37. številka. Ljubljana, v petek 14. februvarja 1896. XXIX. leto. Ista. j a vsak dan ave*«*!** izimfii nedelje iu praznike, ter velja po poŠti prejemati za a vs tro-o «< er I k e dežele za vse leti) 1!> gld., za pol leta S gld., '/.a četrt leta 4 gld, za jeden meneč 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez posiljunja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta Ji gld, 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Z* pošiljanje na dom radon H so po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt let«. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina z.iafta. Za oznanila plaftuje se od fitiristopne petit-vrste p<» H kr., ce bo otnamlo jedenkrat tiska, po G kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., fte se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vrafajo. — Uredništvo in apravniatvo je na Kongresnem trgu rt. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo po&iljuti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse udruitiistrati-.ne »tvari. Branitelji avstrijskega patrijotizma. Omladinski poslanec dr. Baxt je v češkem deželnem zboru imel govor, v katerem se je male neumestno izrazil o avstrijskem domoljubju in vladarski rodbini avstrijski. Ta govor je bil zares malo neumesten in prepričani smo, da se narod češki ne ujema ž njim. Glede patrijotizma se je postavil bil govornik res bolj na federalistično stališče. Hotel je namesti avstrijskega patrijotizma postaviti češki, galiSki patrijotizem itd. Stvar je pač malo čudna, a kaj hočemo, vsaj v državnopravnom oziru tudi ne poznamo Avstrija, temveč le v državnem zburu zastopana kraljestva in dežele. Krivda ne zadeva samo dr. Baxo, temveč tudi one, ki so upeljali dualizem in ž njim poseben ogeraki patrijotizem in sedanje državnopravne razmere. Kar se pa tiče vladarske rodbine, se je IJixi zlasti nad tem izpodtikal, da cesar ni kronan za češkega kralja. Mi ne odobrnjemo Baxovega govorjenja, kajti Slovenci ne čutimo ljubezni le do svojih pokrajin, temveč t u • 1 i do naše širše domovine Avstrije in smo bili vedno udani vladarski rodbini. Vendar se pa nam zdi malo neopravičen hrup, ki so ga zagnali nemški listi zaradi Baxovega govora. Saj so kričali de poprej, preduo so zares vedeli, kaj je govoril. Baxa ni zastopnik večine češkega naroda, temvt-č mladočeška stranka, katera je v državnem zburu o'itno pokazala, da se ne strinja z njegovimi nazori. Zdi se nam, da tudi razni nemški listi niso bili toliko razdraženi zavoljo govora samega, temvtč imeli so pri tem svoje namene. Ocrniti bo hoteli narod češki za nelojalen. Ztto so pa vsi nemški listi naravnost ali pa mej vrstami dali razumeti, da se ves narod ujema z Baxo, da so tudi Mladočehi tega mnenja, ampak da le avstrjski patrijotizem blinijo. Čehi pridobivajo v notranji politiki vedno večji upliv, to pa Nemcem ne ugaja in je zatorej skušajo očrniti na višjih mestih. Vhm dosedanje obnašanje nemških glasil nam duje pravico do take sodbe. La poglejmo, kolikokrat se je na Ogorakoin že žalila cesarska aisUva, a nemški liberalni listi zato niso imeli nobene grajalne besede. Vse protiavstrijeke iu protidinastične demon« atracije ob Kossuthovi smrti so tikoraj popolnoma prezrli. Nič se niso kazali razburjene. Le konservativni listi so nekaj se spodtikali, a t tu I i njim ni bil toliko mari avstrijski patrijotizem, kakor delati težave liberalni vladi ogerski. Ko je namreč pozneje ogerski klerikalni li«t nekaj nedostojnega pisal o vladarju, tudi avstrijski klerikalni listi za to skoro grajalne besede n is > imeli. Le poglejmo, kako milo se sodijo pruske demonstracije nemških nacijonalcev po vseh nemških glasilih; iu vender je smoter teh demonstracij mnogo sovražneji, nego ves Baxov govor. X njimi se izraža želja, da se avstrijske i:tn sle- pukrajine pridružijo Nemčiji, ali pa da se vsa naša država naredi za pokrajino nove Vsenemčije. To je pač vse nekaj druzega, kakor zahteva za vresničt nje češkega državnega prava. Pa poglejmo na Primorsko. Leto za leto se ondu vprizarjajo protiavstrijske demonstracije v javnih zastopih in na ulici. Kako lepo molče o tem skoro vsi nemški listi in včasih celo (ficijezni. Ko se je ob svojem času po piranskih ulicah demonstrovalo proti slovenskim napisom, se je očitno klicalo „Abasso Austria, evviva Itulia". Nemški listi in pa celo ofieijoini so prvi del klica popolnoma utajili, poslednji del pa premenili v „Kvviva Istriau. Zastonj bi bil tedaj po nemških liberalnih glasilih iskal kako grajalno besedo za Italijane. Povsod so hvalili in odobravali njih počenianje. Kje oo pač bili sedanji zagovorniki avstrijskega patrijotizma? Zato pa moramo reči, da so nemški časniki najmanj poklicani braniti avstrijski patrijotizem in izpodtikati se nad dogodki v č»-škem deželnem zboiu. Pometajo naj najprej pred svojim pragom. V I J llltljltill. 11. februvarja. Koroški deželni zbor se je tudi izrekel za to, da naj vlada odpove trgovsko in carinsko iu godbo z Ogersko. Zbor se je nadalje izrekel, da naj pri obnovljenju pogodbe se produkcija in promet v obeh m >.ivniii polovicah uredita po jednacih določbah in se napravijo kaka jamstva, da se bode zares tako postopalo. Pri pogajanjih o državnih monopolih, naj se pa posebno dela na to, da se zniža cena soli. Govorilo je o tej stvari več govornikov, ki pa ms.- kazali, da bi stvar posebno dobro poznali. Dr. Jeden večer pri „Našem prijatelju". (Spisal Nis Vod oran.) IV. 0>*l|e.) I Povejte mi naravnost iu iskreno, kaj Vi, draga Irena, o tem mislite? Smem li upati, smem-11 zanesti se na Vašo zvestobo in stanovitnost?" »Čakala bodem mirno in potrpežljivo Vaše r°ke, in ni je na svetu sile, katera bi me sklonila, prelomim svojo besedo" — bil je njen odgovor, *a kateri sem jo objel in poljubil. šel sem pomirjen na počitnice. Po preteklih počitnicah vrnil sem se nemudoma na Dunaj, želeč, da čim prej vidim Ireno. Ali tu me je pričakovalo presenečenje, na katero Q|ti pomislil nisem — Irena je bila izginila. Gospa Heinisch je bila v vidni zadregi, ko sem vprašal po Ireni. Pol žalostna, pol jezna pripovedovala mi je v Potrganih stavkih o nepremišljenosti, nehvalež-BOBti, trdovratnoati in nepokornosti svoje hčere, fc*tera je pobegnila in katero zaman išče ona in policija. \ Stvar tni je bila siunna, ker kljubu mnogim besedam gospe Heiuisch nisem mogel razbrati pravega vzroka Ireniuemu begu. Kdo je bil kriv, mati ali hči V Morebiti je mati zahtevala kaj tacega, s čemer bi Irena prelomila besedo dano meni? Da bi Irena res lahkomiSljeua in brez vzroka nepokorna bila — to se mi je zdelo nemogoče. In kje je, da je ne morejo zaslediti? Da bi se skrila pri kakih znancih, ni verjetno, ker sta živeli, kolikor sem jaz vedel, obe sami za se. Kaj pa, ko bi jo bil gnal obup ali duševna bol v valovje hladne Donave? Ne, ne — to bi bilo pregrozno ! Mej takimi mislimi prišel sem na politehniko. Tu me je čakalo drugo presenečenje. Vdobil sem pri vratarju pismice, v katerem mi je Irena naznanjala, da je skrita pri sočutnih ljudeh v Hernalzu, ter me prosila, naj jo posetim, brž ko mi bode mogoče. Brez odloga odpeljal sem se v Hernalz, kjer sem v naznačeni hiši našel Ireno. Ostal sem pri nji celo popoludne, kajti pripovedovanju, posvetovanju in sklepanju ni bilo ni konca ni kraja. Kar sem zvedel od Irene, njenih zaščitnikov in pozneje tudi od njene matere, povedati Vam hočem ob kratkem, Prettncr bi najrajše videl, da 8e pogodba sploh ne obnovi, kajti od tega bi imelo velik dobiček avstrijsko kmetijstvo. Tudi glede kreditnega gospodarstva bi bilo bolje, ko bi Avstrija imela svojo banko, ki bi izdajala bankovce. Govoril je pa tudi Kirsohner, ki je pa le premleval, kar je v raznih nemško-narodnih listih čital. — V zadnji seji se je vzprejel v tretjem branju tudi nov lovski zakon. Popravoslavljenje Borisovo. V tera ko vsi drugi listi popravcslovljenju Borisovemu pripisujejo velik pomen, mu glasilo Petkove stranke odreka vsako posebno važnost. Rusija bi tudi brez tega prej uli alej bila primorana sprijazniti so z Bolgarijo« Stan bulov je večkrat rekel, da bodo dogodki prisilili Rusijo z Bolgarijo se spraviti. Popravoslavljenje Borisovo je za Rusijo le ugodna pretveza, da je lahko svojo politiko zasukala. Povod;, zaradi katerih je Rusija odrekala dosedaj priznanje kn> zu, še sidhj niso odpravljeni. Rusija je trdila, da sobranje, ki je kneza volilo, ni bilo zakonito voljeno, a v tem ee ni nič pr*-menilo. Ko se je bil odpovedal kne^ Aleksander, je bila Rusija izjavila, da bode priznala vsako vlado, ki bode vzdrževala red, a vender je Kaulbarsa poslala proti regentstvu. „Svobodau dokazuje, da j(i veB prevrat le uspeh Stambuluva politike. — Seveda je vse to le prazno govoričenje, kajti o uspehu Stambulova politike bi se moglo govoriti ji dino, ko bi se ta politika dosedaj bila nadaljevala v Bolgariji, pa se ni. France skemu ministerstvu se majejo tla. Monarhisti iu zmerni republikanci so mu napovedali boj. V senatu je Že dvakrat ostalo v manjšini, v zbornici se pa še le s težavo vzdržuje Zmerne republikance, ki zastopajo večjidel kapitaliste, jezi, da hoče u peljati progresivni dohodninski davek. Da pa svoje upiranje malo opravičujejo, pravijo, da je to proti republikanskim načelom, ker krati osobno svobodo. Po vladnem načrtu bi vsakdo namreč bil prisiljen izpovedati svoje dohodke iu bi se kaznoval, ko bi napak izpovedal. To bi pa bilo po mnenju kapitalističnih strank kratenje svoboda. Jezi jih pa tudi, da je sedanja vlada obnovila preiskave o raznih goljufijah. Boje se namreč, da ne pride kaj zanje nepovoljnoga M dan. Posebno napadajo vlado, da nezakonito postopa, ker je odbrala za to stvar Kakih štirinajst dni pred mojim odhodom La počitnice prišla je v našo ulico stanovat neka gospa Merk. Kaj ju bila in odkod je prišla, v sosedstvu ni bilo znano, iu se tudi od njene služabnice nt dalo zvedeti. Sosedje so opažali le to, da je elegantno oblečena, da se mnogo vozi, iu večkrat pozno v noč domov prihaja. Prvo nedeljo potem, ko s» m jaz odšel na počitnice, šli sta gospa Reiuisch in Irena proti večeru iz Praterja domov. Za njima peljala se je gospa Merk, in ko jih je došla, ukazala je ustaviti, ter ju je najuljudnije povahila, naj prisedt-ta k njej, češ, ona ve, da stanujeta v isti ulici, kakor ona. Znanje je bilo storjeno in drugi dan ju jo že posetila. Govorila je muogo, kako je težko živeti, ker je vse drago in kako se treba marsikomu mučiti, da si pridobi, kar mu je treba za življenje. Pripovedovala je, da je bila nekdaj imenitna in bogata, ali nesreča, da jej je požrla njen imetek in ločila jo tudi od njenega moža. Zdaj da bi tudi njej trdo šlo za vsakdanje potrebe, ali sreča en njo, da ima prijateljev in zvez v višili krogih, kateri jo podpirajo in jej odganjajo bridko skrbi. „ Kolikor seui čulau — nadaljevala je — „tudi Vi, gospa Heiuisch, ne živite buš v obilnosli, ali posebnega preiskovalnega sodnika. Dosedanjim preiskovalnim sodnikom ne zaupa. Pričakovati je, da vsak čas vržejo monarhisti in zmerni republikanci vlado. Anglija in Turčija, Angleška vlada je zgubila vsako odločnost glede orijentskega vprašanja. Ni bilo dolgo tega, ko so angleški vladni listi pretili Turkom z vojno, če ne izvede reform in je SaHsbnrv pošiljal turški vladi ostre note. Te dni je pa v gospodski zbornici angleški izjavil S*lisbury, da Anglja nikdar ni mislila napasti z vojsko Turčije. Samo to se je bila izrazila, da ne bode mogla zabraniti propada Turčije, ako so no bode bolje vladalo. Da se pa vojno zatre, pa niso zadosti reforme, treba je vojaške zasedbe. Vlasti bi pa ne bile trpele, da bi Anglija zašila Armenijo. Posebno Rusija je bila odločno proti temu, d* kaka evropska država zaseda kak del Turčije. Iz vsega govora je bilo vidno, da bi bili Angleži radi zašel i in pridržali si Armenijo, a je valed ruskega nasprotovanja jim bilo grozdje Se prekislo. Pomnoženje angleške vojne mornarice. Angleška vojna mornarica se znatno pomnoži. Angleška admiraliteta se je prepričala, da angleška mornarica ni dovolj močna, da bi na morju se m< gla meriti z Rusijo in Francijo vkupe. Porano-ienje angleške mornarico j" pa tudi zaradi tega potrebno, ker Zjedinjen*. državo in pa N-imčija po-mnoinjejo mornarico. Japonska moč so je tudi po-vekšala in bkratn i'* pa Raaija pomnožila svoje ladije v Tihem morju. O* Anglija na azijskem vzhodu ne bode imela dovolj vojnih ladij, bode tr>el »i j * - n ugled in njena trgovina. Vlada misli od padam nta Bahtevati 10 milijonov fintov sterlingov za zgradbo novih ladij. S t-.n denirjern se bode že dalo nekaj narediti, posebno, ker se ne mislijo graditi velik*- oklopnioe, temveč najveđ manjie križaru •. topnjače in torped »vke. Dopisi, % Gorenlaltega, 1 1. februvarja Slav. uredništvu psi .v Naroda" v Ljubljani. — Z ozi min na dopis pz Gorenjskega" objavljen v „SIov. N.u št. 26. dne 1. iebr. 1890, v katerem se o pod pisanem trdi : „ O koli 8 ure so V,\s prišli klioat, da je /ena (i)n-novka) nevarno, da je na smit bolna in V.»s pioaili, da bi jo preval eli s svetimi zakra-n enti Vi Bte rekli, da jo prideta po maši obhajat. l)j maše je pa bilo še več ur — In ker je na S*lo Ifl kakih 10 minut dal« č, bi jo bdi še lahko 10krat šli pred m«šo obhajat. Zena je mej mašo umrla. Vi bi J<> iz lastne krivde le takrat ris zamudili, če bi biia piv) umrla, prodno bi Vam bilo mogoče tja priti." T"mu nasproti izjavljam: „Ni res, da bi bh meni naznanili, da je žena (I)reuovka) nevarno, na smrt bolna in me prosili, da bi jo previdel *e sv. zakramenti. Ni ies, da bi bil podpisani rekel, da jo pride obhajal po maši, k-r je res, da je o njeni I) lezni z\cde| .šele, ko je ie umrla. Ni res, da je ž.na umrla mej maso, ki je bila ob 6. — res pa jo, da je umrla okoli 4 ure zjutraj. Torej ni res. du bi |o bil jaz iz lastne krivde zamudil, ker je poprej umrla, predno bi mi bilo mogoče tja (na Selo) priti in ker sploh nisem vedel, da je bolna V Ribnem dne Ll. februvarja lstM Valentin Jakelj duhoven. Opomba uredništva: Gospod Valentin Jakelj, katoliški duhovnik in politični agitator, ali tolažite se, Vaša gospicu hči je prekrasno dete; doživeli bodete ž njo še srečo in radost. Kdo ve? Danes ali jutri zagleda se vanjo kak bogat in ime- uiten gospod in njena -vr.-ča je gotova; poleg nje pa bodete Bredo uživali tudi Vi. Se ve, vsakemu hi jo jaz ii» dala; moral bi biti v istini bogat, kdor bi hotel tak biser imeti, kakoršeo je Vaša hči. Gotovo Be Oglasi t .k Nnubač, ali gospica ne sme v. dno doma ticati; pokaaati ae mora svetu v gledališču, na plesih in dragih labavah, kjer se shajajo višji slojevi družbo „Zi to bi trebalo drugih sreditev, kakor so nam na raspolaganje" — ugovarjala je gospa i leiaiacu« „ Poskušati je treh." ~ bodrila jo je gospa Merk -- ,in poiskati si prijateljev in pomočuikov. Kolikor je v moji moči, j »z sem pripravljena go-spici iti na roko, Ur jo uvesti v višo družbo." Irena ni rada poslušala vabilnih glasov gospa Iferkove, kajti spominjala se je mene. Drugače pa je bilo pri njeni materi. Ta se je bila udala v svojo usodo ter priučila mirnemu, če prav Bkromnemu življenji. Zdaj pa so jej začele vstajati davno pokopane želje. So bi mogla uživati življenje. JNjona Irena lepa, imenitna, obožavana goBpa, a zraven ne veste, da imajo dopisniki na razpolaganje pričo, tisto ženo, katera Vas je prišla klicat. Iz Kiti je, 12. februvarja. Vaš cenjeni liat je že 11. t. m. poročal o požaru, ki je zadel 10. t. m. Litijo. Pogoreli ste dve hiši v sredi trga. Ogenj je nastal okoli l/ab. ure zjutraj. Kako, se ne more nič dognati. Nekateri mislijo, da je na poda pri Kobilčarju, kjer je ogenj nastal, kak neznanec ponoči prespavat ter po neprevidnosti zažgal; dragi mislijo, da se je morebiti pri dimnikih kako lesovje unelo in počasi tlelo, da je nazadnje požar nastal. K nesreči je bilo okoli in okoli mesta, kjer je ogenj nastal, obilo klaje in lesovja, ter je tako požar precej od začetka bil močan in silen. Ljudje so bili sicer deloma že pokonci, deloma jih je bilo mogoče hitro zbuditi, tako, da so se prebivalci teh dveh hiš lahko rešili, tudi živino so oteli in ker je požarna bramba litijska bila precej na mestu, rešilo so je tudi precej oprave in blaga. Nevarnost, za trg je bila zelo velika, ker je bilo, kakor omenjeno, pri teh dveh hišah, ker so tudi gospodarska poslopja zraven, nakopičeno obilo gorljivih reči. Požarna bramba litijska je krepko poprijela precej z obema brizgalnicama, ki jih ima na razpolago, jedno na roke, jedno na paro. Nje dolo je bilo tudi uspešno. Omenjenih dveh hiš z go-sjMidarskirai poslopji vred, kjer se je vse vkup držalo, res ni mogla več rešiti, ogenj se je bil prehitro razbudi I; ali omejila ga je iu tako obvarovala okoli in okoli stoječe, komaj po dva ali tri sežnje od po gorišča oddaljene sosedne hiše. Na pomoč je prihitela tudi požarna bramba iz sosednega Šmirtna in precej dobro poprijela. Žito presrčna hvala ji! Vender ona je došla šele ob šestih, ko je požar trajal že poldrugo uro iu bil od litijske požarne brambe že omejen in zdatno oslabljen. Zato so so ljudje čudili, kako je vaš dopisnik od 10. t. m. mogel večo hvalo dati šuaartinaki kot pa litijski požarni hrambi. Vse kar je prav. Zakaj litijska je delala skoraj od '/s5- ure zjutraj pa do 4 ure popoludue, dokler je bila vsaka nevarnost o Istranjeua, mej tem, ko je Šmartinska ž.i ob 9tih dopoludue odšla. Pa tudi kako različno je bilo d"lo Šmartinska brizgal -niča je na roke. Litijska je jedna na roke, druga na paro, in parna je delala, da je bilo veselje. Mrf-tala je z veliko večjo močjo vodo iz dveh cevi in delala od zjutraj z malimi preuehljaji noter do štirih popoludue, mej tem, ko so ljudje pri brizgainici na roke že zdavnej omagali. Pokazalo se je pri t^j priliki, da je parna brizgalua pri večih požarih mnogo mnogo boljša od ročue Resnici za ljubo mora torej vsak, komur so okoliš a ne tega požara znane, potrditi, da je poglavitno delo storila li'ijska požarna bramba, katera je ne samo prva bila na mestu in ogenj omejila, temuč tudi cel dan in še prihodnjo noč delala in čuvala, da ss ogenj popolnoma pogasi. Pohvaliti jo moramo zavolj nje posebne požrtvovalnosti, ne smemo pa tudi zamolčati, da so tudi nekateri drugi na vso moč delali in pomagali nesrečnikom rešiti, kar jo bilo mogoče in varovati dalnje nesreče. Lahko se reče, da so Litijani tukaj ljub ?zeo do bližnjega v najobilnejši meri pokazali. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. februvarja. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Kakor smo že včeraj javili, bode v soboto premijera romantičnega igrokaza „P r ec i j o z au. Glavno ulogo bode igrala gJč. S 1 a v č e v a. Prihodnji, to je pustni torek ne bo predstave, v petek pa se bo prvič pela opera „Faust". — (Maskarada „Sokolova".) Piše se nam : Včeraj in danes se je zopet nekaj novih skup in zglasilo pri odboru. M »j njimi so brez dvoma naj- nje srečna in zadovoljna bi bila tudi ona! Kako hi jej zavidale gospe, katere jo zd ij prezirajo radi njenega uboštva! Baš hvaležna bi bila prijazni gospej Merk, ko bi ta pomogla Ireni do ženina, kateri bi osrečil Ireno in njo. Odslej sta se gospa Heinisch in Irena često vozili v družbi gospe Merk v gledališče in na vsakovrstne zabave — se ve, na stroške gospe Merk; in ti stroški niso bili baš majheni, ker so cene v nekaterih zabaviščih tolike, da jih morejo zmagovati le aristokrati — denarni in krvni. Pri takih prilikah opozarjala ju je gospa Merk na različne bogataše in aristokrate: To je baron A, grof B, knez C . . . — A je ljubitelj psov; B troši vsako leto na konje toliko in toliko; C vzdržuje dve, tri Ijtibovnice, katore ga stanejo ogromne svote itd. Mej drugimi opozorila ju je na svojega .dobrega prijatelja" milijonarja Krausa, kateri si je s stotisoč goldinarjev, darovanih v dobrodelne svrbe, kupil baronstvo. Uaron Kraus je bil majhene, čokate postave s štirioglato glavo, rujavimi lasmi, precejšnjo plešo na temenu in rujavimi, kratkimi a gostimi brkanu pod velikim nosom. Bilo mu je kakih štirideset let. Oženjen ni bil in to je gospa Merk rada poudarjala, kadar je govorila o njem. Nekega dne razpravljale bo gospe Reinisch in imenttnejši pristni Kroparji v frakih dimačega pri« delka. Dvojčki iz Oiog stana bodo pa najbolj zanimali naravoslovce. Naznanil je svoj prihod tudi „narobe-človek" ali „narobS" iz Arabije. Ztdnji telegram je odposlal iz Pekinga. BPar skokov še čez morje, skoz Ameriko, okoli Afrike, skoz Egipet, Sredozemno morje, Trst, Kras in ta smo!" tako pravi pismo iz Cejlona, kateremu je pridejana tudi fotografija, ki ka ... pst! . . bote že videli ! Po. trpežljivost, ta ovčja čednost, pristoja včasih tudi ljudem dobro! Vstopnice, za katere je kliše napravila firma Angerer na D maji p> originalni idej i originelnega inženerja Hcok-a, dobivajo s v petek, v soboto in v ponedeljek v prodajal niči goap. Sossa v Špitalskik ulicih, v nedeljo popoludue od 2 do 5 ure in na past ni torek pa v „Narodnom domu" v I. nadstropji. — („Potresni vlak" na gorenjski progi.) Lani po potresu je vodstvo državnih že'eznic uvedlo na gorenjski progi separatni vlak, kateri je lokalni promet zelo olajšal. Na jesen se je ta vlak zopet ustavil. Kakor znano, je narodna stranka v dež. zboru začela posebno akcijo, da se zopet uvede ta vlak. Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, je imela ta akcija povoljen uspeh in je že določeno, da se zopet uvede takozvani potresni vlak. — (Stavbena sezona) se začne v kratkem in sicer se bodo najprej podirala po potresu poškodovana in za demoliranje določena poslopja. Gleda novih poslopij še nihče nič ne ve, kako in kaj, ker še niso določene stavbene črte, vsled česar je nemogoče pripravljati črteže za stavbe in druga dela. Vzlic temu je upati, da se začetek stavbene sezone ne zavleče preveč, saj bi to bilo na občno škodo. Kakor se čuje, pride na spomlad, začetkom sezone, okolu 5000 laških delavcev v Ljubljano. — (Bodoči deželni d v ore o ) Čitateljem našim je iz deželnozborakega poročila znauo, da je dež. zbor sklenil, seziditi novi deželni dvorec na istem mesta, na katerem stoji sedanji in da je pooblastil dež. odbor, naj začne takoj p »dirati to poslopje. Načrt za novi deželni dvorec se bode odobril v izrednem zasedanju po Velikinoči. Dež, odbor je predlagal dež. zbora, naj se izreče za načrt linškega inženerja Jeblingerja. Ta načrt je po sodbi strokovnjakov jako praktičen in bi po tem načrta zidan dvorec veljal 375.000 gld. Jeblinger je projektiral glavno stran novega dvorca v Vegove ulice. Glede števila in velikosti prostorov za urade itd. je Jeb-lingerjev načrt obče ugajal, ker je primeren, dostojen in ekonomično narejen, ni pa ugajala una-njost. Jeblingerjev načrt je narejan v roaianskein slogu, vender spominja bolj na kako bogato vilo ali angleško cerkev, nego na javno poslopje. Bode-Ii skušal deželni odbor dobiti kak novi načrt, ali priporočal dež. zboru Jebliugerjev bodi neprenarejeni ali prenarejeni načrt, to še ni določeno. — („Lontovž".) Ko je lani poleti dež. odbor sklenil, da je podreti starega „lontovža" le jeden del, namreč tisti del, ki je stal v Gospodskih in v Salendrovih ulicah, dragi del na Turjaškem trgu pa popraviti, dovolili smo si večkrat, opozarjati z vso ponižnostjo slavni dež. odbor, da je to napačna špekulacija. Naglašali smo, da je tudi na Turjaškem i--rf Merk zopet o ugodnostih življenja, katera si morejo privoščiti bogatinci. „Res je, le bogatinec more biti srečen*' — pritrjevala je gospa Reinisch gospej Merk. — .Ako hoče delati, dela, kar in dokler ga ravno veseli, ako ne, pa počiva v sladkem miru ali pa se zabava. Stanuje v mestu ali na deželi, v palači ali vili, ali se pa vozi iz palače v vilo, iz vile v palačo, kakor ga je volja. Mi smo privezani na svoje borno stanovanje, in ako se hoče človek malo razvedriti, navšije se pri tem vročine in praha, da g« kmalu mine veselje. To bi hotela doživeti, da bi vsaj nekoliko dni stanovala v elegantni vili brez dela in skrbi.* „To bi ne bilo tako težko, kakor mislite" — pravi naglo gospa Merk, kakor bi bila pričakovala izraz take želje od gospe Reinisch. .Vašo željo priobčim svojemu prijatelja baronu Krausu, kateri ima v Dornbachu prekrasno vilo z lepim parkom; on Vas potem gotovo povabi za par dui, in me poj demo skupaj tje.u Dragi dan ie je gospa Merk prinesla vest, da bode barona Krausa zelo veselilo, ako jih bode mogel v svoji vili pozdraviti kot svoje goste. Naj se mu le naznani dan in ura, da bode mogel po i Blati bvojo ekvipažo po nje. (Da1j< prib.) trgu stoječi del jako Btar in jako nepripravno zidan ter dostavljali, da utegnejo rekonstrukcijski troški postati jako veliki. Nase prerokovanje se je izpolnilo, v še hnjši meri, nego smo sami mislili. Poprava in podiranje Jontovža" je veljalo okroglo 41.000 gl., skoraj toliko, kolikor bi bil veljal nov „lontovž" iste velikosti, kakeršne je sedanji. — (Plesni venček domobranskih podčastnikov) se je vršil včeraj v prostorih na starem strelišču in je bil v vsakem oziru jako eleganten. Udeležba je bila ogromna. — (Trije prijatelji hrastovih drv) sede v zaporu na Žabjeku; zasačeni so bili na Golovcu, ko so na Schmidovem svetu posekali 20 gl. vreden hrast in ga sežagali na tri jednake kose. Ker komunizem še ni zadobil pravne veljave, so se ti trije, v Kurji vasi kot postopači znani možakarji izročili sodišču. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 2. do 8. februvarja kaže, da je bilo novorojencev 17 (=27 56u/o0), mrtvorojenec 1, umrlih 12 (= l'J.76 °/00), mej njimi so umrli za vra-tico (davico) 1, za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 1| vsled samomora 2, za različnimi boleznimi 4. Za iufekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 8, za vratico 5 oseb. — (Koliko Ljubljana na leto potrebuje.) Po uradnem izkazu se je leta 18'J5 dacu podvrženega blaga v Ljubjano pripeljalo 1338 lit. ruma, r oz olje iu likerja; 1230 hI žganjevca ; 813 Id žganja; 1G940 Id vina; 4183 hI vinskega mošta; 111 Id sadnega mošta; 23059 hI pive; 1100 hI kisa; 4010 volov, bikov, krav in telet nad jedno s leto tarih ; 7402 telet do jeduega leta starih; 3374 ovac, ovnov, kozlov iu koštrunov; 3380 jagnji-t, kozličev in prašičkov do 5 /.//; 7724 prešičev nad 191 , ky\ 820 qu svežega, nasoljenega, in prekajeuega mesa, salam in klobas; 8883 puranov, gosij rac in kopnuov ; 32817 parov kokošij, piščet in golobov; 251 srn in divjih koz; 2042 zajcev; 3M ky razsekaue in črne divjačine; 332 fazanov, divjih petelinov in divjih kokošij; 593 gozdnih jerebic, kotornov, divjih gosij in divjih rac, kljunačev in divjih golobov, 27 lisk, kožic in potopljavk; 14 ducatov drozdov, bnn-jevk, prepelic in škrjancev; G700 kg rib in školk iz morja, rek in potokov, potem ribjih iker, sardin in sardel; 19259 bff klinov in navadnih morskih rib, polenovk, slanikov, rakov, polžev in ostrig i 1469 (j riža ; 5471)6 qu moke, pisna, škrobe, pe-karij, sladkorij, malega kruhka in prepečenoga kruha ; 4017 g ovsa v zrnji; 23774 q sena, slamo in Otrobov; 540 q zelenjave; 7323 q svežega sadja; 293 7 Šolah. Pri izbiranju dotičnih šol je bil jako previden, 53 oblagodarjeuih šol je na nemškem Štajerskem in le 4 so na slovenskem Štajerskem. — (Iz Gradca) se nam piše: Dne 10. t. m. vršilo se je letno zborovanje izvenakademične podružnice sv. Cirila in Metoda v obširni dvorani »Puuttgamer Bierhalleu sijajno in točno po vspo-redu. Prvomestnik je pozdravil mogoštevilno družbenike in goste namreč Triglavane in slovanske vae-učiliščnike z jedrnatimi besedami in je bodril k pristopu in gmotni podpori velevažne podružnice. Število družbenikov je naraslo od 108 na 140, dohodki so se pomnožili od 110 gld. 15 kr. na 214 gld. 12 kr. v primerju z minolim letom. V novi odbor so izvoljeni: gg. dr. med. Josip Žižek prvomest-nikom, Anton Varaberger tajnikom, Fr. Hrašovec blagajnikom in taistih namestnikom dr. Jos. Weingerl, Štefan Rojnik in Fran Sadnikar. Po prečitanem zapisnike. I. I., pregledanem in odobrenem računu 1. 1895 pobiralo iu nabralo se je po mični gospici Zibredovi in gosp- pravoslovcu Tekavčiču 40 gld. 10 kr. za celjsko dijaško kuhinjo, h kateremu denarju je gospa Josipina Prus veledušno dodala 5 gld. Nevoljno dočekavala je velika kitica krasnih gospic in gospej konec poslovnega vzporeda, da se prične prosti, zabavni del. Pod točnim vodstvom neumornega vodje gosp. drd. Ivkanca pričeli so hrvatsko-slovenski tamburaši in pevci udarjati ozir. peti narodne komade, od kojih so se mnogi morali na obče zabtevanje ponavljati. Ob l/Bll uri so je začel ples, stara gospoda pa se je zbrala v pristranski dvorani. Brez zabave ninu privlačne moči naša podružnica Dne 2. susca priredi podružnica akademi&na sv. Cirila in Metoda s sodelovaujem podružnice izvenakademične, na obče zahtevanje družni kov glndališke prizore. Natačni vspored se pravočasno naznani. — (Lepe razmere) Skedenj^ki prebivalci z malimi izjemami sami zavedni Slovenci, so zložili lepe novce za nabavo novih orgelj. Orgije so se kupile v — Italiji I * (Ambroise Thomas,) slavni francoski operni skladatelj, je umrl v torek v Parizu v starosti 8G let. Zožil je jako mnogo oper, mej katerimi sta RMtgnon* in „llamlet" najznamenitejši. „Migtion" se je do lani v pariški operi pela 2000krat. * (Skrivnostna dogodba) Pri židovskem zlatarju Morieu Mollerju v Moravski Tfdbovi sta služdi dve d'kli, 18letua Emilija Sohvvob in lUletna Solija Nemluvil. Ti dve sta prišli k policijskemu zdravniku, mu pokazale male rane pod koleni in povedali, da jim mora kdo po noči kri puščati. Služba je tako dobra, da je uista hoteli zapustiti. Nadalje sta izpovedali, da jima je gospodar prepovedal zapirati vrata v svojo sob i in da ni mogoče, da bi mogel po noči kak tujec priti v hišo. Tuli dvema prej pri Židu služečima deklama se je takisto godilo. Ker je mogoče, da je žid na ta način dobival kristijansko kri, katero baje potrebuje v ritualne namene, se je začela sodna preiskava. * (Mlad samomorilec.) Na Dunaji se je včeraj ustrelil petnajstletni gimnazijalac Deltscher, sin jako iniovitih etarieev. Bil je krotek i*i marljiv deček. Zapustil je pismo, v kat rem javlja s.njun 8tarišem, da se je usmrtil, ker se mu življ nje zdi preveč dolgočasno. * (Nevarnost fotografije ) Jako zanimiv dogodek se je pripetil nedavno v fuik-dičnem laboratoriju tiibing»*nskHga vseučilišča. BiIj je po slav-nosti petindvajsetktnice obnovljenja nemške države. Večina dijakov je bila še malo pijana. Profesor je v prijetni t'inoti razlagal svojstva magnezijeve Im i in njen vpliv na fotografi -ni plošči. Po daljšem razlaganju napravil je praktičen poskus. Močno se je za jedcu trenutek razsvetlil temen prostor in potem je bilo učne ure konec. 8 sarkastičnim ameb« Ijajem je drugi dan Dtofesot pokazal fotografij >, ki kaže večino dijakov, kako prijetno spe na svajih mestih in nekateri celo zevajo. Temnoto so bdi porabili, da uadomesto, kar so minule noči spanja zamudili. Znanost jih je izdala. * (Škandal pri poroki) Julij Kargl, sin sila bogatega tovarnarja v Fulneku, se je zaljubil v hčer siromašnega čevljarja. Stariši so se temu odločno zoperstas Ijali, vsled česar je sin, ko je postal polnoleten, se naselil v Monakovu kot fotograf. Stariši so mu prigovarjali, naj pusti čevljarjevo hči, a sin ni odnehal nego se odpeljal na Dunaj, kjer se je imela vršiti poroka. Predno je z nevesto stopil pred altar, so um stariši napravili v cerkvi velik škandal. Sin se ni zmenil in ko je oče videl, da vse nič ne pomaga, je rekel: Tvoja nevesta je ničvredna ženuka; imam dokaze, tvoj najboljši prijatelj mi je zap sal imena tistih, katerim se je tvoja nevesta prodajala! Sov: je pretresel mraz; pogledal je starišem, pogledal navzočnemu in očetu pritrjajo-temu uajbol ,šeinu prijatelju v oči, potem pa na svojo kot smrt bledo nevesto in jo molče — peljal k altarju, kjer je duhovnik blagoslovil nju zvezo. Starišem sta sn in snaha prizanesla, „najholjši prijatelj" pa se je imel te dni zagovarjati pred sodiščem. Pri obravnavi ne jo izkaialo, da se je mladi gospe Kargl storila velika krivica, da so bile vse dolžitve izmišljene in sodišče je »najboljšega prijatelja" obsodilo na tri mesece v zapor, izkazalo se je pa tudi, di se mora »ni milijonarja Kargla trdo boriti za vsakdanji kruti, ker so se stariši od njega i m .poliinuia odvrnili. Prizadevanje sodnikovo, spraviti stariše in sina, je b lo brezuspešno. * (Vsled miši na kant prišel) Da je brezsrčen o lenih spravil kmeta na kant, da so ga rodbinske m sreče in druge nezgode pripravile ob vse, to se je že mnogokrat zgodilo, ali da so miši spravile kmeta na beraško palico, to se je zdaj menda prvič primerilo. Okoli Rilina so se lansko jesen miši Strahovito pomnožilo in uničile skoro vse poljske gridelke. Itak zelo zadolženi posestnik RrUckner je prišel vsled tega v največjo stisko. Neki mlinir se ga je usmilil iu mu posodil 300 gld Brueknar je denar spravil v skrinjo, a ko ga je drugi dan hotel vzeti, je našel le neke koščke. Miši so bile bankovce popolnoma razjedle. BrUokner se je zapletel v drago pravdo z erarjem; zahteval je, naj ta sprejme ostanke bankovcev za polno vrednost. Pravdo je seveda izgubil. Zajedno jo upnik tožil njega zaradi plačila 300 gld. in izposloval realno eksekucijo. Briicknerju se je te dni posestvo prodalo in stari mož je sedaj berač. * (Velik dobitek.) V stereotipiji neke budim-peštauske tirkarue je do nedavno delal Fran Mo-ravec. Ko se je začela zima, mu je zbolela žena in kmalu sta bila oba v veliki be li. On je moral delati dolgove. Neko noč minoli teden se je ženi sanjalo, da jej je mož umrl. Sorodniki so jo tolažili, naj nikar ne žaluj«, saj ima srečko v miznici, za katero dobi denar. To je povedala možu. Ta se je spomnil, da ima v miznici neko Palltyjevo srečko, o kateri je mislil, da nima nobene vrednosti. Mož je nesel srečko v neko menjalnico in vprašal, koliko je vredna. Dradnik iš:e v starih izkazih o žrebanju in najde, da je srečka izžrebana 1. 1801. in je zadela 80.000 gld. Moravec s prva tega kar verjeti ni mogel. Sedaj se je pa podal na Dunaj, da si da izplačati denar. * (Meteor pri Madridu) Meteor, ki je pal pri Madridu, se je razletel na več kosov, ki so pali na raznih krajih. V Uasttlloni, •> kilometrov od Mtdrid.i BO našli jeden kos. V vasi Valiecafl pri Madridu je jeden kos poškodoval lokarja na čelu. V nekem vrtu blizu Madrida našli so kos 500 gramov težak, drugi 150 gramov t»-žak kos je padel v Castelani nekemu sprehajalcu pred nog •. Opaž lo se je, da je bila ugasnila električni luč, ko sa jo bil meteor mzletel. * (Kako visoko ceni gledališka koristinja svojo krepost.) Miss Birdie Sutherland, koristinja Gaietv-gledališča v Londona, jo ira-dadlje časi najbrž ne preveč platoničuo znanje z lordom Dudlevem (Jiiurchill Marjoribanks, jedinim sinom perja in milijonarja. Ko jo je mladi lord zapustil, tožila gaje na odškodnino pol milijona goldinarjev, ča5, da jo je zapeljal s tem, da jej je obljubil zakon. Sodišče je totiteljioi priznalo le ;"»000 gld., je torej nje krepost ceuilo stokrat nižje, nego ona sama. J__!_ — I Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! __± r~ i 33r 9SO] »Trite m - Dunaj 14. februvarja. Knez Hohenloht, najvišji dvornik, brat nemškega kancelar j a, je danes nagi intki umrl Cesar je vdovi osebno kon doli ral. Dunaj 14. februvarja. Uradni list naznanja, da je z jutrišnjim dnem znižana cena vir/ink m f» kr. Praga 13. februvarja, Nocoj se deželni zbor zaključi Prizadevanja, da bi sc ne zaključilo zasedanje, nego le odgodilo, kar bi omogočilo, da se v prihodnjem zasedanju nadaljuje razprava o adresi na krono, se niso posrečila. Adresni odsek se je danes zopet sešel, a pogajanji uiiO Imel* uspeha, ker so Veleposestniki adreso odklonili, pač pa določili, s katerimi drža\nopravninii točkami se strinjajo. Praga 14. februvarja« Sinoči je d'ž. zbor z večino treh glasov sklenil, da je is svote za podpiranje minoritetnih šol aajati subvencije samo tistim šolam, v katere se ne vzpre-jemajo učnega jezika nezmožni otroci. Budimpešta 14. februvarja. Poslanska zbornica bo danes glasovala o afčri Pulszkv. Vsi bivši in sedanji ministri se vzdrže glasovanja, takisto 40 hrvatskih poslancev. Sofija 14 februvarja. Carjev namestnik grof G deiiiščev-Kutu/ov in ruski diploinatičui zastopnik Ćarvkov sta dospela včeraj sem in bila sijajno vzprejeta. Prebivalstvo jima je priredilo velikanske ovacije. Carigrad 14. februvarja. Avstro-ogerski poslanik baron Calice jc včeraj sporočil turški vladi, da Avstrija ne ugovarja priznanju Ko buržana. Druge velesile se niso odgovorile. London 14. februvarja. Zadnji čas ▼ Carigradu in v drugih mestih aretovani častniki in dostojanstveniki bo bili zapleteni v zaroto, kateri je bil namen, ostrauiti sultaua. London 14. februvarja. V Seculu, glavnem mestu korejskem, je nastala revolucija. Kralj in prestolonaslednik sta bežala v poslopje ruskega poslanika. Ustaši so umorili ministra in sedem visokih drž. uradnikov. Rusko krdelo 200 mož se je izkrcalo v Cuuulpu. Poslano.*) Gospodu Iiovrencu S eb e n i ka r j u odgovarjam z ozi-tdtn tia njegovo izjavo v listu „SIov. Narod" z dne 16. ja-nnvarja 189«, it. 12., sledeče: Ker je gosp, Lovrenc Sehonikar podpisal to poslano kot. .,(■.. kr. poštar'4 in se on zakriva pri tom za avtoriteto C, kr poštarja, moram nsnici na ljubo opomniti, da je on odpuščen i» Siatbe 0. kr. poStarja, ker m mu poŠto odpovedali. On tontj pač ne ume meno napadati kot c. kr poštar. Ni res, da sem jaz dajal in obljuboval nosilcem telegramov ,.p<» 1" kr. dojače" ; huj ju/, niti na Rakeku ne bivam in jo prejemal moje telegrame moj agent Ivan Matičič, kateri je tudi podpisoval dotične reripise. Ce pa je na teh rcripisib tiskano, kar mi »i znano, da posta ne zabteva dostavniite, bi «osp. Lovrenc Sebcnikar kot c. kr. poštar ne bil smel itročevati teh rer.ipisov koncem meserev listo-nošem za to, da so bodili tirjut mojega agenta za plačilo dostavnin, saj ve vsakdo in te moral vedeti tudi c kr. po-filar Lovrenc »Sebenikar, da prejemnici brzojavk običajno no čitaj" rocipisov, s katerim potrjujejo sprejetje brzojavk. Kake razmere so morale biti pri kr. postnem in brzojavnem nradu gosp Lovrenca Sebenikarja, pri6a jasno njegova neresnična trditev, da je navada pri dostojnih ljudeh, dajali in nhljiibnvati nosilcem telegramov po ll) kr. od telegrama. ('u«lni pojmi 0 dostojnosti na Rakeku! QoBp. Lovrenc S«d>enikar, kat -reuni so mojo gmotne razmere pač znane, nima ne povoda ne vzroka trditi, da Min menda potreboval drobiža; ta izmišljena trditev, ki je popolnoma neresnična, jasno kafce, kake namene ima on pri svoji slavno znani dostojnosti! Meni ni prišlo nikdar na misel, pridobiti si tistih dojač, ki so jih nezakonito tirjali in dobivali listonosi gosp. Lovrenca Sebcnikariu in rudi katerih on toliko krici; ni res, da sem jaz tirjal ali zelel povrnitev teb ,,dojač.'1. Vse kar je trdil v tem oziru gosp. Lovrenc Sebcnikar je neresnično, kar dokazuje dopis visocega c. kr. poAtnega in brzojavnega ravnat« ljsiva za Tist, Primorsko in Kranjsko z dne 29. jatuivarja L896., ftt. 8985, ki mi ga je dalo to visoko rarnatnljstvn na mojo prošnjo in s katerim mi potrjuje od bosede do besede v slov eiiskem prevodu to-Io : „Konečno ko potrjuje VaAemu blagorodju, da Vi niste zahtevali po-vrnitbo pristojbin, plačanih indebite za vročeno brzojavko, v skupnem znesku .'M gld. 10 kr.. da je pa na zahtevo O, kr. pofitnegu komisarja oziroma tega c. kr. ravnateljstva 0, kr. po.štitr brez obotavljanja položil ta znesek v roko tu-uiadnega revizijskega organa in da je bil isti nradorao (von Amtsivegen' povrnjen od tega c. kr. ravnateljstva Vašemu blagorodja". Tako govori uradna listina ! Gospod Lovrenc Sebeni-kar je torej jedino le radi tega plačal nazij omenjene do-ktavnine, ker so bile nezakonitim potom nabrane. In če sem jaz dobil nazaj imenovane dostavntne, dobil jih nnem radi tega, ker mi je na teb nnvčičih, ampak radi tega in jedino le radi tega. ker i.e prenašam nobene uradne krivice. Sicer pa mislim, dn je dolžnost vsacega državljana, da tir ju nazaj, kar je kak urad z zlorabljen jem svoje oblssti pridobil. Tu Vam gosp. Lovrenc Seheutkar ni nič odgovarjati, ampak molčati. iy.'tf>) V Trstu, dne lil, januvarja 18t>«>. Franc I_ia.-u.ri6. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor doloma zakon siev. 49. Deželno gleda lišće v Ljubljani. Dr. pr. 709, \ Mottoto, 4ue 15. f'«>l»ruvt%r|M l*tt«. Prvikrat ; I ^l^e^o IJoflgfl.. Igrokaz h petjem in plesom v 1 dejanjih. Neti fiki spisal Pij Aleksander \Volff. Hodna K. M. VVeberja Preložil Jos. Cim-poriuaii. KajiHnik g lili. Ilornšek. Itežiser g Kini. hieinan. lilagajna se odpre ob 7. uri. — Začetek točno oh ',,8. uri. Konec, po 10. uri zvečer. Vstopnino ^lej na gledališkem listu. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pespolka fit. 27. Prihodnja predstava bo v petek, dne 21. februvarja 1898. B/. iiradiu'i!«* llsla. I>.«r*llu«* »ll •'k««*1iiill vn«» rt». tu-: Ivana Malina v Ljubljani, premičnine g »stilniska oprava, steklenice, krožniki, ko/.arci itd.J činjene U&5 gld. 2 kr., dne 17. februvarja v Ljub Jani. Mcteorologično poročilo. Febr. Cas opazovanja St;viije baro-nu-tra v mm. Tempe-ralura v >C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah Vi. 14 n !V zvečer 7. zjutraj 2. popol. T.V.l 5 740 7 ilo 7 i- i B — .'1-7 ■4- 4 O brezvetr. sr. svzh. sr fsjvsh, jasno jasno skoro jas. 0*0 Srednja včerajšnja temperatura -4-2 .'1°, za 2 7 nad Dormaloui. I mrli »o v I,jultljanl: 11. ftbmvarja: Antonija Nagode, delavčeva vdova, 6*3 let, Trnovski pristan Bt. 15. Ervsipel. — France Su- stertič, fnvljar, 3H let, Trnovski pristan fit. 8, jetika. — Stanko Bolan, delavcev sin, 8 leta, Karolinška zemlja Bt. 21, llroncbilis — Mota Friftkovc, gostilničarjeva žena, 62 let, Gruberjeve ulice fit. 1, otrpnenje pljuč, _O-uLx_.30_3ic3. fcorssa. dne" 14 februvarja 189G. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 07> kr. Skupni državni dolg v srebru .... 100 „ — „ avstrijska zlata renta.......121 » 9.r) , Avstrijska kronska renta 4°/......101 a SO . Ogerska zlata ronta 4°',.......1-2 „ "2* , Ogerska kronska renta 4"/......99 , 20 , Avstro-ogersko bančne delnice .... 1000 „ — „ Kreditne delnice........., 25 , London vista........... 120 , 90 „ Nemški drž. bankovci r.n t no mark . . f>9 „ 12'/, B *) mark............ 11 ■ 82 , 20 frankov........... 9 . 59 „ ftaliJKrinki bankovci........43 s 76 , C. kr, cekini........... 1> , 67 „ Doc 13. februvarja 1890. l*/0 državne srečke i» I. !Hn4 po 960 gld. 151 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1H1J4 po 100 gld.. . 199 „ 7.r» Dunava rt-g. srečke b*{9 po 1O0 gld. . . 128 B 2j , Zemlj. obč. avstr. 4'/,*'o zmti zast. listi . — . — „ Kreditne srečke po 100 gld......198 . — Ljubljanske srečke......... 23 . 25 , Kudollove srečke po 10 gld......23 . 75 , Akcije auglo-avstr. banke po 900 gbl.. 174 „ 25 „ Trauiway-drnst. velj. 170 gld. a. v. . . . f»03 m — , l'apirnati rubelj......... 1 , 28*/« » f Dvorni in sodtdjski odvetnik dr. Jakob Plol in gospa Beti Plol, rojena Wefriohalder, naznanjata v svojem in v imenu Hvoje rodbine s tužnim srcem, da je njih preljub jeni sin, oziroma brat, svak in ujec Otmar Ploi učenec B, razreda c. kr. državne gimnazije v («1 u dane« ob 4'/,. uri v jutro, po mučni bilezni, udan v božjo voljo, previden s svetimi zakramenti, v IH. letu svoje starosti mimo umrl. Dragi umrli bode v soooto dne 15. t. m. oli .'i. uri popoludne v hisi žalosti blagoslovljen in potem n* tukajsnem mestnem mirodvoru pokopan. Mase zadušnice se bodo brale v ponedeljek dnu 17. t, m. v tukajšnji glavui in mestni cerkvi ob 10, uri predpoludne. Ptuj, dne 13. svečana 1896. (1933) z dobrimi spričevali se vzprejnie v trgovino mešanega blaga j>ri (19118—8) M.Sa&nek-u v Senožečah,Notranjsko. • IK™ Ljudevit Uoroviiik 41 puškar v Borcvljah (Ferlach) na Koroškem • se priporoča v izdelovanje vinko^ratnlli puscli • za I(> ce in strelce po najnovejših sistemih pod popol- * m m jamstvom. Tudi pr«'ilt-lu|«* stare samok resnice, # vzprejema vsakosrstna |»«pr»»ilt* iu jih točno in • dobro izvrBuje. Vse puške so na e, kr prasknševalnici 5 m od mene pre&ku&enc. — Ilustrovacl ceniki zastonj. 41 C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, fcleait. Izvod iz voznega reda Trmx^*%^j~n.mt mL oA 1. o let O tir*. 1895 IV*««oviiO omtnjul pri*i*JfcJil ta ouhaJHut *ajt omunil to > Odhod U LJubljane (jui. kol.) U». m*-4 a MttH. po mo*« oaabal *Uh v Trbl*, Vontabsl, Haijafc, u». lu-oo, rr*nr.i»njf.til vlkb v Trblš, PonUbtl, UoIJrU, c» \r.wv., Krauk«iti/«*M, Ijltibno. Otu.nJ, 9m B«ltith*l v Kolnotit»d, Ilui.t; »i« A.>n»l/>o«u. Od /V hH M min. |-o.-.p*iKlrt* maiuil rl%k r Noto noato, Koo«tJ«. (I» If. ur* mO *ni*. cfc>|>otM4t*m riMbbl rl«k V Tibl«, Pomutiti, l!->!;.,k 0^'otoc, I.Jii'uio, BoUthftl, Uiuiaj 0» (f mrt pojmJ^tU oaobni vUb * TtbU, H»IJfck , O«loveo, Ljubno, 0M t*«]»C»al t lAtaOftad, Umi OmUId, ZoU um |n» UO T. --trt VO itlfn. »i-'i-« mat&iiJ vluk t Koi-«v|». Na<« m.i»to. Hxaiiti lipa. ob nsdtljah tn priumiklh ob It. hH tf" tntnmt ponoltidn« on.t.i.l vlak v ".t«il»fe • l>ori»i» rim AmiMilu, l,^. ikeRk HruLcivili rttor, Karlovih viltct, Ilaba, Marijinih varov, Durtajrvlo, S..Iuojt».i», Uam Mam. Gtaanaoma, I«oM*, Aui- Htea, IJOm. O-livr«. Huljakn. »TMMiirfMta, Trhla* 0» K Hrt JU mi**. m}\itr*\) itaaivul rlab la It o Carja, Nova«* n>*ata. tlb II. «H rut mil«. Jirt*^".** oaabrl vkk a Duaaja »1» Anuiatlen, Ii paketa Prve, VriuiaOvtk »art>v, K»rto»ik nror, liaba, M.vnjinl'( t>.voT, Plaiija, Ha.lojBvlo, holiK.fftiita, l/.i,»», Hkajra, Partaa, Uauava, Oarlha, Kr*n*n> u, Innaue«, /.rila aa Jaaaru, Im.iI Outalna, LJdbtia, iv;,'.. Puniatila, Tvblaa Ob If. uri .Ikr m>■ .t |h'|>utVlaf mtual vtak la KodaTja, Rovaga m«ita, Ob i wi-4 l.T win j*j*S«jb«» oa«bnl Tlab a Htiraja, lJob>a, Holithala, lU:)»ka, v«-, lrr*...»i11f»ita. foi.irt.bU, Trf.ira Ob 0. %*rt tfA nO« f«MW civamil Tlab 1* K.o«av]». Nov«|ia Maata. tN» vri 4 »nO« rwv>r ni »luk a Dnov,U araka Anutattana 1»-, UoLnay», i! ..hti . Oalovr.a, Pontabla, Trbtaa Odhod Is I«J«blJ«Ao (drt, kol / Ob t. •■»■-' "»o« n)**rraj r (laatuilh. Prihod v LJubljano dri kol.), O* «. url OO »4m. .>t.:r-0 la K»maiV. „-^ , tt. . t* . ^JMm . „ (liO.)-di- fi #0 ajajtiiaj' Stev. 38o7. Ustanove za sirote. Pri podpisant-m magistratu izpraznjeno jtv Jedno nit'Mlo ravAkove ii*tniiovp im Mirili v v zneakn tSl^ 14!«!. na leto in |«> Jugoslavj anski steiafraf £=dela*ci; j». dvorni Rvfctnik prof. doktor Zeiblff v Dratdanlh. prof M. Vamberjrer v Karlovcu: Laiar Ponovio, sodnik U .sanje v Bolem gradu ; g Hr. Konstantinov, sef stenograf v Sofiji itd. Kdor se hoče iteaogMafijt ll početka sanv učiti idi s« kot stenograf /,an ina 2a napredek te umetnosti, priporoča mu se ta Imt, o katerem so se mnogi strokovni in dragi f.asopis' večkrat najjiolivalnejo izra/.ili. Isto tuko bo priloga „Književni glasnih" dobro dosla vnem, ki se zanimaju B* književno gibanje med našimi brati na jugu, v njam se nahajajo proizvodi prvih pesnikov in proznikov jugoslovunskih Cona n* colo lota zajodno b prikgo Jo 2 gi«!. M hr. , Jagoil. stenograf" aa I. 1895 velja '2 gld., a „Jngosl. glasnih" /.a lansko leto I gld. oo kr. Naročnino sprejema hnjlgarna Alojzija Bozenika v Plovdlvu In knjigarna Drag;. Hribarja v CoIJu 1 Občuti ji Trst in. nežna, koža žensk in otrok n ^^i-!) potrebuje za negovanje absolutno cisto, mehko in mastno milo. V prvi vrsti je za to pripravno iu mnogo let skust-no in slamienomirano £Doering-ovo milo s sovo.S Kaj boljftega se ne more priporočali. Naj se prepriča vsak po skušnji. DHH rluK-oui milu h notu se dobiva povsod pO HO kraje. V Liubljar.1 prodajata na dobolo: Anton Krispor in Vaao Petrlćlć. Generalno zastopstvo: A. Motsch & Co., Dunaj, I., Lugech 3. Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček, iz izvrstnih gorskih zeljidč). Mnnpo preskuSc-no «p*\e*ev»ltn» in «Ur**p#*v»lno Nr«>#.Uili iib-l.oiili, i n« f i> ili |i anli itd, - Najbolje Be je olmesi 1 pri vseh vnanjib boleznih, kakor: pruliuu, n-v m atirii mm «»ir|»ii«'n|n, BVltl« in preteKii«*u | u /M itd. Karola Wolf-a redilni prašek za živino. Preskuften pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri konjih, »»*•*<■ Obcali, prvsl«lli itd., re »..«•.-(.► |<-Mi, če nlal»o |irebai IJ»»|o, i/.vrstno varovalno sredstvo proti kuiiilui Ikolesuliu. 4 trn* itku 4J hr. (1'2VJ4—10) §a^r~ Premovano. — Mnogobrojna pismena priznanja. Iboblvib tet »Kialil lekarni. SlAffMI x»l«u« pri |*-4liueui lc«l