaj podredili. Koreja je približno tolika dežela, kakor Avstro-Ogrska in bo nudila Japoncem velikanske vire za izžemanje. Korejsko upravo bo odslej vodil japonski glavni zastopnik, ki vsako postavo in naredbo, preden stopi v veljavo, odobri ali jo pa odkloni. Imenuje vse višje uradnike. Koreja bo v par letih japonska pokrajina. Ruski vpliv na Korejo je končno uničen. Amerika in Japonci. Ker so Japončki pridni mali možje, so se začeli Amerikanci strašiti japonske konkurence in začeli preganjati japonske delavce z ameriških tal. Ne dopuščajo jim več, da bi se naselje¬ vali, kjer hočejo in jim ne dajo šol. Zaprli so par Ja¬ poncev kot špijone in so na obalah Tihega oceana, ki loči Ameriko od Japonske za 20 dni najhitrejše vožnje, začeli zbirati mogočno ladjevje. Stran 250. NOTRANJEC Letnik III. Domače vesti. Zaostale naročnike poživljamo, da naj nemu¬ doma poravnajo dolgovano naročnino. f Milan Dolenc. Pretečeno soboto zjutraj so našli c. kr. sodnega adjunkta g. Milana Dolenca v njegovi spalni sobi mrtvega. Ležal je v svoji postelji, kakor da bi spal. Na postelji in po tleh je bilo polno krvi. Poleg desne roke je ležala brivna britev, s katero si je prerezal desno stran vratu. Kaj je mladega in nadebudnega moža gnalo v prezgodnjo smrt, da si je na tako žalostni način končal življenje, tega ne ve no¬ beden. Zadnje dni je bil nenavadno otožen in tih. Njegovi ožji prijatelji pravijo, da se je zadnje dni hudo bal, da bi obolel na legarjn. Iz vseh okoliščin soditi se je možu omračil duh in le tako si zamoremo tolmačiti njegovo dejanje. Bil je še samec in je živel v popolno povoljnih gmotnih razmerah. Narodna in dobrodelna društva v Postojni zgube z njim enega izmed svojih najboljših članov. Njegov lepi pogreb, katerega se je udeležila „Čitalnica" in „Sokol“ kor¬ porativno z zastavama, uradništvo, veliko število tržanov in sorodnikov kakor tudi obilo prijateljev pokojnikovih iz drugih krajev, je bil najboljši dokaz, kako obče pri¬ ljubljen je bil pokojnik. Pevsko društvo „Postojna“ mu je zapelo pred hišo in na grobu žalostinke. Odlični narodni rodbini, kojo je zadela tako britka in nepri¬ čakovana izguba, naše najiskrenejše sožalje! Umrl je v Postojni gosp. Rud. Lampe, c. kr. okrajni gozdarski komisar. Obolel je na znakih legarja. Tej bolezni se je baje pridružila tudi še plučnica. Listek. Mati in otroci. Po češkem Karla V. Raka. (Dalje). Glasno sem prečital, kar sem napisal. Mamica je prikimovala, oči pa so ji bile polne solza. Par trenot- kov je bilo vse tiho. Zamišljeno je sedela starka. Nato pa pravi: „Če niste že nevoljni, pa pišimo še Vašku!“ Pisala sva: „Dragi otroci! Čudim se, da mi toliko časa niste pisali. Pa menda vendar niste kaj bolni? Zjutraj in zvečer prosim an- gelja varuha, naj čuva vaju oba in Vajine otroke. Niti vajinih ljubih otrok ne poznam, in bogve, bogve, če ju kedaj zagledam. Ker sem tako daleč, celo imena za¬ menjavam, če na Vas vse pomislim. Saj ima Anton dva in Vi tudi dva, vsakemu je drugače ime, Videla pa še nobenega nisem. Vedno jih kličem v mislih in se ž njimi razgovarjam. Taki-le so menda, kakor ste bili Vi, ko ste bili mladi. Ali še veš, ko si nosil one maro¬ gaste hlače in kučmo za očetom ? Naš gospodar, Tvoj najstarši brat, ima tudi dva otročka, dekle je po meni, Pokojnik je bil jako marljiv in vesten uradnik, ki je živel le svojemu poklicu. Bodi mu zemljica lahka! Umrla je g. Kodela v Postojni, soproga sluge okr. glavarstva v Postojni. N. v m. p. Umrl je v Podgradu vsled kapi vrli narodnjak nekdanji podgrajski župan in deželni poslanec Slavoj Jenko. Naj v miru počiva! Osebna vest. Adjunkt na postojnski železniški postaji, g. Franc Cvek je prestavljen za načelnika v Borovnico. Premembe na notranjskih glavarstvih ? „Slovenec“ poroča: „Okrajni glavar g. Lapajne bo prestavljen iz Postojne v Logatec, okrajni glavar g. Kremenšek pa pride iz Logatca k deželni vladi v Ljubljani 41 . Okrožni zdravnik v Senožečah, g. dr. Viktor Gregorič odpotuje za jeden mesec in ta čas ne bo ordiniral. Postojnski vodovod je do preklica zaprt. Voda za pitje se rabi le iz „Ribnika“, v katerem vodnjaku je voda kemično in bakteriologično preiskana popol¬ noma zdrava. Občinstvo se opozarja, da rabi vodo le iz omenjenega vodnjaka. Zakaj se širi legar v Postojni? O tem piše „Gr. Tagblatt“, da radi tega, ker je županstvo dalo na¬ biti svarila, da je zabranjeno vodo piti do preklica le v slovenskem jeziku. Tako piše poročevalec iz Postojne v „Grazer Tagblatt“. Vročina je res huda zadnje dni v Postojni, zato se res bojimo, da se našemu ljubemu „Hansu“ ne omehčajo njegovi renegatski možgani. Člo- veče naj bi se raje za druge stvari brigalo, ki bi bile fant pa je malo trmast. Če bi bila Vaša otroka tukaj, bi jima že včasih prinesla kak odpustek iz cerkve. Tako pa Vam pošljem le nekaj sliv. Sosed jih je po¬ sušil in mi jih podaril cel predpasnik. Nekaj krompirja bi Vam že poslala, pa ne morem plačati voznine na železnici. Prosim Vaju prav lepo, pišita mi kmalu. Ali doživim, da mi moja ljuba vnuka kaj pišeta? Naj bi jima dodelil Bog vse darove sv. Duha, da se jih bosta radovala. Pošiljam jima toliko poljubčkov, kolikor je zvezdic na nebu. Pozdravlja in poljubi Vaju stokrat Vajina zvesta mamica in stara mamica." Skoro ravno tako pismo sva pisala Tončku na Dunaj. „Kdaj odpošljete slive?" „Takbj“, je odgovorila mamica. Nato smo skupno s slivami odposlali pisma. „Ne vem, kako bi se Vam zahvalila", pravi ma¬ mica s hvaležnim pogledom. „Pa bode kmalu prišel odgovor", sem jo zavrnil, „takrat le precej pridite!" Kmalu na to je prišel Strnadek, ves vesel in po¬ nosen. „Zdaj ste ji pisma spisali, no, Bog Vam povrni, revica bo zdaj spet veselejša". „Ali je res tako nesrečna?" „Nesrečna? Seveda nesrečna je, a ljubeznjiva že¬ nica. Hodila sva skupaj v šolo. Tedaj je bila lepa, Letnik III. NOTRANJEC Stran 251. v korist trga in prebivalstva, a ne kazati s takimi be¬ dastimi poročili svoje nemško mišljenje in sovraštvo do svojega nekdanjega materinega jezika. Proč s takimi ljudmi, ki jim je naš jezik zopern. V slovenske kraje, slovenske uradnike, to je naša parola! V zboljšanje zdravstvenih razmer v Postojni se je vršila pretečeni pondeljek posebna komisija na lici mesta, h katerej je deželna vlada odposlala de¬ želnega zdravstvenega referenta, vladnega svetnika gosp. dr. Zupanca in vladnega stavbnega svetnika gosp. Pavlina. Prisostvovali so obhodu in posvetovanju tudi še c. kr. okrajni glavar g. Lapajne, gg. okrajni in okrožni zdravnik, župan in zastopniki trškega gospodarskega odbora. Namen obhoda je bil, da se na lici mesta dožene, kaj treba storiti, da se onesnaženje vode v vodovodnih nabiralnikih prepreči. Vladni zastopniki predlagajo, da se čimpreje izvrši temeljita kanalizacija po vseh delih trga, osobito pa naj ima glavni kanal pod trgom tako nizko lego in toliko padca, da bo omogočen popolen odtok ne le onih voda, ki pritekajo iz trga, marveč tudi one padovine ob večjih nalivih, ki bi vtegnila škodovati talnim izvirkom vodovoda. Predlaga se nadalje, da se zemljišče v okrožju izvirkov ozir. vodnjakov 100 metrov na široko odkupi, oziroma razlasti, zagradi in z drevjem zasadi, da se na ta način obvarujejo izvirki škodljivega upliva nezavaro¬ vanega površja. Veščaki zatrjujejo, da se bo po izvršitvi vseh tu navedenih naprav za vedno odvrnila nevarnost, da bi se kvarila voda. Toliko časa pa, dokler se vse to ne izvrši, ostanejo vsi hišni vodovodi in javni vodnjaki vodovodovi zaprti in le neobhodno potrebna okrog in poredna. Še danes jo slišim, kako srčkano se je smejala. Šel sem drugam za učenca in je dolgo ni¬ sem videl. A moja stara ji je bila dobra prijateljica in zato vse vem. Služila je par let v Pragi, ko pa je oče umrl, jo je pozvala mati domov. Lepa je bila in je brž zmešala kar par fantom ob enem glave. Moja stara pravi, da je bila kakor cvet pomladi — in ženske ni¬ majo navade, da bi kako vrstnico prehvalile. Bila je z vsemi prijazna, vsakemu se je nasmejala, a srca ni ni¬ komur odprla. Morda je že mislila na kakega ljubčka v Pragi. Kar se oglasi najbogatejši med čestilci kot resen snubec. Prišli so slabi časi za ubožico. Branila se je, jokala, a stara njena mati je plakala, da si hčerka lastno srečo ubija in ji hoče zagreniti zadnja leta. So¬ rodniki so tiščali vanjo, ženin je prosil in ljubček iz daljave ni poslal glasu ne pisma. „Prišlo je do svatbe; ubožica je stopila bleda kot platno k altarju . . . Mlada gospodinja se je trudila, da se uživi v novi položaj. Delala je do pozne ure, da Pozabi bolest. Prišlo pa je pisemce iz Prage od nekda¬ njega ljubčka. Pisal je, da se je trudil in delal, da si je mogel ustanoviti samostojno gospodarstvo. Zdaj da je že v stanu resno prositi za njeno roko. Naj mu le naznani in zasnubi jo pri materi. Moj Bog, gospod napajališča za živino v porabi. Zastopniki občine so priznali važnost nasvetovanih del za asanacijo postojn¬ skega trga, a povdarjali, da bi se vse te varnostne naprave, ki so v tesni zvezi z vodovodom, imele izvr¬ šiti istočasno z vodovodom in bi spadale v vodovodni projekt. Ako se to ni zgodilo takrat, je potreba, da država in dežela za izvršitev zamujenih, a za vodovod neobhodno potrebnih varnostnih del sedaj prispevata z enakoodstotno podporo, kakor pri drugih vodovodnih delih. Ker bodo stroški jako veliki, je zahteva občine opravičena in bi bila nujna državna in deželna pomoč umestna. Gre se za zdravje prebivalstva in za pre¬ potrebno pitno vodo. Načrti za meščansko šolo v Postojni. Kakor znano je razpisal c. kr. okrajni šolski svet postojnski tekmovalnim potom 2 darili za napravo najlepšega načrta za meščansko šolsko poslopje. Kakor se nam iz verodostojne strani poroča, je tekmovalo vsega skupaj 14 arhitektov s svojimi načrti. Presojevalni odbor, kateremu je načeloval deželni stavbni svetnik Klinar, je imel te dni svojo sejo v Ljubljani in priznal prvo darilo arhitektu Jos. Costa-Ferari v Trstu, drugo pa Makso Zbrizaj-u stavbenemu voditelju kranjske stav- binske družbe. Za nakup seje priporočil načrt z geslom „Jugend“ a pohvalno se je omenilo delo z geslom „Jugend Heil“. Glas iz občinstva. Iz zdravstvenih ozirov bi bilo želeti, da se ceste in ulice v Postojni snažijo o času, ko ni največ ljudi na cesti, kakor se to sedaj godi. Dalje naj cestni pometači, predno prično s tem delom, cesto z vodo poškropč, da ne vzdignejo groznega prahu, učitelj, kako je bilo ubožici, ko je čitala to pismo? Ni odgovorila, saj ni vedela, kaj. Niti materi ni pove¬ dala, ker se je zbala, da se stvar raznese po kraju. A glejte, njen mož je našel to pismo. Pismo je vrgel v ogenj, oddaljenemu snubcu pa odgovoril sam. To pismo bi še danes rad čital; veste, mnogo knjig sem prebral, a mislim takega pisma ni najti nikjer. Barbika je vse povedala moji ženi, živela tiho, se trudila in skrbela le za otroke. „Kmalu na to sem se vrnil tudi jaz domov in poročil svojo staro. Takrat sem videl tudi Barbiko več¬ krat. A kje je bila ona mila prepeličica in dehteča rožica? Bila je že vsa postarana. Mož je bil oduren in jo psoval. Imela sta štiri fante. Trije so morali po ro¬ kodelstvu v tujino. Radi so šli, niti po materi se jim ni tožilo. Zdi se mi, da so bolj njegove krvi. Le naj¬ mlajši, Vojteh, bi bil šel v šolo, a stari je zarentačil, če je Barbika o tem omenila. Zdaj bi vsak hotel biti gospod, drugi naj se pa potijo, tako je kričal. Ker pa je bil fant res dobre glave, ga je dal v trgovino. „Otroci so morda vedeli, da jih mati ljubi, a po¬ vrnili ji tega niso. Stari Parižek je postal vžitkar. Sin je bil skop in sinaha tudi. Stari je sicer hud in oso¬ ren, a nič ne pomaga. Pri vsem najbolj trpi Barbara. Strasti 252, NOTRANJEC Letnik III, ki človeka duši in mu zdravje kvari. Po mestih so od¬ pravljene vlečke, da dame ne vzdignejo zdravje kva¬ rečega prahu, v Postojni pa bi bili hvaležni v to po- klicaninim faktorjem, ako bi nam omejeni nedostatek od¬ pravili. Bodimo tudi v Postojni malo bolj napredni! Na adreso južne železnice. Na tukajšni želez¬ niški postaji se še vedno bliščijo samonemški napisi kakor: Eingang, Extra-Zimmer, Ktiche i. t, d. Opetovano se je že o tem pisalo, a slavna uprava železnice ima na vse te upravičene pritožbe gluha ušesa. Vse kaže, da se bode treba poslužiti za odstranjenje imenovanih napisov bolj radikalnih sredstev, kaj tacega je mogoče samo še na Kranjskem in v ljubi, „zavedni“ Postojni, kjer imajo ljudje res nadčloveško potrpežljivost; dosedaj smo čakali, a odslej bodemo postopali drugače. Za danes zahtevamo slednjič, da izginejo v najkrajšem času našo narodnost želeči, samonemški napisi na postojnski že¬ lezniški restavraciji. Upamo, da slavna uprava južne železnice vendar enkrat usliši našo preponižno prošnjo. Vederemo! Iz planinske doline. Koncem julija se je pre¬ selil naš okrožni zdravnik g. dr. Josip Skočir k namestništvu v Inomost. Ž njim smo izgubili vrlega narodnjaka in spretnega zdravnika, kojega ime je v kratkem času — kakor nekdaj Mayerjevo — zaslovelo daleč na okoli. Njegovo mesto je sedaj razpisano ter upamo, da bo zopet v kratkem zasedeno, 'ker je z do¬ datki kneza Windischgratz-a baje eno boljših v deželi. Odposlanstvo našega občinskega odbora je prosilo pri vsprejemu našega deželnega predsednika v — Glej, glej, kako sem se zaklepetal, delo me čaka“, sklene Strnadek in teče domov. Mamico Parižek sem le malokdaj videl in sicer v cerkvi. Za koga je molila? Za otroke. Šele spomladi se je spet zglasila. Od vseh treh sinov so došla pisma. Stari je bil ves divji, kaj jim je prišlo na misel, saj smo se jih že vendar iznebili. Pi¬ sala sva spet odgovore, najprej najmlajšemu: „Moj predragi sin! „Tvoje pismo sem prejela in se zelo veselim, da si zdrav. Morda še tega pol leta prestanem in te spet vidim. Zelo slabo se mi godi, ljubi otrok. Delam cel dan, a ne gre dobro izpod rok, ker sem stara. Oče so vedno sitnejši. Vidiš, zadnjič sta pisala starejša Tvoja brata in nam očitala, da je najstarši dobil največ, ona pa da sta prikrajšana. Oče so se zjezili in nočejo o njih nikdar več kaj slišati. Kes je, da ima prvi sin največ, a to le zaradi tega, kar je priženil. Veš, pa tudi vžitek je grenak. Gospodinja je zadnjič ozmerjala očeta. Prepiri se vedno ponavljajo. In Ti tako malo pišeš. Ali se sploh še kedaj vidimo? Da bi mi Ti mogel zatisniti oči. Le piši kmalu. Zadnjič se mi je sanjalo, da sem te nosila v košu na hrbtu in si vriskal ter se smejal. Ti časi so minili. Poljubim Te stokrat, (Dalje prih.) _ Tvoja mati. Logatcu mej drugim tudi to, da naj bi se razširila naša trirazredna šolo v štirirazrednico. Ker se je pred par leti z nad sto podpisi podprto vlogo na deželni šolski svet proti takemu razširjenju protestiralo, smo zelo radovedni, kako se bo sedaj ta zadeva rešila. — Smo pa le res malce čudni ljudje in precej počasni potomci onih čudakov, ki so se pred petdesetimi leti le s težavo branili — železnice in njenih posledic. Iz Ilirske Bistrice. Veselih novic, gospod urednik, Vam lahko nekaj poročam. Društveni dom je prišel vendar pod streho ter pričakujemo dannadan slavnostno otvoritev; posebno nas bode gotovo vse Bistričane veselilo, da bomo imeli zopet čitalnico z ljudsko knjiž¬ nico vred, ker smo za sedaj precej pogrešali časopisov. Gasilci bodo tudi ponosni, da bodo imeli orodje pod lastno streho. Sliši se, da se namerava prirediti slav¬ nostna otvoritev »društvenega doma“ čitalnice in pro¬ stovoljnega gasilnega društva dne 18. avgusta 1907. —- Dne 5. t. m. se je poročila v župnijski cerkvi obče znana dobrotnica gospa Pavlina vdova dr. Bach- mann-ova z g. Petrom Lešnikom obč. tajnikom v Ilir. Bistrici! Kličemo jima: na mnogo leta! — Tujcev je letos precej veliko in konštatujemo z veseljem, da so nam letošnji tujci veliko ljubši kot katerikoli po¬ prejšnji, tudi imamo mesto zagrizenih Lahov letos najvglednejše hrvaške in slovenske rodbine iz Reke in Sušaka v svoji sredi. Notar dr. Žnideršič je nastopil dopust in je prevzel njegovo substitucijo notarski kandidat v Postojni gosp. Anton Carli. —- V hotelu Ilirija toči se žali Bog — ogrsko pivo! Daleč smo prišli! G. gostilničar se pa izgovarja, da se je obrnil že pred 6 tedni na Auerjevo pivovarno v Ljubljani, da pa ne dobi odgovora. Kaj je resnice, ne vemo, konštatirati pa moramo, da se na slovenskih tleh ne sme podpirati zdaj ogrska industrija, ko naši bratje na Hrvaškem bojujejo tako težak boj zoper Madjare. —- Posledki volilnih bojev so zdaj končani; kakih 100 kazenskih pravd ima naše sodišče več kot druga leta. Žalibog je zopet zaspalo vse veselo gibanje, ki se je začelo razvijati ob času volitev. Ne sliši in ne vidi se ničesar več! Ni shodov, ni predavanj, tudi naši akademiki, kojih imamo precejšno število, se ne ganejo. Upajmo, da se v jeseni zopet oživi družabno in društveno gibanje v vsakem oziru. — Stavbena sezona je bila precej dobra v letošnjem letu; sezidalo se je razun »društvenega doma“ še pet novih hiš; g. Josip Domladiš je pa krasno renoviral svoj rojstni dom. — Krepko naprej! Velikootoški most. Zidarska dela za zgradbo mostu preko Pivke pri Vel. Otoku, kakor tudi napravo novega dela ceste je prevzel podjetnik iz hrvatskega pri¬ morja g. Antič, ki je pozneje iz neznanih vzrokov vse delo popustil. V pretečenem mescu je ohčina delo oddala tvrdki Ackerman, ki bo vse delo še letos izvršila. Mala Pristava pri Št. Petru. Prošli četrtek je tu med nevihto treščilo v hišo nekega posestnika, ki se je vnela. Ogenj se je razširil ter uničil pet hiš. Letnik III. NOTRANJEC Stran 253. Iz Št. Petra. Tisti dan, ko je bila tukaj birma, je bil vobče zelo nesrečen. V Trnju je treščilo v Zobovo 17 letno hčerko in še eno osebo omamilo, v Postojni je strela ubila Vičičevega hlapca, na Baču je pa ubila strela Spevčiču vola. Nadalje je pobijala toča kakih deset minut tu pa tam po pivški dolini. Iz Bača pri Knežaku. Tomšiču, p. d. Toninu, so se zopet splašili konji, in se je zelo nevarno po¬ nesrečil. Črepinja je zelo razbita in baje hrbtenica poškodovana. Njemu so se splašili konji pred kakšnimi 14 dnevi v Zagorju, kjer se j# tudi zelo poškodoval. Iz Št. Petra. Občinske volitve v prvi razred se bodo še enkrat vršile, ker so bile prve oziroma že druge ovržene zaradi prevelike poštenosti županove : stranke, ki so jo porabljali pri volitvah. Nikdar še ni nobena komisija tako pristransko postopala pri volitvah, kakor ravno omenjena, tako da se je vladni zastopnik zgražal, in udje komisije sami so pritrdili ter rekli, da bodo volitve razveljavljene, a kljub temu piše „Domo- ljub“, da se čudi, kako morejo oblasti tako krivično postopati, ter rekurzu ugoditi. Da znat’ se mora, pa nesramen mora biti dandanes človek, če hoče v politiki kaj doseči, to je „Domoljubova“ metoda. Iz Zagorja. Krajni šolski svet je vložil prošnjo za razširjenje tukajšnje šole. Prosveta, Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda se je vršila v torek v Boh. Bistrici. Udeležba je bila velikanska. Došlo je tudi nekaj duhovnikov, ki so s sabo prinesli kandidata za vodstvo, — klerikalnega ravnatelja Detelo. Menili so, da se bodo zborovalci brez ugovora udali klerikalnemu ukazu. Pokazalo pa se je, da ti gospodje poznajo Družbo le oh volitvah. Ker ni klerikalnih podružnic — klerikalci imajo za narodne na¬ mene zaprte žepe — in vse tiste, kjer seje klerikalcem za¬ radi „sloge“ poverilo vodstvo, mirno spe, niso imeli zbrani gospodje duhovniki glasovalne pravice, temveč so le s kričanjem skušali premotiti zborovalce. Oh volitvah se je pokazalo, da je klerikalcev v Družbi tako malo, da niti ne pridejo v poštev, če se izvede proporcijonalni (manjšinski) volilni sistem do skrajne meje. Kandidat združenih naprednjakov iz vseh slovenskih pokrajin, ravnatelj Senekovič je dobil 247 glasov, klerikalni kandidat Detela pa — 7 glasov. Prav tako so ostali kandidati zmagali proti klerikalcem z več kot lOkratno večino. — Uspeh te skupščine je, da se bo začelo v Družbi z reorganiziranjem na vseh poljih. Notranjske podružnice so bile zastopane na veliki skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda skoro polno¬ številno. Le vipavske in vrhniške so bile nezastopane, čeravno imajo izvoljene odbore. Vsa stvar nam je takoj jasna, če pogledamo v družbeni koledar, iz katerega izvemo, da načelujejo tem podružnicam duhovni gospodje oziroma njih pristaši. Vse notranjske podružnice naj se krepko ožive, da se bo moglo vodstvo nanje zanesti in jim odkazati važen delokrog. Tudi najmlajša podružnica Cerkničanov je bila na skupščini vrlo zastopana. Narodno gospodarstvo. Pravljica o gnojišču. Nekdaj, je bilo menda ■ pred 1000 leti, je živel ubožen kmetiček, kateremu niti krompir ni rodil. Bil je precej neumen, vendar se je spomnil, da mu je treba žene. Ker pa se le polne mošnje na tem svetu združujejo, je dobil naš kmet samo ubožno nevesto, a bila je pametna in pridna. Drugi dan po poroki je prišel kmet lačen domov. Že na pragu je zaduhal svojo najljubšo jed, govejo juho. Vesel je sedel na klop in je že hotel zajeti —■ kar mu žena izmakne skledo in zlije juho na dvorišče, ostal je samo kos mesa. Zaradi ljubega zakonskega miru je mož takrat molčal. Ko pa se je naslednji dau isto zgodilo, je vzrohnel in zavpil na ženo. Toda ta je rekla: Saj ti sam tudi po¬ dobno ravnaš. Poglej na gnojišče! Ker je blizu kapi in slabo napravljeno, izteče vsa gnojnica in le suh kup gnoja ostane. Zato ti pa tudi gnojenje nič ne izda in imaš tako majhen krompir! Takrat je mož spoznal, da ima žena prav, je prestavil in popravil gnojišče in glej: Drugo leto je zrastel na njegovi njivi velik in obilen krompir! Sovražniki glavnatega zelja. Gosenice kapu¬ sovega belina objedajo perje, kapusove sovke izjedajo srce, ličinke (črvi) kapusovega hrošča povzročajo one bule na kocenih, katerim pravimo krofi. Take kocene moramo zažgati, gosenice pa je treba obirati. Če svinja vrže prezgodaj, ali če pujski takoj po rojstvu poginejo, je temu vzrok navadno napačno krmljenje. Breja svinja se navadno preveč zredi in ima zato malo krvi. Brejim svinjam smemo dajati le še malo moke. Najboljša hrana zanje, posebno v zadnjem času predno vržejo, je zrezana lucerna in seme rože, kuhan krompir in korenje ali repa ter na vsako žival po dva funta rženih otrobov na dan. Kdor daje več, škoduje živali. Primeri se pa tudi, da svinja prezgodaj vrže, da mladiči poginejo vsled neprevidnosti. Če brejo svinjo podimo ali pretepamo, ali pa, če ji po zimi damo zmrznjene hrane, se tudi lahko primeri ta nesreča; posebno pri mladih svinjah je treba pazljivosti. Driska pri mladih pujskih, kateri so še le 3 do 4 tedne stari ter še sesajo, se ustavi, če spreme¬ nimo hrano svinje. Dajemo ji v takem slučaju kuhanega krompirja, kateremu pridenemo nekoliko moke in mleka ter 2 do 3 funta praženega graha na dan. S pridom se uporablja proti driski pujskov salicilska kislina, ki se daje svinji 10—12 dni, vsak dan po 20 gramov, pomešano med krmo. Hlev, kjer so bolni pujski, dobro pobelimo in skrbimo vedno za suho nastiljo. Ko pujske odstavimo, se pojavlja pri njih mnogokrat driska in druge bolezni. Takim pujskom da¬ jemo posnetega mleka in zmes iz dveh litrov kuhanega riža in 1 litru lanenega semena. Stran 254. NOTRANJEC Letnik III. Pujske prezgodaj rezati ni dobro, živalice lahko poginejo. Najprimernejši čas za operacijo je starost 6 tednov, oziroma ko jih odstavimo. Varujte konje ! V vročem poletnem času trpe konji hude bolečine vsled ran, katere dobe od slabih komatov. Rane so mnogokrat uzrok, da konj noče po¬ tegniti, boji se, da bi se pri tem ne razbolele. Konjev vrat je treba po leti večkrat umiti, komate očistiti prahu in potu. Ran ne smemo prijemati z umazanimi rokami. Če se pokažejo otiske, moramo komat takoj odstraniti, ker konj izgubi na lepoti, če ima na vratu zaceljene rane in otiske. čebula se lepo razvija, če ji pognojimo s po¬ sušenim, zdrobljenim kurjim gnojem. Predno pognojimo, zrahljamo prst okrog čebule. Po svetu. Kako je mestna mladina odtujena od na¬ rave. Na javnih šolah v Berlinu so učitelji preiskovali duševno obzorje nad šest let starih učencev ter dognali, da so otroci večinoma odtujeni od narave. Izmed 100 izprašanih otrok jih 70 ni videlo nikdar solčnega vzhoda in zahoda, 75 jih še ni videlo živega zajca, 64 veverice, 53 nikdar polža, 87 breze, 59 žitnega polja, 98 nobene reke razven domače, 82 jih ni slišalo škrjanca. Taka žalostna statistika bi se lahko v vsakem večjem mestu dognala. Tudi v Bostonu so preiskovali znanje otrok v naravi ter so našli med 100 otroci v starosti od 4 do 8 let 77 takih, ki niso še nikdar videli vrane, 57 takih, ki ne poznajo vrabca, 50 jih ni videlo še nikdar žabe, 20 jih ne ve za metulje in 75 ne za krompir na polji. Žal, da se tudi pri nas na deželi, kakor kažejo poizvedbe, najdejo otroci, ki ne vedo mnogo v naravi, akoravno v njih živijo, to pa so krivi starši, ki se premalo bavijo z otroci ter jih premalo poučujejo. Cigarete kaditi je prepovedano — na Ki¬ tajskem. Kitajska cesarica se je udeležila predavanja nekega zdravnika, ki je dokazal škodljivost cigaret ter je bila tako prepričana od njegovega izvajanja, da je takoj izdala za vso deželo prepoved kajenja cigaret. Tudi na dvoru ne bodo več kadili, kajti cesarica se je izjavila, da bo celo dragocene cigarete, ki jih dobiva v darilo, dala pometati v jezero. Z avtomobilom od Pekinga do Pariza. 1.1. m. je dospel knez Borgeze s svojim avtomobilom „Itala“ v Petrograd. Prišel je iz Pekinga. 30 avtomobilov se mu je peljalo naproti v Carskoje Selo, da ga po¬ zdravijo, med avtomobilisti je bil tudi italijanski po¬ slanik. Po stari ruski šegi so podali knezu soli in kruha ter so ga v slavnostnem sprevodu peljali v rusko pre- stolico. Drugi dan se je knez odpeljal proti Parizu. Tako se je zopet pokazalo, da je avtomobil prometno sredstvo prve vrste. Epidemija med divjačino. V gozdih okrog Kromeriža se je pojavila med divjačino nalezljiva bolezen. V knezoškofijskih gozdih Bohorc so našli v zadnjih dneh 30 srn in nekaj zajcev mrtvih. Ko so živali raz¬ telesili, so videli, da imajo gnila pljuča in gnojne bule na jetrih. Najizkušenejši lovci si ne morejo razložiti nastanka te bolezni, ker je še nikdar in nikdar niso opazili. Gozdarji mislijo, da je bolezen nastala vsled uživanja slabe vode ali strupenih rastlin. Za kratek čas. Dokazano. Kmet (delavcu, ki išče dela): „Ali znate mlatiti?" Delavec: »Kaj pa, saj sem oče 17 otrok." Po pogrebu. Oče: „Lejte, otroci, kadar niste ubogali matere, sem vam vselej rekel, da vam je treba mačehe, zdaj jo bodete res dobili!" Tolažba. Gospa: »Povejte mi g. doktor ali se res primeri, da so nekateri ljudje živo pokopani?" Doktor: „Pri mojih pacijentih se kaj takega ne more primeriti." Loterijske številke. Trst, 3. avgusta. 1 29 48 25 13 Praga, 7. avgusta. 85 49 32 5 47 E 35/7 3. Dražbeni oklic. Po zahtevanju Janeza Želko, posestnika v Veliki Pristavi h. št. 3 bo dne 29. avgusta 1907 dopoldne ob 9. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 6 dražba zemljišča vi. št. 327 k. o. Kal obstoječe iz parcel št. 7/4 „vrt“ in št. 399/1 »njiva" v skupnem površju od 21 ar. 20 m 2 . Neprimičnini, ki jo je prodati na dražbi, je do¬ ločena vrednost na 600 K. Najmanjši ponudek znaša 400 K, pod tem zneskom se ne prodaje. Odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekarni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj ozna¬ menjeni sodniji, v izbi št. 6 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je ogla¬ siti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede neprimičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega po¬ oblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Postojni, oddelek H, dne 22. julija 1907. jetnik III. NOTRANJEC Stran 255. lfposlano. Ha Daslou useh p. n. trgovcev in pekov=obrfnikov v Trnovo=Bisfriškem in Podgradskem okraju. Čast mi je vsem Vam uljudno javiti, da sem z dnem i. avgusta 1.1. podal gospodu SLAVOJU JENKO v Podgrada svoje zastopstvo za Podgrad in Trnovo=Bistrico s prav obsežnim okrožjem in da bodem v to svrho vzdrževal svoje lastne zaloge v Podgradu in Trnovem - Bistrici. Ker so moji izdelki prav izborni in splošno pri¬ ljubljeni in pa, ker bode mojemu gospodu zastopniku mogoče, vsakega cenj. odjemalca točno in solidno po¬ streči, pričakujem obilnih cenj. naročil, za katere se najtopleje priporočam ter beležim z velespoštovanjem Vinko Majdič, valjieni mlin v pranju. Učenca m sprejmem takoj v svojo trgovino. 305 IP TOMŠIČ, trgovina s špecerijskim blagom v II. Bistrici. Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto. Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. Urar in trgovec zlatnine in srebrnine v LJUBLJANI. Delničar prvih združenih tovarn ur »Union« v Bielu, Genovi in Glashiitte. Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. eri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 81. oktobra je odprta tndi ob pol 4. ari proti vstopnini S 5'— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 8*» za osebo. Zarezano strešna opeko (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi Hill Umi opekarnar na Vrhniki (Notersiajeko). r ER3]K2K3|R3E53E%£IS%3R3KSS9ESSES3S«BrS3R35S3£S3Ki2SS n IVRM JR* & sin V Ljubljani | Dunajska cesta 17 priporočata svojo bogato zalogo Šivalnih strojev, voznih holes §j Pouk t šivanju in vezenju pisalnih StfOjOV, f/ na stroje brezplačen. Hiša z vrtom iti dvoriščem se proda v Postojni. Več se lahko poizve pri Maksu Šeber v Postojni. K- Jlotranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9.— 12 . ure £ Daje posojila proti vknjižbi po 5% in amortizaciji == dopoludne. ===== Cs 0 0 0 Obrestuje hranilne vloge po 4 >/, 0 /, brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. najmanj 1%, na osobni kredit po 6%. 0 0 0 Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. z 3 Stran 256. NOTRANJEC Letnik III. za ključarja In druga mehanična dela __ se takoj sprejme pri Josipu Šibeniku, Mjašasira mojstru i Postojni. • •• iti s® »sjcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresi!Im persbradl, takezvanimi = cesarskimi brzOparniki &*!*•«■ V,f5!SieJ«n II., Kroiiprlnz W!Iiielm in Kalsap SSFUMhem dei* Grosse, kateri so najreijl in njnmnpii n» sveta. Vožnja po molju traja samo 5 do 8 dni. ®&£tae ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna gKgasaUa in potrebni pouk da vsakomur nemudoma in brezplačno | EDVRRD TP.VČRR v Ljubljani O I St. 35, Kolodvorske alke št. 35, jjj ■saspro« tiari THiorieri pstiinl. ' Notranjci, rabite narodni kolek ¥ korist družbe sv. Cirila In Metoda! Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec, — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.