Št. 65. V Ljubljani, četrtek dne 20. marca 1919. Leto III. mi Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Cndslitri ta ■pravmlltv« v Ljubljani, Frančiškanska (Uei lt»T. (, L nadntr. Učiteljska tiakanuu Naninhii: K XI '—, u c dostavljanjem »a dom xa eek> Mo E 43"—, sa pol seta lata K 10-50, za mesec K 3‘50. Za Nemčijo celo leto K M. sa ostalo tujino in Ameriko K H ic gara tl: Bnoatopna petit vratiča 30 ▼; pogojen prostor KI’—; razglasi ta postno vrstica po 60 ▼; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije ia Ust ae poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. CredniStvo in upravnifctvo „Napreja“ imata te efonsko zvezo štev. 312. Kratkovidna po itika. . Odkar je prevzela belgrajska vlada vso jegislativo v svoje roke, so se razmere precej spremenile. In ne na boljše, pač pa na slabše. Vlada v Belgradu hoče nastopati na eni strani absolutistično, na drugi strani pa popustljivo, ne da bi dovolj upoštevala dejanjske socialne, gospodarske in splošne razmere. Vzdržuje cenzuro za časopisje, omejuje svobodo govora in celo pretepajo doli na Balkanu ljudi, ki jim niso Do volji. O kakem napredku niti govora ni. To so torej precej staroveške razmere. Ni pa to še vse. Centralna vlada je pritegnila nase vso legislativno oblast in sedaj sklopa ‘n ukrepa, kakor se njej zdi primerno, rc da bi preJ temeljito preštudirala dejanjske razmere v novi državi. Zdi se nam, da sedi belgrajska vlada na stolčku, ki se obrača na desno in levo: v levi roki drži bič in v desni, oljkino ve-fleo ter sklepa in ukrepa dalje pod tem geslom. Poseben rešpekt ima pred velikimi agrarci v Banatu in Bosni, na vse druge kraje se pa ne ozira. Morda je to napačna sodba. Ali če pomislimo, da je vlada izdala agrarno reformo, ki jo je itak pokvarila v prilog »nekim korporacijam«, £e Se nastavila vrednost krone celo nižje ka-jr0r Italijani, če je uvedla svobodno trgovino, ki ^oristi le vojnim špekulantom in oderuhom z javili, če namerava zapreti trg in s tem prepresti. da bi naše kmetijstvo, vinorejstvo in industrija pridobili za produkcijo potrebne surove in druge pomočke, potem se nam ta sodba DaČ zdi krivična. - Vsa ta politika utegne razmere le poslabšati. Z uvedbo svobodne trgovine postanejo aprovizacije nepotrebne, če jih morda vlada ‘Udi ne odpravi, in nastati mora silna draginja, na drugi strani pa preti velika brezposelnost, Padec produkcije, ker industrija ne bo mogla dobivati potrebnih pomočkov iz sosednjega inozemstva; doma jih pa nimamo. Perspektiva je torej .jako neugodna in nepremišljeno je bilo, ko se je odstopila legislativna oblast popolnoma centralni vladi, v kateri sede ljudje, ki nihajo zmisla za primerno resno gospodarsko Politiko, za socialen napredek. , Nikakor ne delamo vladi s tem očitkom *nvico, zakaj, če bi se bila hotela vlada posvetovati z interesenti vobče, bi bila prišla po-sern do drugačnih sklepov, do drugega pre-j nčanja, dočim je v vseh teh primerih sklepala »e pod pritiskom od strani tistih ljudi, ki so odirali pred vojno ubogo ljudstvo in ki hočejo odirati in bogateti še dalje. Te razmere so povsem nezdrave. Krivične Kratkovidna politika je to, ki mora dovesti ^ neprijetnih posledic, do propada našega gozdarstva in proletarijat v največjo socialno b«do. Jasno je, da s tako politiko proletarijat in .Sl mali ljudje ne bodo mogli biti zadovoljni, v^tonomijo, ki smo jo imeli prej, nam je vsaj ®*oma omogočila, da uravnamo razmere po čp' M naše P°kraiine; sedaj to ni več mogo-J'- Ne zavračamo centralizma, zavračamo pa osolutizem in zahtevati bomo morali, če ne iitKune Preokret v Belgradu, da dobe pokrade vlade in deželni zbori potrebno legisla-f,0-no oblast. Poginiti ne maramo, napredovati k*emo socialno in kulturno. Toda. kakor Zah?’ po dosedanji poti to ne pojde tako. kakor meva razvoj in naše kulturno stališče. Zakon o pripravi za socializacijo v Nemški Avstriji. Vodstvo socialno-demokratične zveze ie predložilo 13. t. m. v narodni skupščini sledeči zakon o pripravi za socializacijo: § 1. Z ozirom na splošno Javno blaginjo se morejo gospodarski obrati razlastiti v prid države, dežela in občin, ki jih lahko prevzamejo ali v svojo upravo ali pa postavijo pod upravo javno-pravnih korporacij. Izvršitev teh pravic se določi potom posebnih razlastitvenih zakonov. § 2. Potom zakona se morejo gospodarski obrati združiti v prisilne organizacije, in postaviti pod državno nadzorstvo ali pod nadzorstvo posebne javno-pravne korporacije. § 3. Sodelovanje nastavljencev in delavcev pri upravi gospodarskih obratov, kjer so zaposleni, se zagotovi potom gotovega zakona. § 4. S pripravo pod § 1, 2 in 3 ozna-! čenih potrebnih zakonov se pooblasti kakega državnega tajnika za socializacijo, brez istočasnega poverjenstva s vodstvom kakega drugega državnega urada. § 5. Držav-nemu tajniku za socializacijo bo prideljena kot posvetovalna korporacija socializacijska komisija. Ta sestoji fz zastopnikov državnih uradov zo trgovino, Industrijo In gradnjo na polju prometa, finance in socialne uprave, nadalje iz veščakov, ki bodo vpoklicani za eno leto od državnega tajnika za socializacijo. § 6. Državni tajnik za socializacijo ima pravico, da sam ali potom pooblaščencev poizveduje o stvareh ki so potrebne za Izdelanje poverjenega mu dela in da v to svrho zaslišuje informacijsko osebe, pregleduje obrate in trgovske in računo-vodne knj ge ter dobi v roke vse obratov se kakorkoli tičoče Izkaze. Na prošnjo državnega tajnika za socializacijo bodo te poizvedbe izvedli pristojni državni uradi § 7. Kdor bo odrekel zahtevana pojasnila, branil pristop k obratom ali vpogled v trgovske knjige in zapiske ali ne prinesel ponovnih izkazov, bo vsled prestopka kaznovan z globo do 20.000 K in z zaporom do 3 mesecev. § 8. Glede izvršitve v § 6. navedenih poizvedb je treba uradno tajnost strogo varovati. Pri poizvedbah zaposleni uradniki in drugi funkcionarji, in člani socializacijske komisije, bodo, če bodo spoznane razmere podjetja neopravičeno javno razširjali, kaznovani vsled prestopka s strogim zaporom do treh mesecev, oziroma z globo do 20.000 K. § 9. Za osebne in stvarne potrebe pisarne državnega tajnika za socializacijo in socializacijske komisije je treba v državnem proračunu poskrbeti za kritje. Plačila za delo, ki ga bodo s tem izvršili člani socializacijske komisije In k temu poslu pozvani veščaki, določi državni tajnik za socializacijo. Uradništvo denarnih zavodov proti občinskemu svetu ljubljanskemu. Na zborovanju uradništva denarnih zavodov na Slovenskem dne 16. t. m. je bila med drugimi sprejeta tudi naslednja resolucija: Skupščina uradništva denarnih zavodov na Slovenskem jemlje na sestanku v »Unionu« dne 16. marca t. 1. z ogorčenjem v vednost ukrep občinskega sveta ljubljanskega, ki je na prošnjo celokupnega uradništva denarnih zavodov, da se tudi uradništvu Mestne hranilnice ljubljanske zvišajo prejemki v smislu resolucije I. z dne 9. februarja t. 1., sklenil, da je od dne 14. t. ni. smatrati uradništvo Mestne hranilnice ljubljanske za obč.nske uslužbence in da se jim sme vsled tega priznati draginjski priboljšek le po onem merilu, ki je veljaven za občinske uslužbence. Ta sklep je občinski svet utemeljeval s tem, da Mestna hranilnica ljubljanska vsled velikanskega zneska vojnih posojil, 25 mili-jonov kron, ni v stanu svojega uradništva bolje plačati. — Proti temu sklepu in njega motivaciji skupščina odločno protestuje, ker ta sklep dejansko ni izšel iz res stvarno tehtnih razlogov, marveč iz nagiba, da se uradništvo Mestne hranilnice ljubljanske kaznuje, ker se je ono izreklo za solidaren nastop z uradništvom drugih denarnih zavodov v svrho izboljšanja svojega gmotnega položaja. Da bi Mestna hranilnica ljubljanska ne bili v položaju svojega uradništva bolje plačevati kakor mestna občina, je popolna neresnica, kakor je tudi kri- vično, da bi naj uradništvo trpelo za grehe, ki jih le napravljala hranilnična uprava v navzočnosti g. župana. Skupščina povdarja, da so tudi nemške in druge mestne hranilnice dovolile visoka vojna posojila, nobena mestna občina pa ni vsled tega nastopila proti hranil-ničnemu uradništvu s takim ukrepom kakor ljubljanska. Skupščina konštatuje, da se je v smislu resolucije II. z dne 9. februarja t 1. obrnil odbor strokovne skupine s posebno vlogo do izvrševalnega odbora JDS., katera stranka ima odločujočo besedo v Mestni hranilnici in v občinskem svetu ljubljanskem ter ga v polnem zaupanju prosil, obrazloživa mu razmere v tej hranilnici, da se ugodi željam tega uradništva. Občinski svet pa je na inicijativo g. župana, ki je obenem načelnik JDS., ukrenil ravno nasprotno. Vsled tega skupščina uradništva denarnih zavodov »a Slovenskem odkrito izjavlja, da nima do JDS prav nobenega zanpanja toliko časa, dokler bodo stali na čeln te stranke absolutisti in voditelji stare liberalne stranke. Tej izjavi primerno bode uradništva denarnih zavodov postopalo tudi v po« litičnern oziru. — Skupščina nadalje povdarja, da urad-riištvo Mestne hranilnice ljubljanske po sklepu občinskega sveta z dne 14. t -m. ne neha biti uradništvo de n a r n e g a zavoda in da mu tudi po tem sklepu ne uga« snejo pravice, ki mu pripadajo po njega značajli, po splošnem običaju in občetn mnenja javnosti. Vsled tega skupščina soglasno izjavlja, da bode zvesto stala ob strani tiradništva Mestne hranilnice ljubljanske tudi v naprej in ga solidarno podpirala v vsem njegovem stremljenju. Politični pregled, — Plače državnih uradnikov. JLDU. Belgrait, 18. (JDU.) Vlada se bavi z vpraštnjem izenačenja plač vseh dražvnih uradnikov in nastavljencev kraljestva. Načrt je že izdelan in bo kmalu objavljen. Uradniki bodo razdeljeni v 11 plačilnih razredov in sicer tako, da bodo mogli vsi uradniki avtomatičnim potom doseči gotovo stopnjo. Maksimalne plače, ki jih mora doseči vsak državni nastavljenec znašajo: za uradnike i maturo15000 dinarjev, za uradnike brez mature 3800 dinarjev. Poleg plače bodo dobivati uradniki šo posebne aktivitetne doklade. Naredba stopi v veljavo bržkone 1. maja. »L* Epoca« o ureditvi agrarnih razmer v Jugoslaviji. Orlandov list poroča o naredbi jugoslovanske vlade v Belgradu glede ureditve agrarnega' vplrašanja v Jugoslaviji, ki se nanaša seveda tudi na Goriško, Istro in Dalmacijo, in smatra ta agrantj zakon za »dvOjen manever«, ki ima namen, razlastiti Italijane in naščuvati proti njim boljševizem matih kmetov in kolonov. »L’ Epoca« izraža bojazen, dal bi ta dobro premišljena propaganda jugoslovanske vlade, kj daruje kmetom zemljo sedanjih njihovih gospodarjev, mogla imeti velik vpliv na kmete in škodovati italijanskim težnjam. ■ »Agenzia Stefani« o ljubljanskem dogodku. Kakor poroča laška »Agenzia Stefani« iz Pariza, nadaljeval je najvišji vojni odbor zaveznikov v seji dne 6. t m. razpravo glede oddaje živil državam na ozemlju nekdanje Avstrije. Ker pa ie Italija jiaprla demarkacijsko črto, moralo se je razpravljati tudi o povodu tega koraka, ker se ima vršiti oddaja živil ravno po slovenskem ozemlju, kar bi pa bilo nemogoče, dokler’bi ostala de-markacijska črta zaprta. Laški delegat Črespi Jc razložil ljubljanski in zaloški dogodek in predlagal, da se imenuje vojaška zavezniška komisija, ki ima na licu mesta zvesti preiskavo ter vse potrebno odrediti; eventnelno tudi določiti kazen krivca in drago zadoščenje, če bi se zdelo potrebno. Odbor je sprejel ta predlog. Nato Je Crespi podal obširno poročilo o prizadevanju Italije, da bi pomagala prebivalstvu Češke in Dunaja z živili, kljub temu, da ja ljubljanska črta zaprta, nakar se je odbor zedinil na splošnem načrtu o oddaji živil nekdanji Av-stro-Ogrski, in sicer na podlagi ameriškega predloga. — Za Izvedbo socializacije na Ogrskem. LDU. Budimpešta, 18. (CTU.) Ministrski svet Je sklenil ustanovitev minisrstva za socializacijo, ki naj prevzame vso industrijo, ki se nahaja v upravi različnih ministrstev In pripravlja državno upravo industrij, ki so zrele Za socializacijo. Organizacijsko delo novega ministrstva se z apoene že v prihodnjih dneh. —< Osebni železniški promet v Rusiji ustavljen, f DG. Berlin. 16. (DuaKU.) »Vorwdrts« poroča iz Hel-singsforsa: Po vesteh rušJcJi listov je v Rusiji popolnoma ustavljen res osebni železniški promet. Transporti na železnicah so dovoljeni Izključno le za prevoz živil. — Položaj angleških železničarjev in Lloyd Georges. iz Londona se poroča: Vodja angleških železniških delavcev Thomas se Je izrazil v nekem pogovoru, da Je položaj zelo resen. Železniško osobje ie z 9-desčtinsko večino za stavko. Vodje so izgubili kontrolo nad delavci Vlada bo torej morala ugoditi zahtevam delavcev, Se noče, da pride do stavke. Thomas je potem rekel, da Je storil vse. kar je mogel, da prepreči nadvlado ekstremistov. Nadeja se, da se bodo pogajanja vršila na tak način, da pride še prej do stavke. Včeraj je govoril Thomas z Lioyd Georgejem in predsednikom železniškega sveta in ti so mn izjavili, da ie položaj obupen. • Stavka pristaniških delavcev v New Vorku. LDU. Basel, 17. (ČTU.) Listi poročajo iz Ne\v Yorka: Vsled izbruha stavke pristaniških delavcev je nevarnost, da »e zaustavi cetokupno plovstvo. Prevoz živil se bo vršil tz drugih pristanišč, vendar pa so se tudi že drugod pristaniški delavci izjavili solidarnim. IPrvi maj v Liubliani. Krajevna politična konferenca za Ljubljano In okolico je sklenila včeraj: L Prvi maj 1919 se kar najslovesneje praznuje. 2. Prvega maja 1919 naj počiva vse delo. Izvzeti od tega so le: Neobhodno potrebni promet na železnici ter pošti in ona dela, ki so nujna za vzdrževanje obrata. Ustavi se delo v vseh tovarnah, obratih, trgovinah in cestni železnici, javnih uradih, šolah ter v gostilnah in kavarnah (v teh od 9. do 12.). 3. Pozove se trgovce, obrtnike in lastnike podjetij, da dajo prost dan svojim uslužbencem. 4. Krajevna poL konferenca za Ljubljano in okolico soglaša s sklepom, da se osnuje za proslavo Prvega maja poseben odbor, segtoječ iz 3. članov kr. poL org. za Ljubljano in okolico. 3. članov Svobode ter da pošlje v ta odbor vsaka organizirana stroko po 3 člane. 5. Podrobnosti In način proslave Prvega maja se prepuščajo Izvoljenemu odboru. Dopisi. Kamnik. Tudi pri nas smo imeii čast, med vojno zabijati žeblje v »železnega viteza« v korist vojnih potrebščin. Ta vitez se je pa sedaj, ko je odpravljeno plemstvo, prav po zajčje skril iz same bojazljivosti, da mu ne bi Jugoslovani dali par žebljev tja v železno bučo. Ne vemo, kje se nahaja sedaj, ali je v čitalniškem arhivu, ali v katerem drugem. Priporočati bi bilo kamniškim narodnjakom, oziroma dotič-nim gospodom, ki to dragocenost skrivajo, naj preštejejo — ko imajo tako Židan čas — koliko žebljev ima zabitih ta vitez v narodni blagor in za jugoslovansko državo. Po delu vas bomo sodili. —• Čudno: ravno tisti, ki so podpisovali vojno posojilo, zabijali žeblje v viteze in ščite in nemškutarlli po vseh kotih in krajih, so se našemili z narodnimi znaki in danes veljajo ti ljudje za najboljše Jugoslovane! Delavec pa, ako se pri njih ne organizira, velja sedaj za. nemčurja, ali pa vsaj za slabega državljana Jugoslavije. Zidan most. Ustanovni občni zbor podružnice »Svoboda« se je vršil v nedeljo, 11. t. m. v Zidanem mostu ob zelo dobri udeležbi. So-drug Jelli je v poljudnih besedah očrtal dosedanje delovanje pripravljalnega odobra podružnice ter omenil, da vlada veliko zanimanje za »Svobodo«. Sedaj pa, ko je podružnica definitivno ustanovljena, bo zanimanje še večje. Predlagal je sledečo listo za odbor: Vodišek Alojzija, predsednica; Jelli Ivan, podpredsednik; Miklavec Prane, tajnik; Podmenik Gizela, namestnica; Roth Aleksander, blagajnik; Pečnik Magdalena, namestnica; Lokar Karl 1.. knjižničar, Lokar Karl namestnik; Jagrič Helena in Pečnik Jože, pregledovalca računov. Odborniki: Pohar B., Ukanik Avgust, Kadunc Pepca, Loznik Zofka, Golob Pavla, Colanti Ivan, Sibret Josefina, Pfeifer Cecilija. — K 3. točki dnevnega reda je poročal sodr. Vehovc iz Ljubljane o pomenu izobrazbe za delavstvo in o namenu izobraževalnega društva »Svobode«. Delavstvo se mora samo izobraževati, ker v šolah se nismo mogli naučiti toliko, kolikor po- trebujemo, če hočemo, da bomo enkrat dosegli tisti cilj, po katerem hrepenimo. Zato pa je na loga vseh podružnic »Svobode«, da v svojem okrožju širijo izobrazbo med svojimi člani in delavstvom sploh. Danes, ko se nahajamo v tako resnem času, ne smemo postati apatični. Vsi delavci in delavke moramo ‘•'••'mio obdelovati polje, iz katerega bo vzkiila res prava svoboda proletarijata. Žene se doslej niso še toliko zavedale, da morajo tudi one dobiti tiste pravice, katerih še danes nimajo. Vzgajati morajo svoje otroke v takem duhu, da bodo ti otroci enkrat lažje živeli kot pa mi. Delavke-matere naj se zavedajo, da moramo iti skupno, če hočemo, da bomo imeli svobodo. — Sodružica Vodišek je izjavila, da bo ona kot predsednica stala vedno ob strani trpečih mater, ker vidi, kako proletarska mati hira in kako umirajo otroci, ker nimajo dovolj hrane od svoje matere. Mati mora delati v tovarni, otroci pa so doma prepuščeni sami sebi. Da se pa to odpravi, je potreba, -'a se naše žene in dekleta začno zavedati in izobraževati. Poživlja na pristop k »Svobodi«. — Sodrug Pečnik je omenjal splošni položaj delavstva nred voino. med vojno in sedaj, kakšne naloge čakajo delavstvo in kako je mogoče, da bomo tej nalogi kos. Prvo je izobrazba. Le ako bomo dovolj izobraženi, tedai bo kmalu naša bodočnost boljša. — Sodrug Žnidaršič je omenil. da organizacija napreduje le, ako so dobri agitatorji in zaupniki. Poživljal je k agilnemu clelu. — Oglasilo se je takoj precej novih članov in članic. Zanimanje, katero vlada v Zidanem mostu za »Svobodo«, je jasen dokaz, da bo podružnica imela lepe uspehe. Rogatec. V nedeljo, dne 16. marca dopoldne so je vršil v gostilni Belle dobro obiskan javen ljudski shod, katerega ie sklicala krajevna politična organizaciji zh Rogaško Slatino. Shod je otvoril sodrug Vidgaj in mu predsedoval. O političnem položaju in organizaciji je poročal sodrug Celešn k iz Ljubljane. V pričetku govora je v ostrih besedah protestiral proti temu, da Je ptujsko okrajno glavarstvo poslalo na shod nekega nadučitelja z nalogo, naj »cenzurira« govornikova izvajanja. Nadftlje je orisal današnji politični položaj ter označil mirovno konferenco v Parizu kot borzni lokal, kjer se kupčuje z narodi kot z blagom. Socialisti ne zaupamo te) konferenci in ne priznamo njenih sklepov, ki so imperialistični in nasprotujejo pravu samoodločbe narodov. Protestiramo pa tudi proti temu, da se s takim mirom ustvarja iredenta in pričenjajo nevarnosti novih vojn. Svetovni mir bo napravil proletarijat Od ljudstva do ljudstva. Revolucionarno misleče delavstvo v Italiji bo storilo svojo dolžnost, pahnilo raz krmila sedanje mogotce in se samo pogajalo z nami za ured.tev medsebojnega prijateljskega sporazuma. Tudi mi bomo storili takrat v polni meri svojo dolžnost in prožili desnico sodrugom celega sveta. Ta proletarijat, združen z vezmi enakih ciljev in idealov, bo preuredil svet. Narodnostni boji morajo končati, vsakemu narodu moramo nuditi priliko, da s plebiscitom odloča o svoji pripadnosti in obliki države. — Razložil je nadalje, zakaj smo socialisti republikanci ter pokazal pri tem na naše meščanske stranke, katerih ena se je čez noč prelevila iz monarhistične v republikansko, ker ji ni bil na razpolago »katoliški« kralj, druga pa je postala nezvesta habsburškim krvnikom ter postala »zvesta« in »udana« podložnica Karagjorgjevičev. — V jedrnatih besedah je orisal cilje socialne demokracije ter zbranemu delavstvu in kmetom pojasnil, kakšne so naloge, katere smo si nadeli in da moremo izpeljati naš program le z organizacijo ljudske mase. Ni dovolj, da reče kdo, da je socialist; treba je biti organiziran strokovno in politično. Vsak delavec naj bo obenem tudi naročnik »Napreja«. Ce ne more en sam,naročiti dnevn.k, naj to storita dva ali trije skupaj. Proč z meščanskimi listi, ki le uspavajo in zaslepljujejo ljudstvo, vrzite jih iz hiš in naročite liste, ki zastopajo koristi zatiranih in brezpravnih mas. Berite le socialno-demokratične časo-p se! — Obrazložil je pomen strokovne organizacije za delavstvo. To naj ne bo samo organizacija, ki razdeljuje bolniške ter brezposelne podpore, temveč bojna organizacija, ki bo skrbela, da se izboljšajo plače, skrajša delavni čas ter polagoma podružabi vse tovarne, rudnike in druga obrtna ter trgovska podjetja. Pozval je navzoče kamnoseke, naj po končanem shodu izvolijo pripravljalni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za ustanovitev organizacije komnosekov. Dve uri trajajoči govor je zaključil z vzklikom: »Živela mednarodna socialna demokracija«. — Sodrug Vidgaj je navzočim priporočal, naj si osnujejo strokovno organizacijo kamnosekov ter podal žalostno sliko, kako žive tl delavci. Kljub naredbi Narodne vlade v Ljubljani o osemurnem delavniku delajo ti trpini 11 ur dnevno za najvišjo dnevno plačo 10 K. Nikogar ni, ki bi se brigal za te sužnje kapitalističnega Izžemanja, le v samopomoči, le v organizaciji bodo našli rešenje in uresničenje svojih nad. Zato naj se vsi organizirajo, vsak naj postane pripadnik stranke, ki zastopa ljudstvo in bo dobojevala razredni boj do popolnega uničenja sedanjega kapitalističnega sistema. — Govorilo l< še več delavcev in kmetov, ki so vprašali za pojasnil* ter prosili delegata strankinega vodstva v Ljubljani, da se zavzame za nje na pristojnem mestu glede osemu* nega delavnika. Kmetje so se posebno zanimali za ld »Ljudski glas«, ki izide v aprilu in so obljubili da postanejo naročniki. Po sklepni besedi sodr. Celešmka, ki I* dal navzočim zaprošena pojasnila, je sodr. Vidgaj zaključil lepo uspeli shod. — Po shodu se je takoj sestavil Pfl' pravljalni odbor za organizacijo kamnosekov, ki začne v kratkem poslovati. Priglasilo se je tudi več naročniko'1 »Napreja«. Shod je pokazal, da se je tudi v rogaški okolici pričelo daniti in so ljudstvo polagoma zaveda, da K bilo doslej le molzna kravica meščanskih strank ob časi volitev, pri tem, ko se drugače ni nihče zmenil zanj, ko je bilo v stiski ali je rabilo pomoči. Da, da, odklenkalo W vsem ljudskim pijavkam in izkoriščevalcem in ni več daleč čas, ko ljudstvo samo vzame vso upravo v roke 1» ne bo več dopuščalo, da služi škricem iu raznim »ŠP* Purgarjem« za štafažo. — o — , Rogaška Slatina. Preteklo nedeljo smo napravili P® nas javen ljudski shod, na katerega smo povabili delegata stranke iz Ljubljane. Že dolgo pred napovedano u®j pričetka shoda se je jela polniti restavracija Ogrizek. O 4. uri je otvoril shod v imenu krajevne politične organi-zacije sodrug Vidgaj, ter predstavil poročevalca sodf-! Celešnika, kateremu je podelil besedo. V uvodnih ho* ■ 51 dah je sodr. Celešnik izrazil veselje nad izborno udeležbo, kajti obe sobi sta bili nabito polni iu tudi v Postrani veži je bilo polno ljudi. Potem je orisal seda®*1 politični položaj fn pozval ljudi, naj bodo pripravljeni ** slučaj, da jih stranka pozove na plan. Krajevna pol-tič®* organizacija dobro napreduje, a še premalo. Treba *1 storiti vse, da sleherni, ki čuti socialistično, dokaže to tem, da se politično organizira In postane naroči*1 j »Napreja«. Le z neumornim delom bomo ustvarili orž*' nizacijo, bomo zmagali in preuredili sedanji družab*1 red. Dotaknil se ie vprašanja vere. Jasno je poved**) navzočim, kako je doslej klerikalna stranka strašila li*1® pred socialno demokracijo s peklom in hudičem. Vera K zasebna stvar vsakega posameznika. V naših vrsta*1! % najdejo prostor pristaši vseh ver in narodnosti. Proleta-' ft rijat naj se združi in organizira ne glede na to, kate j veri pripada posameznik in kateremu narodu se P’’'j števa. Liberalci nas psujejo z »izdajalci« naroda, ker ®^ j drvimo slepo za njimi in nočemo trobiti v njihoV r°*' • »Narod je v nevarnosti!« kličejo in mečejo ljudstvu P®' ** sek v oči, da potem lažje polnijo njihovi trgovci svo)*1 malhe ter odirajo ubogo ljudstvo. V jedva končani s**-; *t tovnj vojni so dovolj jasno pokazali, kakšni prijatelj ljudstva so. In ker so se bali, da jim ljudstvo -obrne hrbet so si nabavili novo obleko (medklic: »brez kart«) si skrpucali nek »program« sedaj pa stopajo pred 11® ' stvo s smehljajem na lim in vabeč ga, naj se pusti upre * Se na kc v njihov kapitalistični jarem. Delavstvo Jim ne more za- oj upati; ne liberalcem, ne klerikalcem. Oboji odklanjal® 1 razredni boj, oboji hočejo rešiti delavsko vprašanje Ve »sporazumom«. Liberalci na podlagi »svobode« P°s^ p= meznika, klerikalci na podlagi krščanske pravičnost*- i ne eni ne drugi še niso dejansko pokazali, da jim lc , 1 ' resnici na srcu blagor ljudstva. Zato vsi v našo org®0' I ^ zacijo, vsi na plan in v boj za pravice ljudstva! —. j J1' voril je še sodrug Vidgaj, pozivajoč navzoče, naj prist(y e pijo v politično organizacijo. Bavil se je tudi s tem, kak J*o se ravna s poljedelskimi delavci, ki so zaposleni pri K®* 41 pališki upravi. Plača se jih mizerno, zmerja in obklada raznimi priimki ter neprenehoma sili k delu. — Se v' drugih sodrugov se je oglasilo k besedi ter se prito?®” valo vsled slabe aprovizacije in nad tem, kako se P®^ stopa z invalidi in podporami vdov in sirot. — Po kratk’ debati o razmerah, ki vladajo v Rogaški Slatini, je sodf-Vidgaj zaključil shod s pozivom na navzoče, naj raz'* h< jejo neumorno agitacijo za socialistično misel in prfst° ta pijo vsi k politični organizaciji. i * >hi vP >**i < da sg podeli vsem hranilcem demobiliza-je cijskega blaga spregled vseh posledic in kazenskega zasledovanja vsem onim, ki priglasijo rinj,.-o..-:e do 15. aPrila množino in kakovost blaga, ki so si ga prilastili na naslov imenovane komisije v Ljubljani, Sodna ulica ev- 1 alj pa pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Ta-o- im priglašencem se bo na njih prošnjo prilaščeno blago j P?-, pr,ITlerni ocenitvi in plačilu eventuelno tudi prepu- ':° v Lst. Po preteku navedenega roka se bo posto- aci vsem imejiteljem kateregakoli samolastno prisvojenega demobilizabijskega blaga kazensko radi Prestopka prod državnemu imetju. Zagrada za doprinos demoblllzacijskega blaga. ■Kljub (jev *namen kom vstop ni dovoljen. Ji A ,\l,ar°vl za slepe vojake v mesecu februarju, * - o k a '?i.1ol5e*c’ soproga okr. sodnika v Laškem 20 K, \ r' .sodi4ie Črnomelj 10 K, okr. sodišče Cerknica 10 K, npni urad sv. Ana na Kreuzbergu, Štajersko 21 K, slo-enski Planinski polk v Dobu pri Pliberku 225 K; sku-Pa* 280 kron. j Državna posredovalnica za delo, podružnica za , ! kbljano in okolico. V preteklem tednu (od 9. do 15. 1 l^arca) }e iskalo delo 141 moških in 68 ženskih delav-: “ll1 moči. Delodajalci so iskali 233 moških in 70 ženskih M JfaVnil1 mo^** Posredovanj se je izvršilo 77. Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo je od 1. ;0'lJ*nuaria do 15. marca 1919 iskalo delo 3367 delavnih oči. delodajalci so pa iskali 3167 delavcev. Posredo-& pa • [f ,!J se je izvršilo v tem času 703. Delo iščejo pisarniške oči (172), trgovski uslužbenci (118), sluge, tovarniški e avcj (176), služkinje, mizarji, kolarji, ključavničarji, m ztdadi’ tesarji, pleskarji, čevljarji, krojači, peki, I marji, rnesarj!, rudarji, natakarji itd. V delo pa sprej-M. •> l*)srcidova*n*ca davčne praktikante, delavce za to-t0 tan,o za čevlje, tesarje, zidarje, krojače, šivilje, služkl-e. mlmarje in razne druge obrtnike. I ' - Zvišanje pristojbin na zagrebškem vseučilišču. ’ d,‘i list prinaša bansko naredbo. s katero so zvišane’ J* vse lzp,tne ir> druge pristojbine zagrebškega Od komisije za terjatve proti bivšemu erarju sl|aC*e *zp'adevala gospodarska komisija za stvdr-•r , .eniobilizac;jo v višini 10% doprinešene vrednosti. v 0' lil 1» n* I« ■p . "** ornisi]i naj se sporočajo vse prijave, kje in pri ko-u Uai ;;c prj|a§Jeno blago. — 5leda uredništva v zasedenem ozemlju. Vesti o nem gmotnem stanju uradništva v zasedenem ozem-kakor jih objavljajo laški časopisi sami, so nam nov s > a Z- ZLi to’ *tako md,° se briga italijanska vladA za lik so re!5eno<< °zemlje. Goriški in tržaški državni uradniki Poslali te dni deputacijo k ministrskemu predsedniku kerAfu, kj je prosiia italijansko vlado za nujno pomoč, kr- gmotno stanje uradništva skrajno žalostno. Pred kirfi so stavkali delavci in železničarji v Trstu v nje nezadovoljstva s postopanjem italijanske vla-. 10 njeno nemarnostjo, zdaj so na vrsti uradniki. Ce H 59 Italija briga tako malo za svoje lastne »odrešene. ai r°iake, kako mora šele postopati z barbarskimi Jugo-!fl, kovani t g — Gledališko društvo na Jesenicah uprizori v so-n> ^to, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 23. *$•' *• m. ob 3. uri popoldne Cankarjevo tridejansko farso £! »Pohujšanje v dolini šentflorjanski.. Rad! J**0 ud°le^e občinstva iz okolice pri nedeljskih prčd-Tj ava,>- Prosi vodstvo, da domačini, kolikor mogoče, po- * ntijo sobotno predstavo. Predprodaja vstopnic se vrši a dan predstave v trgovini Osvald na Jesenicah. Otro- Umetnost in književnost. Književno naznanilo. Sole in izobraževalna društva kakor tudi gojitelje domače glasbe opozarja podpisanec, j da je sestavil za uporabo pri proslavi zgodovinskega do-j godka ujedinjenja narodov Slovencev, Hrvatov in Srbov lahko izvedljivo spevoigro »Živela troimena Jugoslavija!., ki pride kmalu na svetlo, ako se oglasi po-v111;11o Vm-'1I<' naročnikov. Delce obsega petje (s sprem-IJevanjstr. k'rvb : • ’a) in deklamacije. Na- ročila naj se pošljejo na naslov: Anton Kosi, šolski I ravnatelj v Središču. — Cena okrog 8 kron. Razpoš;-| ljalo se bo le po povzetju. Shodi. Seja centralnega odbora Splošne železničarske organizacijo se bo vršila v petek, dne 21. marca ob 7. ur! zvečer v društvenih prostorih. Predsednik. Društveno vodstvo Spl. žel. org. za Jugoslavijo sklicuje dne 23. in 24. sušca 1919 v Ljubljani, »Mestni dom«, železničarsko konferenco slovenskih, hrvatskih, bosanskih in srbskih železničrjev s sledečim dnevnim redom: 1. Splošno poročilo. 2. Ujedinjenje vseh deželnih organizacij v centralno organizacijo za Jugo-slavijo. 3. Predložitev spomenice za vse železniške kategorijč države SHS. 4. Stališče razredne strokovne organizacije naprain nacionalni organizaciji. 5. Razno. ! Konferenca se prične dne 23. sušca točno ob 10. url predpoldne. Vsaka kr. skupina Splošne žel. org. za Jugoslavijo pošlje do 100 članov po enega delegata; in za vsakih nadaljnih 100 članov po enega delegata. Gostje imajo vstop le proti izkaznicam, katere izdaja centralno vodstvo na priporočilo kr. skupine dotič-nega člana. Kr. skupine izdajo poverila, katere morajo delegatje pokazati pri vstopu. Po naročilu centralnega vodstva Centralno tajništvo Splošne železničarske organizacijo za Jugoslavijo v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg št 10. a * * Za konferenco dne 23. In 24. sušca predlaga centralno j vodstvo sledeči ©pravilnik: Besedo na konferenci imajo le delegatje: če hočč j tudi kdo izrned gostov govoriti, mora to dovoliti zbor. 2. Referentom se dovoli za izvajanja eno uro časa; j v debati 10 minut 3. K enemu in istemu predmetu se sme govoriti samo dvakrat. 4. Kdor želi besedo, se mora pismeno priglasiti pri predsedniku. 5. K vsakemu predlogu Ima predlagatelj besedo za utemeljevanje predloga. Tržič. Vabilo na redno zborovanje pol. k»ajevnv organizacije v Tržiču, ki se bo vršilo dne 25. marca ob 3. popoldne pri Pelarju. Dnevni red: Poročilo predsedstva; tajniško poročilo; blagajniško poročilo; volitev odbora in slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi odbor. Shodi v nedeljo, dne 23. marca 1919. Gabrijele (pri Krmelju), poročevalec iz Ljubljane. Laški trg, poroča sodrug Malovrh. Shodi v torek (praznik), dno 25. marca 19^19. Petrova vas pri Črnomlju, poroča sodrug poverjenik Prepeluh. Boh. Bristrlca (gostilna Grobotek) ob 2. popoldne, poroča sodrug dr. Korun. Kraj in uro določi krajevna politična organizacija. Dnevni red: Politični položaj. Strankin tisk. Dne 23. marca ob 11. uri dopoldne shod v Velenju v lokalih gosp. Gol. Dne 23. marca ob 4. uri popoldne shod na Gomilškom pri Kunstu. Dne 24. marca ob 7. uri zvečer shod mlinarjev in pekov na zelenem travniku v Cefju. Poroča sodrug T o k a n iz Ljubljane._________________ Zadnje vesti. S seje narodnega predstavništva. LDU. B e 1 g r a d , 18. (po JDU.) Predsednik je otvoril sejo ob 4. uri 25 minut popoldne. Zapisnik zadnje seje je bil sprejet, Prečitina so bila nekatera vprašanja, ki so se odstopila peti-cijskemu odboru. Ugodila se je pfošnja nekaterih poslancev za dopust. — Poslanec Dragiša Lapčevič (socialist) je interpeliral ministra za notranje stvari o vzpostavi svobode tiska in o vmešavanju vojaških oblasti v delokrog civilnih oblasti. — Poslanec dr. Angjelinovič in tovariši so vložili interpelacijo na vojnega in socialnega ministra zaradi izplačevanja vojaških podpor rodbinam jugoslovanskih prostovoljcev. V interpelaciji zahtevajo izplačilo zaostalih vojaških pristojbin in podpor rodbinam jugoslovanskih legionarjev, ki so služili poprej v avstroogrski vojski in katerim je avstroogrska uprava svoj Čas ustavila podpore, ko je do- gnala, ua so stopili dotični vojaki v iegijo. — Poslanec Stanko Banič in tovariši so interpe-lirali ministra za socialno politiko in ministra za prehrano zaradi ureditve preskrbe vseh večjih mest v državi. — Poslanec dr. Simrak in tovariši so interpelirali v zadevi agrarne reforme in kolonizacije. — Ministrski predsednik Stojan Protič je izvajal: V zadnjem času so se razširile vznemirljive vesti, da je padla na mirovni konferenci v Parizu definitivna odločitev 0 pokrajinah na zahodu našega kraljestva in to v zmislu, ki bi nikakor ne odgovarjalo našim narodnim aspiracijam, tako da bi mnogi deli naše domovine s preko pol milijona prebivalcev odpadli od naše kraljevine. Dalje se ie tudi govorilo, da je stopila naša delegacija v Parizu v komoromisna pogajanja z italijansko delegacijo. Z ozirom na to, da so te vesti v veliki meri razburile duhove v narodu, se je treba vprašati, ali in v koliko odgovarjajo resnici, ali je naša delegacija res pooblaščena, da bi na svojo roko sklenila kak kompromis in ali je vlada obveščena o vseh korakih naše delegacije na mirovni konferenci. Odgovarjam na to vprašanje, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Nobena odločitev v naših narodnih vprašanjih še na padla. Vlada nima o tem nikakega poro- i čila, zato morem z gotovostjo izjaviti, da od-‘ ločitev res še ni prišla. Nadalje vas moram zagotoviti, da naša delegacija ni sklenila nikakih kompromisov s komurkoli si bodi, da stoji vlada v naitesneiši zvezi z delegacijo in da delegaciji ni dala nikdar podobnih navodil in da za to ni bila nikdar zaprošena. Volitev odsekov. B e 1 g r a d , ,18. »Slovenec« poroča: Danes dopoldne ob 10. uri se je vršila seja načelnikov klubov zaradi predsednikov in tajnikov posameznih klubov. Dosegel se je popoln spo-v odsek za zasedene kraje so izvoljeni Spincič. fon, dr. Piletič in en Črnogorec. — Vsak odsek ima po 7 članov, vsak klub po enega člana v odsekih. Finančni odsek ima 14 C,a.n,0V; V’ta„rodsek pošlie JDS 4 člane, srbski radikalci 3, Narodni klub 2. srbski opozicional-m blok 3, Jugoslovanski klub 1. socialisti 1 elana. Minister sodrug V. Korač o Izvedbi agrarne reforme. LDU. Bel grad , 19. JDU. objavlja razgovor z ministrom za socialno politiko Vitomirom Kor^čem, ki vodi, kakor znano, priprave za 'agrarno reformo. Minister Korač je izjavil med drugim: Delitev velikih posestev se je ponekod že pričela. Jaz šeni obiskal Štiri okraje v Sremu, da spoznam ondotne razmere. Delitev v teh okrajih sem vod i jaz sam s pomočjo velikega župana Kostiča. Za delitev zemlje v osjeSkem, viroviti-5kem in vukovarskem okraju sem imenoval kot svojega poverjenika poslanca Henča. v našiSkem okraju poslanca dr. VVilderja in v varaždinskem okraju poslanca dr. Križmana. Za ostale pokra) ne bom svoje poverjenike še imenoval. Zemlje dobi vsaka rodbina toliko, kolikor jo more obdelati. Za enkrat jo dobi samo v najem za dobo enega leta. Ona zemlja, ki so jo veleposestniki že obdelali, se jim bo za to leto Se pustila. Priprave za definitivno reš tev agrarnega vprašanja so v polnem teku. Osnovano bo v ta namen osrednje poverjeništvo in pokrajinska strokovnjaška poverjen štva. V Bosni bo določen še poseben urad za reševanje kmetovskih vprašanj, v Dalmaciji pa za rešitev kolonskih razmer. Izvedbo cele reforme bo vod 1 osrednji' urad s sedežem v Belgradu, ki bo uradoval kot prva instanca, a bo podrejen direktno ministru za socialno pol tiko. Druga instanca bo ministrstvo za soc alno politiko in v nekaterih najvažnejših vprašanjih bo fungiralo kot tretja instanca še upravno sodišče (državni sovjet). Vsled pomanjkanja premoga ustavljen obrat. LDU, Bel grad, 19. (JDU.) Zaradi pomanjkanja premoga je ustavila prometna uprava promet med Belgradom in Novim Sadom ter med Belgradom in Bosanskim Brodom. Občinski svet v Ajdovščini razpuščen. Q°.rica, 18. (P. P.) Italijani so razpustili občinski svet v Ajdovščini^, ker je protestiral proti prekršenju ulic v Ajdovščini in ker so se njegovi člani razgovarjali s srbskim polkovnikom, vipavskim rojakom Štibilj-Vukasovičem. Italijanske oblasti so tudi v Ajdovščini razglasile. da mora prebivalstvo pozdravljati italijanske častnike pod kaznijo zapora. Cvetke Iz tržaške trgovske zbornice. LDU. Trst, 19. V tržaški trgovski in obrtni zbornici je bilo slavnostno zborovanje, n,a katerem so izrazili željo, da se vsa Dalmacija spoji z Italijo. Govorniki so poudarjali, da se Iz vidika političnega, demokratičnega, nacionalnega in vojnega problema jadransko gospodarsko vprašanje ne more rešiti samo s posestjo Reke, Zadra in Trsta, marveč tudi s posestjo Splita in sploh vseh dalmatinskih mesi. Dovoz živH Čehoslovaški. LDU. Praga, 18. (CTU.) Do 14. t m. je dospelo v CehoslovaSko republiko 6970 ton živil iz ententnili držav. Usoda Nemško Češko In južno Tirolske. LDU. Dunaj, 18. (CTU.) V parlamentaričnih krogih se veliko govori o včeraj došlih poročilih glede usode nemško-češkega in nemško spodnje-tirolskega ozemlja. Kakor se čuje bodo oficijelne določbe entente o Nemški Češki razglašene že v najkrajšem času. Pravijo tudi, da se Nemška Južno Tirolska ne bo vsa prisodila Italiji, temveč da bo najbrže čisto nemško ozemlje južno Bolcana ostalo pri Nemški Avstriji. Karel Habsburg žeH v Švico. LDU. Dunaj, 19. (DunKU.) Švicarska brzojavna agentura javlja: Bivši avstrijski cesar Karel je zaprosil švicarski zvezni svet za dovoljenje, da bi se smel priseliti v Švico. Vlada Nemške Avstrije je bila obveščena o teh korakih. Razume se, da se bo tukaj strogo pazilo na to, da se prepreči pri tem vsakršno tihotapljenje vrednostnih predmetov v inozemstvo. Volitvo v ogrsko narodno skupščino. LDU. Budimpešta, 18. (CTU.) Ministrski svet je določil, da se vrše volitve v narodno skupščino dne 12. aprila. Francija se polastila nemških podmorskih čolnov. LDU. Madrid, 18. (DunKU.) »Agence Havas« poroča; Francoske mornariške oblasti so vzele v posest nemške podmorske čolne, ki so bili internirani v Ferrolu in Kartagenl. Francoska vlada proti ruskim ljudskim komisarjem. LDU. Pariz, 19. (DunKU.) Francoska vlada je poslala ljudskim komisarjem v Moskvo brezžično brzojavko nastopne vsebine: Francoska vlada je dobila obvestilo, da skušajo ljudski komisarji z grožnjami in strahovanjem vplivati na zastopnike banke Credit Lyonnais v Petrogradu in jih prisiliti, da bi izročili bolj-ševiški vladi vse vrednostne papirje banke. Francoska vlada strogo prepoveduje izročitev imenovanih vrednostnih papirjev. To nasilje bi poglobilo še bolj nasprotstvo, ki loči vlado ljudskih komisarjev od vsake civilizirane vlade. Za vrnitev Rusov v domovino. LDU. Praga, 19. (CTU.) »Ruskoje Slovo« opozarja mirovno konferenco na 80.000 karpatskih Rusov, katere so zajeli Italijani in prosi, da se jih osvobodi in odpošlje v domovino. Novi pogoji sovjetsko vlade. LDU. Bern, 17. (DunKU.) Listi javljajo: Brzojavka iz Kijeva poroča, da je sovjetska vlada sklenila, staviti te dni aliirancem nove predloge. Predlagala bo konferenco v Odesi in zahtevala odstop tev Ukrajine. Zato bi Ljeninova vlada odstopila donsko in kubansko ozemlje, Sibirijo ter baltiške province. Baje bo tudi zahtevala, da se umaknejo čeie aliirancev. Bila bi pa pripravljena, dovoliti, da zasedejo ententne čete Sebastopol in Odesa Angleška pred splošno stavko. LDU. Berlin, 17. (DunKU.) Londonski dopisnik »Secola« poroča, da je malo upanja, da bi se moglo izogniti splošni stavki v Angleški. Znaki nezadovoljstva se vidno množijo med delavskimi skupinami. Ultimat delavcev poteče v soboto. Položaj je zelo resen. Z vč-' likimi skrbmi pričakujejo sestanek treh zveznih skupin, ki se naj vrši v petek. Uvideva se že v naprej, da se delavcj v rudokopih no bodo zadovoljili s sklepi preiskovalne komisije. Pričakovati je, da bodo tudi delavci na deželi stopili spomladi v stavko. Razno. * Umor Liebknechta In Roze Luksenburg. Preiskava o umoru Liebknechta Roze Luksenburg je precej napredovala. Predpreiskave bodo v kratkem končane. 1. marca, pred izbruhom generalne stavke, so prijeli pet osumljenih častnikov. V teku preiskave se je sumnla proti njim znatno povečala. Tudi nadporočnik, ki je hotel vreči telo Roze Luksenburgove v kanal. Je še v zaporu. Huzarja Orumneia, ki’ Je Liebknechta in Rozo Luksenburg ob zapustitvi hotela »Eden« udaril po glav! s puškinim kopitom, še niso prijeli. * Dve vreči zlata je ukradel. »Večerni list« poroča, da sta pretekli teden dospela v Zemun za Belgrad dva vagona zlatega in papirnatega denarja ter vrednosti Srbske državne iiaiodne banke. Med tem je zmanjkalo dvoje vrečic zlata. Ugotovljeno je biio, da sta ti dve vrečici vredni 60.000 dinarjev in da si ju je prilastil kapetan Radovan Pavlovič, dodeljen mestni komandi v Zemunu. Zaprli so ga in mu vzeli denar. Ni mu bilo dovolj, da oškoduje državo z militarizmom, toda hotel jo je še s tatvino. Aprovizacija. Ljubljanski prodajalci sladkorja se vabijo, da se zglase v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lileku radi nakazila sladk Sol. Zavodi ter obrtniki, ki rabijo sol za izvrševanje obrti, naj se takoj zglase v mestno posvetovalnico radi nakazila soli, ker se pozneje po razdelitvi ne bodo moglo več ozirati na posamične prosilce. Izdajatelj m odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. ! Posestvo ! Proda se hiša, 5 minut od postaje, tik ceste. V hiši je električna luč, trafika, dovoljeno je točiti vino, pivo; poleg hiše je svinjski hlev, velika njiva, sadonosnik in vrt. Cena 32.000 K. Ponudbe na Val.Jančič, Sp. Poljčane, Štajersko. Izprašan strojnik se sprejme pri tvrdki Strojilna tovarna Kurka & Wlldi na Polzeli pri Celju. SADJEVEC, VINO in KISLO VODO razpošilja A. OSET, p. GUŠTANJ. $51 ■ H H n m m m m m m HI B ■ Čevlji tovarne — Pela Koii l It. iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi po"plati se dobe po dnevnih cenah. = Trpežni zimski = iz fine teletine z gumijastimi podplati po K 85’— za moške, K 73,~ za ženske. V zalogi Ljubljana na Bregu. H m D Vabilo na i iiisnaiKiiHiHMiii občni zbor Delniške stavbinske družbe = „Union“ v Ljubljani ki se vrši dne 3. aprila 1919 ob 4. uri popoldan v »Rožni sobi" hotela „Union“. V spored: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju in bilanci za leto 1918. Poročilo nadzorovalnega sveta. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. Dovolitev nagrade članom upravnega, ozir-nadzorovalnega sveta. 5. Volitev petih članov nadzorstva. 6. Prememba § 3. družbenih praviL 7. Eventuelni predlogi delničarjev, ki se P® morajo vsaj osem dni prej naznaniti pred' sedništvu, da pridejo na dnevni red. ^ NB. Delničarji, ki hočejo izvrševati svoj® volilno pravico, morajo pet dni pred občnii® zborom položiti delnice v pisarni hotela „Union i Miklošičeva cesta, od 11. do 12. ure dopoldD«' Razpis. Pri kopališču v Doberui pri Celja se ra* pisuje za letošnjo sezijo mesto j kopališkega zdravnika z ginekologično predizobrazbo. Tozadevne p1’*' merno opremljene in kolkovane prošnje je P0* 8lat* do 3. aprila 1.1. poverjeništvu za javna dela v Ljubljani. Glede renumeriranja zdravnika se bode ?. nameščencem pozneje dogovorilo, eventuelw se lahko v prošnjah stavijo tozadevne zahtev® Ljubljana, 17. marca 1919. Poverjenik za javna d e 1°: Anton Kristan m. p. lS{e se strojni ključavničar vešč popravil na vodnih turbinah, lesnoobrtfl'*’ strojih in transmisijah, v stalno službo s novanjem, za vzdrževanje vseh strojnih napf® večje tovarne na Gorenjskem. Sprejme se N v vsakem oziru zanesljiv prosilec z večle# praktično skušnjo. Ponudbe na Ing.V. Remec, civilni inženir, Ljubljana, Nova ulic3 ‘ ■ ■mMHMMUMBHSHHMUHHHHtfj Prodajalno čevljev v Celju v^hii! Narodnega Doma Je otvorila zadruga" t. i n čevlje iz pravega usnja v vseh vrstah od težkih delavskih do elegantnih. Trpežno ročno delo. Oglejte si osebno II J