PoBTnfna plačana t prtov tat LETO LIX V Ljubljani, v soboto 25. aprila 1931 ŠTEV. 93 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ri SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb Stv. 39.011, Prnga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku m Veličasten pogreb gen. Hadžiča Belgrad, 24. apr. L Veličastna in tužna jo bila poslednja pot generala Hadžiča. Prestolnica vsa v preveliki žalosti je pokazala, kako priljubljen je bil pokojni, kako velik njegov Bloves. Užival je povsod največje spoštovanja Pa ne samo v notranjosti države, temveč tudi na zunaj. Od vseh strani so prispeli glasovi o težkem vtisu in številni prijatelji pokojnikovi so prispeli v Belgrad. da ga spremijo na poslednji poti V častniškem domu, kjer je bilo truplo pokojnika na mrtvaškem odru, so se od včeraj do danes zvrstili desettisoči in de9ettisoči ljudi in ravno tako je tudi udeležba pri sprevodu bila izredno številna. V Saborni cerkvi se je ob 2 popoldne zbrala množica najuglednejših predstavnikov. Žolni službi božji so prisostvovali Nj. Vel. kralj Aleksander s kraljico Marijo in princeso Olgo v spremstvu maršala dvora g. Dimitrijeviča, generala Saviča in podpolkovnika Pogačnika. Po žalni službi boiji se je nato razvil veličasten sprevod z vojaštvom in sokolstvom na čelu. V sprevodu je bil zastopan številna generaliteta in admiraliteta, več tisoč častnikov, vsi ministri z ministrskim predsednikom na čelo, bivši predsednik vlade g. dr. Anton Korošec, bivši minister dr. A. G os ar in drugi, predsednik državnega sveta dr. Perič, vsi tuji poslaniki in vojni atašeji ter številni drugi predstavniki kulturnih društev in javnih ustanov. Na čelu sprevoda so nosili vence, ki jih je bik) nad 40. Krasen je bil venec Nj. Vel. kralja z napisom: »Štefanu Hadžiču — Aleksander in Marija.« Ven-te so položili poleg 06talih predstavniki vlade, vojno ministrstvo, francoska vojska in mornarica, romunska vojska in mornarica, vsi vojni atašeji, poljska armada, češkoslovaški legijonarji in po- slaništva, dobrovoljci itd. Za venci so nosili odlikovanja, ki jih je imel pokojnik. Imel je najvišja naša, franooska, angleška, poljska, češka, ameriška, ruska itd. odlikovanja. V cerkvi je govoril najprej vojni minister Stojanovič, ki je podul v kratkem vojaško ka-rijcro pokojnikovo in med drugim dejal: »Kot oficir je bil finih in lepih matiir, ljub tovariš, vedno in povsod dobro sprejet Kot poveljnik v vojni in v miru izredno sposoben, strokovno naobražen, taktičen, dober, pravičen, strog, odločen in hraber. Kot minister vojne in mornarice, katero mesto je zavzemal nad 6 let v štirih vladah, je bil ncutrudljiv delavec. V nadaljnjem govoru opisuje njegovo delovanje in njegove velike zasluge za organizacijo vojske. Po svojem delu in po velikih zaslugah je bil general Hadžič poznan ne samo v naši kraljevini. temveč tudi v inozemstvu. Za njim je govoril v imenu kraljevske vlade prosvetni minister Boža Maksimovič, ki je opisoval ITadžičevo delovanje kot vojnega ministra ter izjavil: Kot vojni minister je general Hadžič pokazal vse vrline lepe kulture, solidno znanje in veliko vztrajnost. V vseh proračunskih in drugih razpravah, ki so se tikale vojske in mornarice, v vseh političnih nastopih je general Hadžič znal z redkim taktom, z nenavadno ljubeznivostjo in s prepričevalno sigurnostjo pridobiti vsakega. Povsod in vedno je delal vtis finega in lojalnega človeka. Vojak, ki ne mara vedeti za nobene druge dolžnosti, razen onih, ki jih nalagajo splošni interesi. Njegovi predlogi niso nikdar šli preko meja možnosti. Prava vredinost in veličina vojske lahko Francija odobrava Benešev govor Pariz, 24. aprila, kk. Francoski merodajni krogi neomejeno odobravajo včerajšnji ekspo-ze dr. Beneša. Samo nacionalistični listi, ki so nevoljni pri najmanjši omembi potrebe neni-8ko-francoskega sodelovanja, kritizirajo ostro ravno ta del Beneševega govora. Tako piše »Li-berte<, da je dr. Beneš preveč glasno rožljal a francosko sabljo. Kakor je bila njegova polemika proti načrtu nemško-avstrijske unije odlična, taiko je tudi dr. Beneš v svojih zaključkih streljal preko cilja. V Franciji popolnoma razumejo, da ima ruvno Češkoslovaška povod, bati se uresničenja Anschlussa, na drugi strani pa v Franciji niso pozabili, da so imeli skoro vsi veliki konflikti v zadnjem stoletju svoj izvor na vzhoda. Francija noče nobene nove Sadove in nobenega novega Sarajeva. Pridržati si mora zase pravico kontrole o politiki onih držav, za katere bo Francija morala eventualno nastopiti. Ravno dr. Beneš, ki je eden izmed nnjvnctejših zagovornikov Locarna in politike koncesi j Nemčiji, je bil ves iz sebe od veselja, da sc je Porenje predčasno izpraznilo. Sedaj pa, ko se kažejo usodne posledice, ki segajo prav do Češkega lesa in Sudetov, se obrača za pomoč na Francijo. Francija sicer nc bo pustila prijateljskih narodov na cedilu, nima pa nobenega veselja, da bi se pustila od njih manevrirati. Madjarshi glasovi Budimpešta, 24. aprila, ž. V zvezi z včerajšnjim gwvorom dr. Beneša v zunanjem odborir češkoslovaškega parlamenta ugotavlja današnji »Pester Lloyd«, da najbolj važni del govora vsebuje temo, ki je največje važnosti za Češkoslovaško in Madjarsko in mora Madjarska z zadovoljstvom vzeti govor dr. Beneša na zna- nje. Dr. Benoš je naglasil, da gospodarski odnosi med Češkoslovaško in Madjarsko ne bi smeli nikdar stati pori vplivom političnih motivov. To stališče zavzema tudi madjarska politika. Predvsem sta izrazila zadovoljstvo ministrski predsednik grof Bethlcn in minister grof Karoly, ki sta opetovano naglašala, da je Madjarska pripravljena voditi gospodarska pogajanja s Češkoslovaško. Dr. Beneš je izjavil, da Češkoslovaška stoji na istem stališču in verjetno je, da bo prišlo do novih trgovinskih pogajanj, v katerih bodo politične tendence opuščene in dosežen rezultat, ki bo zadovoljil interese obeh držav. Učvrstitev trg. odnošaiev s CSR Praga, 24. aprila. »Narodni Listi« se bavijo s trgovskimi odnošaji med Češkoslovaško in Jugoslavijo. List ugiotavlja, da so se ti odnošaji po sklenitvi trgovinske pogodbe okrepili. Opaža se živahen promet industrijskih in poljedelskih izdelkov. Ugodno na razmah trgovine z Jugoslavijo vpliva tudi pomanjkanje trgovinske pogodbe z Madjarsko. Tudi splošno se državi gospodarsko približujeta. Jugoslovansko razstavo na praškem velesejmu, ki je imela samo propagandne namene, so Čehi pozdravili in dosegla je takšen uspeli, da je jugoslovanska vlada sklenila postaviti na jesenskem sejmu v Pragi lastno trgovinsko razstavo, ki bo prva tc vrste v češkoslovaški. Mala anfanla za Brianda Pariz, 24. aprila. Z. Predstavniki Češkoslovaške in Jugoslavije so sporočili, da bodo njihove države zavzele v vprašanju nemško-avstrijske carinske unije isto stališče, kot ga zavzema Briand. Mala antanta bo na majskem zasedanju 1). N. podpirala vse Briandove predloge. Malino v vrnil mandat Vladna kriza v Bolgariji bo dolgotrajna Sofija, 24. aprila. AA. Danes dopoldne sc Je Malinov sestal z Milovim, voditeljem frakcije narodnih liberalov in Kosturkiovim. Do ponovnega sestanka med Malinovim in I-japčevim ■ploh ni prišlo, ker Malinov ni mogel sprejeti zahtev Demokratičcskega zgovora. Ta jc namreč zahteval večino listnic v njegovi vladi, ZAGREBŠKI VEUSfJHI 25. IV. ♦ 4. V. 1931 Vili. Avtomobilska razstava razstava motornih vozil, koto« in dolov XV. Specijalno poljedelski sejem (stroji, »nojlta. potrebščine) Perutnina in kunci (ntmo 24.-28. IV.l Razstava nizozemskih cvetic, turlstika, sporlne potrebščine Higijena Z lrrltiinaoljo ZnfrrobSkejra velcsejma, nahavtlona prod obiskom rnutave. breiplačen povratek nn žoleinicnh, na parobrodtti pa v.Sji ra/. za lilije, n predvsem ministrstvo notranjih zadev, razen toga pa šc to, da narodni liberali nc pridejo v vlado. Malinova jc po teli sestankih sprejel v av-dijcnci kralj Boris. Avdijenca je trajala poldrugo uro. Po končani avdijcnci je Malinov izjavil, da je vrnil mandat za sestavo vlade, ker ni dobil podpore tam, kjer jo je pričakoval. Vendar, je rekel Malinov, še vedno upa, da sc bo našel izhod iz te krize, ki je po njegovi sodbi ena največjih, kar jih je Bolgarija doživela. Sofija, 24. aprila. AA. Bolgarska agencija javlja: Malinov jc vrnil mandat za sestavo vlade. Zastopnikn bolgarske agencije jc izjavil, da sc je njegova misija izjalovila zaradi tež-koč, na katere jc naletel pri Dcmokratičcskcni zgovoru . Solija. 24. apr. kk. Malinov se je včeraj ves dan pogajal z voditelji strank, med drugimi tudi z Ljapčevim kot zastopnikom Zgovora. Danes pa je Malinov svoj mandat za sestavo vlade vrnil kralju radi teikoč, ki mu jih pripravlja dosedanja vladna stranka Zgovora. Ljapčev je namreč stavil kot pogoj za sodelovanje Zgovora, da dobi njegova stranka notranje ministrstvo in da se ohrani v notranji politiki njegov vladni kurz. kar pa je za Malinova nesprejemljivo, ker je on ravno radi notranje politike Ljapčeva vedno najbolj pobijal. Po današnji avdienci je izjavil Malinov, da je kralj ndi poteka krize v velikih skrbeh. pride do izraiza samo tedaj, če se vojsk:1. \ /d i g-ne nad vse politične borbe in se ne vmešava ne na levo ne na desno. Tudi naš vojskovodja se je tega držal in to spoštoval kot sveti zapoved ter ni nikdar šel za kakimi političnimi vetrovi, niti se prepuščal kakim drugim vplivom. Vse to se je posebno dobro izrazilo v osebnosti generala Hadžiča, kot vojaka, ki je dostojen predstavi-telj tega edino pravilnega razumevanja za po» vzdigo in pravilen razvoj vojske. Če pa so ]xdi-tične ncuravnotežnosti posegale tudi na teren, na katerem stoji vojska, potein se je jiojavil zopet on kot čuvar teh svetih interesov. Njegova svejedobna demisija je radi lepih motivov svo-ječasno odjeknila širom naše države in bila pozdravljena z velikim zadovoljstvom. Vojski je general Hadžič služil verno in udarno in za nje razvoj dal na razpolago rso svojo energijo in razumevanje. V vojski je on videl, kakor to vidi tudi naše ljudstvo, obrambo naroda in države, ne pa instrumenta imperializma in zavo-jevanja: Kdor se z mečem igra, od meča pogine! Mi se nikdar nismo z mečem igrali in naše stališče je bilo vedno miroljubno ... G. minister Maksimovič je nato v imenu kraljevske vlade izrazil globoko spoštovanje temu velikemu delavcu za dobro države. Med sprevodom so še govorili v imenu rezervnih častnikov Bogič, v imenu Sokolov podstarosta Gangl in pri od.prtein grobu v imenu dobrovoljcev major Lujo Lovrič, katerega govor je ginil do sol-z vse prisotne. Ko so položili zemeljske ostanke v črno zemljo, ni bilo očesa, ki se ne bi oroisilo. Priprave za razoroiitveno konferenco Berlin, 24. apr. kk. >B. Z. am Mittag« piše z ozirom na konferenco generalnega tajnika Društva narodov sira Drummonda v Berlinu, da načrt za sklicanje predkonference, ki naj bi še letos omilila ali odstranila velike težkoče, s katerimi ima razoroži tvena konferenca računati še pred svojim sestankom, ni našel pravega odmeva. Vzrok je ta, da bi imel postati predsednik te predkonference dr. Beneš in bi bila posledica tega tudi ta, da bi postal češkoslovaški zunanji minister potem tudi predsedniki velike razorožitvene konference. To pa ni samo neprijetno za Nemčijo radi zadnje izjave dr. Beneša v vprašanju carinske unije, temveč želi tudi Anglija, da bi postal predsednik Ilender-son, s čimer bi dosegla velik uspeh angleška vlada, s tem pa tudd delavska stranka. Albert Thomas, ki je včeraj zvečer prispel v Ljubljano. Evropska delavska borza Ženeva, 24. aprila. Švicarska agentura poroča, da je upravni svet mednarodnega urada za delo na svoji seji sklenil predložiti študijskemu odseku urada predlog Alberta Thomasa za ustanovitev mednarodne ali vsaj evropske delavske borze. Ta sklep je bil sprejet v zvezi z vprašanjem, kako odpoma-gati brezposelski krizi. Nato je ravnatelj urada predlagal, da sc ustanovi evropska borza za delo in da se izvršijo velika mednarodna javna dela. Tekom debate so tudi drugi govorniki pristali na zgo-rajšnji predlog. Nova ladfedetnica Split, 24. aprila, ž. Kot smo že javili pred nekaj časa, je neko francosko podjetje kupilo ladjedelnico »Marjan«. Sedaj pa govorijo, da se je ustanovilo posebno akcijsko društvo pod imenom Ju-goslavensko društvo za gradbo in popravljanje ladij, d. d. v Splitu s sedežem v Belgradu. Delniška glavnica tega društva znaša 6 milijonov Din. Sestanek industrialcev in bankirjev v Atenah Atene, 24. aprila. AA. Interesentom za sestanek balkanskih industrijcev in bankirjev v Atenah sporoča predsedstvo balkansko konference tole: Sestanek industrijcev in bankirjev balkanskih držav se otvori 25. t. m. s prihodom v Solun, odkoder odpotujejo 28. t. m. v Atene, kjer ostanejo do 1. maja. Blagoslovitev nove „Propagande Obrede izvršil sveti Oče v prisotnosti velike množice cerkvenih doslojanstvenikov a Vatikansko mesto. 24. apr. kk. Danes je papež Pij XI. tretjič zapustil Vatikan. Odpeljal se je k blagoslovitvi novega kolegija za »Propagando«: (mi-sijone) na Janikulu, ki uživa eksteritorijalno pravico. Prvo poslopje je zgradil na Janikulu papež Urban leta 1627 na Piazza Ilispania, ki je obsegalo prostora samo za 250 gojencev-, dočim ima novo poslopje prostora za 300 gojencev. Svečanosti so prisostvovali vsi kurijalni kardinali in nadškof iz Chicaga, kardinal Mundelein. čegar zbirke med ameriškimi katoliki so omogočile zgradbo. Papež Pij XI. je dobil radi svojega zanimanja za misijo-ne priimek misijonski papež. Ker se papeževa vožnja ni objavila, se je peljal papež skoraj n£-opaženo, posebno ker jc pot od Vatikana do Ja-nikula precej kratka. Kolegij je bil okrašen z za- stavicami vseh narodov. V glavni dvorani je bil postavljen papežev prestol, okoli njega pa so bili nameščeni stoli za kardinale in druge cerkvene dostojanstvenike. Papež je prišel v škrlatnem or-natu. Ko je v spremstvu 3vojega dvora korakal h kapelici, so ga prisotni pozdravljali z »Živijo« klici. Prefekt kongregacije de Propaganda fide, kardinal van Rossum, je imel nagovor, nakar je papež odgovoril: Zgovorncjša kakor besede so dejanja. Potom, ko je posvetil temeljni kamen te čudovite hiše, mu je dovolil Bog tudi možnost da blagoslovi konec dela. Zahvalil 6e je božji previdnosti in vsem, ki so pripomogli k izvršitvi. Potem je podelil apostolski blagoslov in si ogledal poslopje. S terase na strehi si je prvič po izvolitvi za papeža ogledal lepote Rima. Na Koroškem posnemajo lašiste Celovec, 24. aprila. »Koroški Slovenec« poroča v zadnji številki iz vasi Radiše: Praznik vstajenja je za nas eden največjih, to je praznik vstajenja Božjega. Vsak vernik se v teh dneh zatopi vase in skuša v miru doživeti tudi svoje notranje vstajenje. Tega miru slovenski verniki na Radišah letos nismo bili deležni. Prišli so pred cerkev člani radiškega nemškega pevskega zbora, ki so se vedli prej primerno za gostilno nego za božji liram. Pri Vstajenju na Veliko soboto so se ti gospodje smejali cerkvenim pevcem in sc norčevali iz njih. Ali jc bil ob povratku v cer-kcv potreben njih zasmchovalni špalir, kakor bi sc norčevali iz pobožnosti slovenskih vernikov? Na velikonočno nedeljo popoldne so ti gospodje izzivali nekega našega fanta z nekulturnimi priimki. Na velikonočni ponedeljek je prišel na vrsto drugi fant. Znani slovenski pisatelj je napisal: »Ljudje, ki ostajajo med svetim opravilom zunaj cerkve, so smeti in nesnaga vse fiirc.« Pa ni še dosti, da ostajajo ti gospodje zunaj, temveč tudi izizivajo v cerkev idoče. Naši verniki niti na cerkveni poti nimajo več miru in vsled tega, ker se upajo glasno ir povsod pokazati, da jih je rodila verna slovenska mati. Ali smo že tako daleč, da sc bodo morali naši verniki izogibati cerkve?! Revolucija v Portugalu Uporniki utihotapili 30.000 pušk Lizbona, 24. aprila. AA. Portugalska vlada je odklonila pogoje upornikov na otoku Madeiri, poti katerimi bi se vdali. Vstaši zahtevajo odstop vlade in svobodne volitve. Vladne čete so poostrile blokado. Pričakujejo, da se vsak hip izkrcajo. V mesto Funchal je prispela druga angleška križarka »Cru-lew«, da zaščiti angleške državljane. Lizbona, 24. aprila. AA. Revolucionarsko gibanje na Portugalskem se je zadnji čas zelo oja-čilo. Danes je prišlo v Oportu do krvavih spopadov med vojaštvom in demonstranti. Ustavna stranka je po ulicah oriredila ogromne manifestacije. Ker je bila policija brez moči, so poklicali na pomoč vojaštvo, ki je v množico oddalo več salv iz pušk in tako ubilo več ljudi. Poročajo, da so poklicali pod orožje dva letnika rezervistov. Vsi častniki so prejeli povelje, naj takoj odidejo k svojim edini-catn. Govorijo, da so uporniki vtihotapili iz Anglije 30.000 pušk, ki so jih skrivaj razdelili med prebivalstvo. Po zadnjih vesteh so se vladne čete izkrcale na malem otoku Porto Santos, približno 50 milj od Madeire. Vladne čete se niso inogle izkrcati na Madeiri in so izbrale Porto Santos za operacijsko baza Silvester Skerl: Književna Praga Tz popotne beležnice. Ilav Brad. Zmočilo se je in ulice so se od neštetih luui blestele v svojemi velemestnem sijaju. Živahno vrvenje množice sem s počasnimi koraki prebrodil do glavne pošte, kjer sem oddal nelkaj pisem, nato pa krenil v tiho Paneko ulico, da v uredništvu :Prager Tagblatta« posetim znamenitega nemške-ga romanopisca Maxa Broda, ki je leto« prejel češko držiivno nagrado. Uredništvo se nahaja v dvoriščnem traktu poslopja, čigar fasada na ulico je starinska in neznatna. V predsobi je bilo jako živo — neprestano so hodili ljudje sem ler tja, se za hip strnili v gručo, glasno pomenili, klicali so drug drugega, smejali in kazali svoje od tobaka počnele zobe. Skoraj vsi obrazi so bili izrazito židovski. Vprašal snm po Brodu in »em moral potrpeti, da je v govorilnici končal razgovor z nekim gospodom ... Brod se je, kakor so mi pripovedovali, vprav vrnil s potovanja v Nemčiji, kjer je v Breelavu plasiral opero nekega češkega skladatelja ter mu tako odprl pot v široki svet. Naposled — bilo je že pol opmili zvečer — sem se znašel v Brodovi uredniški sobici — podolgovatem, ozkem prostorni, kjer ni več mesla kot za mizo, otomano in malo omarico. Vpraša me mož nizke postave, širokih ramen, bistrih oči za roženimi naočniki ln kljub temu, da je že v petdesetih letih, svežega in mladostnega izgleda — — Max Brod — in kaj bi prav za prav rad od njega izvedel. >Kolikor moreni zasledovati sodobno nem-šiko slovstvo, sem opazil, da je Praga središče neke slaijrine nemških pisateljev, ki se mi vidi v svoji celoti morda najpomembnejša v vsem sodobnem nemškem slovstvu.« vlivala Vam za kompliment, saj sam spadam v to skupino — toda tega mnenja eem jaz tudi. Čudi me le, da vidite to praško »skupino«, ki je kot take nemški književni svet nikdar ni gledal in je tudi ne gloda.< »Rad bi se z Vami pomenil o Vaših tovariših — morda mi omenite se tega ali onega, ki o njem še sam ne vem, da spada v Vašo skupino.« V tem pozvoni telefon in iz razgovora — Brod govori v gladki češčini — razberem, da vprašuje že omenjeni skladatelj o podrobnostih bres-Liuske premijere svoje opere. — Nato mi odgovarja Brod: »Prav mika me, pogovoriti se z Vami o teh zanimivih stvareh, toda ob osmih moram na koncert evangelskega cerkvenega zbora — ako Vam je všeč, pojdeva skupafj. |x>tem pa se bova v kaki kavarni pomenila.' Zopet zapoje telefon. Iz prvih stavkov »poznam, da gre za intimnejši pogovor z neko damo in se odstranim. Cez nekaj časa me vabi Brod spet noter in se oprašča. Z otomane vzame zavojček ter mi kaže korekturne pole: >To bo prvi zveeek iz zapuščine Franca Kafke. Saj Vam jo Kafka gotovo znan — no, njegovo zapuščino sedaj izdajam pri Kiepenheuerju. Poglejte, dober papir, okusen tisk — kajme? — Zdaj pa morava hitro li koncertu, da ne zamudiva.« Na Vaelavskem trgu bije ura že osem. Na-jameva taksi, da naju hitro popelje v Jircharich št. 13, do nemške evangelske cerkve. Brod mi je poklonil en izvod sporeda, ki velja kot vstopnica. Vstopiva med izvajanjem prve točke »Passacagiia v d-mollu za orgle« od Dietricha Buxtehudea. Tiho sedeva v klop. Občinstvo napolnjuje skoraj vse prostore male cerkve, ld s svojo pol gotsko arhitekturo, v sijaju srednjega lestenca in v hladnosti starega zidovja vpliva čudno romantično. Stara cerkvena glasba — v vsem sporedu: Schillzov zbor »Die mit Trfinen sšien, \verden mit Freuden ernten«, C. Voglerjeva koralna predigra »Jesu Leiden, Pein und Tod«, M. Regerrjeva koralna kantata >0 Ilaupt voli Blut und Wwiden<, J. Brahnisova koralna predigra >0 Well, icli nmss dich lassen« ter ,1. S. Bachova kantata št. 158 »Der Friede sei mit Dir«. V popolni tišini kakor mumije poslušajo ljudje. Ne vem zakaj, ogreli se ne morem — ne notri, ne v telesu, ki ga zebe. Sledim besedilu Regerjeve kantate, ki po svoji preprostosti pretresljivo slika Kristovo smrt, pa mislim na bližmje velikonočne praznike, na posvelilce, ki ini ga je Ruth Schau-niarin napisala v knjižico »Das Passion.il : Aus den Tiichern, aus den Banden Ist Er vvahrlieh auferstanden Und icli lief, es eucli zu sagen ... Spored je izčrpan, potihem vstajajo ljudje in skoraj brez Suma zapuščajo mrzlo cerkev. Brod meni, da je bila Regerjeva kantata slabo nastati Irana. Na ulici, ki je skoraj prazna, pripaliva cigarete ter se pogovarjava o posameznih točkah koncerta. Pred razkošno kavarno na Vaelavskem Irgu se ustaviva in skleneva, da se pri kavi v miru pogovoriva Sedla sva v kotiček, ki je bil v zatišju sredi razkošja večernih toalet in glasnega živžava tei gostega, otl tobačnega dima nasičenega zraku. Brod md pripoveduje o svojem novem delu: »,Querkopf\ tako se imenuje moj novi roman. Da Vam povem, kaj me bode v sodobnem slovstvu najbolj v oči: vidim dve strogo ločeni tendenci — romantično in politično — ter se ne morem znebiti občutka, da ga skoraj ui med današnjimi pisatelji, ki bi ti dve tendenci skušal uravnovešeni in spojeni podati. Tako je moj ,Querkopf' mladenič, ki o vseh stvareh drugače misli kot drugi ljudje, zlasti se pa vidi moj junak romantikom preveč političen, politikom preveč romantičen. Zgodba se odigrava preti vojno in se neha z izbruhom vojne, ko pade svet vkup. Godi se v Pragi, junak je gimnazijec Štefan. Poglavitna osebnost poleg njega je šolski katehet, med obema se vrste dialogi — šolar išče trdne opore za življenje. Istočasno se odigrava mladostna ljubezenska zgodba. Ko se junaku zazdi, da je našel pravo pot za življenje, izbruhne svetovna vojna. — Bavim se z mislijo, da bi ta roman nadaljeval z istimi osebami po vojni — vojna je namreč tako grda reč, da se mi upira pisati o nji. V drugem delu bi se junak boril z boljševizmom in kakor je pred vojno delal vtis treznega politično mislečega človeka, izgleda po vojni kot edini romantik, ki je ostal. A on je ostal isti, svet okrog njega so je spremenil, Vglabljam se v filozofske osnove svojega junaka in priznati moram, da se nagibam bolj platonizmu nego sholaeliki, zakaj sldnja sc mi vidi preveč v tostranstvo uprta. (Dalje.) Gostje z neha Pozor! Pozor! 2e delj Pasa se mudi v sibirski guberniji Jenisej znanstvena ekspedicija, ki preiskuje ogromen meteorit, ki je pred nekaj desetletji padel iz atmosfere v tajgo na severu jenisej-ske gubernije. Ekspedicija hoče izkopati nekaj kosov tega znamenitega meteorita in jih prepeljati v Evropo. O tem čudovitem meteo-ritu smo že poročali na tem mestu. Za danes še sledeče: Ta meteorit, ki je največji, kar jih pomni človeštvo, je obdan od same tajnosti. Nekateri menijo, da se sploh ne da ločno ugotoviti, kdaj je padel na zemljo, zdi se pa, da je to bilo 1. 1905. Tedaj je namreč zemlja okoli kraja padca sto kilometrov daleč zabobnela in se stresla. Kraj sani je neobljuden. Zdi se, da tedaj nihče ni šel preiskovat vzrokov močnega potresa, in da so šele pozneje slučajno našli kraj, kamor se je bil zaril ogromni meteorit. Tatu so takrat našli tudi nekaj pra-prebivalcev tundre, ki so izjavili, da so goreči meteorit videli, ko je padel na gozd. Meteorit je uničil gozd pod seboj v hipu in stoletna drevesa so se še prej vnela ko slama. Seveda je pa zgorel tudi ves gozd okoli kraja padca. Ogromna granata je raztrgala zemljo in se zarila vanjo, tako da je stvorila globok krater, ki je sto metrov dolg in ravno tako širok. Težo meteorita cenijo na 80.000 ton. Torej je 2000 krat večji nego meteor, ki ga je našel pred nekaj leti v Grbnlandu znani Peary, kajti ta meteor, ki se nahaja sedaj v naravoslovnem muzeju v Newyorku, tehta samo 3'd ton. Kaj bi se zgodilo, če bi tak, okoli 100.000 ton težki meteorit padel na kakšno velemesto? V eni sami sekundi ali pa niti ne, bi taka ogromna granata zdrobila in zmečkala ter zažgala cel mestni del in tudi jeklena ogrodja nebotičnikov bi bila zmleta. Sto in sto tisoč ljudi bi pokopala pod seboj v kraterju, ki bi ga naredila. Neprimerno hujša bi bila katastrofa, ki bi tako mesto zadela, nego škoda, ki bi jo napravil največji potres. Vsak dau pade na zemljo več kot 10 milijonov meteoritov, ki priletijo iz vesoljstva. Toda ti meteorit i so vsi silno majhni in tehtajo samo po nekaj gramov. Velikih je med njimi jako inalo. Preden pa meteorit dospe do zemeljske skorje, se v zemeljskem ozračju razpoči, in sicer zato, ker se zaradi ogromne hitrosti v gosti sferi plina zemeljskega ozračja lazbeli. l.e nekaj malo kosov ogromnih me-leorov pade na zemljo. Padec tako ogromne mase, kakor je bil jenisejski meteorit, je dogodek, ki ga zemlja doživi samo v tisočletjih. Med meteoriti jih je brez dvoma nekaj jako velikih, ki bi napravili brez dvoma pre- cejšnjo škodo, če bi padli na obljudene kraje. Treba je pač pomisliti, da je hitrost takega meteorita okoli 40 krat večja ko hitrost krogle, izstreljene iz topa. Toda pretežna večina meteoritov pade v morje, ki zavzema, kakor znano, celi dve tretjini zemeljske površine. Dejansko opazujejo največ meteoritov ladje na morju. Verjetnost, da bi kak večji meteor padel na obljudeno mesto, je minimalna, oziroma blizu ničli. Slučajev, da bi bili meteoriti ubili ljudi, ponmi zgodovina le jako malo. Parkrat so ubili kakšno ovco ali ovčjo čredo. L. 1907. je nek ogromen meteor poškodoval angleški parnik Eclipse sredi Tihega oceana, tako da se je potopil. Moštvo se je rešilo in po 15 dnevni vožnji na čolnih dospelo v avstralsko luko. Decembra 1930 je zažgal nek meteor neko lesno skladišče v Tromso na Norveškem Meteoriti dospejo v območje našega osolnčja iz najoddaljenejših prostorov vesoljstva, ki ležijo daleč izven poti, po kateri kroži okoli solnca najoddaljenejši planet solnčnega sistema, Pluto. Ker solnce z vsemi svojimi planeti kroži po vesoljstveneni prostoru s hitrostjo, ki je enaka '20 kratili hitrosti topovske granate, zato dospeva v prostore, po katerih leti različno število meteoritov. Zato bi se lahko zgodilo, da bi kdaj prišli v prostor, katerega preletuje ne 10 milijonov meteoritov na leto kakor sedaj, ampak veliko več. Če bi torej kdaj prišli v prostor, po katerem leta recimo 1 miljarda meteoritov, bi ogromna toplota, ki bi jo povzročale njihove eksplozije v našem ozračju, lahko pomenila za zemljo pravo katastrofo. Toda skoro vsi astronomi so mnenja, da takih množin meteoritov v svetovnem prostoru ni, da se torej človeštvu ni treba bati konca sveta od meteoritov. II. ZVEZEK dr. M. Opekove Uide 1 ISlafa Obseg isti kakor v I. zvezku. Cena isla. — Naroča se v prodajalni H. Ničmanovi, Kopitarjeva ulica / Ljubljana. č edni zamorci v Berlinu. Berlinski Zoo je dobil le dni čudne goste. Prišli so zamorci pigmejskega rodu iz Afrike. Zamorke imajo še zakrite obraze, izgledajo pa tako, kakor nam kaže slika spodaj na levi. č'rne dame nosijo kot okrasek že od mladosti naprej v ustnicah lesene deščice, tako, da izgledajo usla kontno kakor ostudna loputa. Pa tudi možje iz pigmejskega rodu niso nič lepši. Večni ogenj v Moreni Petrolejski vrelec v Moreni v Romuniji gori že dve leti. Vrelec št. 160 je začel goreti 27. maja 1929. Najboljši inženerji in strokovnjaki vseh delov sveta so že poskušali z vsemi sredstvi ogenj pogasiti, a vse je bilo zaman, čeprav je pri tem več ljudi izgubilo življenje. Poskušali so gorečo luknjo pokriti z ogromno jekleno ploščo, da bi se ogenj udušil. Plošča se je v nekaj minutah stopila kakor svinec. Izkopali so podzemski hodnik iz oklopnega betona, da bi se po njeni približali ognju. Tunel je eksplodiral. Letalci so z letal metali na ogenj bombe s plinom, ki uduši ogenj. Toda vročina je več sto metrov visoko bila tako silna, da so bombe eksplodirale, preden so zadele luknjo. Končno so vre- I lec bombardirali s topništvom. Zaman! Raz- i pisali so ogromno nagrado možu. ki pove j uspešen načrt, kako ogenj pogasiti. Prihajali so možje z načrti od vseh strani — vrelec pa še vedno gori. Vse petrolejsko ozemlje je v nevarnosti, da inu pogori ves zemeljski plin. Plin nam- j reč pri vrtanju požene petrolej iz zemlje, čim več plina bo zgorelo, tem z manjšo silo bo bruhal petrolej na dan. Ogenj namreč li dve leti ne požira petroleja, marveč plin. Vrelec, ki gori, je 1800 metrov globok; prav tako globoki so drugi vrelci, ki se jim že pozna, da na št. 160 izgoreva plinska eksplozivna sila. Če poide plin. kako do petroleja? Upanja pa, da bi ogenj pogasili, sedaj še ni. Vitamini v gobah O pomenu užitnih gob za človeško prehrano si ljudje navadno niso popolnoma na jasnem. Marsikdo jih ne mara, ker se boji, da bi utegnile biti strupene. Drugi zopet jih strašno radi jedo, pri čemer se je že mnogokrat primerilo, da so cele družine navdušenih prijateljev gob obolele ali celo pomrle, ker strupenih gob niso ločile od užitnih. Gobe je treba dobro poznati in dobro ločiti, ali so užitne ali ne. Tudi neužitne gobe niso vse strupene, pač pa imajo tako slab okus, da človeka minejo skomine po gobah, če jih okusi. Pri užitnih gobah je treba poznati njih redilne lastnosti. Pri tem je treba vedeti, da gobe navadno niso rediine v splošnem pomenu te besede. So težko prebavljive, njihova »beljakovina« ni prava in polnovredna beljakovina. Tako bi ostal od gob samo dober okus, ki je sicer zelo važen, ampak redilen ni. Pač pa so gobe mlade rastline, ki imajo po raziskovanju profesorja Scheunerta mnogo vitaminov. Ta je dognal, da v gobah manjka takozvanega skorbutovega vitamina, ravno tako tudi vitamina B 2, ki pospešuje presnavlja-nje in brebavljanje. Vitamin A, ki je posebno važen za otroško rast, imajo v glavnem le lisičke. Posebno važno je, da vse užitne gobe obsegajo v obilni meri takozvani protirahitič-ni vitamin, ki ga sicer ne dobiš v drugem so-čivju ali sadju. V tem pogledu so torej gobe in gobje konserve za otroško prehrano silno važne. Izjema je pri umetno gojenem kuk-maku (šampijon). Le 12 tet ječe Dunaj, 22. aprila. Pred dunajskimi porotniki je bil Jožef Z w i c k 1 s t o r f e r , ki je lansko leto v Brucku na Litvi lastnega novorojenega otroka zadavil in ga potem vrgel svinjaki, obsojen na 12 let težke ječe. Obsojenec je kazen malomarno vzel na znanje in s čisto mirnim glasom izjavil, da hoče tri dni premisleka, ali se bo pritožil ali ne. Zaslužil bi bil brez dvoma več. Nevaren kraj krvavečimi rokami skočiti iz prvega nadstropja nn ulico. Detektiv, ki opazuje sovjetsko |M>sIajiištvo, je našel dijaka brez zavesti in ga prepeljal v bolnišnico, kjer ugotovili težje notranje po-šfkodbe rudi padca. * 200 letnica smrti pisatelja Robinsona, Daniel Defoe, pisatelj svetovnoznanega »Robinzon Crusoe« — je umrl pred 200 leti, dne 26. aprila 1731 v Londonu, star 70 let. Defoe ni bil samo pisatelj, marveč se je pečal tudi s politiko. Zaradi politike je bil dalj časa zaprt. V ječi je ustanovil tudi časopis »The Review«, ki je zgled za mnoge angleške tednike. »Rulj« poroča iz I lelsingforsa o žalostni usodi visokošolca karela (ruskega Finca) Simo kajvan, ki se je z,glasil v sovjetskem poslaništvu, tki bi poizvedel o usodi svojih staršev. Slišal je, tla so bili, kakor drugi ruski Finci, obsojeni raci i kolektivizem* ji sovražnega mišljenja in izgnani v neko taborišče ob Belem morju. Siuio jc hotel vprašati, ali sme tja poslati živila oz. prositi tla bi starše izgnali na Finsko. A sovjetski uradniki so sinu odgovorili z grožnjami. Naposled so se z. revolverji zakadili v dijaka. Siino je moral razbiti okno in s Založnica je kupila možu nove srajce. »Micka, zakaj pa si kupila take srajce? Saj so mi za dve številki prevelike.« »To nič ne de. zato nič več ne stanejo. Veš, nisem hotela, tla bi trgovec vedel, da imam tako suhega moža.« Avgust llorms, voditelj flamskih avtouoniistov v Belgiji, ki so zadnji čas začeli živahno nastopati za svoje zahteve. Spremembe pri ljubljanski policiji Ur. Alojzij (i uvtiii Ljubljana, 34. aprila. 27. apr. izroči dosedanji upravnik ljubljanske policije dr. Alojzij fustin svoje posle novemu upravniku, g. Vekoslavu Keršcvanu, sam pa nastopi mesto bauskega inšpektorja. Dr. Alojzij Guštin si je v dolgih letih napornega upravljanja ljubljanske policije pridobil neprecenljivo zaslugo, da je v povojnih razburkanih časih reorganiziral varstveno službo v Ljubljani ter s tem zagotovil popolno varnost premoženja m irtftjenja ue samo prebivalcev našega mesta, temveč vse dežele. Dr. Alojzij Guštin se je rodil v Trstu 1. 1878. V svojem rojstnem meslu je dovršil tudi gimnazijske študije, univerzo pa je študiral v Gradcu, kjer je dosegel tudi doktorat. Nekaj časa po dovršenih študijah je bil v finančni službi, kmalu pa je prestopil k policiji in je bil najprej v službi v Trstu. Leta 1911. je bil imenovan za direktorja policije v Zadru. Na tem mestu je bil do prevrata, ko so Italijani zasedli Zader. Tedaj je bil dr. Guštin poklican v Ljubljano, kjer je prevzel vodstvo ljubljanske policije. Pripomniti je treba, da se je dr. Guštin tudi v avstrijski službi vedno zavedal Slovenca in Slovana ter je na svojih odgovornih mestih v Trstu in v Zadru preprečil mnogo krivic našim rojakom. Kakor v Trstu in v Zadru, tako si je tudi v Ljubljani pridobil dr. Guštin obilo simpatij s svojim vseskozi taktnim in ljubeanjivim nastopom ter prav s tem rešil marsikatero kočljivo stvar, katero bi kdo z drugačnim nastopom ne mogel. Med osebjem ljubljanske policije pa užival splošno ljubezen, Ker Še je vedno toplo zavzemal za pravice slehernega, ]>a t)odisi nnjnižjega policijskega uslužbenca. K napredku dr. Alojzija Guština iskreno čestitamo in mu želimo, da bi mogel na svojem novem Skrivnost umora Razprava proli čelvorici Maribor, 24. aprila. Razprava se je danes nadaljevala. V splošnem se je opazilo, da hoče Golob s svojimi izpo-vedbami zbuditi pri sodnikih zaupanje v svoje izpovedbe. Jamernik pa taji vsevprek, celo tiste izjave, ki jih je bil svojčas dal orožnikom in preiskovalnemu sodniku. Zasliševanje je bilo mestoma precej dramatično in zanimivo. Obtoženec Klemensberger Predsednik: >Je resnica, kar je izpovedal Bezjak?« Klemensberger: >Je resnica, sveta resnica, gospod predsednik. Predsednik: »Koliko časa ste tihotapili v družbi z Bezjakom?« Klemensberger: >Od leta 1921. do 1926.« Predsednik: >Po poklicu ste čevljar. Zakaj ste se neki potem bavili s tihotapstvom? Ali ste hoteli takole postrani kaj zaslužiti?« Klemensberger: >Da, gospod predsednik.« Predsednik: >Kaj pa Goloba, ali ga kaj poznate?« Klemensberger: »Goloba ne poznam.« Predsednik: >Kje ste se pa z Bezjakom spoznali?« Klemensberger: »Na moj dom je prišel.« Predsednik: »Ali Jamernika tudi ne poznate?« Klotnensberger: »Ne poznam ga, gospod pred-se.dnik. Z njim in z Golobom nisem nikdar tihotapil. Na tem svetu ne. Na onem pa še bil nisem.« Predsednik: »Torej ste nedolžni.« Klemensberger: »Popolnoma nedolžen.« Predsednik: »Pa nam povejte, kako je bilo takrat in kje ste hodili dne C. in 7. septembra.« Klemensberger pripoveduje v istem smislu kakor Bezjak. Predsednik: »Torej ste šli 6. septembra z Bezjakom v Avstrijo in ste tam nakupili saharina, tobaka, papirčkov in vžigalic. Kje pa ste dobili denar?« Klemensberger: »Imela sva x Bezjakom skupno 700 dinarjev. Nesel sem vse sam. Bezjak je bil praznih rok.« Predsednik: »Ne čutite najmanjše krivde?« Klemensberger: »Nisem kriv, gospod predsednik.« Precej zabavno je bilo zasliševanje najmlajšega pajdaša Jamernika Predsednik: »Koliko si pa bil star takrat, ko so te orožniki prijeli?« Jamernik (simulira bebca): »Kaj?« Predsednik: »Katere vere pa si?« Jamernik: »Jareninske.« (Sineh v dvorani.) Predsednik: »Koliko let pa si hodil v šolo?« Jamernik: »Pet.« Predsednik: »Ali nisi še. preden si zapustil šolo, prodal katekizem tn kupil za izkupiček igralne karte?« Jamernik: »Mislim, da sem ga prodal za 15 dinarjev.« Predsednik: »Jamernik; mi smo slišali, da se ti rad pretepavaš, da si pretepač in ponočnjak. Ali le to re»T« Vekoslav Kerševan mestu banskega iašpektorja še bolj uveljaviti svoje sijajne juridične in kriminalistične sposobnostL G. Vekoslav Kerševan, ki prevzema mesto ljubljanskega policijskega upravnika, Ljubljani ni neznan, saj je pred leti že služboval tu. Tudi g. Vekoslav Kerševan se je rodil 1. 1878 v Trstu in je tam dovršil gimnazijo. Jus je študiral v Gradcu, kjer je napravil juridične izpite. Nato je vstopil v službo pri tržaški j>olipiji, kjer je kmalu zaslovel kot odličen kriminalist z izvrstnim talentom za opazovalno sklepanje in kombinacijo. V Trstu se je vedno zavedal, da je Slovenec in je rešil med vojno marsikaterega rojaka krivičnega preganjanja. Po razpadu Avstrije in po italijanski okupaciji Trsta je g. Vekoslav Kerševan dospel v Ljubljano in se stavil na razpolago tedanji Narodni vladi. Bil je nekaj časa policijski komisar za plebiscitno ozemlje na Koroškem, potem pa je bil prideljen ljubljanski policiji. L. 19*21. je bil imenovan za upravnika mariborske policije. V Mariboru si je pridobil g. Kerševan polno prijateljstva, saj je s svojo usluznostjo in s širokim obzorjem rad pomagal vsakomur, komur se je zgodila krivica ali pa je zašel na ta ali oni način v stike. Posebno pa je g. Kerševan zaslovel v Mariboru, na tej kočljivi obmejni točki, kot izvrsten kriminalist in je rešil že mnogo problemov, ki so se spočetka zdeli nerešljivi. Kot izvrstnega kriminalista so ga dostikrat klicali tudi drugam, zlasti pa je kot kriminalistični veščak sodeloval tudi pri sestavi naših novih zakonov. Vemo. da se bo g. Kerševau na svojem novem in lako zelo odgovornem mestu takoj znašel ter da bo s svojim delovanjem tudi v Ljubljani dosegel mnoge uspehov. Zato mu iskreno čestitamo in se nadejamo od njegovega dela za prebivalstvo našega mesta le najboljše. na avstrijski meji pred mariborskimi sodniki Jamernik: »Ne! To ni res!« Predsednik: »No. Jamernik, sedaj nam pn ti lepo povej, kako je bilo takrat, ko so te orožniki prijeli.« Jamernik pripoveduje. Ker se pa njegovo pripovedovanje ne strinja z njegovimi prvotnimi izjavami, ga predsednik prekine. Nato prečita njegovo zasliševanje pri orožnikih, kjer točno navaja, da so Resnika ubili »Cene«, Kopič (Klemensberger), Golob in on. Izpove, da so šli skupno iz Avstrije zgodaj zjutraj skozi ceršaški gozd po grapi ob potoku, kjer jih je ustavil Resnik s pripravljeno puško. 2e med potjo so se dogovorili, če srečajo kje financarja, da >ga bodo vktip vdarili«. Ko so se mu približevali, so se dregali s komolci in si dajali znamenja. Prvi je šel Golob, ki ga je zgrabil za puško, nato je skočil na njega »Čenc« (Bezjak) in ga zabodel v vrat, od zadaj je skočil na njega Kopič (Klemensberger) in ga držal za usta, da ni mogel vpiti. Vrgli so ga na tla. Na njega je padel »Cene«, ki ga je tiščal na prsa in zabadal v glavo pod oko. Golob ga je tolkel s kopitom, Kopič ga je pa še dalje držal za usta. Jamernik pa ga je nekaj časa držal za noge, nakar se je odstranil, ker se mu je Resnik preveč smilil. Jamernik je vzel na Golobovo prigovarjanje s seboj puško, katero je Bezjak hotel skriti, tako so ga pustili umirati. Jamernik pravi: ko se je ozrl nazaj, je videl, kako je Resnik vstal, pokleknil in grabil po smrečici v bližini. Nato sta si »Cene«: in Klemensberger umila roke v potoku, nakar je »Cencs okrvavljeno suknjo slekel in oblekel drugo suknjo. V gozdu nad grapo so se razšli. Predsednik: »Ali je res vse to, kar si takrat priznal orožnikom? ' Krasote Jugoslavije SARGOV ponosne nepristopne pečine ... romantične skalne globeli . .. in zobje njenih prebivalcev! Povsod se čuti privlačnost Jugoslavije, povsod izzivajo zdravi in blesteči zobje njenih prebivalcev občudovanje. Stotisoče Jugoslovanov neguje zobe s Sargovim Kalo-dontom. Sveža bujna pena te zobne kreme daje zobem sijaj biserov, zamori uničevalne kali, a dih na« pravi vonjajoč in čist. KALODONT ohranjuje zdravje in lepoto zob* Jamernik: »To vse nič ni res.« Predsednik: »Potemtakem si lagal ali takrat ali pa lažeš danes.« Jamernik: »Ne lažem.« Predsednik: »Ali te niso takrat, ko si nesel puško, srečali neki otroci?« Jamernik: »Ne vem.« Predsednik čita nato izjavo, dano preiskovalnemu sodniku, ki se strinja z izjavami, podanimi orožnikom. Nato vpraša Jamernika: »Kako si pa mogel tudi preiskovalnemu sodniku povedati isto, če ni bila resnica?« Jamernik: »Ker so mi orožniki tako rekli.« (V dvorani smeh.) Predsednik: »Ti, Jamernik, ali nisi okoli pravil, da si to zato tako izpovedal, ker ti je Čevra obljubil 4000 dinarjev?« Jamernik: »To ni res.£ Predsednik: >Pa tudi to si pravil, da ti je gospod preiskovalni sodnik ponujal 4000 dinarjev, če izpoveš tako. (Smeh v dvorani.) Si pravil to?« Jamernik: »So ne spominjam.« Predsednik: »Ali ti niso rekli orožniki, ko so te gnali mimo pokopališča, da jim kažeš pot, koder ste šli takrat, da naj greš pogledat Resni-kov grob?« Jamernik: Per moj duš, da to ni res.« Predsednik: »Vidiš Jamernik, kakšen si. Tako se obnašaš, kakor v gostilni. Sama laž te je.« Jamernik zbuja sploh vtis, da je lažnivec, tako da mu je danes celo njegov zagovornik dr. Reisman dejal: »Ti sploh zmeraj lažeš. Nikdar ne poveš resnice.« Priče Pri današnji razpravi je prišlo do mučnih in dramatičnih momentov. Razpravna dvorana je bila polna občinstva, predvsem je bilo mnogo kmet-skega ljudstva iz okolice Št. Ilja. Med njimi je bila tudi mati Bezjakova. Zaslišanih je bilo danes dopoldne 17 prič, večinoma priče, ki so že pričevale pri prejšnjih dveh obravnavah. Jamernikov stric in mati sta izpovedala kakor zadnjič. Tudi druge priče niso povedale nič novega, le pri zasliševanju priče trgovca Jurija Čevra iz Novin pri Št. 11 ju je prišlo do razburljivih momentov med pričo in zastopnikom dr. Reisma-nom, tako da je moral predsednik svariti. Omenjena priča je prinesla seboj koledar, kjer je imela zapisan datum in opazko, da so se oglasili pri njem štirje sumljivi lipi, ter je spoznal med obdolženci Rezjaka, Klemensbergerja in Jamernika. Za Goloba je izpovedal, da ni bil zraven Golob. (M lete mi desno senat: dr. Lešnik. Zemljič, predsednik Lenart, Kolšek in Aiman. cisto na drsni namestnik državnega pravdnika dr. Der. — Na levi zagovorniki in zapisnikar dr. Plaiiiušek. — Spred ni sloglasna čctvoric*. pač pa nekdo drugi. Tudi so konfrontirali Jamernika s trgovcem Čevrom. Predsednik: »Jamernik, povejte, če Vam je ta gospod res ponujal 4000 Din, (ia morate tako izpovedati.« Jamernik: >Res je.« Priča (govori hrvatski): »Nišam lud. Kako možeš to kazati.« Zagovornik izgubi besedo Pri nadaljnjem zasliševanju poseže v besed< zagovornik dr. Reisman in izprašuje priče take podrobnosti, da se je državni pravdnik dvignil ter energično protestiral pri predsedniku senata proti takemu postopanju s strani odvetnika dr. Iteis mana, ki se spušča v malenkostne stvari, ki niso v bistvu v nikaki zvezi s celoto, nakar vzame predsednik senata, sodni svetnik g. Lenart zagovorniku dr. Reismanu besedo. Priča Čevra se obrne nnto še proti dr. Reismanu in pravi: »Nemojte, gospodine, ja imam vrle dobro pamčenje, pa ču i vas spoznati nakon deset godina.« (Občinstvo se smeje.) Predsednik svar publiko in grozi, da bo dal izprazniti dvorano, če se bo še nadalje smejala. Zasliševanje prič se je nadaljevalo danes v teku vsega dne ter ob Času poročila še traja. V glavnem priče, zlasti nove, obremenjujejo obtožence, izvzemši Goloba. Le redki so slučaji razbremenilnih izpovedb in o kakšnem preokretu v teku razprave niti govora biti ne more. Velik požar pri Liliji Litija, 25. aprila V noči na petek je okrog polnoči izbruhnil na gospodarskem poslopju posestnika in mlinarja Jožefa Simončiča na Bregu pri Litiji požar, ki je v pol ure popolnoma upepelil gospodarsko poslopje. Kljub temu, da so prispele na pomoč takoj požarne brambe iz Brega in Šmartna pri Litiji, gospodarskega poslopja ni bilo mogoče več rešiti. V poslopju so bile namreč naložene precejšnje množine slame in požar je bil tako silen, da so gasilci z največjim naporom preprečevali, da se ni ogenj razširil še na stanovanjsko hišo. Ker je bilo poslopje skoraj v trenutku v plamenu. ni bilo mogoče rešiti ničesar, zlasti ne poljedelskih strojev, katere je požar vse uničil. Tako je uničena slamoreznica. pajtel, mlatilnica, trijer (last Kmetijske družbe) in koleselj. Po cenitvi znaša škoda okrog 100.000 Din, poslopje pa ni bilo zavarovano. Kdo je zanetil ogenj, do sedaj še ni znano, nekateri so mnenja, da je podtaknila ogenj zločinska roka, drugi zopet, da je zanetil kak popotnik, ki je prenočeval v poslopju in pri tem iz neprevidnosti zažgal. Zadevo skuša pojasniti tukajšnje orožništvo. K draginji na deželi Črna, 22. aprila Sporočam, da so po nalogu okr. načelnika bite cene kruha ugotovljene vsak mesec enkrat in sirer tehta kruh: žemlje 8—9 dkg 50 par. pšeničen kruli 1.37 k? po 5 Din. r/.en kruli 2.75 kp 10 Din Te cene so bile uradno odobrene in komisl-jonelno ugotovljene. — Smrekova drva, še ne ce[>-ljona, stanejo m* Din 65.— Bukova drva pa stanejo v Črni na dom postavljena brez skladanja 75—80 Din in več. Prosim da se v tem smislu po pravi vaš dopis 7. dne 15. t. m. Z odličnim spo štovanjem Geršak Janez. Iz društvenega živlienfe 0 šentpetrsko prosvetno društvo vabi svojr člane, da se v nedeljo ob pol 11 udeleže sv. maše v cerkvi sv. Petra, ki se bo darovala na Čast društvenemu patronu sv. Jožefu za vse žive in mrtve člane tega društva. Katoliško prosvetno društvi v Komendi vnbi k svoji prireditvi, ki bo dne 20. aprila 1931 ob 3 popoldne v Društvenem domu: Trojčki, burka v ireh dejanjih. Albert Thomas v Ljubljani Ljubljana, 24. aprila. Nocoj ju prišel v Ljubljano direktor Mednarodnega urada dela:: pri Zvezi Narodov g. Albert Thoiuas, svetovnoznant socialno-politični delavec. Naša javnost inu je pripravila svečan sprejem na kolodvoru. Albertu Tbomasn so pričakovali na kolodvoru vsi zastopniki pomembnejših oblasti, korporacij in organizacij. liansko upravo so zastopali, ker je bil »osp. f>an zadržan, načelnik oddelka za socialno politiko dr. Dolšak, šef v Istem oddelku dr. Kari in in dr. Brolib. Mestno občino sta zastopala župan dr. 1J u c in magistratu! direktor dr. Z a r n i k. Delavsko zbornico so zastopali predsednik Melhior C o b a 1, predpredsednik Lojze S e d e j in tajnik Filip Uratnik. Okrožni urad za zavarovanje delavcev so zastopali komisar dr. Miha Krek. ravnatelj dr. Bohinjec in tajnik Stane Likar. Pokojninski zavod za zasebne nameščence so zastopali predsednik Vekoslav Vrtovec, ravnatelj dr. Sagadin in podravnatelj dr. V ranči č. Zbornico za TOi so zastopali predsednik Ivan Jelačin, generalni tajnik dr. \V i n d i s c h e r iu tajnik dr. Ples s. Društvo za Ligo narodov so zastopali dr. Ravni har in dr. S lav i č. Zastopan pa je bit tudi akademski klub za Ligo narodov. Jugoslovansko strokovno zvezo je zastopal predsednik Srečko Ž u m c r, Strokovno komisijo Stanko in J e r n e j č i č, Narodno strokovno zvezo pa R upnik. Zvezo indutrijcev so zastopali predsednik Dragotin Hribar in pa ing. Š u ki j o ter dr. Golia. Pri sprejemu pa so bili prisotni tudi francoski konzul N c u v i 11 e , loktor francoskega jezika Vey in pa zastopnik Francoskega instituta dr. Detela. Prisostvovali pa so zastopniki še raznih drugih korporacij in organizacij ter njihovi člani, tako da je bil peron glavnega kolodvora poln odličnega občinstva. Generalni tajnik centralne delavske zbornice dr. Živko Topa lov i č, ki je prišel že poprej v Ljubljano, se je odpeljal Albertu Thomasu nasproti. Albert Thomas je prišel v Ljubljano z večernim vlakom ob 7.24. Sprejelo ga je živahno pozdravljanje vseh prisotnih. S Tbomasom so dospeli v Ljubljano še njegova soproga in njegov zet, Jugoslovan Draškovič, dalje šef kabineta »Mednarodnega uradav dela W i p 1 e, član jugoslovanske sekcije tega urada V u k i č e v i č, član sekcije L c -brun. načelnik našega ministrstva za socialno politiko Dušan Je r e m i č in jugoslovanski ataše pri delegaciji v Ženevi dr. Ivan P e r n e. V imenu mesta Ljubljane je pozdravil Alberta Thomasa mestni župan dr. P u c, ki mu je predstavil posamezne zastopnike oblasti in korporacij, izrazil željo, dn bi Thomas dobil pri nas ugodne vtise, mu želel srečno bivanje ter mu v imenu vsega mestnega prebivalstva izrekel dobrodošlico. Albert Thomas se je v svojem odgovoru zahvalil ■/& krasen sprejem. Omenjal je, da je bil že pred dvemi leti v Sloveniji, ter tedaj, ko je potoval dalje na jug, pa je že tedaj navezal nekatere neposredne Prol. Albiu Ogris: stike s predstavitelji socialne politike pri nas, vendar tedaj ni itnel dosti prilike, da bi se dovolj seznanil z našimi socialnopolitičnimi ustanovami. Slišal pa je o Sloveniji, o razmerah pri uas in o naših socialnih ustanovah toliko lepega, da je pripravljen na najugodnejše vtise. Prepričan je, da jo Slovenija napravila v zadnjih letih šo nov korak naprej, in se že vnaprej veseli lepih vtisov. Med vzklikanjetn in ovacijami pri vseh prisotnih je nato Thomas zapustil peron ter sc odpeljal z avtomobilom do hotela .UnioiK, kjer mu je nocoj v veliki dvorani priredila Zveza industrij-cev svečan banket. Jutri, v soboto obišče Albert Thomas najprej Zvezo industrijcev iu g. bana. Gosp. ban mu priredi nato pozdravni banket. Popoldne si Thomas ogleda mesto. Ob pol ti zvečer pa mu prirede Delavska zbornica in delavske organizacije pozdravni večer v dvorani Delavske zbornice. Zvečer odpotuje Thomas v Zagreb. Thomas si ogleda poleg ustanov v Zagrebu še ustanovi v Breslovcu in na j Klenovniku. Nato odide v Belgrad, kjer si med drugim ogleda tudi Oplenac. Od tam odido v Sara- j jevo in dalje v Kasiudol, Ilidže, Dubrovnik, Ko-tor, na Četi nje iu od tam v S kader. Nato nadaljuje Thomas svoje potovanje tudi po drugih balkanskih državah. Namen Albert Thomasovega potovanje prvič, da se prepriča o napredku socialne politike v balkanskih državah, drugič pa tudi, da spozna v koliko bi mogle balkanske države sodelovati pri mednarodni sanaciji delovne krize, ki jo sedaj pripravlja mednarodni urad dela. « Albert Thomas je bil rojen 1878 v Champi-geny sur Marne kot sin pekovskega mojstra. S pomočjo dveh štipendij je kot mlad dijak napravil potovanje v Rusijo ter obiskoval eno leto berlinsko univerzo. Ko je 1904 Jaures ustanovil dnevnik ilumanite , je poklical v uredništvo tudi mladega Thomasa. Poleg tega je slednji sodeloval tudi pri :,Revue syndicaliste;< ter se pečal z raznimi gospodarskimi in industrijskimi vprašanji. 1910 je bil izvoljen v parlament ter so poleg Jauresu takoj odlikoval kot eden boljših socialističnih parlamentarcev. V svetovni vojni je bil poklicau v vojni kabinet, kjer mu je bila poverjena naloga, da organizira izdelovanje munieije. Thomas je to nalogo sijajno rešil ler pri tem pokazal izredne talente za organizacijo. Pozneje se mu je poverila ludi naloga, da organizira proizvajanje težke artilerije in transportne organizacije za prevažanje streliva na fronto. 1916—17 je potoval dvakrat v Rusijo, da kot strokovnjak v izdelovanju munieije nudi Rusiji strokovno pomoč. Za časa Kerenskijeve vlade je bil Thomas celo peslevodeči francoski veleposlanik v Petrogradu. Ker se je po vojni s tako gorečnostjo zavzel za zvezo narodov, je bil 1919 ob priliki prve delavske konference v Washingtonu Albert Thomas predlagan za direktorja mednarodnega urada za delo, kjer še sedaj razvija svoje delovanje. Gospodarsko gibanje po podatkih zbornice za T01 Česa dolžijo proh Moulina K manifestacijam belgijskih študentov proti Italiji Rim, 24. aprila. Fašistični listi se obširno bavijo z novimi demonstracijami v Bruxellesu radi aretacije profesorja Moulina. O vzrokih aretacije poroča (iiornale dltalia naslednje: Profesor Moutin je že pred tremi leti študiral v Bolonji in takrat ui pokazal, da bo postal takšen nasprotnik fašizma. Po svojem prihodu v Milan se je Moulin sestal z nekim Faravellijem in Fossatijem, ki sta v stalnih zvezah z znanim antifašistom Bassaneli-jem. Ta je po svojem letu nad Milanom pošiljal naročila Fossatiju in njegovemu prijatelju, naj izvršita razne atentate proii fašistom. Takoj po aretaciji je profesor Moulin izjavil, da je prinesel za Fossatija neko pismo, medtem ko je Faravelliju sam izročil drugo pismo ter se z njim dogovoril glede znameuj. ki jili bodo rabili v medsebojnem dopisovanju. Profesor Moulin je dal Faravelliju svoj naslov iz Bruxellesa in sicer L Moulin, 14 Rue Dufuet Saint Giles. Poleg tega je policija našla pri Moulinu več podrobnih zapiskov o .političnem iu gospodarskem položaju v Italiji, kakor Novice iz Špani'e London. 24. aprilu. AA. Po poročilu iz Madrida so se uprle posadke na križnrki iCer-vantes« in na dveh španskih rušilcih v Cadizu. Uporniki so bili naposled premagiuii in oddani r zapore. Nerede so organizirali komunisti. Berlin, 24. aprilu. AA. Novi španski veleposlanik v Berlinu je postal novinar Julio Al-varez de Vagio, član socijalistične stranke, in dosedanji zastopnik ameriških in evropskih listov v Berlinu. Madrid, 24. aprilu. AA. Novo špansko republiko so že priznale tele države: Francija, Nemčija, Anglija, Avstrija, Danska, švedska, Združene države iu Italija. Madrid, 24. aprila. AA. španska vlada jc sprejela na znanje ostavko 'osedanjega španskega poslanika v Berlinu Espinose de los Mon-terosa. Na njegovo mesto je bil Imenovan novinar Julio Alvarez del Vayo. Novi poslanik jc član socijulistične stranke iu je nedavno tega zastopal v Berlinu argentinski in nek angleški časopis. Pariz, 24. aprila. AA. Ilavas poroča iz Madrida: Generala Jordaua niso aretirali, temveč samo opozorili, da mora biti vsak trenutek oblasti ua razpolago. Madrid, 24. aprila. AA. Ministrski svet jc r poročilu s Kanarskih otokov so popravila na velcletalu -Do X gotovn. Letalo bo ]>o vsej priliki nadaljevalo polet dne 2f. aprilu. S kanarskega otočja bo krenilo čez Bolomo in Natul v Rio de Jaueiro. »J □ Iz tajne seje občinskega sveta. Dovolijo sc ugodnosti aavčuu oprostitve, v kolikor so tičejo občinskega v c se ličnega davka, tudi v naprej Prosvetni zvezi. Zvezi kulturnih društev in Katoliški omladini, iu sicer pri predvajanju kulturnih filmov. V posebni komisiji, ki bo odločala glede kulturnegu značaja filmov, so: mn-gistrutni svetnik Joža Burle, ravnatelj Študijske knjižnico Janko Claser, prof. dr. Ivan Dor-iiiik in šolski upravitelj Lukman. — Josipu Mujdiču se podaljša pogodba za najem restavracije nu Mariborskem otoku za dobo Štirih let. — Nabavi so 30-sedežni uvtottus znamke Saurer« zu 215.000 Diu pri »Avtopromet« v .škofii Loki. — Prošnje za razne podpore so se zaenkrat odložile. □ Iz Črne Gore sta prispela iz Tuža dva predstavnika, ki bosta pobirala darove za zgraditev cerkve sv. Aniona v Tuži. Brez dvoma bo mariborsko občinstvo tudi lo pot rudodurno, nakor je bilo tudi ncduvno pri nabiranju prispevkov za grudujo cerkvo Kristusa Kralju v Hrastniku. □ Umetniška razstava A. Tistcnjaka. Jutri ob pol II dopoldne bo razstavljulcc Auto Trste-uk ru zlaga I na občo željo razstavljeno slike. □ Katoliška mladina iuia jutri ob 10 dopoldne sestanek. — Vsi! □ Meljbko katoliško prosvetno društvo ima jutri ob pol 17 svoj občni zbor in sicer v meljskeni otroškem vrtcu. Hudi važnosti predlogov — vsi! □ Kopališki odbor. Zu nadzornika kopališča lia Mariborskem otoku se imenuje Joško V laik, inatrist ratni uradnik. Kopališče se otvori (0. maja. Kakor smo žo lansko leto poročali, se Ih> /igrudilo 120 lesenih novih ležišč. Kavno tako sc bodo uredili tudi držaji pri bazenih. Izvršile se bodo tudi naprave pri novih teniških igriščih. Ravno tako se bo uredil nvto-park. □ Drava naplavila žensko truplo. Pri Sv, Marjeti niže Ptuja ju naplavila Drava truplo neznane ženske, ki je bila žc luko dolgo v vodi, da je bilo truplo žc skoraj čisto v ruzkroiu in d« ni bila radi tega možna ugotovitev identitete. Na sebi je imela visoko čevlje, katerih gornji del jc bil iz klobučevine. Višina 160 do 1(i5 cm. Okoli vratu nek trak. ki jc mogel bili preostanek obleke. Drugega ni imela na sebi. S'ovenska Krajina Smrt učiteljice. V Dolnji Lendavi jo po daljšem bolehanju umrla učiteljica, gospa Pavla Hribarjeva. V Lendavi jo učiteljcvaln 8 let. Vneto je sodelovala tudi pri narodnem iu prosvetnem delu zunaj šolo. Regulacija Lodavo. Potok Ledavu žc od nekdaj povzroča ob deževnem vremenu veliko škodo. Sedaj si jo ogledala bregove med M. Soboto in Zakičanom posebna komisija, ki je ugotovila, v koliko bo treba polok regulirati. Podpora za zidaujo Delavskega doma. Odbor za zidanje Delavskega doma v M. Soboti jo prejel od ban ako upravo 50.000 Diu podpore. Vse ljudstvo, zlasti delavstvo Slovensko Krajine je za velikodušen dar zelo hvaležno. Kolesarske prsredStve i'i)v8 Pododbor Ljubljana Kolesarska zveza kraljevina Jugoslavije, Pododbor ^Ljubljana«, je določil naslednji razpis kolesarskih prireditev za letošnjo sezono: 3. maja (popoldne): klubska dirka kolesarskega društva »Triglav«. 3. maja (popoldne): izlet kolesarskega društva Save«. — 10. ntaja: medklubska dirka kolesarskega društva "Ljubljanice«:. — 17. maja: izlet kolesarskega društva -S>ave' na Vrhniko. — 21. maju: medklubska dirka kolesarske sekcije SK Primorja. — 7. junija: medklubska dirka kolesarskega društva »Triglav«. — 14. junija: izlet kolesarskega društva »Triglav«. — 28. junija: medklubska dirka kolesarskega društva Zarjo \ — 5. julija: izlet pododbora Ljubljane v Kamnik in Kamniško Bistrico. — 2. avgusta: medklubska dirka kolesarskega društva »Suva* nu dirkališču. — 9. avgusta: klubska dirka kolesarskega društva »Triglava — 10. avgusta: medklubska dirka ob priliki 5 letnice kolesarskega društva Ljubljanice . — (i. septembra: medklubska dirka kolesarskega društva -iSave". — 13. septembra: klubska dirka koledarskega društva -Triglav«. — Morebitne kolesarsko prireditve, ki So niso v razpisu, bodo pravočasno objavljene. - Pododbor Maribor. Seznam dirk pododbora in v pododboru včlanjenih klubov: 26. aprila: Otvoritvena dirka >Edel-weisa«. — 3. maja: Etapna vožnja pododbora. — 14. maja: Otvoritvena dirka na Tezno, priredi »Pe-run«. — 7. junija: Predvidena dirka *l£delwcisi«. — 21. Junija: Dirka za prvenstvo pododbora. — f>. julija: Zvezana dirka v Ceije. — 12. julija: Dirka za državno prvenstvo. — 10. julija: Poletna dirka »Poštela«. — 26. julija: Poletna dirka na Tezno »Perun«. — 9. avgusta: Predvidena dirka pododbora. — 8. septembra: Dirka za klubsko prvenstvo »Pcrun<;. — 13. septembra: Dirka za klubsko prvenstvo »Edehveisa«. — 20. septembra: Dirka za klubsko prvenstvo »PoStela«. — 27, septembra: Dirka na Tezno za prvenstvo kluba »Perun«. — 25. oktobra: Zaključna dirka »Pcrun«. Prepeljali so jo v mrtvašnico k Sv. Marku ter jo tamkaj pokopali. □ Na delovnem trgu. Takoj dobi delo preko tukajšnje posredovalnico dela: l') hlapcev, 4 pastirji, t vrtnar, l tupetnik, t dimnikar, t fotograf, 200 zidarjev, 00 tesarjev, 100 pomožnih delavcev, I direktor zu industrijsko podjetje, 2 monterja, t uradnik zn knjigovodstvo, več \a-jcucev, 27 kmečkih dekel, 3 jk>;1 natakarice, l plačilna uatiikarica, 7 kuharic in 6 sobaric. □ Nočno lekarniško službo imuta prihodnji teden Savostova lekarna pri Magdulcni ua Kralja Petru trgu ter Sirakovu lekarna pri Angelu varim na Aleksandrovi cesti. Odslej bosta imeli redno nočno lekarniško službo po dve lekarni, kur jo treba vsekakor pozdraviti, če pomislimo na velike razdalje, ki prihajajo tukaj v poštev glede prebivalstvu v posameznih predmestjih. □ Trg zn ribe. Bolj slabo je bilo včeruj. Morsko ribe so se prodajalo po 28 in po 36 Din, morski raki pa i>o 32 Diu zu kg. □ Borba z besnečim bikom. Včeraj se jc v bližini Branilhofn nenadoma s plašil bik, ki ga je peljal 66-lctui Josip škcrjonc. Bik je zbosncl in Jožef škerjanc ga ni mogel več obdržali. Bik se je zaletel v skorjama, ga podrl na tla in pomandrul. Končno so prihiteli ljudje od vseli struni iu posrečilo se jim je biku užugati. Škerjanc je dobil težke |x:"kodbc in so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico. □ Z drvečega voza je. padla 66-lcina po-scstnica Marija Mlakar, poscstuica iz Slivnice. Pri vožnji so sc namreč konji nenadoma spla-šili, tako da jc Mlakarjevo nenaden sunek podrl in je padla raz voz. Dobila je težke notranje no^kodbe in so jo morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. □ Nesreča v gozdu. Poljska duinarica Marija Mlakar i/ Slivnice je v času nakladanja drv v gozdu držala vpreženega konja za uzdo. Pri tem sc jc konj nenadoma splašil, so vzpel visoko in pomandrul pod seboj Mlakarjevo. Po-ne.srečcnko, ki je zadobila težke poškodbe na desni nogi in križu, so nezavestno prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. □ Ilirija:2elezuičar. Jutri cb 16 ua Mari-borovcin igrišču. Svofi voz, svoie živce varuiete, ako vozite s temi obroči. Keštevilne sunke in stresljaje pronete Continental obroč, no da bi Vi kaj opazili. Viktor Boliiuee, Ljubljana Stanovanjska pravica. T. K. Z. Ž. VaS stric je prodal posestvo m si je zase pridržal le pravico do stanovanja v kuhinji. Sam pa je šol stanovat k sestri, kuhinjo v prodani hiši pa je Vam dal v najem. Ker sla si pa sedaj novi gospodar iu stric v sporu zaradi dajatve užitka, Vas gospodar podi iz hišo (kuhinje), češ, da ima stric lo stanovanje za sebe, nc sme ga pa oddajati. — Če si je Vaš stric zgovoril pri prodaji posestva lo stanovanje zase, srne kuhinjo sam uživati kot stanovanje, ne sme pa drugim tega stanovanja oddajati niti prepustiti drugim brezplačno uporabe. Če torej stric nima v kuhinji niti svojega pohištva, smo s kuhinjo razpolagali gospodar toliko časa, dokler je stric s a 111 no uporablja. Izpolnitev pogodbe. I. 0. H. Napravili ste z Vašim oskrbnikom na (ionskem pogodbo, da bo za Vas prevzel vojno odškodnino, zalo pa nu novo postavil hišo. Kljub temu, da je med tem že prejel odškodnino, še ni začel z zidanjem. — Pravico imate Vašega oskrbnika s tožbo prisiliti, da točno izpolni pogodbo. Ker ga morate tožiti pri sodišču na Oorišketn, bosto morali zadevo izročiti odvetniku. A. B. !•'. V zakonu o uradnikih, ki jc stopil v veljavo 1. aprila t. 1.. ni določbe, da bi poročene uradnice (učiteljice) nc inogle daijo službovali in Jc torej tozadevna bojazen odveč. Cerkveni vestnih Praznik Varstva sv. Jožefa so obhaja slovesno v cerkvi sv. Jožefa v nedeljo, 26. aprila 1031. Ob li zjutraj skupno sv. obhajilo med sv. mašo. Ob 8 zjutraj slovesna sv. maša. Zvečer ob pol 8 kratek govor, nato procesija z Najsvetejšim in posvetitev družin sv. Jožefu. — Častilci sv. Jožefa, pridite! Uorkov sv. Jožeta v Ljubljani. Jutri slavimo praznovanje vurstva sv. Jožefu. Ob 8 slovesna sveta maša; izvaja sc: Missa in bon.»St. Josephi, zl. St. Premrl, z orkestrom, gradual: De quarumque., zl. A. Foerstor, po ofertoriju :Jubilato Deo4., zl. Rud. \Vagner. Po maši: Sv. Jožef, zl. St. Premrl. — Jutri ho prvič oglaso orgle, katero jo to veličastno svetišče zadnji čas dobilo. Meščanska Marijina kmigregacijii za moie pri Sv. Jožefu ima v nedeljo, dno 26. t. m. ob lt dopoldne shod in obenem sprejem novih članov. IJdeložba obvezna. Naše dijaštvo Tovariši Zarjam! V nedeljo 26. t. m. ob 0 skupna sv. maša v križevnilki cerkvi. — Popoldne izlut na Orle. Shajališče nu Karlovškem moslu pri češnovarju- ob 1 popoldne. Udeležite so vsi! TovariSi bratskih društev vljudno vabljeni! — Odbor s Zarje r. Odbor >Zarje« obvešča vso Zarjane in ostale člane bratskih društev, d bo g. Fran Torseglav predaval v društvenem lokalu v ponedeljek, dne 27. t. m. Vabljeni! Udeležimo sc poluoštevilno! — Odbor. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretužno vest, da je naša predobra soproga, mamica, stara mama in tašča, gospa Neža Halon pol. soproga posestnika dne 22. aprila ob 23 v 64. letu starosti, po kratki in mukepolni bolezni, previdena • tolažili svete vere, boguvdano zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dno 24. aprila 1931 ob pol 10 dopoldne od doma žalosti Dorfarje 6 na farno pokopališče v Zabnici. Dorlarje pri Skolji Loki, Polzela, Sutna, dne 23. aprila 1931. Andrej Kulan, soprog. Marija por. Lavtar, Franc, poslovodja, Frančiška, šivilja, Vinko, otroci. Rezika roj. Verce, sinaha. Vinko Lavtar, zet. Janez, vnuk — in ostalo sorodstvo. Lesna kriza vsepovsod Mednarodni gozdarski iu lesni kongres v Parizu. Splošna gospodarska kriza vpliva na vso panoge narodnega gospodarstva. Kakor trpi poljedelstvo, prav tako trpi lesna produkcija in s to združenu lesna iudustrija iu trgovina. Zelo zanimive podatke o mednarodnem lesnem trgu objavlja sovjetska državna banka v zadnji številki svojih uradnih poročil. Podaja namreč statistični pregled položaja na evropskem lesnem trgu. 1,. 1030 so izvozilo glavne evropske države 12,7 milijonov kub. metrov lesa napram 46,6 milijonom I. 1920 in 46,9 milijonom 1. 1913. Pri tem nazadovanju izvoza lesa so prizadete vse države razen Itusije. Posamezne državo so izvozile 1. 1980 sledeče množino lesa (v milijonih kub. metrov): Rusija 12,0 (130 % izvoza I. 1929 in 115 % izvoza l. 1913), Švedska 6,0 (84 %. as %), Finska 7,5 (83%, 87%), Norveška 0,7 (80%, 70%), Poljska 4,6 (74%. 92%), Jugoslavija 3.3 (82%, 83',,'), Čehoslovaška 2,8 (82%, 56%), Romunska 2.5 (86 %, 81 %). Rusiji so jo jiosrečilo tudi navzlic veliki krizi v preteklem lotu razpečati za 30 % vec lesa nego 1. 1929, čeprav je splošno povpraševanje nazadovalo. Seveda so ta jiovišek dosegli na račun cen, s takozvanim dumpiugom, kar v poročilu banke ludi odkrito priznavajo. Ni nezanimivo slišali, da so tudi ameriški izvozniki zasledovali enako politiko: njihove cene so nazadovale v prošlem lotu za 30 %. V bodoče nameravajo sovjeti izvažati šc več lesa, hočejo pa usmeriti svoj izvoz predvsem v Indijo in v oboceanske države. V to svrho hočejo dujati na trg boljše kvalitete losa. Sovjeti niso menila uič kaj zadovoljni s svojimi dosedanjimi uspehi v lesni trgovini. Vsled tega so pričeli slozati svoje tipalnice v sosedue države ter iskali raznih kompromisov in zvez. Zaenkrat so stopili v razgovore s Švedsko in Finsko, da sporazumno urede izvoz lesa. Določi naj se. goiov kontingent zu izvoz losa. obenem pa tudi izvozne cene. Taka zveza bi brezdvomno ugodno vplivala na mednarodni lesni trg, ker bi so Rusija s tem odpovedala svojim dunipiug-ceuaui. Lesna kriza povzroča, da se skoraj v vseh državah vršo konference in ankete, kako pomagati lesni produkciji iz krize. Pri nas se je vršila anketa, kakor znano, v Belgradu, konference pa v Surujevu in Ljubljani. Obetajo so pa šo nove. V Parizu se je pred kratkim vršila intermi-nlsterielna koufcreaca o lesni krizi v Franciji. Predsedoval je minister Andre Tardieu. Dno 13. t. m. se je vršila v Pragi anketa o čehoslovuŠkeni lesnem gospodarstvu. Ankete so se udeležili zastopniki lesne industrije iu trgovine ter gozdarstva. Soglusiio so sklenili ustanoviti Zastopstvo in delovno skupuost vsegu lesnega gospodarstvu v republiki , v katerem so zastopane vso skupine pričenši z gozdnim posestnikom do les predelajo-čega industrijiu. Na Švedskem so jo vršilo zborovanje zveze švedskih lesnih izvoznikov, na katerem se jc konslatiralo, da je zmišul izvoz meh-kegu rezanega losa I. 1980 skupaj 996.086 standardov in »o je napram I. 1020 zmanjšal za 185.200 standardov, torej za 15,7 %. -- Za 20. t. m. je sklican v Madrid II. narodni lesni in gospodarski kougren. Če bo sedanji politični preobrat vplival na ta kongres, še ni znuuo. Vsi ti kongresi iu vse te ankcie so bile nekake predpriprave za mednarodni gozdarski in lesni kongres, ki so bo vršil pod patronanco mednarodne kolonialne razstave v Parizu od 1. do 5. julija 1931. Namen tega kongresa je: Združitev vseli onih, ki so internirani pri pospeševanju gozdarstva in produkcijo ter kon-zuma lesa v svetovnem gospodarstvu; študij zadevnih gospodarskih, tehničnih. industrijskih iu komcrcielnih vprašanj, predvsem: mednarodnih konvencij, standardizacije in vsega, kar je v zvezi z gozdnim bogastvom raznih pokrajin; študij zakonskih iu administrativnih reform zaščite in nege gozdov, pogozdovanja; študij v svrho zboljšanja lesne in gozdne ek-sploatacljo v privatnih podjetjih. Kongres pa hoče predvsem spravili v stik lesne producente z lesnimi konzuuienli. Ta pariški lesni kongres bo pa nudil svojim udeležencem razen strogo strokovnih predavanj iu posvetovanj dve izvnnrodni jioučui strokovni ekskurziji: obisk centralnega pristanišča za I"s v Le Havre (100 fr. fr. za vožnjo in vse drugo) in sedemdnevni avtomobilski izlet v francoske Alpe, kjer si bodo mogli izletniki oglodati ondotuo razvilo gozdno gospodarstvo (Savojska, Dauphine, Provence), (900 fr. fr. za vožujo in vse drugo). Udeležeuci kongresa si bodo oglednli tudi veliko kolonialno razstavo v Parizu in se bo vršil skupni obisk te. razstave dne 5. julija. Ta kongres bo brezdvomno veliko važnosti za splošno lesno gospodarstvo. Spričo ruskega dum-plnga bo prišlo do ožjih sporazumov med zastopniki posameznih zainteresiranih držav. Navezalo se bodo pu ludi nove trgovske zveze, ki se z osebnim stikom mnogo lažje ustvarjajo nego pismeno. Tudi lesna produkcija v naši dravski banovini bi prav storila, če bi organizirala skupni izlet na ta velevužni kongres. Agilni zastopniki naše lesne produkcijo bi brezdvomno mnogo dosegli na tem kongresu, saj ie bas francosko lesno tržišče So precej neobdelano. Avstrijsko-uemškn carinska zveza bo gotovo precej neugodno vplivala na odjem avstrijskega in nemškega losa v Franciji. Vsled lega je naša dolžnost, da usmerimo dol svojega lesnega izvoza v Francijo. Upaipo, da ho tudi naša banska uprava, pa tudi osrednja vlada spoznala pomen tega kongresa ter podprla udeležbo, saj gro za glavno panogo našega narodnega gospodarstva, za našo lesno produkcijo, ki jc ludi v veliki krizi. Naši dve organizaciji lesne produkcije, lesni odsek Zvezo industrijcev in pa »Društvo gozdnih posestnikov, nuj hi pa prevzeli iniciativo za la izlet. Brezdvomno bi bilo dovolj interesentov tudi pri nas za ta mednarodui lesni kmutres.R. s. Borza Dne 24. aprila 1930. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpretnenjenf. Promet ie bil srednji, znatnejši le v devizah Newyork in Berlin. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Bruselj, dočini je ostale zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2284.30 bi., Bruselj 788.63—791.03 (790.13), Berlin 1352.75-1355.7» (1354.25), Budimpešta 991-35 bi. Curih 1093.80—1096.80 (1095.30), Dunaj 798.07 —801.07 (709.57). London 276.-10 bl„ Ncwyork 56.63 —50.83 (56.73), Pariz 222.29 bi, Praga lo8-168.80 (169.-10), Trst 297.61—297.70. Zagreb. Amsterdam 2284.50—2290.50, Dunaj 798.07—801.07, Berlin 1352.75— 1355.75, Bruselj 788.53—702.53, Budimpešta 98« 85—992.85, I.ondou 276—276.80, Milan 290.605—298.665, Nevvyork kabel 56.74—56.94, ček 56.63—56.83, Pariz 221.29— 223.29, Praga 168-168.S0, Curih 1093.80- 109O.80. Skupni promet brez kompenzacij 4.6 milij. Belgrad. Amsterdam 2281.50—2287.50, Berlin 1352.75—1355.75, Budimpešta 989.85—992.85. Curih 1093.S0—1096.80, Dunaj 79S07—801.07, London 276—276.80, Ncwyork 56.63-56.83, Pariz 221.29 223.29, Praga 168—168.80, Trst 296.70-298.70. Curih. Belgrad 9-1315, Pariz 20.2925, London 25.23625, Newyork 518,925, Bruselj 72.175, Milan 27.18, Madrid 51.75, Amsterdam 208.60, Berlin 123.64, Dunaj 73, Stockholm 139.075, Oslo 138.925. Kopenliageu 138.925, Sofija 3.76, Praga 15.3675, Varšava 58.20, Budimpešta 90.50. Atene 0.72. Carigrad 2.46, Bukarešta 3 0S75, Helsiiigfors 13.00, Bue-nos-Aires 16.95. Vrednoslni papirji Tudi danes jc bila tendenca /a državne papirje živahnejša iu so se tečaji večinoma učvrstili. Promet je bil znatnejši. V Belgradu jc bil pa znaliicjsi promet v dolarskih ih papirjih, dočini izkazuje greb večji promet v vojni škodi. V Ljubljani je bilo zopet zaključeno 2% loterijsko posojilo i/ leta 1881. po 100. Tržišče bančnih delnic beleži zaključke v delnicah Poljo- in Union-baukc po iieizpremenjemh tečajih, Hrvatska banka pa jc bila zaključena po 50-V ostalem je tendenca za bančne papirje čvrst«. Med industrijskimi papirji so bili danes zaključki v delnicah Guttiuami, ki jc nekoliko popustil. Va-dalje so bili zaključeni: Slavonija, Drava iu osješk.i šečerana po ueizpretnenjenih tečajih. frbovi-ljska jc ostala v glavnem neizpremenjena in jc bila zaključena no 312 in 315. Ljubljana. 8% Bler. pos. 94 lik, ~"„ Bler. pos. S3.30 bi., lot. pos. iz 1881 zaklj. 100, Celjska 150 d . Ljubi), kred. 120 d„ Praštediona 920 d.. Kred. zavod 160—170, Vevče 128 d.. Stavbna 40 d.. Ru.,e 220 ti. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88.50—88.75. agrarji 51,50—52.50, voj. škoda ar. 426.25-420-50 (426), kasa 426-126.50 (426.30, 426, 426.25), 5 426.75 bi., 6. 426—426.50, 7. do 11. -126.50 bi-, 12. 426.50—427 (426.50), 8% Bler. pos. 93.50-95, 7% Bler. pos. 63.378—83.50 (8325. 83.50), 7"/, pos. Drž. hip. banke 8-!.o25—S5, 6?,; begi. obv. 07.7"! 6S.50 (68.25), Tobač. srečke 15—22, Srečke Rdeč. križa 38 den. Bančne delnice: Ravna gora 72 den.. Hrvatska 50-51 (50). Katolička 33—35, Poljo 52 53 (52). Kreditna 120—122, Union 174—176 (174), Jugo 74—75, Lj. kred. 120 den., Medjuiiarodna 06.5 den.. Narodna 7860 -7875, Obrtna 35 *> den., Praštediona 925—930, Srbska 1S7—190, Zcmaljska 141 — 145. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Outtmann 128—129 (12°, 128), Slaveks 45 bi, Slavonija 200 -205 (200), Danica 88-95, Drava 235 238 (237), šečeraua Osiek 295—300 ( 295), Osj. Ijev. 21 > den., Brod. vag. 62 den., Uniou 70— 80, Vevče 132 den., Isis 45 den., Ragusea 375— 390, Oeeania 205 bi., ladr. plov. 530 den., Trboveljska 311-313 (312 -315). Belgrad. Narodna banka 7650 (5 kom), 1",'« inv. pos. 88—39. agrarji 51—52, voj. škoda 425.50 426.50 (425.50, 11X1 kom.), junij 426.25-427, begi. obv. 68—68.50, 8% Bler. pos. 93.50—94, 7% Bler. pos. 83.25 (11.000 dok), 7% pos. Drž. hip. banke S4.50-S4.75 (9000 dol.). Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 81-75-82.75. Newyork 8% Bler. pos. 92—92.50, 7% Bler. pos. 82—82.50, 7% pos. Drž. hip. banke 81.50-83. Dunaj. Podon.-savska-jadran. S8.60. Vviener Bankvereiu 16.05, Creditanstalt 45.60, Lsconipteges. 159.90, Union 21.40, Aussiger Chetnische 14(1.75. Gutlmann 15.60, Slavex 4.90, Atpine 19.35, Trboveljska 38.40, Kranj. ind. 44.20, Rima Muranv 30.75. Žilni tre Današnji žilni trg beleži neizpretnenjene ceni Tendenca pa je nadalje stalno čvrsta. Dunes so zahtevali za banatsko pšenico 170, za koruzo pa 105, kvaliteta Indjiia. Novi Sad. Pšenica bač. potiska slep 165—170, koruza bač., sr. maj 102.50—105, bač., sr. ladja Donava, Sava 100—102.50. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 31 vagonov pšenice, 32 vagonov koruze. 6 vagonov moke. Tendenca mirua. Sombor. Pšenica bač. potiska okol. Soinbor 78-79 kg 150—155, gbč. 79-80 kg 162.50--167.50, sr.. slav. 78 kg 150—155, koruza bač. 97.50—100, maj 100—102.50, sr. Donava slep 97.50-100. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet: 194 va-gouov. Budimpešta. Tepdenea prijazna. Promet srednji. Pšenica maj 15.70—15.75, zaklj. 15.74—15.75. ' " 15.74-15.79, zaklj. 15.77-15.78, rž maj 13.50 —13-74, zaklj. 13.74—13.76, koruza maj 13.38-13.53, zakli. 13.49—13.50. jtilij 13.80-13.92, zaklj. 13.86—13.88, avg. 14. zaklj. 14.13-14.15, tranzit maj 10.68—10.73, zaklj, 10.68—10.70, julij zaklj. 11.05-11.00. Živina Mariborski svinjski sejein dne 24. aprila t. 1 . sJja.lt so 343 svinj. 2 ovci in 2 kozi. Kupčija jc bila srednja. Cene so bile: 5—6 tednov stari prašiči 80—100, 7—9 tednov 150-180, 3—4 men. 250—350. 5—7 mes. 400 - 500, 8—10 mes. 550—600, 1 leto 71W do 800. i k« žive teže 8—9, mrtve 10-11 Diu. Liubliana Kaj bo danes Urama: Pri belem konjičku«. Red C. Opera: Dijak prosjak . Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Ncino službo imajo lekarne: mr. Lovstek, Res-Ijeva c. 1; mr. Bohinec, ded., Rimska c. 24; in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. (Sv. Krištof). Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 0 50letnico odkar izvršuje pekovskp obrt v Florijanski ulici, je praznoval te dni pekovski mojster g. Franc Mole. Kdo ne pozna Moletovega Franceljna, dobrega prijatelja zlatega srca in veselega družabnika? — Jubilant si veliko prizadeva, da bi dobila njemu tako priljubljena vasica Zažar pri Vrhniki stalno službo božjo in stalnega dušnega pastirja. — Vsi njegovi prijatelji in znanci mu iz srca želimo, da ga ljubi Bog ohrani še mnogo let v najboljšem zdravju. 0 Srednješolska organizacija »Žare na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani uprizori v ponedeljek, 4. maja t. 1 v opernem gledališču Fonviziuovo ....... ........ ...... __ ............. komedijo ,.\liljenčck v režiji g. li. Krefta. Dijaki j j{i,nipro za'pro\Tžorja v''/uV)ui;o\-jli;' iVIi klas. giniii. bodo po presledku dveh let. ko so z pr0vizoria v Slovenski Bistrici. uspehom igrali kralja Oidipa, Julija Cezarja in ------ .... Rdeči talar, zopet nastopili s to izborno rusko komedijo. Igra bo uprizorjena v Ljubljani prvič in Koledar Sobota, 25, aprila: Marko, evangelist; Lrmin. Prvi krajec ob 14.40. uri. Herschel napoveduje lopo vreme Novi grobovi Kani Golli, roj. Hafuor. Včeraj je umrla v visoki starosti Si let gospa Faui Golli, roj. Hafner. mati gospoda Roberla Golli, prokurista vele-tvrdko A iu E. Skaberne, in gospe Ane Damijan. Pogreb pojde jutri ob 4 popoldne iz Rimske ceste 0 k Sv. Križu. Blaga pokojniea naj počiva v miru. Preostalim naše iskreno sožalje! -j- V Ljubljani je umrla ga. Pavlu Letnik, soproga višjega kanclistn. 'I ruplo bodo prepeljali v Trbovlje, kjer ga bodo danes ob 4 )K>ix>ldne pokoimli. — Svetila ;ima večna luč! 'Žalujočim naše iskreno sožalje! O nebne vesti -- Lavaniinsko duhovniško vosti. Imenovani so: Ivan Krušič za kaplana k Sv. Benediktu v Slovenske gorice; Anton Ravšl v št. llj v Slovenske i gorice: Anton Babic iz St. IIja v PoIJčane; Franc 1 Glavnik iz Bizeljskega na Videm; Jožef Lužovič v Slivnico pri Mariboru; Štefan Horvat v Stari trg: Franc Slana pride za provizorju v Stranice; Franc "m Soline za v ho radi popolnoma nove iu originalne režijo gosp Krefta gotovo dosegla uspeh. © Premijera ^Slehernika«. Občinstvo opozarjamo, da se vrši premijera Hofmansthalovega »Slehernika-- v nedeljo v operuem gledališču in ne v soboto, kakor je to napovedal neki ljubljanski dnevnik. © Dvu dirigenta: ravnatelj Mirko Polič in kapelnik Niko Štritot bosta dirigirala 111. simfonični koncert gledališke uprave v petek, dne I. majuika. Niko štritof dirigira orkestrulue točke, to jc I. del koncertnega sporeda in sicer: Osterčevo suito in Glazunovo simfonično sliko Stjenka llazin. Ravnatelj Polič pa s celotnim orkestrom. solisti in Matičnim »borom Adamičevo najnovejše delo: 5 narodne legende za ženski /.bor in orkester in Kričkegu kantato za soli, zbor in orkester »Skušnjavo v puščavi«. Vstopnice so žc v p red,p rodu ji v Matični knjigarni. © Zimsko kopališče SK Ilirije bo do otvoritve letnega kopališču za občinstvo nu razpolago samo ob nedeljah ves dan. Letno kopališče se otvori predvidoma žc 10. ma ja. Za birmo kupile ie tedaj ure, zlatnino in srebrnino 9. Ču6w Prešernove 1 Oglejte si izloibe © Umrli so v Ljubljani v času od 18. do dne 24. aprila: dr. Kokalj Alojzij, 01 let, odvetnik, Marmontova 14; Triller Marija, roj. Bernig, 81 let, gostilničurka ln posesluicn, Cerkvena 3; Goljev-šček Karolina, roj. Mnliorcič, 71 let, trgovka, Ple-teršnlkova ulica; Koder Frančiška, roj. Slanovcc, 70 let, zasebnica, Florjunska 30; Bevc Darinka, 2 in pol mesecu, hči gostilničarja. Tržaška 11; Pe-kleuk Marija, roj. Smuk, 83 let, vdova mestnega delavca. Vidovdanska 0; Uaberc Andrej, 60 let, železniški delavec v p.. Baraka 12 za šolo v Sp. hiški; Kamnar Jožef, 03 let, občinski ubožec, Vidovdanska 0: Žerjov Franc, 73 let, bivši vrtnar, Vidovdanska 9; Jezeršek Jerica, roj. Gllha, 00 let, fcena vpok. železničarja. Maurerjeva 28: Tefer Marija, 78 let. občinska uboga, Vidovdanska 9; Košar Aua, 54 let. žena posestnika, Vidovdanska 9; Indi-har Neža, 47 let, zasebnica; Turk Marija, roj. Pavlin, 52 let, soprogu železničarja, Poljanska c. 19; Delela Januarij, C5 let, prejemnik mestnega dohod. urada, Celovška 94; Čarman Franc, 73 let, sluga, Oaljevlca 100: — v ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Kožuh Alojz, 63 let. delavec. Tacen; Bur-nar Leopoldinu. 4 leta. hči dninarja. Vel. Češenca pri Stični; Pupler Anton, 49 let, delavec, Golnik; Rome Marjeta, 05 let, kuharica. Emonska 2; Pance Alojzij, 10 let, sin posestnika, Vič 28; Rogelj Jože, 3 tedne, sin posestnika Stunežiče; Rupuik Marija, 56 let, kuharica. Zagorje; Kerševan Ivan, 77 let, onemogli zidar, Vilharjeva 2; Stih Marija, 40 let, služkinja, ftmarčna pri BoStanju; Štular Ivana. 24 iet, Sv. Lenart pri Kranju; Gregorič Ivan, 61 let, nadzornik proge, Vilharjeva 2: feetina Janez. 05 let. kamnosek, St. Vid nad LJubljano; Zaje Ludvik. 8 mesecev, sin delavca, Virje pri Smartnem ped Kmarno goro: Košir Ivana, 21 let, vezilja, Tržič; Gubina Anton, 35 let, krojaški mojster. Srebrnik pri St. Petru pod Sv. gorami; Varšek Anton, 73 M, Dolsko 20; s. Andreja Sešek, uršullnka, Škofja Loka: Rogelj Frančiška, 3 tedne, hči posestnika, Stauežiče 19; Atvžur Alojzij, 38 let, delavec, Ppo. \ šmartnem pri Slovenjgrudcu in Simon Viher, nndučitelj v p. v Vuzctiici. Častilaino! Ostale vesti — Krščanska šola. Občni zbor osrednjega društva »Krščanska šola« se vrši prihodnjo nedeljo, 26. I. m., ob 11 dop. v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. — Osrednje vodstvo. — V uradih kr. banske uprave dravske banovine in podrejenih državnih upravnih oblu-stev so uradne ure od t. maja do t. oktobra dnevno razen ob sobotah od pol 8 do pol 1*5 in od 16 do 18, v sobota li pa od pol H do pol 14. — Okrajni kmetijski odbor Ljub! jana-oko-lica sporoča, da uruduje predsednik Brenčič vsako prvo in tretjo sredo v mcsccii od 10 do 12.30 v prostorih Agrarnega in kmetijskega oddelku okrajnega nučelstva zu Ljubi jano-okoli-co, Židovska steza 2. drugo nadstropje. Dopisi in prošnje naj se pošiljajo nu naslov: Okrajni kmetijski odbor Ljubijana-okollca v roke predsednika Brenčič« Jožeta, pos., Vrhnika 211. — Županstvo občine Moste poživijo vse, ki ob ljudskem štetju iz kateregakoli vzroka niso bili pcp;sani, naj sc takoj zglase na županstvu občine Moste. — Ljudsko štetje v Dubrovniku jc konča- j no. Dubrovnik z okoliškimi vasmi, ki so pri-klopljene mestu, šteje 18.361 prebivalcev in sicer 8430 moških in 0931 žensk. — Kranjskogorska podružnica SPD naznanja, da so vrši občni zbor v nedeljo, dne 5. maja 1931. — 364 studencev, ki se tudi v največji suši nc posušijo, ima otok Rab, kamor priredi izlet Jadranska Straža v Ljubljani o Binkošlili za S3() dinarjev. To je otok, o katerem pravijo, du jc najbolj zaraščen in poraščen v Sredozemskem morju. Mesto Rab jc pravo benečun-sko mesto: ozke n lice, visoki portali, palače s terasami iu balkoni, umetniški vodnjaki in plemiški grbi, vso to prikazuje njegovo davno bogastvo iu slavo. V Koldaucu (staro mesto) je stolnica, v kateri jc glava iu krona sv. Krištofu, ostanki križa, ki ga je Kolomnn podaril cerkvi, lesen kor iz iz I. 1443. in orgije iz 16. stoletja. Nad vsemi cerkvumi, cerkvicami, samostani, gradiči, palačami in hišami pn vlada kakor mogočen dož — zvonik v štiri nadstropja in kupolo. Nihče pu nc zamudi prilike, čc ima le kaj časa. pohiteti pol ure iz RuImi do sam os ta nu sv. Lufemije. kjer hranijo bizantinsko Marijo, velik lesen križ iz 13. stoletju in baročni tubcrnukclj iz marmorju, na sainoslunskcm vrtu pu ruste palma iz letu 1820. — (> oseb utonilo. V Dalmaciji jc pretekle dni divjal hud vihar. V Nunskem kanalu blizu Pnga jc vihar zalotil na morju majhen čolnič, v katerem jc bilo deset oseb, med njimi več žensk. Vihar je čoln prevrnil kakor orehovo lupino, šest oseb je utonilo, štirje so se pu rešili s plavanjem. — Nn smrt obsojen jc liil v Zagrebu sobo-slikar Slavko Žipibrek, ki jo umoril 14 letno Ivko Vrkljan iz maščevanja, ker mu njen oče ni hotel plačati nekega znesku. — Poskusen umor v fotografskem ateljeju. Iz Dubrovnika poročajo: V tukajšnjem fotografskem ateljeju Toth je te dni bivši fotografski pomočnik Paltda Mladošič začel z revolverjem streljati na soprogo lastnika ateljeja. Oddal je nanjo vsega skupaj pet strelov, od katerih sta jo dva pogodila v desno in levo roko, trije pa so se zarili v zid. Napadalec je po storjenem činu pobegnil. Kmalu nato pa so ga v bližini njegovega stanovanja ujeli. Ko je opazil, da se mu bližajo policisti, je fingtral samoumor iu sc ustrelil z revolverjem. Strel pa mu je le ošinil brado in ga lahko ranil. Nato pa je popil stcklenico lizola, ki pa je bil silno razredčen. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga brž ozdravili neumnih misli. Na noben način pa noče povedati, kaj je bil vzrok njegovega dejanja. — 130 dni živel samo od limoninega soka. Na ta način si je hotel občinski uradnik Vojislav Tomič v Vranju v Srbiji premagati neko bolezen želodcu. Od aprila leta 1020 je napravil tri gladovne kure, in siccr enkrat 50 dni, dvakrat pa po 40 dni, torej skupno 130 dni. V tem času je užival samo limonin sok. Iu res sc sedaj po teh gladovnih kurah počuti precej boljše. — Zločini hajduka Medica. I rctji dan razprave proti zloglasnemu hajduku Todoru Mediču, ki se vrši pred šibeniškini sodiščem, je bil posvečen roparskemu umoru, ki ga je Medič s svojimi tovariši zagrešil leta 1921 za časa italijanske oku-jiacije nad šinumom Oštričeni, trgovcem v Novem-gradu pri Zadru. Zločin se je zgodil takole: V noči od 5. na 0. septembra 1921 ie vdrlo pet oboroženih mož v hišo Oštriča, ki jc bil s svojo ženo Milko, in nečakinjo Iko Narancič že v postelji. Oštrič jc nenadoma zaslišal glas: Daj denar, ali pa te ubijem! Oštrič jc pobegnil ven, za njim pa sta vdrla dva razbojnika, dočim je eden ostal v ženini sobi. Udaril jo je po glavi, nakar je pobral iz kovčka denar. Medtem pa se jc Oštrič zunaj boril / dvema razbojnikoma, dokler ga nista popolnoma obvladala, v faui pa se mu jc posrečilo pobegniti. gl nakar sta razbojnika oddala za njim tri strele, od katerih sta ga dva zadela. Oštrič je imel še toliko moči, da je j>obegnil na prosto, nakar sta ga razbojnika zopet ujela in ga s sekirami jiobila do smrti. Nato so vsi roparji v naglici zapustili hišo. Obtožnica obtožuje Mediča, da je eden glavnih udeležencev tega strašnega zločina, on pa uporno taji. Ne bo mu pa mnogo ]>outagalo, zakaj pri konfrontaciji ga je spoznala Oštričeva nečakinja Ika Narancič. Vrhu tega je bil zaslišan na dosmrtno ječo obsojeni kaznjenec Simo Ernjak, ki je svoječasno pred sodiščem trikrat izjavil, da mu je sam Medič priznaj udeležbo pri tem roparskem umoru. Pri razpravi pa je Ernjak svoje tozadevne izjave preklical, češ da takrat ni bil pri zdravi pameti. Razprava se še nadaljuje in bodo prišla na dna še druga strahotna dejanja tega dalmatinskega Čaruge. »RAST.! v duhovnost iu božje otroštvo je pravkar izšla v svojem 4. dvomesečnem zvezku (april—maj) in prinaša zanimivo vsebino. List se je razposlal te dni. Ker je postal ob- j enem glasilo Sekretarijata, izhaja na 28-ih straneh. 1 Prispevke za prihodnji 5. zvezek »Rasti« sprejema uredništvo (Miklošičeva 5 — Akad. dom.) do 25. , maja. Radi stroškov, ki jih imamo z listom v ti- j skarni. se p. u. naročniki naprošajo, da poravnajo i čim prej svoje obveznosti! — Naročnina ostane kljub razširjenju lista neizpremenjena: 25 Din (za 1 dijake), 35 Din (za nedijake) letno. Posamezna številka 5—6 Din. birmo . si i red naku :cm oglejte bogato zalogo ur, verižic, obeskov, uhanov, itd. pri najstarejši tvrdki FiMd Čeme Ljubljana, \V o 1 f o v a ulica 3 Proti prodiranju okužc-valnih klic skozi ustno dup-Ijino. Dobe se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8"—. velikega zavitka Din 15'—. Celje — Pri astmi in boleznih srcu, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrolulozi in rahi-tisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše jo veliko važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Jo&efc-grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetienih, da so s »Fraiu-Josefv-vodo zginila zaprtja, ki so poknžejo v zočetku bolezni, ne da bi so bila pojavila pričakovanu diareja. — :>Irranz-Joselc-grenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijah in specerijskili trgovinah. „Kje so moji starši?" Belgrad, 24. nprila. V belgrajski »Politiki« je objavljen intervju z neko neznano belgraisko gospo, ki noče svojega imena jiovedati javnosti, ki pa v tem listu išČo svojih staršev. Pripoveduje: V noči, 12. marcn 1898 (po starem srbskem koledarju), ko jc ravno sneg zapadel belgrajske ulice, jo belgrajski nočni čuvaj našel pod klopjo hiše nasproti hotela »London«', (kjer je zdaj Batova trgovina) malo deto, dobro zavito v toplo odejo. Neznana mati je otroka najbrže odložila tam ali ga je dala odložiti. Čuvaj je otrokn odnesel na policijo. kjer so ga dali v oskrbo staremu policijskemu slugi in njegovi ženi. Tam jc olroče odraslo. Ko je dorasla v dekle, je zvedela od dobrih starcev, kako so jo dobili iu kaka je njena usoda. Imenovali so jo Milico. Ko jc hodila v šolo, se spominja, da so jo nekoč igrala z drugimi deklicami na dvorišču. Tedaj je hodila v drugi razred ljudske šole. Nekega dne, bilo je spomladi, jc v gručo otrok pod orehom pri vodnjaku na dvorišču stopila črno oblečena, visoka gospa, opravljena v lepo srbsko narodno nošo. Bosi iu zamazani otroci so uezuano tujko začudeno gledali. Tu pa se ui zmenila za nikogar, ampak je stopila naravnost k njej, ec vsa otožua sklonila nadnjo, jo pobožalu in poljubila, »Zdi so mi, da je med solzami znšepolala: Mica! Sin! Predno je odšla, mi je stisnila v roke stotak, češ, to jc za čokolado. Sosedje ho opuzili nenavaden obisk Icr so prihiteli, posebno ženske, da bi videli, kdo je tu neznana gospa, Ui je poljubila uujdcuko. Ta pa je žc odšla z dvorišča in niso mogli dognali, kam jc odšlu. O tej nezuani gospej so poleni v hiši mojih skrbnikov mnogo govorili... Trpela sem uniogo. Zapustili so me brez imena in brez svojcev. Stura dva skrbniku sta umrla in jaz sem ostala sama. Ko bi se čez 33 let hotel pojaviti kdo, ki bi bral te vrstice in mi pojasnil, kaj jc z meuoj! Brez imena so me pustili na ulici. Toda, ako so živi, naj se spomnijo noči 12. marca 1. 1898 po starem koledarju,« Kranj Bilnucu humunitarnegn dela. Pretekli teden od nedelje 12. do vključno nedelje tO. aprila jena gusilno in reševalno društvo v Kranju stavil naravnost rekordno velike zahteve in žrtve, ki so vredno zaheležbe. Društvo jc v označenem tednu pomagalo z rešilnim avtomobilom pri devetih transportih in jc gasilo pri treh požarih. Dejstvu danes dokazujejo upravičenost ideje, du si je društvo nabavilo sanitetni avtomobil. Ker sc /lasti število transportov množi, bo treba misliti na plačanega in stalno nastavl jenega šoferja. Tudi od struni vblusli društvo zasluži podporo. Stavbna sezona pričenja, šc iz lanskega leto jc znano dejstvo, da je stavbni podjetnik g. Josip Slavec kupil od krajevnega šolskega odbora takozvauo Schiffrcrjcvo pristavo. Kaj namerava s kupljenim prostorom g. Sluvcc, sc jc te dni jiokuzalo. Delavci so žc pričeli s pripravljalnim delom zu zidavo novu velike trinudslropnc hiše. V spodnjih prostorih bodo nameščene trgovine iu skladišča, zgornji iirostori bodo slu/ili za stanovanja. Stuvbn sc bo nahajala na zelo prometnem in lepem kraju mestu in bo gotovo v kras mestu. Slika i/, nekdanje Gaštejskc gmajne. Nezazidan prostor med tovarniškimi objekti in med ljubljansko cesto tovarna »Jtigoeeška« skuša čim bolj kultivirnti in olepšati. Zusaju sc drevje, izravnava se teren, /gradilo sc jc več lepili cest iu dohodov do tovarne, tako du bo ob popolni do-vršitvi iu regulaciji prej zapuščenega terenu prostor izgledal kot kak nov park. Mestno tržno nadzorstvo je žc voč pondelj-kov iu petkov nu trgu postavilo več vrst prav pripravnih malih stojnic, ki služijo produjalknm z dežele, da namestijo na njih svoje pridelke in košare. Nabava teli stojnic je bila prav |io-trebna /. uznili vidikov in zasluži tržno nadzorstvo priznanje za izvedbo svojega sklcjiu- Vsem članom okrajnega gremija trgovcev v Celju. Z ozirom na predpise novega zakonu o skupnem davku na poslovni promet je načelstvo razposlalo vsem gremijalnim zaupnikom razumljiva in točna navodila, kako se Imajo davčni zavezanci ravnati j>ri prijavi loga davku. V vsaki občini gremljalnogti področja jc jKistavljcn gremijai-ni zaupnik za dotično občino ter pozivamo vso člane, da se v predmetnem vprašanju obrnejo direktno na te ali pa pridejo osebno po informacije v tajništvo gremija. — Načelstvo. G Spored glasbene matinejo v nedeljo, dne 26. aprila v Celjskem domu. Uvodna beseda, nalo sledi: 1. Are. Corelll: vijolinska sonata v e-inolu; 2. Strauss: Tajni poziv, Anton Lnjovic: Pesem o tkalcu, Josip Pavčič: Pastirica; 3. Mozart: Trlo za klavir, gosli in vijolo; 4. Pavčič: Uspavanka iu štrilof: Dve narodni, Polžek leze v ogledi iu Micka bi rada Jurčka. Vstop proti sjmredu. Začetek ob 10. Nesreča. Včeraj zjutraj ob 7 Je neki avtomobil podrl nekoga 85 letnega upokojenega učitelja na vogalu pri Kreditni banki. Šofer jc seveda avto lako j ustavil, naložil ponesrečenca iu ga zu-' peljal k zdravniku dr. Gollitschu na Glavnem trgu v jireglcd. •Gr Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja v zakup oskrbovanje poštnih voženj za dostavljanje pakeiov na dom v Celju, Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa na oglnriii deski mestnega magistrata. Licitacija bo v torek, dne 5. maja tiri mestnem načelstvu. & Uinrl.-i jc v eeljski bolnišnici 2-1. aj>ri!a Marija Jager, žena delavca v Štorab, o kateri smo 14. aprilu poročnli, da jc bilo po nesreči obstre-Ijena. N. p. v m. I & šport. V nedeljo igra SK Atleti!:, pukalni prvak dravske banovine nogometno tekmo s SK Hermesom iz Ljubljane na igrišču pri skalni kleli. Začetek ob pol 17.. Predlekma rezerva AUelikov in SK Celje ob j>ol 15. Isti dan ob po! 11 sc vr-i l>rvenstveiia tekma bazena družine Ilirije iz Ljubljane in SK CVlje ua Glazlji. -Cr Savinjska podružnica SPD Javlja, da bo koča na Korošici za binkoSti oskrbovana. Konjice Dvojno slavje so obhajali te dni v ugledni Napotnikovi hiši na Tepanjskcni vrhu. Preteklo sredo so jo poročil v baziliki Matere Milosti v Mariboru Matiju Napolnil;, nečak rajnega škofa okoj. Priden in vesten jc bil v svoji službi, katero jo opravljal nad 20 let. — Zid, ki jo okoli pokopališča, se jc ua oni strani podrl in žc dolgo leži na sosedovi njivi. Pokopališče jo ob cosli Ljubljana—Slišal;, ki bo kmalu prav živa avtomobilov iu tujccv. Nuj oni lip vodo, tla smo pri vsem dobrem, vUnsili ludi uerodni. MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca I SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglat • S Din. Oglas) nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamko ne odgovarjamo Pekovski pomočnik samostojen ali skupni delavec išče službe. Ivan Šelih, Pobrežje pri Mariboru, Nasipna 35. Perfektna kuharica išče mesta, govori tudi nemSko. Cenjene ponudbe pod »Poštena, Maribor« na upravo »Slovencu* Maribor. Gospodinja kuharica starejša, z dolgoletnimi spričevali, išče službo k iinemu samostojnemu gospodu ali gospej. Vajena je tudi v trgovini, gre v mesto ali ludi na deželo. Vprašati jc: Vodnikov trg 4/11. Torbarski pomočnik dobra moč, se sprejme. Dopisi na Ivan Kravos, torbarska delavnica, Maribor. Pisar, praktikantinjo z znanjem knjigovodstva, stenografije in nemščine iščemo. Obširne ponudbe nasloviti na: Tehnična pisarna, Ljubljana, poštni predal 307. Upokojenec zmožen vrtnarstva, sadje-reje in nekoliko mizarskih del, se sprejme. Stanovanje 2 sob, kuhinje in pri-tiklin takoj na razpolago. Pojasnila: Zaloška cesta št. 21, Ljubljana. Mesar, pomočnika izvežbanega v sek. mesa, prostega voj. sprejmem. Vpoštevajo se samo dobra spričevala. Naslov: Domobranska cesta št. 7. Natakarski vajenec se sprejme. Kolodvorska restavracija, Maribor, Hotelsko sobarico r. dobrimi spričevali in veščo nemščine ter kavcije zmožno sprejme — Hotel Štrukelj. Vajenca ca krojaško obrt sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru, drugo po dogovoru. Josip &«• tina, krojaški mojster — St. Vid n. Ljubljano. Stanovanje soba in kuhinja, se odda v Dravljah, Rakova pot št. 135. Stanovanje 1 velike ali 2 malih sob in kuhinje iščem od 1. do 7. maja v Trnovem ali Krakovem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4603. Vajenca za krojaško obrt sprejme L Goltez, Stožice, Ježica pri Ljubljani. Hrana in stanovanje pri mojstru. Drugo po dogovoru. Dekle nad 20 let, najraje c dežele, zdravo, pridno, razumno, ki je v Ma»i;ini družbi, iščem za vsa hišna dela. — Ponudbo na upravo pod »Služba« št. 4622. Delavnica za mizarstvo ali podob ne obrti, s stanovanjem, se takoj odda v občini Šiška. Ponudbe pod "Delavnica« štev. 4594 upravo lista. Zaslužek je neomejen s prevzetjem našega zastopstva in prodajo naših najnovejših patentov in drugih v vsaki zasebni hiši oziroma vsakdanjem življenju potrebnih predmetov. Solidne, brezkonkurenčne cene. Agenti, agentinje in upokojenci naj pošljejo ponudbo na Publicilas d. d., Zagreb, Ilica 9 pod šifro »Stalna zarada«. stanovanja Stanovanje 1 ali 2 sobi, kuhinja in shramba sc odda takoj pri Sv. Križu 67. Dva prostora pripravna za stanovanje ali pisarno, na Jesenicah, oddamo. — Pojasnila v V zakup se odda častniška nzenzu za leto 1931/1932. Reflek-tanti se pozivajo, da vlo-že svoje ponudbe najkasneje do 1. ma|a 1931 v pisarni 39. pešpolka v vojašnici Kralja Aleksandra v Celju. Puhasto perje čisto čobauo po 48 Dtn kg. druga vrsta po 38 Diu kg (isto belo gosi« po 130 Din k£ in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liani po poštnem pcrvzetiu. L BROZOV1C - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistil-niča Derta Ford avto št. A 850.751, rabljen 300 km, 5 sedežna limuzina, takoj ugodno naprodaj. Poizve se pri American-motors, Ljubljana. Papirna trgovina itd. na prometnem prostoru naprodaj. Pismene ponudbe na upravo pod »Takoj 120.000«. Spalnice črešnjevc, lepe, dobit« pri Iv. Mrharju, strojno mizarstvo, Stancžiče — St. Vid. Naprodaj: razni pisarniški pulti, mize, 2 veliki železni blagajni (Panzerkassen), ena 2 m visoka in druga 1*10 m visoka, 2 železni auto-malični tehtnici. Obenem se oddajo v najem veliki lokali, primerni za trgovino ali pisarno. Poizve se v Ljubljani VII, Medvedova cesta 7. Pisarniške prostore oddani s 1. avgustom v Dalmatinov i 11. Prodamo Ure za birmo Osrednji vinarski zadrugi, nudi najceneje Ivan Pakiž, Kongresni trg 2. Ljubljana, Pred škofijo 15 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, dobra mamica, hčerka, sestra, teta, svakinja in taiča, gospa PAVLA LETNIK soproga višjega kanclista dne 23. t. m. po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno umrla. Truplo blagopokojne prepeljemo v Trbovlje in sc bo vršil pogreb v soboto, dne 25. aprila 1931 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Loke 178 ua farno pokopaliičc v Trbovlje. Prosi se tihega sožalja! T r b o v 1 j c - L j u b ! j a n a , dne 24. aprila 1931. Joško Letnik, soprog, Jože, Ivan, France, sinovi in vse ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod. Gledališki oder kompleten, s 3 garniturami kulis, kompletno električno napeljavo in drugim proda po zmerni ceni Pevsko društvo »Zora« na Ježici. Informacije se dobe v Stirnovi gostilni na Ježici ŠL 12. I Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska C. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana ProSDCKl št. 16 zastonj. Pišite ponj! m Pianino dober glas, skoraj nov ceno naprodaj. Naslov v upravi pod št. 4465, Pianino! Iz Nemčije je prišel pol nik tovarne klavirjev, ki ima s seboj v svrho reklama tri pianino s pravim angleškim mehanizmom, katere proda zelo ugodno. Vprašati v hotelu »Slon«. Mala gostilna stara, lep vrt, bukov gozd in njiva, zaradi bolezni naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4609. Hiša cnonadstropna, novozi-dana, eno štirisobno, par-ketirano, dva manjša stanovanja, elektrika, vodovod, kanalizacija in čez 1300 m'J vrta, pod Rožnikom naprodaj za 285.000 Din. Naslov v upravi pod it. 4572. Vs e govori o njem • • """' "—Ml«—-M-n!■ — ■■^^MIIU—■« um ir Prvi Opelov avto, ki se je pravkar pojavil t Jugoslaviji, je začetek nove dobe v avtomo-f •}• .•i • bilistiki. . . OPEL Komaj je prišel novi Opel na trg, je žc predmet vseh pogovorov. In po pravici! Novi avto združuje v sebi najboljša načela ameriške in evropske avtomobilske tehnike. Preizkusili so ga na slovečeni prcizktiševahicm terenu družbe General Motors v Detroitu, kjer je zmogel take težkoče, kakršnih avtomobllist na svojih vsakdanjih vožnjah nikoli ne doživi. A\ -to ima močan Šestcilindrski motor in stane manj kakor marsikateri šUricilln-drskl voz. Popolnoma nova karoserija zbuja vtis prefinjenega razkošja in udobstva, Oglejte si novi Opel še d?-nes! OPELOVI avtomobili io BLITZEVI tovoroi avtomobili PROIZVOD DRUŽBE GENERAL MOTORS Dobavitelji o Ljubljani: GENERAL AUTO OSKAR SC H M 1 T T Trgovska hiša na prometni cesti, že vpeljana, naprodaj. Re-flektanti naj pišejo na upravo Slovencu« Celje pod »-Sijajna bodočnost« St. 4595. Hiša nova. podobna vili, spodaj 3 kuhinje, 4 velike sobe, klet z vodovodom, zgoraj 6 najemnikov, 8 sob, tik cerkve, pri glavni cesti, vrt s sadonosni-kom (1 oral), 10 minut od farne cerkve, meščanske šole, postaje, nad 2 orala prvovrstnih njiv tik mesta, več vrst sadja in vinskih trt, po ugodni ceni takoj naprodaj. Ivan Lender, Slov. Bistrica. Zastopnike za obisk privatnih strnuk iščemo. Seriozne ponudbe naj se pošlj»jo pod značko »Asistenca« štev. -1084 na upravo »Slovenca«, tkSis >2 -»■ ^ o * 3 J s := " iUSižg so f hSs2 ■s® s ^ t: S n ž' orci t. m C -c C J I § ' a "S* i«Js*»g ^ — -1 rsi £flt M i ■• l> J! o n ■i: » ,Q N m ~ s . • N S a «>2 i ^ | 1 > -C, — c .cSu _ E -o g ii^C r: J ■j;ir -»M -r. K -J .T i- "M Sa p « ? 3 5 . t' _ „ „ ^ a a a > ~ s r« -- ~ — fc C ~ V) —£ ^saS i Earl Dcrr Biggers: KUajčeva papiga 45 Ob šestih je skozi patij odšel v izbo. Na dvorišču pred skednjem je bil pripravljen Maddenov veliki avto. Bob se je spomnil zadnjih dogodkov. Milijonar hoče v Eldorado po svojo hčer. Toda, ko je stopil v izbo, je videl, da ho lo opravil Thorn. Tajnik je stal v svoji temni obleki in pod črnim klobukom je bil njegov obraz še bolj bled. Ko je vstopil Bob, sta Thorn in milijonar prekinila svoj očividno zelo resni pogovor. Dober večer!*: je pozdravil Bob. Menda nas vendar ne boste zapustili, gospod Thorn? : »lunini opravke v mestu! Torej naj sedaj odidem, gospod Madden?< Zopet je pozvonil telefon. GosjKnlar je hitel k aparatu. Zopet se mu je poznalo na obrazu, da se neprijetno počuli. Novo slabe novice, je pomislil Bob. Madden je s svojo veliko roko zakril telefonsko Irobko in se ukrenil k tajniku. r-Gospa doktor \Vhit-comb hoče nocoj govoriti z menoj. Napoveduje, da mi ima sporočiti važne reči.; »Kar povejte ji, da imate dosli opravili.« Obžalujem, gosjia doktor, je govoril milijonar v liobko, >toda preveč sem zaposlen... Prenehal je, ker je bil prekinjen. Zopet je z roko zakril Irobko. Vkljub temu hoče ... hudič naj jo vzame!«: »Jo bosto puč morali sprejeti!« »Tedaj dobro, gospa doktor!« se je vdal Madden. Pridite okrog osmih!« Thorn ic odše.1 in veliki avlo je odbrenčal. Večerja Je bila ob navadnem času, kar je Boba zelo osupnilo. Thornov sedež je bil prazen in čudno, da niti zn Evelino ni bilo pogrnjeno. Gospodar tudi ni nič ukrenil, naj bo zanjo pripravljena soba. Po večerji jo Madden z Bobom in profesorjem Gamblejem odšel na verando, kjer je rdeči sij ognja iz kamina božal škrlje v tlaku, opeko v steni in Tonyjcv drog, sedaj prazen in osamel. .Kako lepo in pokojno je tukaj,c je sanjaril mali prirodoslovec. Ubogi norci, stlačeni med zidovjem mestnih hiš, ne slutijo, ob kaj sol Jaz bi vedno prebival tukaj.c Ta opazka gostitelja ni kar nič osrečila in nastal je mučen molk. Kmalu po osmih je pribrnel na dvorišče avto. Morda Thorn z mlado deklico? Toda Madden jo dejal: iZdravnica je, Ah Kimk Strežaj je prišel. Pripelji damo semkaj! Z menoj itak noče govoriti! : Gamble je vstal. Notri vzamem v voke kako knjigo.-: Madden se je ozrl na Edena, toda ta je sedel kakor pribit. -./Doktorica je moja dobra prijateljica, t je pojasnil. Včeraj eein jo obiskal. Čudovita ženska! Doktor \Vhitcomb jc vstopila. Svojemu sosedu je stisnila roko. »Nas zelo veseli, ila ste zopet v nasi bližini.: »Zelo sto ljubeznivi! je hladno zainomljal Madden. ^Gospoda Edena poznate, kakor slišim?< 0, dober večer! Kako ljubo mi je, da se zopet vidiva! Zakaj niste prišli danes nič v vas?« »Bilo je preveč opravka!« Bob ji je primaknil slol in nekoliko v stran je sedel Madden. prevzetno in neprijaznega obraza. ::2al mi jc, če nadlegujem, gospod sosed!* je spregovorila nedobrodošla obiskovalka. -Toda ne prihajam na klepet. Prihajam radi... radi tega struš-nega dogodka, ki se jc zgodil v vaši hiši. »Mislite...« »Mislim umor Louieja Wonga.Mimogrede sem Vam že bil omenil Kafko. Franz Kafka je bil med nami tisti, ki smo ga vsi najbolj občudovali. Njegova dela so sami fragmenti, nikdar nikoli ni bil z njimi zadovoljen, zakaj hlepel je po popolnosti in dognanosti. Bil je med nami najčistejši — svojevrsten človek, ki ni bil za to življenje. Saj ga je tudi smrt ugrabila v letih, ki jim pravimo najlepša. Njegovo zapuščino iz/lajam in to delo mi je 9rčna zadeva. Bila sva sošolca na Štefanovi gimnaziji v Pragi ... A štiri letnike za nama je dozoreval razred, ki je imel nekaj Izvrstnik mladeničev: Willy Haas. ki se je razvil v najbolj sposobnega slovstvenega kritika — zdaj ureja »Die literarisehe Welt — mi je nekega dne pripeljal mladega Franca \Verfela, svojega sošolca, potem sem se počasi spoznal še s poznejšim Reinhartovim iglavcem Brnet Deut-schem In Paulom Kornfeldom, pisateljem. Werfel se je med tem razvil v pisatelja, s kateTini se najboljši nemški pisatelji sedanjega času le stežka morejo kosati. »Abiturientemtag« vam predstavlja vso tedanjo družbo — profesorji in učenci tistega razreda so vam zbrani in dobro se Se spomnim, kako so se mnogi prizori, ki so v romanu popisani, v resnici dogodili. Tako se je vršila apiritistična ieanea pri Paulu Kornfeldu, ki je bil medium. Saj sem bil zraven. Tako vam je prepleteno delo Fr. \Verfela skoz ln skoz z dogodki, ki jih naša prijateljska družba pozna in ki so se v resnici godili. — škoda Ip v vojni padlega Franza Janowitza, ki je bil lirik redke nadarjenosti. — V to vrsto spada tudi Vaš znanec Otto Pirk, ki je urednik kulturnega dela pri »Prager Presse« in ki se je izkazal kot izvrsten prevajalec zlasti češkega slovstva v nemški jezik. — Moje štaroeti sta prijatelja Fuchs in slepi Oskar Baum, filozof dr. WeMsch ter llugo Bergmnnn. — Pred nami je bil v Pragi nekoliko osladni, a vendar v nekaterih pesmih izredno fini Hugo Salus. Ko sem začel jaz pisati, razen njega v Pragi nisem imel prednikov. — Naša sedanja prašlka družba pogreša VVerfela, Iti živi stalno na Dunaju, a uhaja rad v Benetke. Z Mornvskega so ♦loma Ludwig \Vinder — zdaj urednik praške »Rohemije«-. — Ernst Weiss ter žal nedavno umrli Hermanu Ungar, ki je tudi obetal ]>ostati eden prvih. Treba pa je vpoštevati — ako hočemo navesti česko-nemške pisatelje, tudi take, ki živijo v nemškem dalu Češke, to so Kari- Hans Strobl, Watzlik. Kolbenheypr in Dielzonschmiedt. — Najmlajša generacija se tudi že pojavlja in moreni Vam imenovati s poudarkom Friedrieha Torberga, čigar roman »Der Schfller Gerber hat absolviert je zbudil veliko zanimanja. Liričen je Johannes Urzidil — dasi nosi češko ime, nemški piše — in bi Vam imenoval njegovo delo »Malensky auf der Tour«, v katerem z neverjetno sposobnostjo riše tragiko srednjega človeka, trgovskega potnika, čigar siva vsailcdanjost je [»nekod tako mojstrsko prednesena, da spominja na najlepša mesta iz »Gospe Bovaryeve«. — Ime, ki ga ne smem pozabiti, je Egon Ervvin Kisrh - moje starosti mož, boljševlk. V Harkovu je profesor žurnnlistike...« »Vsa imena, ki ste mi jih navedli so židovska. Ali ni nenavaden pojav, da je vsa češka frakcija nemškega sodobnega slovstva židovskega poko-lenja?« »Res je to — ako izvzamemo med praškimi pisatelji in pesniki Paula Leppina ter Rainerja Marijo Rilkea, ki sta bila katolika, so vsi ostali arijci. Praga je od nekdaj bila vsaj v svojem nemškem delu židovska, židovslka kultura je tu doživela velikanski razmah — saj sem baš te stvari v svojih romanih opisoval, le spominjajte se »Reft-beni« in »Tyho Braches Weg zu Gott« ... Nenavaden pojav to prav za prav ni, da sin o vsi, ki sem Vam jih navedel, židje. Saj je med tukajšnjim nemškim prebivalstvom razven Židov le malo intelektualcev«. Ob tem sem sani pri sebi mislil, da je Brod skoraj nekoliko preskromen, zakaj resnica je, da tvorijo židje ne le v praški skupini, marveč v so-dohnem nemškem slovstvu sploh pretežno večino, dn so v gospodarstvu, politiki in na neštetih drugih poljih javnega udejstvovanja danes židje na Nemškem prvi, najbolj sposobni in najbolj spretni. Nemška republika je bolj židovska nego sovjetska Kusija, o kateri vemo, da ji v največji meri na-čeljujejo židje... Saj Hitlerjeva narodno socialistična stranka na Nemškem prav za prav nima nobenega hujšega sovražnika od Židov in se [»roti njim najbolj Ijuto bori... A v tem hipnem premisleku me je prekinil Brod, ki je ljubeznivo nadaljeval: »Zanimalo Vas bo gotovo, v kakšnem razmerju stojimo nemški pisatelji na Češkem proti Čehom. Opozarjam Vas na knjižioo Paula Eisner-ja, ki je izšla pod naslovom »Milenky«. V nji skuša pisatelj ugotoviti, koliko ženskih lic češke narodnosti smo uvedli v literarni svet nemškega slovstva. V naših poveslih igrajo veliko in prilično lepo ulogo Čehi, risali smo jih in rišemo jih z enako objektivnostjo, kakor drmte ljudi in smo si svojčaa, v času šovinizma, nakopali zato obojestransko sovraštvo. Nemci v Pragi so razgrajali, češ, da je škandal uvajati Čehe kot aktivne osebe v čisto nemško slovstvo, po drugi strani so iskali Čehi dlak v jajcu in tudi zmerjali. Danes je naše objektivno »tališče z obeh stTani pripoznano in moramo reči, da je naše sožitje jako skladno v vsakem pogledu. Kar pa mene samega tiče, si lastim zaslugo, da sem pripomogel dvema Čehoma po vojni do svetovne slave, ki sta oba bila doma po krivici zapostavljena. Prvi je Janaček, čigar >Jenula< je deset let ležala nevprizorjena v arhivu Narodnega divadla ter je po vprizoritvi doživela pri češki kritiki porazen sprejem, drugi je nepozabni Jaro-slav liašek, ki ga prav tako Čehi niso marali, pa sem njegovo slavo razlrobil po svetu tako, da so nazadnje tudi njegovi somarodlijaki spoznali njegovo veličino. Očitali so mi, da razširjam po svetu ne baš delikatno figuro Švejka kot prototip Čeha, kar škodi ugledu naroda in mnogi so še danes mnenja, da je svetovna slava Švejkova v škodo Čehom. Bližala se je polnoč. Plačala sva in šla. Sprehajala sva se po praških ulicah, pomenkovala se o Slovencih, o slovenskem slovstvu, o vseh tistih stvareh, ki sem jih razkladal na svojem potovanju vsakomur, ki se je zanje zanimal. Zlasti pa se je Brod še zanimal za usodo Slovencev v Primorju — opazil sem, da ee za njih usodo na Češkem zanima skoraj vsakdo ... Bila je ena, bilo pol dveh in še sva hod.ila iz ulice v ulico, dokler nisva dospela spet v Pariško do uredništva, kamor je nazadnje Brod po prisrčnem slovesu izginil, da napiše hitro za poslednjo iadajo lista oceno cerkvenega koncerta... (Dalje.)