IMIStm) In nprawifötvo:
Maribor, Korošice ulice 5. „STRAŽA“
(shaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsrk dao-od 11.—12. ure dopokL
Totofon St. 113.
Št. 104
naročnina listo:
Celo leto.........12	K
Pol leta	......	6	K
Četrt leta........ 3	K
Mesečno	.	.	.	.	.	.	1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne pedtvrste; pri večkratnih osna* tulih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 12. septembra 1910.
Letnik II.
Slavje v Trbovljah.
iTretji društveni dom je otvorila naša organizacija včeraj dne 11. septembra ( v Trbovljah. Prvi stoji v .Velenju, drugi v St. lij-u, tretji v Trbovljah. Dočim so si liberalci po velikih težavah zgradili komaj en dom (Sokolski dom v .Gaberju), smo jim mi že naprej, čeprav vsakdo ve, da [so v liberalnih vrstah s posvetnim blagom obilno oblagodarjeni ljudje vmes, Česar se o nas ne more trditi. IA v naših vrstah je 'doma požrtvovalnost in ta nam stavi domove.
[Trbovljskim liberalcem je 'delala naša slavnost velike preglavice. [Slovenski odborniki trbovljskega občinskega zastopa so stopili skupaj in veliki modrijani so soglasno skloniji, da gospod župan, kij je lani pozdravil liberalne Sokole, katoliško-narodnih čet naše organizacije ne sme pozdraviti. Toda ni nam ta sklep skvaril veselja, Naša moč se ne opira na liberalne mogotce, ampak na kmečke in delavske koče. OLjubŠe nam je, jda ni nobenega pozdrava, kakor pozdrav, kjer ni srce zraven. [Sicerj pa smo prepričani, rda pride čas, [ko bo tudi trbovljski župan pozdravljal naše prireditve. Mnogo se je že spremenilo na Spodnje-Stajerskem in tudi v Trbovljah ne bode ostalo vse pri starem.
iVeč takta nego slovenski del občinskega odbora je pokazalo trbovljsko prebivalstvo, tudi ono, ki je liberalnega in socialdemokratijčnega naziranja. Z .dostojnostjo je zasledovalo razvoj našega slavja, koje se je vršilo popolnoma mirno, v najlepšem redu, ter veličastno.
Došle goste je na javnem prostoru pred cerkvijo pozdravil gospod kaplan Pečnak. Prišel je pozdrav iz srca, ki ljubi ljudstvo, in zato je našel tudi odmev v vseh srcih.
Pozornost vseh udeležencev so obračale na se dobro disciplinirane vrste vrlih Orlov, katerih je prihitelo k slavnosti iz Štajerskega in Kranjskega približno äOO,
Na čelu sprevoda, ki se je pomikal proti cerkvi, je korakala trbovljska pazniška godba.
Cerkveni govor je imel dr. Korošec, Pri sv. maši sta stregla dva Orla, kar je naredilo na ljudstvo zelo ugoden utis. Takoj po cerkvenem opravilu se je zopet razvrstil sprevod ter se pomikal proti Društvenem domu,, da se izvrši blagoslovljene. Na tisoče ljudi je Šlo s sprevodom.

Le en vinar!
(Dalje.*
—	No, pa pojdimo! Marko, plačaj T, je rekel Pačanov Polde in sunil Marka pod rebra,
>— I, i, kaj bom jaz plačal? Saj si vendar obljubil, 'da boš ti plačali, je milo jecljaje odgovoril Marko,
r- Glej ga no, prvič je Šel v gostilno,, j pa naj Še za njega plačujem!, Ha-ha, Boga zahvali, da sem te vendar enkrat spravil v gostilno, saj vidiš, kako lepo je biti v taki družbi!
—	Saj res, lepo je biti v taki družbi!, je prikimal pijani Marko.
—	Torej plačaj!
►— I„ i, no, bom pa plačal, Če ni drugače!
►— ,ge zame, Marko! Veš, jutri začneva s plesom! Zastonj te ne bom učil! Plačaj še zame!, je silil Petranov France.
—	O, zate tudi plačam, seveda, saj me boš ti učil plesati!
—	Za vse, za vse plačaj, saj si danes prvič v naši družbi, in stara navada je, da mora1 vsak novo vstopivši ud plačati vsemu društvu enkrat za pijačo!, je vpil na drugem koncu mize nek pijanček.
—	Kaj res? Ali je res taka navada?, je vprašal Marko.
—	Res, res!, so mu pritrdili.
_ No, no, potem pa že, potem pa že, potem pa moram plačati! Kambič, račun daj!
Deset trdo prisluženih kronic je moral plačati Marko za pijačo. S tresočo roko jih je porinil pred
[krčmarja.	.	, ,	.	,, ..
[Hudo mu je bilo zanje, ra bal se je ustavljati
Blagosiovljenje je izvršil gosp. dekan laški dr. K r u 1 j c, ki je v prisrčnih besedah po blagoslovu nagovoril ljudstvo ter želel, da bi počival na Domu blagoslov božji ter da bi bili vsi, ki bodo prihajali in izhajali, pravi angelji luči, kakor želi sv. Cerkev v blagoslovilnem besedilu.
Slavnostni govor je imel državni in deželni po’ slanec dr. Benkov i.č. Ožigosal je s krepkimi besedami sklep slovenskih občinskih odbornikov. Navaden takt zahteva, da se mirni in pošteni gostje pozdravijo. To se povsod zgodi, v vsaki hiši, v vsaki skupini ljudi. Netaktnost J iberalni h mata dorjev je preprečila letos tudi obisk cesarskega namestnika in s tem otežkočila započeto akcijo, Ha se povzdigne Trbovlje v trg in se mu da kaka srednja šola, S svojim nerodnim postopanjem Škodujejo f liberalci svoji občini. Izrazil je potem svoje veselje nad otvoritvijo Društvenega doma, ki bi se pravzaprav lahko imenoval Zupanov dom, kajti gospod Zupan st. je imel največ skrbi z zidavo in je vedno stal neomajano, kadar je vse obupavalo. Želel je, da bi bil Društveni dom ognjišče krščanske prosvete in iskrenega rodoljubja. (Veliko odobravanje.)
Gospod Zupan st. še zahvali za priznalne besede ter obljublja vstrajati na mestu,j na katerem stoji. (Navdušeno odobravanje.)
Državnir in deželni poslanec dr, Korošec kaže na šolo, [ki stoji Društvenemu domu nasproti. (Toda Društveni dom in šola si ne bosta nasprotnika, temveč tukaj se bo nadaljevala izobrazba, za katero je ljudska Šola položila podlago. Z novim domom so dobile naše organizacije v Trbovljah trdna tla. Zato pa tudi upamo, da bo napredek velik. Naše. prosvetno delo je najboljši dokaz, da je le v naših vrstah smisel za pravi, napredek, j kakor je tudi f le pri nas doma razumevanje pravega rodoljubja. Naša stranka je edina, ki si je ohranila čist narodni ščit r.in to je-njen ponos. V Gradcu bomo vstrajali pri boju ža slovenske pravice, dokler bo to zahtevala korist slovenskega ljudstva. [Liberalna stranka nima smisla ' za narodnost, če si njen vodja v Gradcu ne upa niti slovenski govoriti. Svoje započeto delo v domovini bomo nadaljevali, dokler ne bo celi slovenski Štajer, in ž njim tudi Trbovlje v našem taboru. (((Veliko odobravanje.)
Po teh besedah je sklenil gospod Zupan , slavnostno zborovanje, ter povabil vse navzoče k popoldanski telovadbi in ljudski veselici.
Ub M. uri popoldan se je začela telovadba. Veselje je bilo gledati vrste čilih Orlov, Čeprav so vsled sobotnega ' obilnega dežja (tla bila hudo razmočena, vendar so vse točke proizvajali! eksaktno in vzorno. Ljudstvo, kojega je bilo gotovo okoli 2000, se je divilo telovadbi in jo zasledovalo z neprestanim velikim zanimanjem.
In na 'to se je vršila ljudska veselica, živahno in animirano. Dostojno se je izvršil cel program, in zadovoljnost in navdušenje sta bili čustvi, ki nam jih je vzbudil ta slavnostni dan v naših srcih.
Vladni mešetar Ploj.
Dvorni svetnik Ploj je na Dunaju načelnik Zveze južnih Slovanov in kot tak z dr. Šušteršičem vred voditelj jugoslovanske obstrukcije v državnem zboru. Obenem je kot član parlamentarne komisije Slovanke Unije tudi izmed najuplivnejših voditeljev večlet ne slovanske opozicije. Obstrukcija in opozicija imata svojo ost naperjeno proti sedanji Slovanom skrajno sovražni vladi.
Že večkrat so se razširjale o Ploju in njegovi opozicionaini zanesljivosti Čudne govorice. Faktično mu nihče ni več zaupal,, vsak je videl v njem zaupnika vlade v slovanskem opozicionalnem taboru. Vse je na primer osupnilo, ko je baron Bienerth za Časa jugoslovanske obstrukcije povedal zastopnikom nemških strank, da je bil Ploj pri njem ter mu povedal, da se je le pod pritiskom dr. Šušteršiča odločil za obstrukcijo in da le nerad obstruira. Ce hodi y naj-Ijutejšem boju eden izmed vojskovodij fr | nasproten tabor in sovražniku daje navdušenje za protiboj, potem bi se tak vojskovodja povsod odstranil. Pri bratih 'Jugoslovanih pa še niso prišli na to višino etičnega naziranja.
Zopet se je izvedelo za slučaj, ki nam postavlja Ploja naravnost v luč vladnega sluge in vladnega emiserja. V Ljubljani se je vršila dne 9. t. m. sodna obravnava starinov i dr. Tavčar-Triller proti mladinu Ribnikarju, ki jih je dolžil, da sta; spletkarila proti izvolitvi Hribarja in delala na to, da se izvoli dr. Tavčar ljubljanskimi županom. Obravnava še ni končana, ker se bodo poklicale nove priče, ampak uloga Plojeva v celi zadevi je že dovolj razjasnjena.
Neoporečeno je izpovedal mladin Ribnikar v sodni dvorani, da se je vlada posluževala opozicio-
svojim „prijateljem.“ Vino je tudi storilo svoje, Mar ko ni mogel sam domu, tako je bil pijan.
Pomagali' so mu drugi, ki pa tudi sami niso bili dosti na boljšem od njega.
Po vsej cešti jih je bilo dosti, sempatja C se je kdo zvrnil' v obcestni jarek in tam obležal in spal do jutra.
Nazadnje je ostal < z Markom (le še Petranov France. Držal je Marka pod pazduho in se delal kot da ni nič pijan.
—	Le korajžo, korajžo in pogum, Marko! Korajža velja!: [Pa vesel bodi, da si prišel k nam, v našo družbo! Kaj ge,, v jeseni jo bova pa mahnila k vojakom! Ho, pa ga bova tudi tam pila, kaj ne da, Marko ?
—	Ja, ja, k vojakom — pila — pila kaj ne France ?
—	Da, pa pela bova tudi, kaj ne? Daj, zapojva tisto:	„Kaj nam pa morejo, morejo, morejo, kaj
nam pa morejo, če smo vesel’?“ Nič nam ne morejo! Ali ne misliš peti?
—	Na-a-a, France, ne morem!
—	E, se boš pa jnaučil, pa plesati te bom tudi naučil!
France se je spodtaknil ob obcestni kamen in se zvalil v jarek. Potegnil je s seboj tudi prijatelja Marka.
Obležala sta, parkrat se grdo pridušila, nato
p.a kmalu zaspala. Zgodilo se je ravno pred Škofovo hišo.
Gnusno je gledati pijanca, ko gre domov iz gostilne in meri cesto r od desne proti levi in od leve proti desni in tako dalje, a stokrat gnusnejše je vi deti prijatelje alkohola, ko leže vsi zamazani in blatni v svoji pijanosti v blatu ob cesti.
Človeka izgrabi jeza, ko gleda take prizore, in najraje bi pritisnil vsakemu takemu pijancu par gorkih, a to samo za hip.
Takoj nato se ga polasti žalost, sočutje, smili se mu to bedno ljudstvo, ki znosi vsak vinar v roke krčmarjem. Smili se mu, ko gleda njih blede in upadene obraze, iz katerih gleda bolezen in Želja piti, piti, Še bolj piti!
'In vsak izmed nas mora sočutno reči:	Oj ti
ubogo, zapeljano ljudstvo, kedaj boS pustilo svojega najhujšega sovražnika, alkohol; kedaj boš spoznalo, da ti preobilo pitje ne koristi, ampak Škoduje na duši in na telesu. In iz srca nam kipi fr: nebu glas pesnikov: O Bog, to dobo skoraj 'daj . ,
, Čudno je gledal drugega jutra gospodar Škof, ko je zapazil tv jarku ob svojpm potu svojega hlapca spati.
Izprva kar ni hotel verjeti svojim očem, da bi se Marko tako daleč izpozabil, sa je bil dosedaj Še vedno pameten in se ni Še nikdar napil, Še manj pa tako upijanil, da bi obležal v blatnem jarku.
Se-le ko je stopil bližje in pogledal Marka v obraz, se je prepričal, da se ne moti. Pograbila ga je jeza. Sunil je Marka pod rebra, in ko to ni pomagalo, ga je Še parkrat prav pošteno bunknil s svoiim okovanim Črevljem.
~ &-a-a, kaj pa je, kje pa sem?, je zazijal naš Marko m začudeno pogledal gospodarja.
— JV jarku, v blatu, pijanec grdi! t)a te ni sram. se tako nažreti, da obležiš! Živina pozna mero,
kakega od tebeT^' ^ram	• Eisern misiji i kaj
Gospodar se je jezno obrnil
Jezno je vzdignil pesti in hotel udariti po Pe-tranovem Francetu, ki je ležal poleg njega in Še ,ve(k no spal. Toda premislil se je.
Marko pa se je Še-le sedaj zavedal, kje je pravzaprav in kaj se Je sinoči z njim zgodilo. Sram ga je bilo in pokesal se je v' svoji duši svojega sinočne-ga dejanja.
(Dalje prihodnjič.)
nalca in 1 obstrukcionista Ploja, ki naj bi za vlado sondiral mnenje narodno-napredne stranke v Ljubljani za slučaj, ako bi Hribar ne dobil najvišjega po-trjenja.
To je huda obtožba za dr. Ploja! Kdo Še naj sedaj zaupa dr. Ploju., kadar pride posredovat v kaki zadevi, Nihče ne bo vedel, ali je odposlanec vlade ali zastopnik ljudstva, (O vsakem njegovem dejanju nam mora nastati, dvom, ali dela za vlado ali za koga drugega, Vlada je neprijateljica slovenskega naroda. Ploj služi, kakor dokazano, vladi, pravi pa, da tudi narodu. Vendar pa ne more nihče služiti, dvema gospodoma.	,
Se bolj zagonetna je uloga Ploja, če pomislimo tudi, kako stališče zavzema v javnosti nasproti vladi. Ploj je hud opozicionalec, zadnji čas celo sovoditelj obstrukcije. 'Toda. ijz sodne dvorane (izvemo, da^ je istočasno na tihem, javnosti prikrito, tudi agent iste vlade, proti kateri se bori z ognjem in mečem.
Za politični značaj Plojev je tudi poučliivo njegovo različno stališče v zadevi ljubljanskega županskega vprašanja. Najprej se je bil mož, ki na Štajerskem v svojem listu razglaša konzervativnost v verskem jn vsakem druge oziru, potegoval za voditelja starih liberalcev dr, Tavčarja. Potem je veter drugače potegnil, mladi liberalci so najodločneje nastopili proti) Tavčarju in za Hribarja, in sedaj je dr. Ploj pisal Haerdtlu, kakor se je v sodni dvorani izjavilo,,, proti Tavčarju in za kandidata mladih liberalcev, za Hribarja.
Ploj bo tudi poklican kot priča, in slovenska javnost Še zna izvedeti druge stvari o človeku, ki je pred narodom obstrukcionist, na tihem» pa pokoren vladni agent in mešetar!
Vesela znamenj a.
(Dopis iz učiteljskih krogov.)
III.
'Mesec avgust je bil mesec ( učiteljskih C zborovanj. Razu n uradnih,, okrajnih konferenci so se še vršila (tri velika, pomembna zborovanja: Slomšekova zveza je slavila dne 7, in 8. avgusta svojo lOletnico v Ljubljani,, istočasno je zborovala Zaveza v» Novem Mestu, dne 24. avgusta pa se je zbralo goriško krščansko misleče učiteljstvo na Sveti gori.
Ce čitamo poročila teh zborovanj,r pridemo do prepričanja, da leži velika duševna sila v naših štajerskih, kranjskih in goriŠkih učiteljskih vrstah in da bi ta duševna sila, združena v eno celoto, in delujoča f roko v roki 1 z našim častitim duhovništvom, bila ogromna skala, na ka)te.ro bi lahko zidal slovenski narod svojo lepšo bodočnost.
Ako bi se ta dva stanu združila v narodnem, izobraževalnem in gospodarskem delu, _ ter si, f stala stran oj) strani, podpirala se v šoli in izven šole, tedaj bi še kmalu začeli krčiti dolgi prsti naših narodnih nasprotnikov in Slovenec bi postal na svoji zemlji svoj gospodar. Zasijala bi nam tudi lepša bodočnost.
Toda razumevanje r tega ( skupnega delovanja prodira le počasi, čeravno sigurno, v dobi naših razburjenih duhov. 'Celo naši ekstremno liberalni tovariši so že uvideli, da leži edina rešitev človeštva v vzgoji po par. 1 naših Šolskih postav.
Z razmotrivanjem versko-nravnega stališča Šolske vzgoje so se zdatno približali našim ciljem in treba bo le Še nekoliko časa, miru fin treznega raz-motrivanja naših razmer, da se z množico zapeljanega slovenskega učiteljstva vendar Še sporazumemo.
Najprej bi se morali vprašati, ali diši res vse, kar store duhovniki na vzgojnem in narodnem polju, po „črnem, srednjem veku“ ! in ako ; bi rest! sedanjo zbližanje učiteljstva!1 in duhovščine že rodilo staro, konkordatno šolo, ki ležif tako v želodcu ' nekaterim prenapetnežem, da jim že samo ime vzbuja kurjo polt po vsem telesu.
Z organizacijo in reorganizacijo našega Šolstva se je tudi marsikaj spremenilo pri učiteljstvu.
Pred sto' leti je bil edino-le) duhovnik vzgojitelj našega zapuščenega naroda, danes mu stoji ob strani — učitelj. Toda mnogi od krivega liberalizma zapeljani učitelji nočejo tega uvideti, oni nočejo delati1 z duhovnikom za blagor izročenega ljudstva, ampak hočejo sami, edino-le sami odločevati v vseh ljudskih vprašanjih f ter stati nekako nad duhovnikom, namesto ob njegovi strani,
To je gotovo skrajna ekstremnost! In da je prišlo do te ekstremnosti, temu so krivi napačni nazori in politični boji, katerim bi moral biti nedostopen vsak učitelj.
Učitelj naj služi edino-le šoli in njej izročeni mladini, da se na versko-nravni podlagi usposobi za težki boj življenja. Edino učiteljevo vprašanje mora biti: kako bom si vzgojil značaje,) / da bodo zadostili par. 1 Šolskega zakona. In pri iskanju lepoti In pa sredstev v dosego teh ciljev ne bode učitelj sameval kakor breza v tujini. Podpirala ga bode država, cerkev, občina, družina in vse naše pošteno misleče slovensko ljudstvo, ker ne bode več videlo prepada med staro verno domačo hišo in novo šolo.
Ob jednem pa se bode zgodil! še drugi čudež. Učitelj, ki služi edino-le šoli in mladini,, bode hipoma, spoznal, da pravzaprav ni razlike med njegovim de-
lovanjem in med vzgojnim delovanjem našega duhovništva, in da se vjemata nazora o versko-nravni vzgoji, V Š o 1 i si bosta podala roke in tudi izven šole se bosta ravnala po geslu:
„Ne kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan,® za svoj narod.
Zbližajmo se torej, zbližajmo1 se na poti versko-nravne vzgoje našega naroda. Tu leži naša bodočnost!
Politični pregled.
Državni zbor.
Po nekem dunajskem poročilu bo najprej drž. zbor sklican 8,, ali najpozneje 17, novembra k svojemu delovanju. Do konca oktobra bodo zborovali deželni zbori.
Češki kandidat na Dunaju.
Cehi v Leopoldskem okraju na Dunaju, 1 ki ga je, kakor je znano, zastopal pokojni župan dr. Karl Lueger, nameravajo pri dopolnilnih volitvah postaviti svojega kandidata..
Preganjanje poljskega časopisja - 'na Poznanjskem.
Iz Vratislave poročajo:
Proti .uredniku listov „Kuryr Sionski“ in „Polak“, poslancu Korfantjju, je državno pravdništvo u-vedlo kazensko postopanje radi Ščuvanja k nasilnostim, ker je bila v teh lištih priobčena kratka notica pod naslovom: „Kaj si .ti?“, in ker se je na to vprašanje odgovorilo v notici: „Zapomni si, da si Poljak, in da ne smeš trpeti, da bi te kedo in naj si bo tudi vladin organ, nazival drugače!“
Parlamentarna kampanja na Ogrskem.
-Vladni organ „Magyar Nemzet“i objavlja program jesenskega zasedanja ogrskega parlamenta.,
Parlament bo najpreje imel rešiti proračun za leto 1911, nato trgovinsko pogodbo s Srbijo in konč-nq vprašanje glede skupnosti Avstjro-uglrske banke, katere privilegij poteče koncem tega leta.
Nova stranka na Hrvaškem,
Med stranko prava in napredno stranko na Hrvaškem je prišlo do sporazuma in obe stranki sta se zedinili za skupen program.
Srbski samostalci bodo tvorili tudi nadalje še samostojno stranko, ki bo pa tesno zvezana z novo hrvaško stranko.
Nova stranka ima zelo hinavsk program. Za podlago je vzela že obstoječo nagodbo med Ogrsko in Hrvaško, ter hoče delovati za njeno saniranje in izpopolnjeni e. Glede hrvaško-srbskega vprašanja stoji stranka na stališču narodne edinosti Hrvatov in pa Srbov.
Stranka bo delala na to, da se uzakoni in zaščiti državljansko svobodo: osebno svobodo, svobodo vesti, svobodo izraženja mnenja, 'svobodo časopisja, zbiranja, združevanja itd.
Šolski pouk bodi naroden in versko-nraven. — Verski pouk pripada cerkvi.
Vse težko pričakuje,, kako stališče zavzame ban Tomašič napram novi stranki. Dosedaj je vedno rekel, da 'koalicija — ker med seboj needina — ni sposobna za vlado.
Sedaj po fuziji pripominja „Agramer Tagblatt“: Sedaj je prišel za dr, Tomašiča čas, da pokaže svojo „sposobnost za vladanje“,, da izposluje odpravo onih paragrafov železničarske pragmatike,» ki tako nečuveno kršijo nagodbo in tako najde pot k „za vladanje sposobni stranki.“
Razpon v nemški radikalni stranki.
i„Prager Tagblatt“ od dne 10, t. m. javlja, da je nastal v nemški radikalni stranki radi - poslanca Wolfa razpor.
Poslanec Mühlwerthi izjavlja javno, da Wolf v seji nemško-nacionalnega kluba ni imel vzroka nastopati tako, kakor je nastopal, ter je s tem preprečil celovško zborovanje.
Bred vsem pa povdarja poslanec Mühlwerth, da Wolf ni imel vzroka, nastopati proti Bienerthovi vladi.
Volilci o obstrukciji v dež. zboru.
Poslanec dr. Verstovšek je imel v nedeljo zopet dva shoda v ŠoŠtanjskem okraju, ki sta bila nepričakovano dobro obiskana.
V St. Janžu in St, liju > so zbrani volilci odo bravali glasno postopanje poslancev S. K, Z., obsojali neumno, slovenskemu ljukstvu kvarljivo polijtiko celjske laži-narodrie stranke in odločno zahtevali od poslancev, da vstrajajo v tem boju, dokler se ne iz-premeni položaj na boljše za slovenski Spodnji Stär jer. Ta dva shoda izključno priprostih, poštenih in ugledniji kmetov in gospodarjevr st'a lepa priča, da poznajo naši kmetje mnogo bolj slovenske zadeve Štajerske, nego celjski politiki-otročaji; temu se ni čuditi; kajti pristaš Narodne stranke nagiba v svojem početju le zlobnost, nikdar poštenost. iLjudstvo spo-
znava vedno bolj pogubonosno njihovo politiko, zato se tem bolj oklepa S. K. Z.
Dasi je celjsko časopisje Še hujše, delovalo proti obstrukciji kot nemški listi •— ljudstvo dobro zna ceniti to izdajalsko delo — so vendar, voli-lci na shodih že neštetokrat pozivali tudi v zadnjem času za odločen boj v deželnem zboru.
Podamo kratko poročilo o obeh shodih:
Št. Janž na Vinski gori.
Shod se je vršil v gostilni gospoda Žagerja ao svetem opravilu.
Otvoril ga je gospod župnik Gosak in predlagal za predsednika prejšnjega župana gospoda Krofliča, ki pozdravi poslanca dr. Verstovšeka in mu poda besedo.
Gospod poslanec govori najprvo o zadnjih volitvah in opozarja volllce na razne laži in obrekovanja celjskih listov, razpravlja obširno o deželnem zastopstvu, o nestrpni nemški večini, o slabem deželnem gospodarstvu, ö raznih točkah, ki so dale poslancem S. K. Z. 1 povod za opravičeno obstrukcijo. Vmes osvetli izdajalsko početje Narodne stranke, ki je meseca februarja izražala poslancem S. K. Z. na shodih zaupanje za odločen boj, sedaj pa jih napada in zahteva z nemšjkimi listi in s („Štajercem“ vred, da opustijo naši poslanci obstrukcijo. Tisti gospodiči, ki so še meseca junija in julija napadali poslance S. K. Z., da bodo izdali ljudstvo za kako kravjo kupčijo, sedaj po dveh mesecih trobijo v svet, koliko škode prinaša obstrukcija slovenskemu ljudstvu. S takimi politiki se ne pečamo več, ker niso zreli za javno delo. Njihovo napadanje nas ne bode oviralo v naših ukrepih; mi bodemo vstrajalina mestu in se borili nadalje za vzvišene namene, dokiter se ne spremeni položaj in nam ne jamči zares tudi plodonosne-ga delovanja na Spodnjem Štajerskem.
Poslanec dr, Verstovšek nadalje govori o raznih gospodarskih vprašanjih in o državnem zboru.
Njegovo izvajanje so sprejeli zborovalci z navdušenje».
Oglasilo se je več posestnikov, ki' so 1 izražali svoje želje in prosili pojasnila.
Gospod Zajc kot star vojak je govoril o vojaščini ; gospod Kroflič je prav jedrnato in razumno govoril o umetniji gnojilih, o drevesnicah, r~o dobrn-skih toplicah, o cestah, o lovu itd,; gospod VidemŠek o šolskih zadevah.
Gospod VidemŠek in gospod Kroflič, se še enkrat zahvalita gospodu kaplanu za pojasnila na razna vprašanja in izrazita poslancu S. K. Z. popolno, zaupanje.
Bridke besede so padle od domačinov na župana Vodošeka in občinski zastop, ki je po večini šta-jerčijanski. (Ti možje so tudi zajedno glavni stebri Narodne stranke, ki je lahko ponosna na te može, ki so Še pred kratkim lov raje oddali zagrizenemu celjskemu nemškutarju, nego slovenskim uglednim možem iz St. lija.
Št. lij pri Gradiču.
Za St. Ilj je bila ta nedelja zopet Časten dan. Cela župnija se je zbrala iv gostilni gospoda Krajnca. Veselje je bilo gledati te vrle može, ki so vzorni kmetje, vstrajni in trezni gospodarji in glavni stebri
S.	K. Z., odločni bojevniki za narodne in verske svetinje. Prostori so bili natlačeno polni.
Ugledni župan Koren otvori zborovanje in predlaga predsednikom gospoda župnika Kolarja, ki prav prisrčno pozdravi gospoda 1 poslanca • dr. Karl Verstovšeka.
Lepo Število vrlih mož samo je dalo poslancu navdušenja, da je govoril besede, ' kil so očividno u-činkovale na navzoče. Rekel je, da jih ni treba pav-duševati za dobro stvar, oni so sami dovolj pokazali vedno, kako preudarijo dobro pri vsaki priliki politično delo in strankarsko gibanje.
Udarec za udarcem je padal na politične otročaje Narodne stranke, 1 zgražanji 1 se je slišalo od stavka do stavka 1 radi izdajalskega početja) < celjskih kolovodij Narodne stranke in njihovega delal Veselost se je vzbujala, ko je poslanec postavil v pravo luč častivredne stebre Narodne, stranke, kakor slav. nega grajščaka dr. Pirnata, bivšega advokata in še bolj slovitega Ropotanja, in drugih. Dr. Pirnat je postal še-le sedaj znan po Št, liju po volitvah.
Ko je gospod poslanec označil povode obstrukciji, razvil celo zgodovino tega gibanja in razložil početje Narodne stranke v tem za Spodnji Štajer tako važnem boju, smo slišali ogorčene besede izmed vo-lilcev.
Poslanec pomiri navzoče, Češ, da se ne smemo' razburfati, ker ni smatrati delovanje teh gospodičev resnim. Že zdavno so uvideli vsi pošteni Slovenci, da so to nezreli ljudje, in ljudstvo jim kaže povsod že hrbet. „Mi se potegujemo za vzvišene ideje, za take ideje je treba odločnega in vstrajnega boja;,' V tem boju nas podpira ljudstvo, zato mora priti do končnega yspeha.“ (Klici: Nikakor ne odjenjajte! Hvala vam za odločen nastop!)
Ko govori Še poslanec o državnem zboru in ko konča svoja izvajanja z zahvalo za zaupanje, se pa oglasi k besedi gospod župan Kören, znan govornik Šaleške doline. Lepo je označil navzočim pomen volitev in govoril o namenih, katere imajo celjski listi. Prosil je gospoda poslanca, da posreduje f o raznih
11 nedeljo 18. t. m. vsi v Petrovče.
gospodarskih vprašanjih, o občinskih in šolskih zadevah, o prepovedi parceliranja kmečkih posestev, o cestah, o lovski postavi itd.
Gospod župan stavi še posebej resolucijo glede obstrukcije, za katero se vsi soglasno izrečejo, dokler se ne spremeni položaj; poslancem se izraža ne-omajeno zaupanje.
Gospod župnik Kolar zaključi r nato sijajno vs-peli shod.
Raznoterosti.
Iz šole. Na novi orazredni dekliški ljudski šoli v .Trbovljah so razpisana štiri mesta za učiteljice. Na 3razrednici na Dobrni je razpisano mesto nadučitelja. Sola je v drugem krajevnem razredu.. Prošnje za ta mesta do 30. septembra.
Osebne vesli. Cesarski namestnik grof Clary, se je podal na graščino Brandhol na lov k grotu Me-ranu. — Namestniški podpredsednik dr, Netoliczka se je podal v Trst, — Za infuliranega prošta in mestnega župnika v Gradcu je imenovan c, gosp. Jurij Sehabl, sedaj župnik S. J, cerkve.
Otvoritev Sl. lljskega Doma ni bila po, godu znanemu liberalnemu mazaču iz Maribora. V „Nar. Dnevniku“ se huduje, da nismo vabili na slavnost liberalnih Sokolov, zabavlja čez Orle in njih telovadbo, pozabi pa povedati, da so celo Sokoli ploskali preciznemu izvajanju vaj in nastopu Orlov, Piše, da ni bilo slovesnega sprevoda iz kolodvora. Revče, zakaj pa si spal tako dolgo. Prišel bi bil ob 12. uri k dohodu posebnega vlaka na' šentiljski kolodvor, pa bi bil videl reden sprevod, ki je bil slovesen in veličasten, da so se mu tudi nasprotniki čudili. Videl bi bil tudi na: čelu tega sprevoda korakati mogočno četo Orlov, za katere se toliko zanimaš. A zaspal si liberalni prijatelj vse to! Da se je pa izvršila vsa prireditev v občo zadovoljnost nad vse slovesno, to priznavajo vsi udeleženci. Mrzela pa je temu mazaču slavnost zato, ker jo je priredila naša organizacija in ker ni prišel na svoj račun.
Kako hujskajo. V sredo, dne 7. t. m. zvečer so imeli mariborski Nemci takozvano sedansko slavje. Pri tej priliki je imel pastor Mahnert govor, ki zasluži, da ga nekoliko izčrpamo, da bodo naši čitatelji videli, s kakimi sredstvi delajo naši nemški nasprotniki. Mahnert je med drugim rekel doslovno: (Na poti proti zahodu, ki obvlada svetovno zgodovino, kakor večno, nepremenljivo postavo, je napravilo plavooko, rujavolaso, mladosti polno, moči kipeče nemštvo nepremagljiv, jez. Nasprotno, S krepkimi sunki je potisnilo Slovane vedno bolj nazaj in jih je velik del požrlo. Ponemčilo jih je. Vendar boj z ostalo ogromno množico je ostal in bo ostal in bo moral biti enkrat izvojevan na krvavem bojišču. Odločiti se bo moralo vprašanje, kdo naj ima hegemonijo v Evropi, ali naj vladuje germanska „Herrenkultur“ ali pa nekultura Slovanov, in Slovan pomeni suženj. — Ampak mi pričakujemo nov Sedan. Mi upamo, ker verujemo v svoj narod, v njegovo bodočnost, v njegovo zmago. Da, Še več, mi moramo delati za Sedan nad Slovanstvom.“) Tako je govoril iz Nemčije importirani pastor proti Slovanom. Dalo mu seveda ni miru in agitiral je tudi za protestantizem: (Maribor je „freiheitlich“ mesto. Zahvaljujem se tukajšnjemu „freiheitlich“ nemštvu, da se je tako krepko potegnilo za protestantizem, ki se je boril proti farški domišljiji in rimskemu psovanju.) — Tako Mahnert ! Ali ni to žejvendar nepreseg-1 ji v škandal, da sme pri nas v Avstriji od nekod iz Nemčije privandrani pastor tako hujskati proti Slovanom in proti katoličanom ter nas tako psovati. Ako M si drznil izreči Slovenec le polovico takih krutih žalitev, bi prišel v konflikt z vsemi paragrafi, nemškemu pastorju pa se seveda nič ne zgodi. Oh lahko vzbuja vse strasti, a nobene državne oblasti ni, ki bi mu prepovedala tako kažnjivo propagiranje svojih idej.
VII. avstrijski katoliški shod v Inomostu se je včeraj, 11. t. m. sijajno zaključil. Kakor, prvi dan, v petek, 9. t. m., je bila tudi v soboto in nedelja udeležba ogromna. Posebno slavnostna zborovanja v soboto in nedeljo zvečer so krasno uspela. Govorniki, na koje se še povrnemo, so želi viharje navdušenja. Za tajnika shoda je bil izvoljen tudi dr. Hohnjec.
Norcem daj Bog pamet, tako vzdihujemo, kadar čitamo „Narodni Dnevnik“. Sedaj si belijo glavo, ali je šel dr. Korošec dne 7, septembra v Gradec brez dovoljenja ali z dovoljenjem svoje stranke. In Slov. klub je Sklical dr. Korošec dne 8. septembra v Št. Ulj samo zaradi tega, ker mu je „Narodni Dnevnik“ (notabene dne 9. sept.) očital, da dela brez vedenja in odobrenja svojih kolegov politiko v Gradcu in sklepa tam kravjo kupčijo. Informirani pa so celjski liberalci voditelji tudi tako, da; se Bogu usmili. Svojim backom pišejo, da je imel dr. Korošec pri namestniku skupne konference z Nemci, akoprav so tudi nemški listi, ki so pri liberalcih v velikih čislih, poročali,, da so zastopniki strank govorili s Claryjem „nach Parteien getrennt“.
Kako to Nemce jezi. Piše se nam: V „Marb. Zeitung“ od dne 1. t. m. popisuje neki potnik svojo vožnjo s parobrodom po Donavi proti Belgradu. S solzami v očeh! pripoveduje, da je videl na parobro-dih samo mažarske f in slovanske napise, r nemškega pa nikjer, Čepray je bila polovica Nemcev na parobrodu, ki so se z nemščino kratkočasili. JGjh, kaka krivica se s tem godi nemškemu narodu, ki se mora voziti v parobrodih po Jugoslovanskem, kateri v niti
nemškega napisa nimajo. Ko je vprašal uradnika pri blagajni, zakaj nimajo nemških! napisov, mu je baje ta zelo neprijazno odgovoril, da jih nemški napisi čisto nič ne brigajo. Ne beležili bi sicer tega dogodka, pa je tudi za nas Slovence velepomemben. Ko bi se mi Slovenci1 ,tudi po tem ravnali An to storili v narodnem oziru, kakor, drugi narodi storijo, bi bilo za nas pač v marsičem bolje. Cisto drugače pa je žali-bog med Slovenci. Ce pride tujec v kako popolnoma slovensko vas, najde večinoma samo nemške, napise, kakor da bi prebivali tam sami Prusi. Večkrat se zgodi, da jih sodiš po napisih kot za pristne Nemce, ter jih nagovoriš tudi nemški; pa joj, kako si blamiran, ko ti ne morejo dati pravega odgovora, ker so v resnici le Slovenci in nimajo pojma o nemškem jeziku. Vse^ to osmešenje in za Slovence slabo spričevalo pa bi gotovo izostalo, ako bi bil napis slovenski. Slovenci, delajte in skrbite za to, da bodo povsod slovenski napisi1. Proč z nemškutarijo in nemškimi napisi, ki nas čisto nič ne brigajo, ampak samo smešijo in blamirajo.
Čebelarji,, pozor! Kdor ima čist, svetel, sploh lep med, ti a j ga prijavi do nedelje pri podpisanem drušjfjvu, katero ga bo odkupilo ali v imenu lastnika razstavilo v Gradcu. — Slovensko čebelarsko društvo za Spodnji Štajer v Slivnici pri Celju.
Liberalno dijaštvo — in delo. Naši svobodomiselni, radikalni, liberalni in ne vem Še kako se nazivaj oči akademiki se kaj radi postavljajo za najagil-nejše in najpožrtvovalnejše narodne delavce, ki edini bodo rešili Slovence pretečega pogina.- 'Akoravno so v svojih programih in načrtih tako konfuzni, da se Bogu smili, kakih očitanj vendar ne slišijo radi. Kako so pa naša očitanja radi liberalne zmedenosti in nedelavnosti vtemeljena, evo vam drastičen dokaz: Na Koroškem obstoji ferijalno društvo Gorotan, v katerem so poleg akademikov tudi učitelji. Človek bi mislil, da razvija to društvo v najbolj ogroženem delti Slovenije brezprimerno, inltiemzifvno delavpost. In kako je pa v resnici? !Na 18. avgusta so imeli sklican svoj prvi občni zbor, a prišli, niti niso trije glavni odborniki, priprostih članov Še omenjati ni treba. Dne 3. t, m. so imeli potem svoj občni zbor. Bil je prava, slika liberalne mizerije. Nekoliko se je proslavljalo „delo“, p katerem na Koroškem nihče nič ne ve, nekoliko se je napadalo duhovščino in vsega Špasa je bilo konec, G kakem resnem delu ni bilo nič slišati.. Cela vrsta odsekov obstoja v okviru društva Gorotan. A kje je delo, ki j© njihova naloga, ki je njihov smoter ? Gospodarski odsek. Kje je delo na gospodarskem polju? Nič, Obrambni odsek obstoja. Kje je obrambnoi delo? Nič. Kaj dela Šolski odsek?! Kaj dela dijaški odsek? Nič, Kje so veselice, katere naj priredi, ali vsaj pomaga prirediti veselični odsek? Veselice ni bilo nobene? Kje so predavanja? Nič in zopet nič., Eno leto obstojajo odseki ih strmite, Še konstituiran is hišo! Tako je tedaj delo liberalnega di-jašltva. Erazariti in zabavljati ter proslavljati lastno puhloglavno lenobo, to se zna, delati pa ne. Lojalno pa konštatlramo, da je Še ono malo življenja, ki ga je bilo v Gorotanu, zaneslo vanj slovensko učiteljst-i vo, dijaštvo je na vsej črti popolnoma spalo.	f
Euharistični kongres v Montrealu. Dne 6. 1.1 m. je bil v Montrealu v Kanadi otvorjen euharistični | kongres, kateremu > predseduje kardinal; - Vanutelli. | Kardinal je izjavil, da se bo kongres v bodoče vršil | izmenoma v Evropi in v izvenevropskih deželah. K a- ¥ kor poročajo iz 'Montreala,, je dne 7. t. m. kanadski ministrski predsednik priredil .članom kongresa zaju-trek, na, katerem je imel kardinal Vanutelli govor, v katerem je pohvalno omenil versko svobodo v Kanadi in nazdravil angleškemu kralju. Ministrski predsednik je izvajal, da ima papeštvo še vedno svoj ugled in svojo moč in je konečno napil papežu.
Proti modernistom. 'Papež (je izdal Motu proprio pod naslovom „Sacrorum mantistitum“, V katerem določa odredbe f za bojno kampanjo < proti modernistom. Papež spominja v svojem Motu na vse tozadevno že izdane odloke, in podaja t!udi nekaj novih določil. Novil Motu proprio prepričevalno pozivlje Škofe In vse predstojnike, naj; skrbno nadzorujejo vzgojo mladega klerusa, in opozarja na, analogne instrukcije Leona XIII. Motu proprio vsebuje tudi prepis znane enciklike. Pascendi.
Novi odloki svete stolice in nasprotno Časopisje. Zopet se peča nasprotno časopisje intenzivno z novimi odlbki svete stolice, ki zadevajo starost otrok, ki prejemajo sveto obhajilo, odstavljanje župnikov in pa modernizem. Čudno je, da se smatra židovsko in nemJŠko-nacionalno časopisje vedno za najvišjo in ne zmotljivo inštanco v stvareh, ki ga nič ne brigajo, ki so notranja cerkvena zadeva. Vi eni prihodnjih številk prinesemo v informacijo članek izpod peresa nekega bogoslovnega profesorja.
Slovenec — izpraševalni komisar na praški tehniki. Poroča se: Slovenec Ivan Arh, vladni svetnik in ravnatelj cesarskih domen na Češkem, je imenovan za izpitnega komisarja na Češki tehniki za II, državni izpit in sicer za poljedelstvo.
Luterski „klerikalci“ vedo vednoi očitati katoličanom, 'da jih hočejo duhovniki spraviti pod svojo komando in da so potem zgolj „farški hlapci.“ Tukaj vam pa povem, kako se obveže lutrski učitelj, če hoče na Koroškem dobiti službo pod komando grofice Thurn. V dekretu se mu zabičujejo te-le dolžnosti: 1. Učitelj mora priučiti in vzgajati izročeno mu mladino v temeljitem znanju lutrske vere in nravnosti na podlagi svetega pisma in lutrskega katekizma po ukazih katehetovih,: 2, Naj zvesto poučuje otroke po predpi-
sani metodi v vseh predmetih, katere določuje; učni načrt za ljudske šole,, a zahtevaj naj več; učitelj vadi otroke prav posebno pevati cerkvene pesmi, sploh naj zelo goji cerkveno petje/ 3, Učitelj naj živi tako, da bode za zgled vsem lutrskim udom občine, kakor je res nravno in krščansko živeti, moč mu dajaj molitev in neprenehana raba besede božje (unausgesetzter, Gedanke des Wortes Gottes)/ Gospod pa, naš Bog, naj blagoslovi vaše imenitno delo, da ga opravljate vedno v čast božjo in v časni in večni blagor izročene vam mladine.“ Kaj bi porekel vesi lutrski Jeruzalem, če bi se dekreti za učitelje katoliških šol-tudi tako cedili pristne pobožnosti! [Pa bi bilo vsaj resnica v njih,, ne pa zgolj farizejstvo „kristjanov“ lutrske sorte, ki niti nočejo več verovati, da je bil Kristus Sin božji! f In kaj bi rekli „katoliški“ učitelji, ko bi dobivali od katoliške strani! take dekrete, kakor jih dobivajo lutrski ? To bi bilo vpitja črez klerikalno gospodaželjnost!
Dovoljena šolska knjiga. Naučno ministrstvo je dovolilo uporabo latinske t Šolske knjige:	„Latinske
vadbe, I. del.“ (za prvi gimnazijski razred). (Spisal Fr. Wiesthaler. Novo naklado preskrbel dr. Jos. Tominšek.
Šolski otroci in nalezljive bolezni. Deželni Šolski svet na Dunaju je zaukazal, da je pri sprejemanju otrok v vse ljudske inj meščanske Šole starišem, oziroma vsakemu otroku, brezplačno izročiti pouk o nalezljivih boleznih. Da je to zelo dobro in pa hvalevredno, bo vsak uvidel, kdor le pomisli, f da ravno Šolski otroci največkrat razneso nalezljive bolezni in da se te vsled nepoučenosti starišev " dostikrat tako zelo razširijo, da okužijo cele kraje in povzroče mnoge nesreče.
V nedeljo, 18. sept. vsi na veliko ljudsko slavnost
v Petrovce!
Štajersko.
Ptuj. Živinski sejem dne 7. septembra. Prignalo se je 210 konj, 1261 goveje živine in 1240 svinji Cene so bile sledeče: biki 66—63 K, voli 72—78 K, krave 48—70 K 100 kg; svinje 96j v do .1.10 K 1 kg. žive teže. Vsa prignana živina se je razprodala. Cene so bile malo nižje od prejšnjega semnja. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 21. sept., svinjski pa 14. in 21. sept.
Sv. Peter niže Maribora, V soboto dne 10, septembra se je na potu iz Sv. Petra pri Mariboru proti ■ St. Rupertu ponesrečila stara žena Jožefa Petek ter g si je zlomila levo nogo.
Št. Ilj v Slov. goricah. V\ CirŠaku ' ob Muri, f eni najbolj zavednih naših občin i se vrši' prihodnjo I nedeljo dne 18. septembra shod Slovenske kmečke zveze. Govorita poslanca Ivan Roškar in 'dr.i Karl Verstovšek. Zborovanje Ko vi hiši gospoda Petra Len-ca ob M. uri popoldne. Vse naše somišljenike prosimo, da agitirajo med našim ljudstvom v CirŠaku in Selnici za obilno udeležbo. Na shodu se bo razmo-trivalo Šolsko vprašanje. Zatorej vsi na shod!
iDohrna. Dobrnski narodnjaki pošiljajo najsrčnejše pozdrave prečastitim gospodom duhovnikom, ki so bili let osi tu. Ob enem se tudi sporoča, da se bo potegovalo upravništvo ! hiše f družbe duhovnikov lavantinske Škofije po svojem zastopniku častitemu gospodu župniku Miroslavu Kukoviču, da se bodo tudi za zimski čas lahko uporabile kabine, oziroma veliki bazen.
Št. Ilj v Slov. gor. Šentiljskim Slovencem bo ostal 8. september v vednem spominu. Tako slovesnega dneva še najstarejši Sentiljčani niso videli. Zelo je upi i vala na domačine velika ‘drznost in podivjanost naših narodnih nasprotnikov. Mnogi, ki so dosedaj še cincali z nemškutarji, so se zgražali s poštenimi Nemci vred nad surovostjo nemčurske fakinaže. Po 8. septembru je naše ljudstvo še bolj probujeno.
Dekliški shod.
Dekliški shod na Crni gori se je sijajno izvr-. šil, dasi je bilo vreme tako malo vabljivo. Nad 800 deklet se ga je udeležilo iz raznih župnij, celo iz Središča je že v soboto kljub celodnevnemu dežju prišlo 17 deklet in Še v nedeljo nekaj. V cerkvi je pridigo-val g. župnik in dež. poslanec Ozmec. Takoj po opravilu se je začelo zborovanje, ki je trajalo skoro 3 ure. Vodil ga je izborno č. g. Muršič, ki je govoril tudi krasen slavnosten govor. Potem so nastopala dekleta iz raznih župnij: Črna gora (1), Fram (3), Središče (1), 'Jarenina (1), Vurberg (1), Slivnica (2), Št. ‘Janž (1), Cirkovce (4), Pluj (4), Hajdin (1), Sv. Marko (1), rSv. Lovrenc (4), Sladka gora (1), Petrovče (1), Makole (2), Žetale (1); prihitela je na shod in govorila tudi podpredsednica Z. S. D., Marija Drev iz Petrovč. Vrli Šentjanški pevci z g. organistom, in šent-lovrenške pevke so pri shodu krasno peli. Vsi smo se vrnili zadovoljni in polni navdušenja iz krasnega shoda!
Proda se posestvo obstoječe iz hiše, hleva, 2 gozdov njiv in vinograda. Hiša ima dobro pitno vodo. 5 minut od žel. postaje v lepem trgu na Štajerskem. Vprašanja na Avgust Copf, posestnik v Šmarje pri Jelšah (Štajerko). 132
Učenca
iz dobre hiše se sprejme v veletrgovini R. Stermecki, Celje.__________________126
Hiša s tremi stanovanji, vse v dobrem stanju, zraven hiše velik vrt, klet, studenec, se proda. Zgor. Radvanje 60, blizo Maribora.
Učenec se sprejme pri [Jos. Dufek, medi čar in svečar Maribor.	120
Vage
za vagone, voze '(mostne), centimalne.škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene iz-delnje|ter (priporočajo nizkih cenab|
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, Ziienice Moravsto.
80 Slovanska obrt.
•4
f
I
I
4
4
«
4
4
5
kAO
.Zabukošek
krojaški mojster v Celju
:—   priporoča svoj "...
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi posojilnični hiši naRingn.
Trgovski pomočnik, dober prodajalec, zmožen nemškega in slpvenskega jezika se sprejme. Vstopi se 1. oktobra. —-Jožef Ullaga, Tegetthoff str., Maribor.	129
Dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano proti zmerni ceni. Naslov pri g. M. Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom in semeni, Maribor, Sofijin trg.	119
r
I
I
<
I
I
nagrobne vence
H v vsakovrstnih izpeljavah, trake z napisi, in sveče za pogrebe priporočaš
Goričar & Leskovšek, Celje
trgovina s pisarniškimi potrebščinami itd.
Na debelo In drobno I	220	Na debelo In drobno I
1
TRGOVCU«
Ne pustim potovati ker preveč stane, prodajam pa po ceni ker ne pustim potovati. Obrnite se toraj pismeno ali osebno in zahtevajte vzorčne pošiljat ve.
Narodna veletrgovska hiša R. Stermecki : Celje.
XXXXX Restavracija XXXXg
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letn ndobno kegljišče. Vrtni paviljon!
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Edina staj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
Majsolidnejša in točna postrežba. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SŠBureš
Maribor
Tegethofova cesta 39
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato, zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d., po najnižji ceni.
frv o m nfn n a 8 slovenskimi ploščami, čistim in vJI ctlJJLUlUiltJ jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
nrjLSiM
priporoeujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZA G REB bKl pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek
Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikar! Dober tek imaš vsak dan, Ako vživaš
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljndzka* kakovost	liter K 2-40.
Kabinetna kakovost	„ „ 4*80.
Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana.

Sv. Petra nasip st. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
---- Načrte In proračune na razpolago.
Narodni brivec
. Anderwald
v Celju, Graška cesta 22
se priporoča za obilni obisk. =
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stalna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno
flranlltia vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-v dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer : na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4*/4%, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5 V,% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih arah se sprejema in izplačajo denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne.	6
Pnanjlinl«. ima tudi n» pazpolntco domače hranilne ntthlralnlhe.