Posamezna številka 10 vinarjev.
1fo
V Ljubljani, v čelrft h. iulila \ш
Leto Ж
== Velja po pošti:
Za oelb leto naprej . za en meseo „ . za Nemčijo oeloletno za oBtalo inozemstvo
K 28'— „ 2-20 M 20--
. „ 35--
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2*—
V	upravi prejemati mesečno „ l'80
= Sobotna izdaja: = za oelo leto ...... E 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Knostolpna petitvreta (72 mm široka in 3 mia visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 33 v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora.
Poslano:
Enostolpna pttitvrstapo 60 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši ne-deljo in praznike, ob 5. nripop.
Rodna letna priloga vozni red
KS" Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za si
ovenski siaroth
Opravništvo |e v Kopitarjevi ullol št. 6. — Račun poštne hranilnico avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškoga teletona št. 188.
Italijanski napadi ponehali. - Odločilni bol za Brody. - Torki m доШкеш bojišča. - ШШШ vela
bolna ladja torpedlrana. - Romanske priprave. - Cosement bo osmrčen.
Vojska jim diši.
Zopet »profesor.«
V	ponedeljek smo poročali o »kroni kulture in vsega stvarstva«. Sedaj poroča »Berliner Tageblatt«, list v zvezi z nemškim kanclerjem;
V	»Frankfurter Zeitung« najdemo izvlečke iz nove knjige nai-oclnogospo-darskega pisatelja Steinmann-Bucher-ja o nemškem narodnem premoženju v vojni. Dolžni smo, da damo protioclgo-vor. Gospod Steinmann-Bucher, ki je v najtesnejši zvezi z osrednjo zvezo nemških industrijcev, je menda sam dobil apetit do vojne in misli, cla sme domnevati kot splošno dejstvo, da ima tudi velik del našega naroda ta apetit. Piše namreč:
»Prišlo je takorekoč do visoke konjunkture vojne, v kateri clržava in posamezniki ne izhajajo samo za silo, ampak gospodarsko proevitajo in se lahko udajo misli, cla je vojna mogočen svaritelj gospodarskih vrednot in vojno rokodelstvo posebno uspešna obrt. In to je čudovito, da gre nekaj tega čustvovanja pri nas skozi tako široke ljudske plasti, cla skoro lahko govorimo o nekem splošnem soglasju, dočim jc pri naših sovražnikih samo ozek krog posameznih užitkarjev vojne, ki vojno izkoriščajo zgolj iz samo tesnosrčnih interesov. Nikdar ne moremo našim sovražnikom dati pocl nos tega-le: V kolikor pridejo v poštev naši domači gospodarski interesi, najširši sloji splošno soglašajo, cla je stanje, ki pri visokih cenah daje visok zaslužek in gotove dobičke, pravzaprav tako, ki se da prenašati in obenem tudi nese in bi še bolj neslo, če bi ne bilo zvezano s takimi žrtvami nemške krvi in če no bi vendarle večje ali manjše skupine državljanov (uradniki, gotove obrti in nastavljena s stalno plačo) težko ne trpeli vsled te vojne konjunkture.
Toda miroljubni nemški narod, ki že nad 40 let ni vodil vojne in se ie v tem času zadovoljil z mirnim in potrpežljivim elelom miru, jo seclaj — le naj to zvedo njegovi sovražniki, — takorekoč zavohal pečenko in dobil apetit do vojne in lahko se zgodi, da ga bo volja, da sc večkrat kakor doslej vežba v vojnem rokodelstvu ali pa celo do na-daljnega proti eni ali drugi strani, n.
pr. proti »vladarici morja«, vodi trajno vojno.«
»Berliner Tageblatt«, list pri kanclerju, pravi: Težka jc uljudnost proti tako lalikomišljenim trditvam, ki vso stvar obrnejo na. glavo. Mi ne vemo, ali so v resnici posamezni ozki krogi, ker imajo dobiček od vojne konjunkture, dobili apetit clo vojno same in bi so radi »večkrat kakor doslej vožbali v vojnem rokodelstvu«. Vsekakor bi bilo premilo rečeno, da so ti ljudje brez vesti. Toda z vso gotovostjo hočemo pribiti, da ne samo posamezno skupino, ampak »miroljubni nemški narod« v vsej svoji celoti ne kaže nobenega sledu po požoljenju vojne; hrepeni samo po častnem in trajnem miru. Čc gosp. Steinmann-Bucher v isti sapi zahteva nadaljno vežbanje v vojnem rokodelstvu in obenem z ledenim zaničevanjem odklanja »zahtevo iz strelskih jarkov«, tedaj je to značilno za njemu lastno pojmovanje te svetovne vojne in njenih nezaslišanih žrtev v krvi in blagu množic.«
Vsekakor bi bilo dobro te vrste profesorjev in še nekaj podobnih inclivi-dujev poslati v strelske jarke.
(Z dovoljenjem c. in kr. vojnodopisnega stana.)
Sredi julija 1916, Dne 10. julija 1915. si je dal »Daily Chronicles« iz Chicaga poročati, »da vsa Italija s skrajno napetostjo zasleduje boje med Tržičem in Zagrajem, kjer se sedaj odločuje usoda Trsta. Ta odločitev se neposredno pričakuje in uspeh italijanskih čet označuje kot nedvomen.« Reuterjevo poročilo v »Daily Newsu« pa pravi malo dni kasneje, da postaja Cadornov načrt vedno jasnejši »stoji komaj dan hoda pred Trstom, katerega bi lahko vzel, a imeti hoče preje v rokah celo višavje, ki se vz-diguje za mestom. To nekoliko zavlačuje izpolnitev glavne italijanske želje, a uresničenje je tem gotovejše.«
Leto dni je poteklo od tedaj, Cadorna pa še vedno stoji dan hoda pred Trstom, Na metre se cla zmeriti, za koliko se je približal cilju italijanskega hrepenenja.
Ravno v dneh, ko so angleški listi prinesli navedena poročila, se je krvavo zrušil prvi italijanski sunek proti Trstu, Ob pobočjih poslej proslule Dobrdobske pla-
note, ki potiska tržaški Kras v Furlansko ravan in kakor zapah zapira kopno pot od Soče proti Trstu, se je odbil naval armad vojvode Aosta. »Jutri zasedemo Dober-dobsko planoto, bitka se bo imenovala soška bitka, v nadaljnem prodiranju bo doseči Trst,« tako se je glasilo zmage gotovo dnevno povelje, katero so našli v žepih padlih častnikov. Štirje armadni zbori so navalili na slabotne moči, ki so tedaj branile planoto, in bili so krvavo odbiti.
To je bila bitka ob Soči, prva soška bitka. Že malo dni nato so Italijani ponovili napad. Nad dve armadi so zastavili topot Italijani na 30 km dolgi fronti: 17 pehotnih in domobranskih divizij se je zagnalo proti našim, tedaj še precej primitivnim postojankam. Italijanski poveljniki so dali upijaniti svoje čete, da bi bile kos strahotam pobližjega boja in ročnega ine-teža. v katera se je borba povsodi razpletla. Brez ozira na žrtve ljudi in materiala so skušali prodreti. Toda 28. julija je moglo vojno poročilo c. in kr. generalnega štaba naznaniti, da se je tudi ta druga bitka na Goriškem končala s popolnim neuspehom napadajočega sovražnika. Skupne izgube Italijanov so znašale po približni cenitvi stotisoč mož.
Trajalo je četrt leta, predno so Italijani znova zbrali svoje moči za velikopotezen napad na skalne višine. Šele 21. oktobra se je začela tretja soška bitka. Pet-deseturna artiljerijska priprava jo jc uvedla, od Krna dol clo morja jc zadivjala bitka. Mrliči so pokrili prostor pred našimi jarki; izpehani sovražnik si je po osemdnevnem boju dovolil kratek odmor, v prvih dneh novembra je pa orjaška bitka znova zavihrala, toda tudi sedaj Italijani niso dosegli zaželjenega uspeha.
Pa zborovanje rimskega parlamenta je bilo precl durmi. Salandra jc potreboval vsaj nekakega uspeha. Že 11, novembra se je začela nova, četrta soška bitka, katero so naši vojaki krstili za »parlamentarno bitko«. Tudi ta ni prinesla »odrešitve« Trsta. Nato je nastopil razmeren mir, ki je trajal celo zimo. Italijani so ojačili svoje artiljerijske postojanke, dovedli novih čet iz zaledja. Pričakovati je bilo novega velikega napada. Tega nas ni bilo strah, kajti začasa bojnega počitka smo bili dobro utrdili in izpopolnili svoje postojanke in nismo nič dvomili, da bomo mogli kljubovati tudi novemu navalu. Pomladno vreme z dežjem in viharjem jc pa akcije tekom več tednov malone onemogo-čavaio, tako da se je začel pričakovani
italijanski napad šele sredi marca. To jei bila takoimenovana petdnevna Cadornova ofenziva. Politični vzroki so ga utegnili v prvi vrsti nagniti do nje. Francozi so vedno nujnejše zahtevali italijanske pomoči z orožjem za Verdun. Govorilo sc jc, da bo poslala Avstro-Ogrska Nemčiji 150.000 mož ojačenj. Cadorna se je sicer branil odposlali italijanske čete na Francosko, pomagati pa je hotel z ofenzivo, katera naj bi zabranila monarhiji, da bi poslala svoja ojačenja pred Verdun. 10. marca se je začela ta razbremenjevalna ofenziva, toda 16. marca že jc moglo avstro-ogrsko ar-madno poročilo ustanoviti, da so Italijani svoje vbrezuspešne napade« zopet ustavili. Nastopil je zopet mir.
Mir na Doberdobski planoti pa ne pomenja. da bi čete mirno ležale in sc opazovale. Vojna v skalovju ni vojna v strelskih jarkih, kakoršna jc mnogo mesecev trajala ! na vzhodu. Posebnost bojnega ozemlja je ; dala tudi vojni čisto svoje obiležje. En in isti večer si ležita nasproti sovražnik in prijatelj komaj dvajset, trideset korakov vsaksebi, postojanke, katere je trdo delo tekom dolgih tednov izvrtalo in izklesalo in razstrelilo v kamen, leže le malo metrov narazen druga vrh druge. V skalovju ni mogoče napraviti žičnih ograj in volčjih jam; bojevniki potisnejo v ospredje španske jezdece in mečejo sovražniku pod noge visoke trneke. Noč in dan treskajo mi-nometalci in po zraku se vozijo in godr. njajo nikomur podobni zračni torpedi. Z ročnimi granatami v obeh rokah in za pasom skačejo drzne patrole v sovražne jarke in preganjajo sovražnika od traverze do traverze. Pnevmatični svedri vrtajo podkopne rove v skalo noter do sovražnih postojank. Ogorčeni boj je to, boj moža z možem, pobližji boj izvečine; bojevnik vrže puško proč, z nožem in bojnim betom gredo drug nad drugega. Pogum in odločnost, smelost in osebna moč odločujejo tu. Vsak občuti kot osebno sramoto, ako se sovražniku kdaj kje posreči udreti v kak kos jarka, in nihče ne počiva prej, dokler sovražnik ni zopet vun vržen. Zgodilo se je, da so se čete, ki so odhajale v rezervo, na pol poti vrnile, ko so zvedele, da se jo posrečilo sovražniku udreti v postojanke, katere so bile toliko časa zvesto držale.
Bili doberdobski bojevnik, velja danes med avstro-ogrskim vojaštvom za časten naslov. Čete vseh narodov so se že borile tu v kraškem skalovju; dunajski črnovojniki so stali ob Soči, ko se je ustavil pohod zmage gotovih Italijanov, Šta-
LISTEK.
Papež Benedikt jn japonski nisi.
Ni še clolgo, ko so pisali časniki o posebnem papeževem odposlanstvu k mikadu. Pred nami leži sedaj natančno poročilo, kako jc japonski cesar sprejel poslance Sv, Očeta.
Poslanec, nadškof Petrelli z otokov Filipinov, je bil odločen, da prinese novemu cesarju k slovesnemu ustoličenju in kronanju papeževih čestitk. Ze več dni prej so opozarjali časniki na visokega gosta. Saj je prišel kot odposlanec onega kneza miru v Vatikanu, čegar izredna osebnost in neumorno delovanje, da bi olajšal silo vojne, je našlo občudovanje tucli v deželi vzhajajočega solnca.
Dne 1. februarja so je pripeljal nadškof Petrelli v Kobe, kjer so ga sprejeli namestnik, župan in nadškof Rey iz Tokia. Še tisti dan jc odpotoval dalje s posebnim vozom, kateri je spremljal cesarski ceremonijar Voshida, nadškof Iz Tokia in škofje iz Nagasaki, Osake in 'Iukodatc.
Ko jc papežev poslanec dospel v glavno mesto, ga je pozdravil podpredsednik uradov zunanjih zadev, okrajni prefekt, župan mesta Tokia, številni clrugi japonski veljaki ter poslaniki različnih evropskih držav.
Dne 3. februarja je sprejel poslanca v svečani avdijenci cesar, ki jo bil prišel nalašč iz Науате v Tokio. Cesar je prijazno stisnil poslancu roko. Lo-ta jc predal lastnoročno latinsko pismo papeževo, katero so raztolmačili cesarju nemudoma. Prod avdijcnco jo poslal cesar poslancu veliki red vzhajajočega solnca, in odičen s tem visokim redom, je prišel nadškof k japonskemu vladarju. Pri svečanem obedu, ki ga je dal prirediti cesar na čast svojemu gostu, so bili navzoči cesarski princi, ministrski predsednik Okunia, ministra notranjih in zunanjih zadev, nadcerc-monijar grof Toda, admiral lTehyama in drugi uradniki. Cesar jo napil na zdravje papežu in poslanec na ;.dravjc cesarju.
Poslanec jc posetil meč, drugim tudi cesarsko visoko šolo. Tu jc razstavil potomec člana poslanstva japonskega, •j katero jc sprejel v Rimu leta 1615 pa-1 pcž Pavel V„ več zanimivih spominov
na prijazne odnošaje, ki so se bili pričeli takrat mecl Rimom in Japonsko.
Na večer 5. februarja, na praznik sv. japonskih mučenikuv, je večerjal nadškof pri grolu O k umu, ki jo bil povabil vse ministre. Naslednjo dni si ie ogledal poslanec katoliške zavode v Tokiu. Poročevalci so bili za njim vos čas in svojim čitateljem so poročali vse clo pičice. Tako so čuli Japonci, da Nj, eminenca — vljudni časniki so imenovali poslanca kardinala — ni na poti iл Kobe v Tokio govoril skoro nič, temveč čital večinoma nabožne knjige. V noči precl avdijenco jc dobro spal, vstal zgodaj in molil. Hrano ima preprosto, v petek no jo mesa in ob velikih praznikih sploh ne jo ničesar zjutraj.
O vijoličasti obleki so pisali, da jo to ccremonijalna obleka papeževih poslancev. Zlati križ na pršili opominja svet k miru. Po mladostnem vtisu jo prisoditi poslancu kakih .45 let. Njegove obrvi kažejo, da sc pretaka po njegovih žilah šo prava rimljanska, kri; tucli oženjun šo ni.
Ozira vredno jc pisanje časopisja sploh o poslancu, ter misli, katero jo razvijalo o njegovem posetu.
Tako je pisal Hochi: »Japonska vo cenili dobrohotno željo papeževe in jc sklenila, cla pozdravi njegovega poslanca kot cesarjevega gosta. Vatikanu pri« stoja velik duševni vpliv, ki je po svojem značaju naravnost neizmeren. Njegov vpliv sc razteza tudi na posvetno reči in kralji in knezi zapacla sc mu klanjajo. Ta moč danes res ni več tako velika, kot jc bila včasih, A tudi scclaj šo sprejema papež v Vatikanu diplo« matske zastopnike raznih zapadnih narodov. Vatikan jc sam po sebi velika! država. Na Japonskem jc število katoličanov majhno in naši odnošaji mecl papežem so drugačni, kot so oni zapad-* nih držav. A pred tristo leti so bili v naši deželi za Rim navdušeni Japonci doma, ki so bili v zvozi s papežem. Sedaj divja v Evropi žo poldrugo leto voj« na, ki jo pripravila svet, v položaj, ki sa da primerjati potopu, iu konca šc ni pričakovati. V teli težkih časih izteza moč ob Tiberi roko, da pozdravi in čc-stila stari državi vzhajajočega solnca, Veseli pozdravljamo poslanca, čegar prihod gotovo ne pomeni navaden slučaj. Gotovo ima povoda, in posledico morajo biti vesele za nas.«
jerci so ležali gori v bobnečem ognju in vrgli naval italijanskih kolon nazaj, nem-škočeski črnovojniki so branili višine in praški domači polk se jc v vročih jesenskih bitkah na Vrhu sv. Mihaela znova ob-nesel, junaški Dalmatinci in bojaželjni Bošnjaki, hrabri domači sinovi teh dragocenih tal — krepki Slovenci so se borili tu rama ob rami s hrvatskimi in ogrskimi junaki.
Krasne ceste je zgradila vojska preko kraške planote, vojne železnice in vodovode; cela vojaška mesta s cerkvami in hrami božjimi so nastala tu in spomladi se je skrbno obdelal vsak košček plodne zemlje.
Mesece in mesece že leže tu, ob robu kraške visoke planote, v ledenomrzli burji in dežju, v snegu in pekoči vročini. Pogled na širno plodno ravan ob njihovih nogah z belimi cestami, blestečimi rekami in solnč-nim morjem podžiga v njih ofenzivnega duha in željo, priti tje dol. Ko so letos sredi maja avstroogrske čete na Tirolskem prešle k ofenzivi proti dednemu sovragu, so črnovojniki od Ogrc prvi dan bojev iztrgali sovražniku vzhodno od Tržiča z enim samim sunkom toliko ozemlja, da ga Italijani v večteaenskih bojih niso mogli priboriti nazaj.
Tri tedne so Italijani sedaj zopet trdovratno naskakovali postojanke na Dober-dobski planoti, toda soška straža je trdno stala. Cadorna ni prišel bliže Trstu. V Trstu je slišati bojni hrup s planote, ponoči se vidijo v zraku viseče svetlobne krogle, vidi se žrelni ogenj italijanskih topov, zrcalna stekla v palačah in hotelih na obrežju se stresajo od bobnenja topovskih udarcev. Tam na planoti se odigrava borba za usodo mesta. Vemo, da smo v dobrih rokah.
Na Goldonijevem trgu, nasproti zgoreli »Piccolijevi« palači, pa prodajajo kro-šnjarji majhne sličice in dopisnice, na katerih je naslikan »re piccolo«, ki se s tr-žiškega zvonika z daljnogledom v rokah hrepeneče ozira proti Trstu, : neodrešene-mu« mestu, ki je tako blizu in vendar tako nedosegljivo daleč.
lj Izgubila je včeraj na trgu neka žc-na-begunka črno denarnico, v kateri je bil papirnat denar in nekaj drobiža, skupno okrog 14 K. Najditelj sc lepo prosi, da prinese izgubljeno v Hrenovo ulico št. 17. I. nadstropje levo.
Kavarna Jnnicipio" y Trslo.
(Koncc.)
Občina je imela postavno ljudsko šolo in mladino v svojih rokah, imela je v svojih rokah policijo in s tem tudi nadzorstvo nad društvi in shodi; mogla je odstopiti razne službe in ugodnosti; izposlovati, da so se gradile ceste ali pa preprečile itd.; da, občina Trst je mogla celo izdajati postave kakor kaka dežela. Ta moč je bila tista, ki je privlačevala častihlepne in nemirne ljudi. Ljudje, ki v svojem poklicu niso mogli priti do večjega ugleda, so imeli v politiki priložnost, da so mogli samo potom nesramnosti in grde vljudnosti, s katero so se prilizovali ljudskim instinktom, priti hitro do majhne slave; dogodek, ki jc gotovim gobezdačem v politiki pridobil vedno veliko ljudi. Ali moč, ki se je s tem pridobila je silila na to, da si ohrani priljubljenost, kajti ti mogočneži po milosti avtonomije so bili sicer državni uradniki, so bili tudi izvoljenci ljudstva in so se morali bati, da propadejo pri sledečih volitvah, ako ne bodo sledili po učencih nahujskani splošnosti ali pa ji celo nasprotovali. Tako se je dogodilo, da so prišli huj-skajoči elementi do vplivnih mest, z druge strani so se morali zmerni elementi prilagoditi njihovemu načinu, hoteli so sc pa vendar vzdržati na krmilu, končno so pa bili hujskači izpod-rinjeni od še hujših hujskačev. Ni bil narod, niti kmet in pošteni obrtnik, ampak nemirni kalitelji miru, ki so naravno potegnili še druge za seboj ali so jim pa zamašili usta.
V začetku se je hotelo trpeti \ javnosti samo laško narodno nošo, ali kmalu se ni moglo trpeti samo, da so se uniformirala telovadna in kolesarska društva po vzorcu laske vojske, ampak take uniforme so clali tudi mestnim stražnikom in ognjegascem; zatisnili so uho, ako so se držali pri slavnostih govori, kateri ne bi smeli biti od policije nikoli dopuščeni, ali pa ako se jc pisalo po časopisih o stvareh, ki so se čezdaljebolj približevale velc-izdaji. Hoteli so imeti ta državni otoček italijanski, kjer naj bi nobeden ne bil za drugim, dokler sc ne bi smatral za naselbino kraljevine Italije, ki je bila izročena samo za kratek čas v varstvo avstrijski državi. Tako so padali čez-daljc globokejše, dokler niso popolnoma pozabili na dolžnost, in padli v igri l zločinstvom v zločin.
Državi, visokim oblastem, ali ni bilo vse to jasno? Iz spoštovanja pred avtonomijo in iz rešpekta pred obsto-
ječo postavo niso posegli vmes, kajti drugi so že vse tako uredili, da so imeli dobesedni zakon na svoji strani. Ali človeške postave so zato na svetu, da dosežejo svoj cilj; ako se n. pr. cilj postave spremeni v njeno nasprotje, tedaj se mora postava izpremenili. Tega pa ne bi mogla vlada vsled večnih težav v parlamentu lahko izpeljati. Tisti, ki so bili navajeni, se spodtikati nad najsvetejšimi zakoni, to se razume da niso spoznali velike pravičnosti ki je bila v njih; nič drugega niso mislili, da se to dogaja iz same slabosti. Tako je nastala v njih ideja razdelitve Avstrije. Plazili so se skozi luknjo postav kakor podgane skozi mrežo in nobeden se jim ni postavil nasproti. Ko pa je izbruhnila vojska in smo mi vojaki vzeli celo stvar v svoje roke, so vedeli. da sedaj ni več nobene šale. Kajti vojaški duh je enostaven in najde, da še tako lep zakon ni nič več vreden, kakor kožuh poln uši, ako se ga morejo izogibati in kršiti. Ali vojaška uljud-nost ima kratek proces! Naenkrat so izginili in so zapustili za seboj pogorišče in uničenje v deželi.
To jc zgovodina kavarne »Munici-pioic. Malo smo vsi krivi na tem, kajti vsak posameznik mora spoštovati postave in se. po njih ravnati; država pa jih spoštuje šele tedaj, ako jim izsili tudi spoštovanje!
Tako »Tiroler Soldatenzeitung«. Mnogo britke resnice, posebno o marsikateri italijanski glavi v primorskih občinah, dasi moramo list v toliko popraviti, da tržaški župan ni pobegnil v Italijo, pač pa mnogo »njegovih«.
Begunca Zdravllč in Krivec pri begunci!).
»Škofova želja je misijonarju zapoved« pravi sv. Vincencij Pavlanski. Na povabilo prevzvišenega ilirskega metropolita dr. Fr. Sedeja sta misijonarja Zdravlič in Krivec dne 8. aprila pričela apostolsko delo med primorskimi in istrskimi begunci na Nižjeavstrij-skern. — Po lOdnevnem misijonu v Bruku ob Litvi, kjer se nahaja v barakah do 3500 Slovencev, sva obiskovala do 24. maja okoli 3300 slov. beguncev raztresenih po 80 župnijah na Nižjcav-strijskem. Vsak dan sva hodila po 4 ure peš. Ko bi najin rnošnjiček ne bil suh kot izstradana stenica, bise bila vozila s samodrčem ali s samofrčem. Misijonar Zdravlič ima na stopalih medvedovo kožo, zato ni imel toliko pokore nego Krivec. Ker je .g Zdravlič strog abstinent, je njegov tovariš Krivec žejo lažje prenašal. Nemška in češka duhovščina je naju sprejela povsod prav prijazno. Dušni pastirji so radi dovolili, da se je pridigovalo slovenski in hrvatski. Krasne cerkve so žalibog na Nižje-avstrijskem čez dan večinoma zaprte, med božjo službo se moli glasno in počasi; povsod jc nastavljen moški, ki naprej moli, kakor ga uči dušni pastir. Ko gre mašnik k oltarju ali od oltarja, vstanejo vsi verniki v znak spoštovanja do duhovnika. Moderno petje na koru je preč. clun. ordinariat odpravil in za-ukazal ljudsko petje.
Ob cestah vidimo povsod spominke presv. Trojice in sv. Janeza Nepomuka, križi pa so navadno le naslikani na železni pločevini. Okrajne ceste so tlakovane z betonskimi ploščami, ob straneh pa zasajene s sadnim drevjem. V celem okraju ni toliko nehigieničnega pralm kot v Ljubljani. Vaščani imajo snažne, v lepem redu razvrščene hiše, kleti pa posebe zunaj vasi. Polja so vzorno obdelana, vinogradi se nahajajo tudi v ravnini in so nasajeni z nizkim trsjem. — O kako krasna bi bila Primorska in Istra, ko bi naši begunci posnemali na svojih domovih češke in nemške vrline! Pa se bodo primorski in istrski begunci vrnili v svojo drago domovino? Da. gotovo! Če je pravični in sveti Bog v nebesih in Marija božja Mati, mora Italija biti premagana. Dragi begunci! Vaš Bog sliši vašo zdihljaje in molitve, vidi vaše solze in žrtve, vanj zaupajte, ki je mogočnejši kot vsa Čadornova armada s tisočerimi topovi, On, vaš predobri Bog, vaš Odrešnik in Zveličar, vas zagotavlja, kakor nekdaj svoje učence s tolažljivimi besedami: »vaša žalost s bo v veselje izpremenila« — (Jan. 16, 20.)
Koliko so naši begunci trpeli in šc zdaj pretrpe, se ne da in tudi sedaj ne sme popisati. Vse to bo ovekovečila slovenska zgodovina šele po končani vojski. Kdo more razumeti, koliko so naše slovenske matere trpele na begu iz domovine.
Neki mož mi je tožil: »Z ženo in 0 otročiči sem zapustil dom, in sedaj sem sam, ko bi Bog še mene poklical!« — Neka žena pa je vila roko tožeč: »S 6 otročiči sem dospela v Gmtind, vsi so mi umrli, mož pa ie padel na vojski, čudim se, da šc živim.« —
čeva dečke, da bi nama pokazali stauo-vanja beguncev. Začudiva se, ker vsi zbeže in kriče, kakor bi jim kdo kožo drl. Na pragu naju nagovori mati: »Ne zamerita nunca, deca se jo od strahu poskrila meneč, da sta došla zdravnika iz barak.«
Bes, da begunci v barakah ne stradajo toliko kot zunanji, ki včasih še za denar ne dobe živil; res, da imajo begunci v barakah svoje domače dušne pastirje in božjo službo, dočim zunanji ne morejo z nikomur občevati in jih tudi živi krst ne razume; res, da imajo begunski otroci v barakah svoje šole, dočim so zunanji brez pouka in brez dela; vendar pa niti eni niti drugi niso zadovoljni, marveč vsi hrepenć le po ljubem domu, in starci želč počivati le v domači grudi.
Kjerkoli sva našla begunce, navadno v najrevnejši hiši cele vasi, so njih lica zažarela radosti nad slovenskim pozdravom, in vzkliknili so: sam Bog vas je poslal!
V Sitzendorfu so usmiljenko oskrbele begunskim prvoobliajancem šopke, sveče, belo obleko itd. — Ivo pa jo po nagovoru neka usmiljenka zapela hrvatsko pesem, so se ti istrski otročiči čutili tako srečne, da so hoteli kar ostati pri sestrah, čudno je, da otroci iz Istre, dasi imajo že 12 ali še več let, niso bili nikdar pri sv. obhajilu. Morda pa se bo po vojski bolj oziralo na določila sv. očeta. — Dasi so bili begunci povsod veseli, da so dobili priložnost zadostiti velikonočni dolžnosti, sva bila v Magersdorfu in Sonbergu iznenade-ila, ker so se izgovarjali, da nimajo greha; morda so bili ti svetniki iz mesta Pulja. Bog se jih usmili in Majka božja!
Tudi pravoslavni begunci so bili do naju prijazni ter so se pritoževali čez svoje pope, ki jih ne obiščejo v največi dušni bedi. Kadar bo to dobro ljudstvo spoznalo, da Kristus ni ruskih carjev, marveč apostola Petra postavil za skalo svoje Cerkve, tedaj bomo bratje ne le po krvi, marveč tudi po veri.
Reči moram, da so Slovenci pri Nemcih na Nižjem Avstrijskem na dobrem glasu zaradi pobožnosti, poštenosti in delavnosti. Hvala vam, dragi rojaki, da delate na tujem čast našemu narodu. Sicer so vas začetkoma pisano gledali, meneč, da ste Italijani, ko so pa zvedeli, da ste Slovenci, vas visoko čislajo. Istrijane pa se lepo prosi, da radi pomagajo Nemcem pri delu, da si kaj prislužijo in da jih oblasti zaradi brezdelnosti ne bodo silile v barake. — Predragi rojaki! Občudovala sva vašo vdanost v božjo voljo in vašo iskreno ljubezen do domovine, in ko sva se s težkim srcem poslovila od vas, junaški trpini, sva sklenila za vas moliti. Iskreno se vam oba begunca zahvaljujeva za vso ljubezen, s katero ste naju sprejeli, tem vam kličeva: Na skorajšnje svidenje pri žalostni Materi Mariji na, mi-renskem gradu pri Gorici, ki bodi dotlej vaša Tolažnica!
Opomba. Beguncem, ki so bili kakorkoli zadržani prejeti sv. zakramente, se naznani, da lahko naprosijo te-le spovednike, ki razumejo slovenski: č. g. Anton Geršak, misijonar na Dunaju VII., Kaiserstrasse 7, ali čč. gg. dušne pastirje v Deinzenclorfu, Ziersdorfu, Mailbergu, Sitzendorfu in Boseldorfu.
Slavna posredovalnica za begunce v Ljubljani naj bi blagohotno podpirala begunce po vaseh, da jim preskrbi živila, obleko, obuvalo, rožne-vence, slovenske in hrvatske molitve-nike in vladno podoro, ker nekateri nimajo nobene, vse to pa potom preč. župnih uradov.	V. K.
Kole ПЕ0О pri Verdom.
Matija Kotar iz Gor. Radulj pri Bučki, narednik pri tehniški stotniji, piše iz italijanskega bojišča svojemu rojaku na Bučki: Visoko spoštovani g. profesor! Vas lepo pozdravljam in Vam nekoliko popišem naše hude boje. Že jih imam več sto za seboj v Galiciji in Srbiji, ali kaj takega kot sedaj morebiti tudi pri Verdunu ni. Po-lentar hoče na vsak način priti v Trieste. Pot je res kratek ali oster zanj. Kolikor-krat se zaleti, tolikokrat po nosu dobi. Že je parkrat nam v koruzo ušel, ali hvala Bogu, smo ga zopet spodili vunkaj. To že trpi od 27. junija noč in dan. Ko bi jaz za vsako granato, kar jih je on od 27. junija semkaj izmetal, le en krajcar dobil, bi sam vodovod na Bučko delal. Ubogo kamenje, kadar on začne streljati. Bliže postojanke smo bolj varni. Najrajši strelja na rezerve, postojanke pa napada z minami. Mene je dne 2. julija tudi dobro žegnal. Skakal sem z enega krila v drugega in urejeval svojo postojanko, ker je treba vedno popravljati. Ravno ob 9. uri zjutraj sem bil s svojim ordonancem in dvema korporaloma samo 9 minut na enem mestu in polentar vrže težko mino iz svoje postojanke v našo, ali hvala Bogu, samo 50 cm prekratko v kritje. Izruvana zemlja
je udarila mojega ordonanca po glavi, mene pa obsula tako, da sem se par minut pobiral po tleh. Par dni sem bil precej otekel po desni strani obraza, vendar sem se sam ozdravil z jesihovimi obkladki, ne da bi bil šel na obvezovališče. Hvala Bogu, sem že boljši, in tudi ene ure svoje službe nisem zamudil. Moj spremljevalec je šel v bolnišnico. Pri svojem oddelku nimam ravno velikih izgub v primeri s tem, kar smo že prebili. Imam dva mrtva, par težko in par lahko ranjenih. Polentar je pa vse kaj drugega dobil in bo še. Postojanke imamo 30 do 200 metrov narazen. Kolikor so polentarju naši izprvega prepustili in svojo postojanko izvolili, tam je še sedaj. Včasih se zaleti v našo postojanko, ali ni dolgo notri. To je tukaj hudo, ker je svet tako kamenit. Vodo imamo dobro, priteča po vodovodu v postojanko od daleč. Res je včasih topla 40 do 41 stopinj. Če se hoče piti, se pa malo v zemljo zakoplje. Hrano imamo dobro, tudi vinč-ka in malo ruma dobimo, ko je služba težka. Že od 18. junija sem noč in dan v ognju, obuvala še enkrat nisem sezul, ne štiri ure skupaj spal. A mislim si, če Bog da, da pridem kedaj nazaj, bo že boljše, če meni ne, pa mojim sinovom. Taborišče imamo 800 metrov za postojanko v neki kotlini. Ravno danes je vrgel sovražnik par težkih granat 12 metrov v stran, na tisoče pa čez. Druzega novega nič.
FogreSaos družine s Primorskega.
Ignacij Uršič, k. k. L. Arb. Abt. 250 I, Befestigungsgruppe des 3. Korps, išče rodbino Marije Uršič iz Kobarida št. 266. — Avgust Čargo iz Ročinja, k. u. k. Feldkanonenrog. Nr. 28, II. Batt., išče svojega strica. Franca Čargo iz Ro-činja št. 93. — Bivši goriški dijak bo-goslovcc Jožef Povšič, sedaj ujetnik v Tjumenu, bi rad zvedel naslov svojih staršev. Slednji so torej naprošeni, naj se javijo pismeno na naslov: Franc Malalan, k. u. k. Feldkurat in Feldbacli, Steiermark. —- Karolina Podverščik, Badgassc 166, Friesach, Koroško, išče Rozalijo in njenega moža učitelja Vit-tori, poprej stanujoča na Livadi v Gorici. — Bandelj Ivan, Unter-\Vagram 24, P. St. Polten, N. 0., išče družino Marije Nemec iz Podgore št. 245 pri Gorici.
POSLANI NASLOV.
Matevžu Leban, kmetu iz Podbele št. 37, polit, okraj Kobarid, naznanja svojemu očetu njegova hči Marija, da služi v Gorici, Via Strctta 7, Hotel »Pri zlatem jelenu«.
Pogrešani vojaki.
Pogreša se Anton šuštaršič, 17. pp., Pionier-Abt. Doma jc iz Rakitne, p. Borovnica, in se ni oglasil že od oktobra 19J4 .Prosim, če kdo kaj ve o tem vojaku, naj to sporoči Mariji Kržič, pod. Logarjevi, Rakitna, p. Borovnica. — Nikolaj Skubin, begunec, Potendorf, Indifici 2, N. 0., išče svoja dva sinova Josipa in Ivana Skubin, ki sta odšla 18. maja k vojakom; doma sta iz Neb-lega. — Valentin Garbič, k. k. Mil. Arb. Abt. A in Ljubuški, Hercegovina, išče Josipa in Antona Garbič, ki sta odšla maja 1915 k vojakom v Radgono k 97. pp. — Kdo ve kaj izmed vojnih tovarišev ali kak invalid, ki se je iz ruskega ujetništva vrnil o infanteristu Baudaž Ludovik, rojen 24. avgusta 1890 v Ročinju št. 83 (okraj Gorica), kateri jc služil pri tržaškem pešpolku št. 97, IX. Feld-kompagnie, naj mi blagovoli sporočiti proti povrnitvi stroškov na naslov: Jožef Kohar, Trst, ulica Belpoggio št. 5. Pogreša se zgoraj imenovanega že od 26. avgusta 1914. Njegovi vojni tovai*iši so nam naznanili, da je prišel zadnje dni meseca avgusta 1914 v rusko vojno ujetništvo, ali do sedaj nismo še nič pisanega od njega sprejeli.
Vtisne z Basi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. julija. Uradno:
Popolnoma so se izjalovili poizku« šeni poizvedovalni sunki severnozahod-no od Rozišč in južno od Lubačevke iz« vedeni napadi Rusov; 100 mož in 2 strojni puški sta ostali v naših rokah.
Vsled premočnega sovražnega pritiska smo umaknili svoje čete južno od Lešniova za odsek Baldurko.
V zelo Ijuiih, z močnim topniškim ognjem pripravljenih napadih Rusov na obeh straneh železnice pri Radzivi-lovu je sovražnik v zelo izpremenljivem boju s skrajno velikimi izgubami zanj le malo pridobiL
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO PORC
Vojna skupina maršala pl. Hin-
denburga.
Zahodno od Rige so vdrli poizvedovalni oddelki v ruske prednje postojanke, katere so razrušili. Sovražne patrulje so živahnejše delovale.
Naši letalci so ustavljali z metanjem bomb in z ognjem strojnih pušk transporte sovražnih čet na progi Dvinsk—Folock in vzhodno od Minska.
Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega.
Rusi so zvečer in ponoči napadali s tremi divizijami, kakor smo dognali, bojno črto vzhodno in južnovzhodno od Gorodiščov; njih napadi so se, kakor tudi vsi prejšnji, izjalovili z najtežjimi izgubami za sovražnika. Na nekem me-slu smo vrgli sovražnika s protisun-kom. Prepustil nam je tam enega častnika, 80 mož in eno strojno puško.
Skupine nemških letal so vrgle z uspehom veliko bomb na transporte na postajah. Pogorjelzy in Horodzieje in na čete, ki so blizu tam taborile.
Vojna skupina generala pl. L i n -s i n g e n a.
Sovražni poizvedovalni oddelki niso severnozahodno od Lučka ničesar dosegli.
Močnejše ruske napade smo odbili severnozahodno od Berestečka deloma z ognjem, deloma s protisunkom; ujeli smo ob tej priliki 100 mož in zaplenili 2 .strojni puški.
Armada generala grofa pl. Both-m e r j a.
, Vzhodno od odseka Koropiec so se izvajali manjši boji naprej potisnjenih oddelkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
24. julija popoldne, zahodno bojišče: Pri Lipi smo pregnali včeraj Nemce iz vasi Haličani (16 km zahodno od Lipe); ujeli smo več sovražnikov in zaplenili eno strojno puško. Našim četam se je udala pri Ivolmovu (8 km 'vzhodno od Ilaličanov pri Lipi) avstrijska stptnija, ki je štela 193 mož.
Dodatek: Poroča se o sledečih podrobnostih junaške smrti polkovnika Tatarova, ki je bil omenjen v poročilu 21. t. m.: Zadet po šrapnelu pri srcu jc zaklical polkovnik: »Umiram!« Takoj nato je poskočil in zaklical: »Naprej polk!« in umrl.
24. julija. Zahodno bojišče. Tekom dneva se ni zgodilo nič važnega.
TURŠKE ČETE PROTI RUSOM V VZHODNI GALICIJI.
Rerlin, 26. julija. (Kor. ur.) \Volff javlja: Poroča se, da se mora v kratkem računati z nastopom turških čet v bojih proti Rusom v Galiciji. To dejstvo dokazuje vojaško bojno krepost Turčije in enotnost bojne črte osrednjih velesil.
Berlin, 26. julija. Turški veleposlanik v Berlinu, Hahi paša, jo izjavil so-trudniku »B. Z. a. M.«: Nastop turških čet na gališkem bojišču je samoobsebi umeven glede na naše politične in stra-tegične namene z ozirom na našo skupnost. Kakor so izdali naši sovražniki geslo o enotni bojni črti, tako bo svet zopet izpoznal, da lie zaostajamo za onimi narodi. Turki ne bodo nikdar pozabili, kaj sta storili osrednji velesili za rešitev Carigrada v težkih, strašnih urah; ponosni so, ker morejo na strani osrednjih velesil s svojo krvjo dokazati, da je bojna črta enotna. Vsak pomaga drugemu, kar je med krvnimi pobrati-mi samoobsebi umljivo, z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Naši vojaki sicer niso neizčrpljivi, a dovolj imamo v vojski izurjenih vojakov, ki bodo ponosni na čast, da se bodo vojskovali s svojimi zveznimi brati.
PRI LIPI.
Amsterdam, 26. julija. Dopisnik »Allgemeen Handelblada« obvešča, da stoje Rusi na severnem bregu reke Stir. Levo krilo avstrijske armade drži liki skala trdno ceste, ki vodijo v Lvov čez Brody in jih z vso silo brani. Avstrijci drže severni breg pri srednji Lipi,
PRI KOVELU.
Bern, 26. julija. Vojni poročevalec lista »Times« na ruskem bojišču javlja: Utrdbe sovražnika pri Kovelu so še mogočnejše kot zakopi pri Stohodu.
VESTI IZ VZHODNE GALICIJE.
Krakov, 24. julija. »Nowa Reforma« poroča iz Stanislavova: Začetkom ruske ofenzivo jc del prebivalstva zapustil mesto. V mestu vlada red in mir, in to tudi poslej, odkar jc čuti grmenje topov. Tudi sovražni letalci ne vznemirjajo prebivalstva, ker jih naši obrambni topovi takoj zopet poženo nazaj, se predno imajo čas zagnali kako bombo. Zadnjič se jc nad mestom odtrgal oblak ter jc bil del Goluchovvskijeve in Sobieskijevc ceste pocl vodo. Voda jo legala noter do kavarne Habsbug, tako
da je bil promet na teh cestah za nekaj časa ustavljen, Akode pa poplava ni povzročila.
»Кигусг Lwowski« jc prejel od poslanca grofa Stanislava Badenija naslednja naznanila o položaju v Radzie-chowu in v prostoru južnozapadno od Berestečka: Kljub temu, da je v Radzie-chowu razločno slišali topove s fronte ob Lipi, v mestnem življenju ni opažati kakih bistvenih izprememb. Prebivalci so se pač na vojne razmere že tako navadili, da opravljajo svoje posle kakor prej. Tudi železniški promet z Lvovom jc ostal kakor ponavadi. Del židovskega prebivalstva je pač zapustil mesto, drugače jc pa prebivalstvo ostalo na svojem mestu. Žetev jc v polnem teku in obeča dober uspeli. Z vojaško pomočjo so sc bila obdelala vsa polja in žetev je zadovoljivo potekla.
»Gazeta Poranna« poroča iz Rad-ziechowa: Takoj v začetku ruske ofenzive je jel del prebivalstva zapuščati mesto, čeprav ni bilo nobenega vzroka za to, vsled česar se tudi niso priredili posebni vlaki za begunce. Tekom bojev pri Berestečku je bilo pač slišati mogočno gromenje topov, toda razpoloženje mecl prebivalstvom se je hitro zbolj-šalo, ko so ojačenja korakala skozi mesto in že po malo dneh se je vrnilo zopet normalno življenje. Sovražni letalci se le redkokdaj prikažejo.
»Gazeta Wieczorna« poroča iz Kosova: Tu je mesece in mesece vladal mir, kakor bi ne bilo vojne, dokler koncem junija tega miru ni nenadoma zmotilo grmenje topov. Nekaj dni pozneje so Rusi prekoračili reko Czeremosz in zasedli Kuty ter se joli bližati tudi Popi-elniku in Nowosielici. Vojaška slika je postajala od dne do dne bojevitejša, gromenje topov ni skoraj prav nič prenehalo. V mestnem gozdiču pri Koso\vu so se vršili trdovratni boji z Rusi. Hu-culsko prebivalstvo je kazalo velik strah pred ponovno rusko invazijo ter je obenem z večino židovskega prebivalstva zapustilo mesto. Uradniki so kot zadnji odšli iz mesta. Novi most čez Czeremosz so naši zažgali, da bi ne služil sovražniku. Most je gorel tri dni. Ker v Kosowu ni železniške postaje, so morali ljudje deloma peš, deloma z vozom do Stanislavova.
CAR OBIŠČE ČRNOVICE.
Soiija, 26. julija. Iz Črnovic sc poroča preko Bukarešta: V mestu se pripravljajo, da sprejmejo carja, ki bo kmalu obiskal mesto. Mesto je prenapolnjeno z ruskimi orožniki in z ruskimi tajnimi policisti, ki najnatančnejše preiskujejo vse liišc in odpirajo zaprta stanovanja, da se prepričajo, če so res prazna.
MINISTRSKA IZPREMEMBA V RUSIJI.
Milan, 26. julija. (Kor. ur.) Petro-grajski dopisnik lista »Corriere della sera« objavlja sledeče pojasnilo, ki so mu jc dali v ruskem zunanjem ministrstvu: Odstop Sazonova in imenovanje min. preds. Sturmerja za zunanjega ministra pomenja zgolj izpremembo osebe. Trenutno vodi zdaj car sam rusko zunanjo politiko. Sazonov je res bolan in se nahaja v sanatoriju. Car je porabil to priliko, da je ustvaril med gotovimi notranjepolitičnimi vprašanji in zunanjo politiko tesnejši stik. Dolgo so že namreč čutili potrebo, naj bi bil voditelj notranje politike carjeve države tudi zunanji minister. V tistem trenutku, ko bodo pričeli razpravljati o miru, bodo vse koristi dežele lož je spravili v soglasje, če bo sestava kabineta absolutna.
CAR SI PRIDRŽAL SAM VODSTVO ZUNANJE POLITIKE.
Lugano, 25. julija. Poročevalcu »Corriere della sera« so izjavili, da je zavzel Stiirmer le začasno mesto Sazonova, ker si je car sam pridržal končno vodstvo zunanje politike.
ZANIMIVA SPOMENICA GLEDE NA
NOTRANJO RUSKO POLITIKO.
Kodanj, 26. julija. (K. u.) Moskovski listi poročajo: Zastopniki skrajne desnice so izročili carju spomenico, v kateri so izvajali: Ker sc jc dosegla med zavezniki enota, sc je vojska obrnila Rusom ugodno in bo pač kmalu končana. Vlada se mora za to že zdaj pripravljati na dobo po vojski, ki se bo kmalu končala; a vso svojo pozornost obrača le na potrebe vojske in se le malo peča z notranje političnim življenjem v Rusiji. Revolucijske organizacije pa izrabljajo čas in se pripravljajo na revolucijo, ki sc bo pričela, ko se bo končala vojska. To delovanje ni zadelo na primeren odpor, da bi se že zdaj v kali zadušila revolucija, ki grozi. Veliki upi, ki so jih slavili na Sturmerja, se niso izpolnili; ničesar ni storil, da bi bil hiiro preprečil revolucijsko delovanje. Nato se peča s Stiirmerjevimi grehi in pravi: Premilo postopa proti dumi, preveč odnehava liberalnim deželnim organizacijam, premalo po-
stopa z judi. Vse to se je zgodilo ob času, ko je bila potrebna močna vladna sila brez izgovorov. Stiirmer ni bil kos svoji nalogi, ker je zanemarjal notranjo politiko. Stranke levice delajo na podaljšanje vojske, da se organizirajo in pripravijo na bodočo revolucijo. Vojska se mora sicer nadaljevati do končne zmage, a poizkušati se mora, da se bo pravočasno vojska končala, sicer bo uničila vse sadove zmage revolucija, katero mora vlada že zdaj zadušiti. Moskovski listi pravijo, da se je izročila carju spomenica med zadnjim kronskim svetom in drugim potovanjem Stiir-merja v glavni stan; izročile so jo carju ugledne osebe. Stiirmer, ki mu je bila vsebina sopmenice najbrž znana, je kmalu povabil k sebi solrudnika lista »Biržebie Vedomosti«, kateremu je izjavil, da bo vlada nsatopila proti revolucijskemu delovanju vseh ruskih mest in zvez zemstev. Stiirmer je, da pomiri svoje nasprotnike na skrajni desnici, pozval v vlado Makarova.
NAJVEČJE PRISTANIŠČE NA FINSKEM GORI.
Stockholm. »Stockholm Tidningen« poroča: Raumo ob Botniškem morskem zalivu gori. Raumo je zdaj najvažnejše pristanišče v Rusiji.
PRVA SEJA VARŠAVSKEGA MESTNEGA SVETA,
23. julija se je vršila prva seja novoizvoljenega varšavskega mestnega sveta, ki ima dvetretjinsko poljsko večino. Mestni predsednik knez Lubomirski je poudarjal, da bo novi zastop imel za cilj, da iz Varšave napravi jekleno središče narodne kulture, ki naj sveti daleč po deželi in bodi vsem drugim vzor. Rektor univerze dr. Brudzinski je poudarjal, da bo ta zgodovinski dan največjega pomena za bodočo usodo Poljske. Knez Lubomirski je sejo zaključil z besedami: »Živio Poljska!«
Vojske z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. julija. Uradno se poroča:
Potežluh izgubah v zadnjih bojih južno od Val Sugana so opustili Italijani vsak daljnji napad, a naše postojanke so se nahajale še trajno v ognju sovražnih topov. Sovražnik je izgubil 24. t. m. samo pred nekim odsekom te bojne črte 1200 do 1300 mrtvih in ranjencev, ki jih zdaj pokopuje.
Na vseh ostalih bojnih črtah se položaj ni izpremenil; v nekaterih odsekih so postali boji s topovi ljutejši.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 24. julija. Od Stilfserskega prelaza do Lagarinske doline živahni artiljerijski boji. V Astiškem odseku se z dobrim uspehom nadaljujejo naši srditi napadi proti postojanki na Monte Cimone. Včeraj smo vzeli en jarek nekoliko pod vrhom. Na visoki planoti Sette comuni je sovražnik dvakrat napadel naše zakope na pobočjih Monte Zebio, katerega smo 22. t. m. vzeli. Bil je odbit in jc imel težko izgube. Med Cimone in Aviso so naše čete dovršile zavzetje visokih planot Travignolo in San Pellegrtno. Zasedle so Cima Stra-done severno od Col Bricona in nove postojanke na severnih pobočjih Cima di Bocche. Sovražna artiljerija je včeraj nadaljevala svoj ogenj na Cortina d' Ampezzo. Tudi mi smo nadaljevali obstreljevanje krajev v Dravski dolini. V gornji dolini Bele in v odseku Visokega vrha močno delovanje sovražne artiljerije.
Na bojišču pri Gorici mirno.
Goriško, 24. jul. 1916.
Na bojišču pri Gorici vlada zadnje čase trajen skoraj nerazumljiv mir. Topovi molče. Le obrambeni topovi se tu-patam oglasijo, ko poskuša laški aeroplan preleteti naše vrste. A kljub temu, da je mirno, vendar naši Gorici tudi v takih dneh Lahi ne prizanašajo. Dosledno in brez prenehanja mečejo nad mesto težke razdejanje noseče granate.
Italijanski glavni stan premeščen.
Lugano. Italijanski glavni stan so premestili v Pistojo, kakor poroča »Secolo«, češ, da razsaja tam legar; a temu najbrže ne bo tako, marveč so zbežali, ker se boje naših letalcev.
Kraljeva nagrada vdovi izdajalca Battistija.
Lugano, 25. julija. Kralj jc dovolil vdovi in sirotam usmrčenega veleizdajalca in avstrijskega poslanca dosmrtno častno plačo iz svoje zasebne blagajne.
Lastnoročno pismo angleškega kralja laškemu kralju.
Lugano, 27. julija. Minister Carcano jc došel v Como na oddih. Svojemu listu jc sporočil, da jc prinesel laškemu kralju lastnoročno pismo angleškega kralja.
Nemčija in Italija.
Curih, 26. julija. »Avanti« poroča, da bo v slučaju vojno napovedi Nemčiji odstouilo uekai ministrov.
Novi predlogi Sonnina.
Genf, 27. julija. Tudi danes se »Ma-tin« in »Petit Parisien« omejujeta samo na namigavanja o novih predlogih Sonnina v italijanskem ministrskem svetu za ureditev razmerja z Nemčijo.
Poriški dopisnik »Secola« izve, da hoče Italija željam zaveznikov ustreči istočasno na političnem in gospodarskem polju.
Iz laškega ministrstva.
Lugano, 26. julija. Zelo je presenetila; danes napoved italijanskega časopisja, da današnji ministrski svet ne bo ukrenil nobenih političnih odločitev in posebno ne tudi talcih, ki so v zvezi z londonskim posvetom. Listi javljajo dalje, da je obolel minister Carcano in da se je moral podati v svojo vilo pri jezeru Como. Neko poročilo trdi, da so nastali težki nesporazumi med kraljem in Cadorno s skupino Bissolati-Carcano v ministrstvu glede na stališče nasproti Nemčiji,
Potres v Italiji.
Rim, 26. julija. (Kor. ur.) V Abrucih je bilo včeraj ponoči več potresnih sunkov, ki so med prebivalstvom povzročili velik strah.
HOji Gi ZOMlI.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26, julija. Veliki glavni stan:
Pri prekopu Comines—Ypern se je z nemško razstrelbo uničil veliki angleški bastjon s posadko.
Si. verno od Somme po besnem boju Angleži drže še Pozieres. Bolj vzhodno od tam pri gozdu Fcureaus in pri Longuevall smo odbili male sunke sovražnika; pri malem gozdu Troves smo izpoznali napadalne namene in jih preprečili z ognjem. Južno od Somme smo držali južnozahodno od sela La Maisonettc ponoči na 25. julija pridobljeno zemljo proti zopetnim osvojil-nim poizkusom Francozov. Južno od Es-trees so se bili včeraj še živahni boji v bližini.
Francozi so zasedli na višini La Fdle Morte udrtino, ki so jo bili razstrelili, a jih je kmalu nato podsul nemški protipod-kop.
Na levem bregu Moze so naše čete na višini 304 nekoliko napredovale. Na desnem bregu reke ponoči boji s topovi pri utrdbi Thiaumont.
Na mnogih mestih bojne črte smo odbili sovražne poizvedovalne čete.
Ogenj pehote in strojnih pušk je prisilil severno od Somme dve letali, da sta padli pri Luneville; eno je gorelo.
Dne 24. julija so zadeli in sestrelili naši obrambni topovi neko francosko dvo-krilno letalo v smeri utrdbe Souville.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
25. julija ob 11, uri ponoči. Poleg lju« tega obstreljevanja pri La Laufee (desni breg Moze) se nc poroča o nobenem xaž-. nem dogodku na celi bojni črti.
Francozi in Angleži izgubili od 4. do 18 ju« lija 230.000 mož.
Rotterdam. Karel pl. Wigand opisuje v »New York World« podrobno prvi in drugi sunek angleško-francoske armade in izjavlja, da častniki sami priznavajo bes-nost angleške ofenzive in njeno strašno silo, da se je zato ccla črta majala. Le junaštvu nemških čet gre zahvala, da so bili odbiti napadi Angležev. Vrhovni poveljnik pri Peronne je izjavil poročevalcu, da so izgubili Angleži od 4, do 18. julija, torej med prvim njihovem ofenzivnem sunku vsaj 150.000 do 170.000 mož; izgube Francozov pa znašajo približno 60.000 mož. O drugem napadu še ni natančnih cenitev o izgubah Angležev, Nemški častniki pravijo, da se morajo brez dvoma pričakovati novi napadi Angležev, a da ne bodo niti v enem in tudi ne v dveh letih prebili nemške bojne črte. Angleški vojak se odlikuje s svojo hladnokrvnostjo in vztrajnostjo, a ni izkušen v vojski in ni dovolj izurjen. Kdor jc videl nemške topove in proučeval preskrbo streliva v nemški armadi, kdor je mogel občudovati nemške častnike in vojake, ta mora z menoj vred soditi, da ne bodo Angleži in Francozi na zahodni bojni črti nikdar dosegli odločilnega uspeha.
St. Mihiel.
Berlin, 26. julija. »Berliner Tage-blatt« poroča iz velikega glavnega stana: Francozi so zopet pričeli obstreljevali St. Mihiel. Ker je večina prebivalstva še v mestu, pomeni to obstreljevanje grozovitost proti lastnim rojakom,
Nove portugalske in belgijske čete.
Rotterdam, 26. julija. »Temps« poroča, da pričakujejo na zahodni bojni črti drugo divizije, ki bo kot prva štela 23.000 mož. Belgijski kralj Albert jo podpisal dekret, ki odreja splošno mobilizacijo Belgijcev. Upajo, da bodo na ta način dobili 20.000 mož.
Francoski duhovniki na fronto,
»Reichspost« poroča, da bo v franco« ski zbornici Sixte Ouenin oredlatfal. da nai
Grška.
Atene, 26. julija. Zaimis in ententini poslaniki so si zopet v nasprotju zaradi volitev. Zaimis zahteva, da se imajo volitve vršiti tudi na otokih, zlasti Krfu, Mitilenah in Tenedos«, katere ima zasedene ententa.
Arhive grškega generalnega štaba prenesejo v Lariso, kamor se preseli s svojimi sodelavci tudi njegov načelnik general Dus-manis.
Milan, 26. julija. (Kor. ur.) »Secolo* poroča iz Aten, da se je pod vodstvom generalov Danglisa, Lapatiotisa, Myliotisa in admirala Ginija ustanovila nova ententi prijazna liga, ki bo pri volitvah delala za Venizelosa in proti nasprotnim zvezam rezervistov.
Rumunija ?
islam v vojski.
Turška posadka v Mekt se je udala?
Budimpešta, 26. julija. »Az Est« poroča Iz Curjha:. Neka francoska vest pravi, da se je turška posadka v Meki udala in tako je Turčija izgubila zadnjo trdnjavo v Arabiji. (Moka je versko središče mohamedancev, kamor Turki radi romajo k grobu kalifa Mohameda.)
Resni nemiri v Perziji.
Pelrograd, 25. julija. »Tagesanzeiger« poroča neposredno iz Petrograda: Nemiri v Perziji postajajo skrajno resni, Časopisi poročajo o nemirih pri Ispahanu, v srcu Perzije. Vsled turške propagande se je narodna perzijska vstaja proti tujcem neve-rojetno razširila.
duhovnike, ki so dosedaj opravljali sanitetno službo, pošljejo na fronto. Tako bi prišlo na bojišče novih 12 000 duhovnikov, katerih je dosedaj padlo že 3000. Navzočnost duhovnikov med vojaki bi menda zelo dvignila duha vojakov. Katoliško časopisje dvomi, da je še toliko duhovnikov pri sani-teti in pravi, da bi se požrtvovalnost orožja nevajenih duhovnikov pač boljše udejstvo-vala v sanitejski službi.
Stališče angleške koalicijske vlade omajauo.
Rotterdam, 26. julija. (Kor. ur.) »Nieu-\ve Rotterdamsche Courant« javlja iz Londona: Irska pogodba, od katere so veliko pričakovali, se je izjalovila. Malo je tudi upati na to, da bi se dosegla pogodba na novem temelju. Stališče nove koalicijske vlade, posebno Asquithovo in Lloyd Ge-orgejevo sc jc zato zopet zmajalo. Parlamentarni sotrudnik Nicholson piše: Javno se trdi, da je ponudil radi irske krize Llovd George svoj odstop kot minister; trdi se, da bi v tem slučaju odstopil tudi Asquith. To sicer zdaj še ni pereče, a gotovo je, da .včerajšnja razprava stališča koalicijske vlade ni ojačila.
Položaj angleške vlade nevaren.
London, 25. julija. (Kor. ur.) »Daily Mail". izvaja: Kar se je včeraj godilo v po-slaniški zbornici, pomenja, kakor vse kaže, da se je izjalovil poizkus sprave ministru Lloyd Georgeja v irskem vprašanju. Vlada je mnogo vprašanj zelo zmedla, a nobenega ne tako, kot je to. Položaj vlade je nevaren. — »Times« se zanaša še v enajsti uri na kak čudež. — Daily Chro-nicle« pravi: Vlada se je onemogočila, ker se je na tak način udala unionistom. Dobiti se mora nova izhodna pot, a na uspeh se le malo upa.
temenia nodo usmrilif.
London, 27. julija. (Kor. ur.) »Daily Mail« poroča: Zagovorniki Casementa so obveščeni, da bodo usmrtili lorda Casemeni 3. avgusta v zaporu Penton-ville.
Roterdam, 26. julija. Casement ie sprejel popolnoma mirno na znanje obvestilo, da ga bodo usmrtili 3. avgusta; v zaporu ves čas piše in ureja svoja pisma. Ministrski predsednik Asquith je dobil iz mnogih delov Irske prošnje za pomiloščenje; med njimi je šest irskih škofov, irski poslanci in 42 zastopnikov vseučilišč.
Položaj na Irskem.
Redmond je izjavil v spodnji zbornici glede na irsko vprašanje, da se bodo nacionalisti (irski poslanci pod vodstvom Redmonda so pred irsko vstajo zvesto podpirali Asquithovo vlado. Op. u.) upirali postavi o spravi z Irsko, če ne bo postava taka, o kakršni sta se dogovorili obe irski stranki z Lloyd Georgejem. Carson je naglašal, da se morajo sporazumeti nacionalisti in Ulsterčani. Reke! je, da na iz-premembe, ki jih zahtevajo nacionalisti, ne polaga važnosti: Asquith je rekel, da sporno vprašanje, na katerem se je izjalovil sporazum, namreč veliko irskih poslancev naj ostane v parlamentu in v West-minstru, tvori le podrejeno vlogo. Nujno je pozval nacionaliste, naj v korist Irske in države izpremene svoj sklep.
Dogodki m Bolkooii.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. julija. Uradno se poroča:
Pri Vojuši boji s topovi.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Novi vojaški namestnik v Srbiji.
Belgrad. »Belgrader Naclirichten« So objavile 24. t. m.: Njegovo Veličanstvo cesar je imenoval general pehoto Adolfa barona Rhemena pl. Barensfeld, poveljnika 13. zbora, za vojaškega guvernerja v Srbiji, polkovnika ' fiugo Kaorchnave. poveljnika poljskega topniškega polka št. 27. za načelnika generalnega štaba vojaške guvernije v Srbiji. General pehoto pl. Rhemen je došcl danes v Belgrad in je nastopil svoie mesto.
Pasič na otoku Kriu.
Lugano. 26. julija. Pašič se je vrnil iz Rima na Krf, kjer so vsi bivši srbski ministri. Pašič jc zadovoljen s svojim potovanjem. Druge vesti pravijo, da se z Italijo ni mogel sporazumeti glede jadranskega vprašanja.
Italijanske čete v Solunu.
Chiaso, 27. julija. General Sarrail bo 85jsub!;ib}i jiABjpzod nstsa шзирајЗор л čete v Solunu.
Med Sarailovimi četami.
Sofija. > Echo de Bulgarc<< javlja, da razsajajo med četami sporazuma v Makedoniji velike kužne bolezni. Vsak dan jih umre 200 do 300, včasih tudi 400 ljudi na dan. Sarrail je prosil grško vlado, da bi smel odpraviti boine vojake v Kathcrine, a grška vlada mu tega ni dovolila; bolnike jc ukazal nato prepeljati v Kassandro.
Rumunija se pripravlja.
Curih, 26, julija. Švicarski listi poročajo, da je rumunska vlada po obmejnih krajih civilne oblasti nadomestila z vojaškimi.
Še nekaj vesti drugih virov.
Celo donavsko obrežje je proglasila za vojno ozemlje. Sedaj tam inspicirajo delegat vojnega ministra general Iliescu in dva višja častnika. — »Politique« poroča, da bo za načelnika generalnega štaba imenovan general Mihael Iliescu.
Iz Tulče poročajo, da je prebivalstvo skrajno vznemirjeno vsled neprestanih ruskih demonstrativnih odredb na rumunski meji. Rusi hočejo menda preko Dobrudže udariti na Bolgarsko,
Rumunski kronski svet.
Kodanj, 25. julija. »Berlingske Tiden-de« izve iz Bukarešta, da se bo tam v bližnjih dneh vršil pomemben kronski svet, ki bo sklenil važne sklepe o bodočem postopanju Rumunijc. Predsedoval bo kralj.
Bukarešt, 26. julija. Kralj je včeraj v daljši avdijenci sprejel Marghilomana.
Kaj ponuja ententa Rumuniji.
Geni, 25. julija. Pariški dopisnik »Ga-zette de Lausanne« poroča, da ententini poslaniki v Bukarešta spominjajo na svoje ponudbe iz oktobra 1915 za nastop rumun-ske armade. Če zmaga ententa, dobi Rumunija vse bolgarsko ozemlje med Dobrud-žo in Dedeagačem. Dedeagač postane ru-munsko pristanišče in vrata v odprto morje. Rumunija pa mora zato pomagati z orožjem in priznati rusko nadvlado v Črnem morju, Carigradu in morskih ožinah.
Nemško oticijozno časopisje o Rumuniji.
»Kolnische Zeiiung«: Rumunska politika je politika čakanja, toda proč od mize, pri kateri se bo govorilo o miru, nočejo biti. Ali je za Rumunijo sedaj prišel trenutek odločitve, ne vemo. List konča: »Kmalu se bo pokazalo, ali se bo odgovornim voditeljem v Bukareštu posrečilo, da bodo še nadalje vodili politiko, katero smatrajo za koristno deželi, ali pa bodo grožnje in obljube napravile iz njih in njihovega prepričanja mehak vosek. Čc imajo bukareški državniki oči, tedaj morajo dovoliti, da jim po neuspehu ruske ofenzive in malih uspehih na zahodu rečemo, da se obešajo na kolo, ki drvi navzdol, če se sedaj pridružijo ententi. Sledovi strašijo. Italija bodi Rumuniji v svarilo.« — »Lokalanzeiger« pravi o delu ententinih diplomatov, da ni gotovo, ali bodo ti poizkusi uspeli. Le to je gotovo, da so v Rumuniji ljudje in vplivni krogi, ki v svoji presoji vojaškega in političnega položaja ne podležejo kar tjavendan tako umetno napravljenemu razpoloženju in ki so se iz skušenj poteka vojne dovolj poučili, da se ne dajo slepiti od predhodnih situacij, kakor je tedaj nastala na južnovzhodni fronti. Ti krogi vedo tudi to, da konec vojne ne bo odločil samo položaj na avstro-ogrski fronti. Počakati pa je treba, če to trezno naziranje ostane še nadalje v veljavi pri vodilnih rumunskih državnikih. Najbrže bodo to razjasnili vojni dogodki v bližnjih dneh.
»Berliner Tageblatt« prinaša iz Bukarešta, da uvoz municije vsekakor kaže, da so zadnji razgovori med entento in Bratia-nujem brez dvoma prinesli gotove rezultate. Več kakor verjetno je, do bodo pod pogojem, če se bo vojaški položaj primerno razvil, temu prvemu sporazumu sledili novi razgovori.
Pogodba med Rumunijo In Italijo.
»Baslcr Naclirichten« poročajo iz rimskih političnih krogov, ki stoje na strani ncvtralccv :> dogovoru glede ita-lijanskorumunske zveze. Ena točka pravi, da je Rumunija z orožjem dolžna pomagati Italiji, če bi ena sila Italiji napovedala vojno. To se doslej ni zgodilo. — Če bi Italiji vojno napovedala Nemčija, bi Rumunija morala pomagati Italiji. Čc pa Italija napove vojno, jc Rumunija odvezami svoje dolž-nosli. Zato jc razumljivo da si Italija želi nemške vojno napovedi in ravno tako razumljivo jo, da Nemčija tega noče.
Harežaife ..Slovenca."
Na morja.
ANGLEŠKI DREADNOUGHT TORPE-DIRAN.
Berlin. 26. julija. Wolff javlja: Neki naš podvodni čoln je 20. t. m. pred angleškim opirališčem Scapaflow na otokih Огкпеу napadel s torpedi neko angleško bojno ladjo velikanko; zadel jo je dvakrat.
LETALNI NAPAD NA OESEL.
Berlin, 26. julija, Wolff javlja: Naša skupina morskih letal je 25. julija zvečer napadla rusko postajo letal Ze-rel pri Oesel in je metala bombe na njo. Letalno lopo in ruska letala, ki so bila pripravljena, da polete, so bila zadeta. Napad se je izvedel po načrtu, dasi so nastopile sovražne torpedovke in bojna letala. Vsi letalci so se vrnili v svoje opirališče.
Novo nemško pomorsko pravo. Proti Angliji.
Berlin, 26. julija. (Kor. ur.) »Reielis-anzeiger« prinaša izpremenjeni red o prizah (plen v pomorski vojni) kot odgovor in povračilo, ker so Angleška in njeni zavezniki izdali londonski deklaraciji nasprotujoče določbe. Določbe obsegajo novo listo absolutne in relativne konterbande, novo listo prostega blaga in novo določitev slučajev, kdaj se lahko reče, da je blago namenjeno za sovražnika.
Promet s podmorskimi čolni med Ameriko in Nemčijo.
Rotterdam, 26. julija, »Times« javlja iz New Yorka: Nemške kroge skrbi usoda podmorskega čolna »Bremen«. Kapitan »Deutschlanda« je pa obvestil ameriško časopisje, da se bo pripeljala »Bremen« najbrže še danes. »Deutschland« pričakuje svoje vrstnice, nato se bo šele vrnila v Evropo,
Vojska na morju.
London, 25. julija. (K. ur.) V spodnji zbornici je izjavil Cecil, da presoja ameriško časopisje objavo črnih seznamov zato kritično, ker ni dobro poučeno o položaju. Angleški korak ni nov in se naslanja na meseca decembra 1915 sprejete postave. S seznamom Anglija ne namerava omejevati prostosti nevtralccv. Imena, ki so jih neupravičeno sprejeli v sezname, bodo črtali.
Mm o vojn! ш mira.
Strassburg, 26. julija. Poluradna »StraCburger Post« poroča: Pri kanc-lerjevih razgovorih z načelniki strank vojnih ciljev niso natančno določili, čeprav je mogel kancler pri tej priliki nekaj več povedati kakor v svojih znanih govorih v zbornici. Od poučene strani vemo, da je kancler zadovoljen s tistim, kar je dosegel pri voditeljih strank. Debata ni bila razburjena. Govorilo se je tudi o tem, kako kaj kaže za mir. Najde se naziranje, da sc bo po najbrže zelo bližnjem neuspehu sovražne ofenzive moralo računati z možnostjo, da bo v jeseni sovražnosti konec. Za vsak slučaj pa smo pripravljeni tudi za tretje leto vojne, če se drugače nc da doseči poštenega miru.
Шгм poročilo.
Agitacija za generalni štrajk na Nemškem?
Berlin, 26. julija. V glasilu, na čelu »Vorvvartsa« objavlja socialno demokratično strankino načelstvo oklic na nemško delavstvo, da naj ne posluša agitacije, ki se sedaj vodi po nekih brezimnih letakih. Oklic pravi: Smratramo za svojo dolžnost, da delavstvo resno svarimo pred rovanjem apostolov protestov in generalnega šlraj-ka, ki delajo pod plaščem brezimnosti.
Japonska dobaviteljica vojnega blaga.
Bern, 26. julija. Novoustanovljeno japonsko poslaništvo v Bernu jc poročalo švicarskim listom, da je naročenega na Japonskem za 100 milijonov jenov volnenih in usnjenih predmetov, ki jih morajo dobaviti do konca leta 1916. Letos je že naročenega vojnega blaga za 170 milijonov
jenov; leta 1915. je dobavila Japonska za 200, leta 1914. pa za 15 milijonov jenov Japonski manjka zdaj železo in jeklo,
Amerika kupuje dežele.
Wa?hington, 27. julija. (Kor. ur.) Uradno sc objavlja, da so Združene države kupile Dansko-Zahodno Indijo za 500 milijonov funtov.
Л ^ Sv -ta
даа је deveta skupina razglednic „Vojska v shkatf'
-ГФ^ obsegajoča 8 izvirnih slik: „Soči'* z nadvojvodom Evgenom, „Soči" z zmagovitim generalnim polkovnikom L Svetozarom Boroevičem, „Odliko-ML vanje", „Ti osrečiti jo lioti", „Kr-vavo solnce", „Rožmarin", „Slovenska deklica", „Nekoč v starih časih". Prve 4 slike so trobarvne, ostale enobarvne. — Izmed vseh doslej izišlih skupin lahko trdimo, da je sedanja skupina najličnejša. Slovenci! Poslužujte se pridno domačega izdelka.
Uprava Jlustr. Glasnika
17.-07. Haialjeii v irelii soški DilKL
Bila je temna noč, ko je izmenjal nek spodnještajerski polk naš bataljon, sestavljen iz 17. in 97. pešpolka.
Dolgo je bil vladal na tej fronti mir in tudi nam se prvi leden ni slabo godilo, Boja nikakega, hrana dobra in vsak večer gorka. Naše postojanke so bile trdno zgrajene in kar je še bilo pomanjkljivega, smo zelo marljivo popravljali. Veselje je bilo pogledati naš strelski jerek. Zdelo sc rni jc. posebno ponoči, kakor b; bil v kaki močni srednjeveški trdnjavi. Mislili smo, da nam Italijan naših utrdb ne more uničiti, a kmalu smo sc morali uveriti o nasprotnem.
Bilo je dne 18. oktobra. Vsi smo sc veselili lepega, mirnega dne. Ker nas nenadoma, točno ob 12. uri, zdrami iz naše brezskrbnosti močan pok: V naši bližini je udarila težka italijanska granata, za njo druga, tretja . . . Začel se je divji ples, ki je trajal skoraj brez prestanka dan m noč do 23. oktobra, Kakor bi bilo peklo odprlo vsa svoja žrela, tako se nam je zdelo. Italijani, so sipali iz vseh svojih topov, iz vseh kalibrov železo in jeklo na nas. Oblaki dima in kamenja so nam kazali, kam so udarjali smrtonosni izstrelki. Kamor si se obrnil, povsod jama pri jami; kraško kamenje je bilo popolnoma zdrobljeno in je pokrivalo tla pomešana z italijanskim železom. Kadar sc je za trenotek polegel gosii dim, so bila tla vsa rumena.
Prve dni so koncentrirali Italijani svoj ogenj na naše desno krilo. Celi hrib so preluknjali s svojimi granatami, vsa naša kritja so nam razbili, naša kritja so se izpremenila v kup razvalin. Od. 20. oktobra dalje so pomaknili svoj ogenj proti našemu središču in levem krilu. In naša srednjeveška trdnjava? Koliko dela in koliko energije je bilo v najkrajšem času uničene! Trudili so se Italijani, da bi s svojo številno artiljerijo štrli in zmleli tudi naš odpor. In kar bi ne zmogla artilje-rija, naj bi opravile bombe, katere so metali njihovi letalci, ki so neprestano kri-žarili nad nami. Priznati moram, da te bombe niso prav nič zaostajale za najtežjimi granatami; na živce vplivajo še veliko slabše, ker se razpokavajo s hudim tre: kom.
In kaj so dosegli Italijani s svojim peklenskim ognjem? Prav nič. Radi bi bili prodrli, pa naš bataljon sc niti ganil ni z mesta. Naši hrabri 17. in 97. so se zgledno držali. Bilo je siccr mnogo ranjenih in nekaj mrtvih, toda to junaških branilcev nI motilo. Trdno kakor skala so vstrajali na svojih mestih. Motilo jih tudi. ni, ako je granata nad njihovimi glavami razbila kritje in so bili za trenotek zasuti. Ne! Drug drugega so izkopali iz razvalin in vstrajali dalje. Ni jiii omajala ognjena vihra, ki jc divjala krog njih, ni jih omehčala niti smrt, ki jim je pobirala drage tovariše na desni in levi. Junaki! Žarcčih oči so čakali, kclaj bo artiljerija ustavila svoje peklensko delo, kdaj se prikažejo Italijani iz svojih jarkov. In tedaj so hrabri branilci pozabili na vse napore; pošiljali so svoje dobro merjene strele v italijanske vrste, ki so sc vedno bolj redčile, dokler sc niso po velikih izgubah vrnile v svoja kritja. Napad je bil odbit!
To sc je ponavljalo po večkrat na dan. Na spanje podnevi v strašnem ognju nI bilo misliti, ponoči pa tudi ne. Tedaj je bilo treba s podvojeno čuječnostjo; pazili na Italijane, da bi nas ne presenetili z napadom. Ponoči smo tudi popravljali svoja razbita kritja. Tako smo Italijana prekrižali vse r.jegove račune in ga poslali nazaj v njegove postojanke s krvavo glavo. S
Veliki angleški top.
tem gotovo ne vsakdanjim delom si je zaslužil 17..97. bataljon naslednje priznanje polkovnega poveljstva polka, kateremu smo bili podrejeni:
Povelje polkovnega poveljstva z dne 29. oktobra 1915. V času tretje soške bitke, v dneh od 18. do 24. oktobra je obdržal 17./97. bataljon v uničujočem, težkem artiljerijskem sovražnem ognju kljub velikim izgubam neomajno svoje postojanke, ki so bile le še kup razvalin, in junaško odbil vse sovražne pehotne napade. Izrekam vsem častnikom in celokupnemu moštvu tega izredno hrabrega bataljona, ki je pokazal čine najvišje bojne sposobnosti, v imenu Najvišje službe najpopolnejše priznanje. H . . polkovnik 1. r.
Dnevne novice.
4- Za sekčnega načelnika v ministrstvu za javna dela je imenovan ministerial-ni svetnik Viljem Haas.
4- Tajna svetnika Njegovega Veličanstva cesarja sta postala stolni prošt metropolitanskega kapiteljna v Pragi škof dr. Vaclav Frind in prošt metropolitanskega kapiteljna v Olomucu škof dr. Karol Wisnar.
-j- Povodom v zadnjih uradnih poročilih omenjenih novih junaških činov naših domačih polkov poslal je župan dr. Tavčar imenom mestne občine ljubljanske brzojavne pozdrave c. in kr. 17. pešpolku in 7. lovskemu bataljonu.
-j- Škotje vseh hrvatskih pokrajin so izdali Skupno pastirsko pismo proti kletvini. Pastirski list nosi 17 podpisov.
-j- Odlikovanja. Vitežki križec Leo-poldovega reda z vojno dekoracijo je dobil podpolkovnik 47. pp. Rudolf Passy, poveljnik nekega dom. pp. — Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: major 87. pp. Evgen Czak pl. Koro-navar, stotnik 87. pp. Karel Banfield in nadporočnik 6. trd. top. baona Anton Per-šič. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: poročnik 87. pp. Kornelij Ноуег, nadporočnik 87. pp. dr. tehn. Alfred Basch in stotnik 4. trd. top. p. Vladimir Plesnik. — V drugič je dobil ponovno najvišje pohvalno priznanje stotnik 87. pp. Alfonz Hofmann. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil višji zdravnik 3. dom. p. dr. Henrik Krogulski pri 17. pp. — Najvišje pohvalno priznanje sla dobila nadporočnik 87. pp. i Anton pl. Steinbach, poročnik 17. pp. Ka-> rel Miiller.
—	Zveza z Nemčijo. Kor. urad poroča, da so zaenkrat zaključena dunajska pogajanja z zastopniki nemške vlade o carinskih in gospodarsko-političnih vprašanjih. Pri pogajanjih se je doseglo soglasje v obojestranskih stališčih. Trgovinski minister je udeležnikom pripravil večerjo, ogrska, vlada pa jim je priredila vožnjo po Donavi v Budimpešto.
—	Oprostitve na Ogrskem. Kakor poroča »Budapester Korrespondenz« ne odgovarja resnici pred nekaj dnevi jav-ljena vest o utesnitvi oprostitev od čr-novojniške službe. Resortni ministri so izjavili, da vprašanja oprostitev presojajo tako strogo, da ni potrebna splošna revizija ali omejitev teh oprostitev.
Julijanski koledar na Ogrskem odpravljen. Z dne 24. t. m. je bil po celi Ogrski odpravljen pravoslavni (Julijanski) koledar.
—	Konferenca županov hrvaških mest se vrši 29, t. m. v Zagrebu.
—	Duhovne vaje za čč. gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani, Eliza-betna cesta 9. bodo meseca avgusta trikrat; začetek 7., 21. in 28. zvečer ob 6. uri .Čč. gg., ki se jih nameravajo udeležiti, naj se blagovolijo pravočasno pred-stojništvu naznaniti.
—	Iz Črnomlja. Dolgotrajna suša nad en mesec nam je pretila pokončati poljske pridelke in prisilila nas v spokornih procesijah iskati pomoči od zgoraj. Verno ljudstvo je šlo s svojimi dušnimi pastirji v procesijah k podružnicam domače župnije prosit potrebnega dežja: prvič k Materi božji v Vojnivasi, kjer je mestno pokopališče, drugič k sv. Marku na Butoraj, ki leži na malem gričku, odkoder se pregleda dragatuška župnija in sosednji Bojanci, kjer stanujejo pravoslavci (staroverci, razkol-niki); tretjič smo se zatekli k Mariji Pomočnici v Vel. Rodinah na obmejni črti med Kočevarji in Slovenci. Tudi za težko zaželjene zmage in mir se je veliko prosilo z molitvami in sv. mašami doma in pri podružnicah.
Na štajerskem. In na Kranjskem?
Prodaja umazanih knjig in brošur prepovedana. štajersko cesarsko namest-ništvo razglaša: Ker se še dogajajo slučaji, da se. kljub prepovedi prodajajo po trafikah knjige in brošurice umazane vsebine, se s tem vnovič naroča trafikam, da jc strogo prepovedano prodajati mladini razne knjige in brošure umazane vsebine. Na tozadevne prestopke se določa denarna globa do 2000 K.
diščih ustanovili novo saržo in sicer saržo sodnega kadeta in sodnega praporščaka. To saržo bodo dobili enoletni prostovoljci, ki so glasom zdravniškega izvida sposobni samo za pomožno službo in so vsaj 6 mesecev zadovoljivo službovali kot zapisnikarji pri kakem vojaškem sodišču.
Zemljišča in gozde se sme prosto prodajati na Kranjskem v sledečih občinah: Ljubljana, Škofja Loka, Železniki, Kočevje, Kranj, Tržič, Novomesto in Kamnik. »Wiener Zeitung« prinaša namreč naredbo justičnega ministra, da se cesarska naredba z dne 9. avgusta 1915 o prodaji polja in gozdov ne nanaša na te občine.
—	Smrt za domovino. Umrli so na Dunaju infanterist 47. pešpolka Ambrož Mar-kus, vojak 27. dom. pešpolka Alojzij Mu-dnt in vojak 7. top. polka Janez Orel. — Padel je stotnik Franc Luger iz Celja. — Padel je bivši najemnik topliške restavracije v Dobrni Karol Grechenig.
—	Odlikovana cerkvena pevka. Cerkveni pevki Josipini Jenko v Knežaku je podeljena častna svetinja za 40letno zvesto službovanje.
Velik požar v Dalmaciji. Na polotoku Pelješcu je pričelo goreti. Ogenj se je razširil in uničil cel gozd. Gorelo je tri dni in tri noči.
—	Slovenci v zagrebškem gledišču. Na zagrebškem gledišču so angažirani sledeči Slovenci: Borštnik, Nučič, Buk-šeg, Levar, Križaj in Rijavec in gospa Polakova.
—	Za podžupana v Celju je izvoljen občinski svetovalec Karol Терреу.
—	Ljubezen, bolezen in smrt. 16. t. m. je skočila v Savo in utonila delavka Ana Kranjc iz Loke pri Trbovljah, naslednji dan je iskal in našel smrt v Savi trboveljski rudar Alojzij Krmelj. Nesrečna ljubezen in bolezen je gnala oba nesrečnika v smrt.
Prešiče bo na Ogrskem vlada po maksimalnih cenah rekvirirala.
—	Zaradi raznih tatvin so prijeli na Koroškem Simona Jakliča z Jesenic.
Ljubljanske novice.
lj V laškem ujetništvu je nmrl 31.
maja v Vidmu c. kr. nadporočnik neke letalske stotnije g. Franc Lenarčič, sin g. dvornega svetnika v pok. g. Antona Lenarčiča. Prišel je kot letalec težko ranjen Italijanom v roke. Junaku blag spomin!
lj Za deželnovladnega koncipista je imenovan deželnovladni konceptni prakti-kant dr, Adolf G o 1 i a v Ljubljani,
lj Častniški križ Franc Jožeiovega reda z vojno dekoracijo v priznanje izvrstnega in požrtvovalnega službovanja v garnizijski bolnišnici št. 8. v Ljubljani je podeljen višjemu zdravstvenemu svetniku dr. Emilu B o c k. — Viteški križ Franc Jožcfovega reda z vojno dekoracijo je podeljen zdravstvenemu svetniku dr. Ivanu J e n k o.
lj Ustanovni zbor »Drušiva tobačnih trafikantov za Kranjsko« v Ljubljani, se vrši v nedeljo, dno 6. avgusta 1916 ob 2. uri popoldne v vrtnem salonu »Hotel Lloyd«, Sv. Petra cesta.
lj Mast. Na razna vprašanja, ki so nam te dni došla iz ljubljanskega občinstva, javljamo, da od 24, t. m, velja po določilih deželne vlade za mast najvišja cena 9 K 40 vin. za 1 kg. Kdor bi mast od 24. t. m. dalje prodajal dražje, je kaznjiv. Ako je kdo kje preveč plačal, naj zahteva nazaj. Uradno določena cena velja za vsakega!
lj Tečaj za krojače in krojačice v Ljubljani, ki ga bo priredil Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, se bo za el v sredo dne 16. avgusta in bo trajal okoli 5 tednov. Ta tečaj je namenjen, kakor že objavljeno, pred vsem dotičnim vajencem, ki so že skončali učno dobo in žele napraviti pomočniško izkušnjo. Načelstvo Zadruge krojačev in krojačic jc z ozirom na ta tečaj prihdnjo pomočniško izkušnjo, ki je bila določena na nedeljo 13. avgusta, preložilo na prvo nedeljo po zaključku tečaja. Priglasi za udeležbo naj se prijavijo v najkrajšem času pri načelstvu omenjene zadruge g. Franc Jeločnik, Trubarjeva ulica 2, ali pa v pisarni Zavoda za pospeševanje obrti, Dunajska cesta 22.
lj Pomanjkanje krompirja. Piše se nam: Gospodinje se pritožujejo, da na trgu ni dobiti krompirja. V pojasnilo naj jim bode, da prihaja na trg precejšnja množina krompirja, fižola in druge novine, toda — popoldne. Mnogi namreč popoldne novino lepo spravijo v košare in zaboje, jo pripeljejo na Pogačarjev trg, od tam pa, ali pa tudi že kar od doma gre vse nemoteno na kolodvor in potem — z Bogom kranjska dežela. Menda nismo v zmoti, ako izrekamo željo, da je dolžnost preskrbe z živili v prvi vrsti za domače prebivalstvo, potem pridejo na vrsto šele tuji kraji. Tako se prakticira tudi drugod,
lj Oddaja kovin v vojne namene. Vsi obrtniki in zavodi imajo prinesti na magistrat kovine, ki jih je prišla prevzemna komisija popisat na dom, v soboto, dne 29. t. m. odnosno v ponedeljek, dne 31, t. m. od 8. do 12. in od 3. do 5. ure popoldne. Tedaj imajo priliko kovine prinesti tudi vse one zasebne stranke, ki jih dosedaj iz kakršnegakoli vzroka še niso oddale.
lj Pogreša se Kramar Lovro, infanterist 27. domobranskega pešpolka, 1. komp., doma iz Železnikov, Pred poklicom k vojakom jc stanoval v Ljubljani, Radeckega cesta št. 1 in je bil čevljar. Kdor bi kaj o njem vedel, je naprošen, da naznani njegovi ženi Ani Kramar v Ljubljani, Radeckega cesta št. 1, ker že od 30. septembra 1914 ne ve ničesar o njem.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Primorske novice.
Za zasluge. C. kr, poštarica Marija Mučič v Borštu pri Trstu je dobila od predsedstva vojnega boterstva veliko častno diplomo za zasluge.
Z vojno dekoracijo h komturncmu križu Franc Jožefovega reda v priznar nje izvrstnega službovanja pred sovražnikom je odlikovan policijski predsednik v Trstu, rezervni major dr. Alfred Manussi pl. Montesole.
Smrtna kosa. V ponedeljek, dne 17. t. m., je umrl v Plačah, občina Sv. Križ na Vipavskem, znani posestnik in urar Anton Š p e 11. Pokojni, ki je bil član starešinstva v Sv. Križu, je stal vedno neoma-jano v vrstah S. L. S. Bil je dolgoletni odbornik »Kmečke zveze za ajdovski okraj«. Mirno spavaj v Bogu, blaga duša!
Italijanski konvikt na Dunaju. »L' Ecg del Litorale« prinaša zadnje dni dolg in navdušen članek o italijanskem dijaškem konviktu na Dunaju. Pisec članka opisuje v živih barvah vse udobnosti, katere nudi konvikt italijanskemu študentu. Najlepša lega, razgled na Mariahilferco in na Giir-tel, zračni prostori, dobro nadzorstvo. Za konvikt se je od italijanske strani zelo agitiralo. Konvikt je bil, a dijakov ni hotelo biti. Pri nas je pa ravno narobe, slovenski dijaki so, a slovenskega koiv vikta ni.
Proslava 50 letnice siavne zmage nad Italijani pri Kustcci in pri Visu v Kringi v Istri. Kringa, 23, julija. Danes smo slovesno praznovali 50 letnico, odkar smo grabežljive Italijane nabili na kopnem in na morju leta 1866. Raz zvonika so vihrale štiri zastave. Ob 8. uri je bila služba božja. V slavnostni pridigi nam je govornik točno opisal boj z izdajalskimi Italijani leta 1866 in slavno našo zmago nad njimi. Posebno jo omenjal vrline Radeckega; Tegetthoffa in nas podžigal k posnemanju teh junakov. Ob 50 letnici nas je zopet napadel verolomni Italijan. 2'(s milijona vojakov jc postavil proti nam; bojuje se že 14 mesecev a ne pride naprej. Zapirajo mu pot posebno Hrvati in Slovenci. To Italijani sami priznavajo. Obie-cimo se v čednosti Radeckega in Tegetthoffa, pa bomo tudi v tej vojski zmagali izdajalske Italijane.
Poročil se jc v Trstu časnikar g. Vc-koslav Mrak z gdč. Antonijo Deklevovo iz Kozine.
Padel je na gališkem bojišču član šentjakobske čitalnice g. Jernej Roje.
Oddaja kolodvorskih restavracij C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda v zakup ponudbenim polom kolodvorski gostilni na postajah Pulj in Herpe-lje—Kozina s 1. septembrom 1916. Kol-kovane ponudbe jc vložiti na vsako gostilno posebej najkasneje do 10. avgusta t. 1. do 12. ure opoldne v glavni pisarni c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu s sedežem v Welsu na Gornjem Avstrijskem. Podrobni podatki o zakupni oddaji so razvidni iz razpisa v »Osservatore Triesti-110« in »Laibacher Zeitung«, zvedo se pa tudi pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu s sedežem v Welsu in pri c. kr. železniškem obratnem uradu v Pulju, oziroma pri c. kr. železniškem postajnem uradu v Herpeljah—Kozini,
Goriški deželni glavar v Trstu, Deželni glavar goriški dr. Faidutti je bil te dni v Trstu, kjer je obiskal goriško bolnišnico in hiralnico, ki sta sedaj nameščeni v poslopju Austro-Americane v Trstu,
— Na kolodvoru v Vižmarjih si je težko poškodoval levo roko 11 let stari begunec Anton \Vatzenig, stanujoč v Vižmarjih št. 49. V vreteno vodnjaka, kamor je bil šel po vodo, jo tlačil kostanj, najbrže, da bi se radoval, kako ga bo zmečkalo, a pri tem je sam zašel z levo roko med zobovje vretena, ki mu jc odtrgalo kazalcc, sredinec in prsta-nec. Zdravi se v ljubljanski deželni bolnici.
Znafen dar zakladu za južne begunce.
»L' eco del Litorale« poroča, da je sklenil neki bančni konzorcij po prizadevanju fa-nančnega ministra darovati zakladu za južne begunce znaten dar.
Učitelje in učiteljice begunce z juga poziva begunski odbor na Dunaju (IV. Fa-voritenstrasse 5, šolski odsek), naj mu naznanijo svoje bivališče, osebne podatkp o svoiem delovanju in službena leta,
Slika iz Verduna.
Laški baračni poveljnik vlomilec. Ama-deo Novelli, poveljnik v begunskih barakah v Wagni, je bil te dni obsojen na šest mesecev težke ječe, ker je pomagal pri vlomu v kuhinje baračne uprave dne 28. marca letos, ob kateri priliki je bilo ukradenih 28 kg špeha, katerega je bil Novelli prejšnji dan sam prodal dotični go-stilničarki.
Izgubljena prtljaga. C, kr. ravnateljstvo državnih železnic na Dunaju je poslalo nov seznam izgubljene prtljage iz jugozahoda. Natančnejša pojasnila daje posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 29,
Razne novice.
—	Redovi iz brona. Kakor beremo v ogrskih listih, je cesar dovolil, da se bodo radi težkoč pridobivanja zlata in iz državnofinančnih vzrokov izdelovali redovi, ki so bili doslej iz zlata, in sicer Leopoldov red, red železne krone, Franc Jožefov red in zlati zaslužni križci ( z ali brez krone) iz brona.
Za praškega nadškofa je imenovan brnski škof grof Pavel Huyn.
—	Nove vrste klobase v Pragi. Češki listi poročajo, da nameravajo v Pragi uvesti nove vrste klobase za ljudstvo, ki bi se prodajale v brezmesnih dneh po 30 vinarjev kos. Klobase naj bi tehtale 100 gramov in bi bile narejene iz krvi, kaše in masti.
—	Novi poletni čas nameravajo v Nemčiji obdržati tudi preko 1. oktobra. V tej zadevi so imeli pruski ministri posvetovanje ter so izdali na nadpred-sednike raznih pokrajin okrožnico, v kateri izjavljajo, da se bo iz istih vzrokov, iz katerih se je vpeljal nov poletni čas, isti tudi obdržal za ves čas vojske in za prehodno dobo. Nadpredsedniki naj zaslišijo do dne 15. novembra t. 1, merodajne činitelje, posebno šolske zdravnike in učitelje, ki naj povedo svoje mnenje o teem, ali bi trajno kazalo za poletne mesece, ure pomakniti naprej in za kateri čas.
Kdor piše vojnim ujetnikom na Ruskem, naj piše, če le mogoče v nemškem jeziku, ker nemško pisane dopisnice veliko bolj gotovo pridejo na svoje mesto nego drugače pisane. Tako nam sporoča iz Troickega tabora pri Taš-kentu naš rojak, častnik Josip Toroš.
Pošteno ji je držal besedo. Nedavno v St. Pavlu umrli železniški kralj james J. Hill, eden najbogatejših Američanov, se je zaljubil, ko je bil še ubog delavec, v natakarico Mary Mahegan, ki je stregla v priprosti gostilni St. Jamesu, kamor je hodil na kosilo. Hill je dekletu obljubil, da jo poroči, kakor hitro si zagotovi primerno stališče, da bo mogel vzdrževati družino. Mary mu je verjela in ni je varal. Bivša natakarica in kuharica je postala žena miljarder-jeva. Kasneje si je zgradil Hill v St. Pavlu krasno palačo, iz katere jc imel razgled na reko, po kateri je svoj čas kot delavec vozil les v mesto, in na gostilno, v kateri je bil spoznal svojo ženo.
Ameriški časnikar o carju. Ameriški časnikar Wittney je priobčil v mesečniku »Frasers Magazin« članek, v katerem popisuje svoje vtiske, ki jih je dobil v glavnem ruskem stanu. O carju piše med drugim: »Car me je sprejel sredi štaba visokih častnikov. Opravljal je tedaj baje najvišje poveljstvo. To vam ni bil poveljnik, kateri podpiše vse, kar mu precllože generali ampak poveljnik, ki je dajal večkrat svoja lastna navodila, o katerih se je razpravljalo, če so ustrezali potrebam časa. Višji poveljniki so zagotavljali avtorja, da ima car malo pravega strate-gičnega daru in da so njegovi nasveti večkrat za defenzivo kakor za ofenzivo. Vojaška izobrazba carjeva je bila popolna. On sam polaga velik pomen na vojaško izobrazbo častniškega zbora. Car se umeje pokazati popularnega. Rad se pomenkuje z vojaki. Strelcem sibirskega polka, ki so se bojevali na Poljskem, je car sam pripisoval pozdrav na pismih, katera so vojaki pošiljali domov svojim sorodnikom. Pri ruskem umikanju lanskega leta je ostalo od enega polka samo 14 mož in pa podčastnik. Car je imenoval podčastnika za polkovnika, a ostalim vojakom je podelil častniško dostojanstvo. Car je jako praznoveren. Večkrat je zadržal izvršitev vojaške akcije, ako sc mu je ponoči kaj slabega sanjalo. Car veruje, da so vampirji in toži, da ga tudi podnevi mučijo s prikaznimi. Takega dne je apatičen in na vprašanja ne odgovarja. Nekoč je obiskal bolnika in je bil priča vojakove smrtne borbe. Ta je planil iz postelje k carju in se je krčevito oprijel njegovega plašča.. Le z naporom ga je bilo mogoče odstraniti od carjeve osebe. Dasi je bil to le slučaj, je car imel to za slabo znamenje in od one dobe ne hodi več po bolnicah.
Izgubljeno in zopet najdeno knežje dete. Iz Krakova sc poroča 24. t. m.: Pred nedavnim časom je bil priobčil list »Echo Polskie« sliko nekega otroka, katerega so bili našli ruski vojaki v strelskem jarku pri Brestu Litovskem. Otrok ni vedel drugega povedati, nego da mu je ime Wlad-zio. List je slučajno prišel v roke knezu Gedroicu, ki je v sliki spoznal svoje lastno dete. Povest jc pretresljiva: Knez Gedroic je stalno živel v Varšavi. Ko je pa buk-nila vojna, je kot častnik hitel pod avstrijske zastave, ženo z otrokom je pa pustil v Varšavi. Ko so Rusi zapustili Varšavo, so prisilili tudi kneginjo Gedroic, da je z otrokom zapustila mesto. Kneginja je bila namenjena v Minsk ter je potovala tjekaj z vozom. Pri Brestu Litovskem so voz napadli roparji, umorili grofico, otroka pa vrgli v strelski jarek, kjer so ga našli ruski vojaki. Za otroka se je zavzel ruski častnik in ga poslal v Tiflis, kjer ga je izročil v vzgojo baronici Nataliji Ungern-Sternberg, pri kateri se dete še vedno nahaja, Knez Gredoic se je sedaj obrnil na baronico potom ameriškega poslanika v Bukareštu in uvedel korake, da bi smelo dete preko Rumunije potovati v Avstrijo.
Geslo, Herve pripoveduje v »Victoire« šaljivo dogodbico: Tu stoji na straži vrl domobranec Benoit. S svojim hripavim glasom in karseda globokim basom dobro namazanega jezika učinkuje modroslovno kakor Непгу Bergson, ali s homerskim smehom, ki ga provzroči njegov vznešeni pa-tos oživlja srce kakor Alphonu Allais. Nočno službo ima in se dokaj dolgočasi. Naposled zapazi prihajajočega dobro znanega tovariša, ki hoče domov, a je pozabil geslo ter reče: »Anti je dobro, Benedikt, pa menda vendar poznaš svojega starega sostanovalca?« — »Kakšnega sostanovalca? Tu ni nikakršnega sostanovalca! Geslo mi moraš povedati, dragec moj, sicer te ne pustim naprej.« — »No, saj vendar veš, kdo sem; skupaj se bojujeva že tako dolgo.« — »Mogoče. Ali jaz poznam le svojo službo. In dokler ne izgovoriš in rečeš: Chateauroux!, te ne pustim dalje.« — »No, torej: Chateauroux!« — In Benedikt je izpustil prišleca, popolnoma pomirjen in s prijetno zavestjo, da je tako vrlo in vestno izpolnil svojo dolžnost.
Kakšno moč imajo oči. Slavni levji krotilec Ambourgh je nekoč sedel v restavraciji s svojim znancem, ki ga je vprašal, kako to, da ima nad svojimi zverinami tako moč. »Prepričujem jih, da nimam pred njimi najmanjšega strahu,« je odgovoril Ambourgh, »ter upiram svoj pogled vanje. O moči svojega pogleda vas sicer lahko takoj prepričam.« Po teh besedah je pokazal na gospoda, sedečega pri sosedni mizi in povzel: »Ali vidite onega moža? Precej ga prisilim, da pride k meni, ne da bi izgovoril besedico z njim.« Krotilec levov je uprl svoje oči na omenjenega moža. In ni trajalo dolgo, da je oni mož res vstal od mize in počasi šel k Ambour-ghu. Ko je prišel k njemu na korak blizu, je naglo dvignil roko in mu pripeljal krepko zaušnico, rekoč mirno: »Če me boste še naprej tako merili z očmi, boste pa še drugo dobili.« Kakor pripovedujejo povsem zanesljivi viri, ni Ambourugh od te dobe nikoli več poizkušal svoje očesne moči na ljudeh.
Provzročevalca pegastega legarja je menda odkril ravnatelj zoologičnega zavoda na monastirski univerzi, prof. Stempell, in sicer v črevah bele uši. ki je že znana kot prenašalka te strašne bolezni. Nadaljnje preiskave morajo pokazati, če je Stem-pellovo mnenje pravo.
Trdovratno se vzdržuje govorica, da
je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
U 219/16 4
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajno sodišče v Vi 5 nji gori je razpravljalo danes v navzočnosti državnega prav-dništva opravitelja Jankota Skerbinec, obtoženke Ane Piškur o obtožbi, katero je dvignil javni obtožitelj zoper Ano Piškur zaradi prestopka draženja in jc po predlogu obtožitelja, naj se obtoženka kaznuje razsodilo tako-le: Obtožena Ana Piškur, vulgo Zamančkovka, posestnika in gostilničarja žena v lvančnigorici je kriva, da je dne 10. junija 1916 v lvančnigorici, izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, zahtevala od Alojzije Pušljar za neobhodno potrebno reč, namreč špeh, očitno čezmerno ceno namreč 10 K za 1 kg. S tem je zakrivila prestopek po § 14 št. 1, ces. iiar. od 7. 8. 1915 št. 228 drž. zak. in se obsodi po § 14 št. 1 citirane cesarske naredbe z uporabo'§§ 263 in 261 kaz. zak. na oO K denarne kazni, oziroma v slučaju neizterljivosti za 5 dni v zapor ter po § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni.
C. kr. okrajna sodnija,
Visnjogora, odd. II., dne 14. julija 1916.
Vehovar m. p.
U 233/16
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajno sodišče v Višnjigori je razpravljalo danes v navzočnosti opravitelja državnega pravdništva Jankota Škerbinec, obtoženke Terezije Kalar o obtožbi, katero je dvignil javni obtožitelj zope#-Marijo Kalar zaradi prestopka draženja in je po predlogu obtožitelja, naj se obtoženka kaznuje razsodila tako: Obtoženka Tereza Kalar roj. Poljane, po domače Jlarbnica posestnika žena v Krškivasi pri Krki št. 16 — nekaznovana je kriva, da je nekako pred 4 tedni v Krškivasi, izrabljaje izredno razmere, povzročene z vojnim stanjem, zahtevala za neobhodno potrebne reči, namreč mleko, od kovača Alojza Grebene očitno čezmerno ceno, namreč po 30 vinarjev za 1 liter. S tem je zakrivila prestopek po g 14 št. 1 ces. nar. od 7. avgusta 1915 št. 228 d. z. in se obsodi po § 14 št.l cit. ces. nar. z uporabo §§ 266, 261 kz na 60 K denarne kazni oziroma v slučaju neizterljivosti za 5 dni v zapor ter po § 389 kpr. v povračilo kazenskih stroškov.
C. kr. okrajna sodnija v Višnjigori, oddel. II., dne 14. julija 1916.
Vehovar m. p.
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina
Isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznih sodov in vreč.
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima poleg masnih vin tudi izvrstnega namiznega belega vina večjo zalogo po 135 kron hekto loco klet, in dober Ф лг ф	po 150 K. Kdor
ГИ i HI IsKl ŠPVt kupiti večji	jo množino, naj pride pokušati
v Vipavo. — Načelstvo.
Ako naročite
_ in to nemudoma storite,
2569
1 srečko avstrijskega Rdečega križa
1 srečko ogrskega Rdečega križa 1 srečko liudimpeštanslta lia/llike 1 doaitnl list 3" „ temlj. srežK. iz 1,1880 1 dobltni list 4% ogr. hip. srečk Iz 1.1884
Mesečni obrok za vseh pet srečk ozir.dobitolh listov samo 5 kron
■ 12 žrebanj vsako loto, glavni dobitki 630.000 kron — igralno pravico do dobitkov
ene turško srečke v znesku do 4000 frankov popolnoma zastonj 1
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 11, Ljubljana.
i
V trgovino z mešanim blagom se sprejme takoj ali pozneje
Merisfinia in trgovski sotru nik.
Naslov pove uprava tega lista pod štev. 1714,
Išče se za pripravo k maturi za avgust in september
s posebnim znanjem v matematiki, nekaj latinščine in grščine proti prosti hrani, stanovanju in primernemu plačilu. — Vstop takoj. Poduk nemški. Ponudbe na upravo lista pod »maturant 1918«, 1733.
Sedemnajstletna
želi v svrho znanja nemščine stopiti v službo h kaki nemški obitslji brezplačno, zmožna šivanja iu drugih del. Oglasi pod Brezplačno 1732.
slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen. Plača letnih 1200 K in 1б K mesečne stanarine. Nastop službe takoj.
Županstvo občine Jelšane, Istra,
dne 24. julija 1916.
Josip Stemberger
upravitelj.
dobro ohranjena, se kupi za enoletnega prostovoljca. Ponudbe pod »Uniforma 1750« upravi.
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, tn ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:
2472

specialist za ortepedična in anatoimčna obuvala
Ljubljana, Selenfrurgova ul. 4.
Cilka,
učiteljica, sestra.
Brez posebnega obvestila.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo pretužno vest, da je umrla naša dobra, pridna hčerka, oziroma sestra, gospodična
učiteljica- voditeljica
danes zjutraj ob 1. uri po mučni bolezni previdena s svetimi tolažili. Pogreb bode v soboto, dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne. JESENICE, dne 27. julija 1916.
Marija in Kristjan Vihnan,
tovarniški delovodja, stariši.
Fzanc,
uradnik, brat.
Janko,
c. in kr. praporščak, brat.

Anton Lenarčič c. kr. dvorni svetnik v p. in soproga Zofija roj. Frle. drlch javljata v svojem in v imenu sorodnikov pretužno vest, da je njiju iskrenoljubljeni sin
c. in kr. nadporočnik v letalni stotniji
žrtvoval domovini svoje mlado življenje. Umrl je v vjetništvu vsled težkih ran, ki jih je dobil kot avijatik na južnozapadncin bojišču In bil pokopan dne 31. maja letos v Vidmu.
Sv. maša zadušnica za dragega pokojnika obhajala se bode v ljubljanski stolni cerkvi dne 3 avgusta ob pol 9 uri predpoldncm. Prosi so za blag spomin in tiho sožalje.
Strassengel pri Gradcu dne 26. julija 1916.